delegatska tribuna 4e Številka vii. leto 13. marec 1981 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje Na podlagi 31. člena Poslovnika o delu skupščine Samopravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje sklicujem 14. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje, Id bo v ponedeljek, 30. marca 1981 ob 12.00 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste Polje, Proletarska ulica 1 /I. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij 2. a) Potrditev zapisnika 13. seje obeh zborov b)Uresničevanjesklepov prejšnje seje 3. Poročilo o delu delegatskih organov stanovanjske skupnosti 4. Zaključni račun SSS 5. a) Predlog plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste Polje za obdobje 1981—1985 b) Predlog plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste Polje za leto 1981 c) Finančni načrt stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti stanovanjske skupnosti za leto 1981 č) Predlog plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za leta 1981 —1985 (povzetek) d) Predlog plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljni za leto 1981 6. Predlog programa dela v prehodnem obdobju uveljavljanja Zakona o stanovanjskem gospodarstvu 7. Izhodišča in predlogi za organiziranje centralnih servisov za obratovanje, vzdrževanje in nadzor stanovanjskih hiš in bivalnega okolja 8. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov 9. Prednostna lista za pridobitev družbeno najemnih stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine 10. Delegatska vprašanja Tovariški pozdrav! Predsednik skupščine URBIČ ANTON U. Dokumenti za sejo razen pod tč. 1,2, 3 in 8 so v prilogi. Družbeni dogovor pod točko 8 je objavljen vPrilogi Poročevalca skupščine SRS in ga bodo delegati prejeli po pošti. VSEBINA TOČKA DNEVNEGA REDA Dokumenti za skupščino 3 3 4 5a 5b 5c 5c 5č 5d 6 — Poročilo o delu delegatskih organov SSS občine Ljubljana Moste Polje in njihovih izvršilnih teles v letu 1980 ~ Poročilo o izgradnji soseske MS 4, 5 Fužine — Zaključni račun — Poročilo o finančnem poslovanju SSS in delovne skupnosti v letu 1980 Plan stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste Polje za obdobje 1981—1985 Plan stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste Polje za leto 1981 Variantni predlog za višino stanarine v letu 1981 Finančni načrt SSS Ljubljana Moste Polje in delovne skupnosti za leto !1981 Povzetek plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za obdobje 1981 —1985 — Plan Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za leto 1981 — Program dela samoupravne stanovanjske skupnosti v predhodne 7 - 7 - 9 - gospodarstvu Stran samoupravne stanovanjske skupnosti v predhodnem obdlobju uveljavljanja Zakona o stanovanjskem 5 6 12 35 62 63 69 74 93 9 S 96 99 Izhodišča za organiziranje servisov za obratovanje in vzdrževanje stan ovanjsldh hiš in pripadajočih funkcionalnih delov zemljišč v posameznih soseskah oziroma KS na zaokroženih območjih v občini Obratovanje, vzdrževanje in nadzor skupnih delov in naprav stanovanjslkih in poslovnih objektov ter ceniki čiščenja Prednostna lista za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, nad kalterimi ima razpolagalno pravico SSS občine Ljubljana Moste Polje • Objave Samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste Polje za obdobje 1981—1985 j(j4 Poročjjg ojmstojiu^k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovainjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE POROČILO o delu delegatskih organov SSS občine Ljubljana Moste-Polje in njihovih izvršilnih teles v letu 1980 organizirali smo vse strokovne priprave in z družbeno političnimi dejavniki izvedli uspešno ustrezne razprave v samoupravnih organih 'n delegacijah združenega dela, zborih stanovalcev v hišah in Revnih skupnostih o osnutku in predlogu ter podpisovanju Samoupravnega sporazuma o postopnem prehodu na ekonomske ‘anarine v letu 1980 in pripravili ter osvojili temeljno usmeritev za nadaljni prehod na ekonomske stanarine do leta 1985; Uravnavali in zaključili smo predlog o potrebah investicijskega ^dr že vanj a za leto 1980/1981; poravnavali smo potrebe po stanovanjih za učni in varstveni kader pri ovogradnjah in širitvah družbenih dejavnosti. Na skupen predlog pružbenih dejavnikov in prizadetih interesnih skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti smo dogovorili in odobrili edstva amortizacije, natečena iz prejšnjih let in sredstva popravljenega občinskega sklada za nakup 24 stanovanj; ,a'mo tako pa smo obravnavali stanje v prenovi, odpravi VI. in VII. alegorije stanovanj ter iz sredstev prenove odobrili nakup 22 adomestnih stanovanj, da bomo na ta način omogočili načrten pretek prenove; Uravnavali in sprejeli smo zaključni račun in poročila za leto 1979 ^ hkrati smo sprejeli finančni načrt in program dela za leto 1980 razpravljali in potrjevali smo o kvartalnih rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti; Proti smo spremljali in kvartalno obravnavali opravljene naloge iz . pijskega programa dela, ki smo ga skupaj sprejeli tako v združenem dn «, zb°rth stanovalcev v hišah in krajevnih skupnostih, na ravni .družbenopolitičnih skupnosti občine in mesta ter izvedli vse naloge, ki ■ zr .uoponucnin sicupnosn oocine m mesta ter izvedli vse naloge, Srn™ v tem času na naši ravni možno realno opraviti. O njih st ° Pečali odgovornim družbeno političnim dejavnikom hkrati s obrt kCm’ 86 rrcrzvedcne naloge prenesejo v začetek sedanjega in 7 Ja> glede na to nam to šele sedaj omogočajo planski dokumenti zakon o stanovanjskem gospodarstvu. V tem smislu je tudi izdelan P^gram dela za leto 1980/81; pr komisiji so bile opravljene prednostne uvrs ža cakovalcev stanovanj za Fužine in Nove Jarše. uvrstitve evidentiranih Poleg tega pa smo rezervno list 0stale upravičene evidentirane pričakovalce sestavili ta, °' V ta namen smo uspeli razvrščene samoupravno organizirati Pr*! V ^už*nah> kot v Jaršah že pred vselitvijo. Nismo pa uspeli h». * UtJIUulj IkUl V Jdl Poli LSZ JJ1 CVJ VovlIlVIJv/. pd UopCIl " t v3*C Pr'čakovalce samoupravno organizirati in jih moramo sedaj j* ®k°, da bi lahko vplivali na nadaljni potek izgradnje, kvaliteto I^dnje, opremljenost in celovitost soseske v naslednjem obdobju. vno tako smo v naših samoupravnih organih kot na ravni mesta HVn0 e * * • — k[oti sr.,v >11 in P?£Unal »•- lučnega omretia, razčiščevanje lastniških odnosov, odstranitve juj1U raxo smo v nasm samoupravnih organih Kot na ravni m< ° s°del°vall Pri izvedbi VIII. inIX. natečaja iz vzajemnosti; sj^smo z IO Fužin in gradbenim odborom SSS obravnavali, |(Q pai* in se dogovarjali za odstranitve raznih zadržkov pri PrjjfiUnalnem opremljanju zemljišč, tako glavnih vodov kot Glede na finančne restrikcije, nedodelan sistem financiranja in nujo, ker je bila izgradnja I. faze že v polnem teku, spio se dogovorili z vsemi družbeno političnimi dejavniki in prizadetimi interesnimi skupnostmi za zagotovitev sredstev za pridobivanje in opremljanje zemljišč, za prispevek za izgradnjo Zaloške ceste, za šolo, vrtec, družbeni center iz sredstev kolektivnih komunalnih naprav, na račun pokritih parkirišč. Poleg tega pa smo "zagotovili iz cene kv. m stanovanja 50% sredstev udeležbe za izgradnjo šole. Po razpisu smo pridobili investitorja (Mercator) za izgradnjo trgovske hiše in samopostrežne trgovine v Fužinah (Poljoprivredni kombinat u7° *®to je bilo v sami dejavnosti in delu samoupravnih organov novanjske skupnosti vsestransko pestro, zahtevno, pa tudi naporno, j 0 1980 je hkrati tudi mejni čas, v katerem so se glede na priprave X®8a Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, priprave na novo j?nieročno plansko obdobje, začetek izgradnje Fužin z velikimi 'Zadevanji za družbeno usmerjeno graditev, prenove in smotrnejše jPodarjenje s stanovanjskim fondom, opravile predvsem te-leosnovne Beograd). PKB je v kasnitvi in smo se z njim dogovorili na osnovi ................tih zagotovil bančnih ustanov in IS mesta in občine, da pospeši svoje priprave in konča izgradnjo samopostrežne trgovine najkasneje v prvih mesecih 1982. Ravno tako pa smo dogovorili z vsemi zainteresiranimi dejavniki izgradnjo trgovskega centra v Novih Jaršah v letu 1982, ter poslovni objekt za izdelke Žita in druge poslovne in servisne potrebe. Sproti smo kritično obravnavali pa tudi reklamirali, potrjevali in objavljali izhodiščne in končne cene stanovanj za Jarše, Fužine in Zalog. Pogosto smo kritično obravnavali primer skrajno neodgovornega zavlačevanja sanacijskega programa za zadrugo Snebeije, ki se nahaja v območju zaščite varstvenih pasov vodnih virov in se šele sedaj predvidevajo rešitve (po 3 letih), to je jeseni tega leta. Osvojili smo predlog Dogovora o stalnem operativnem vodstvu za enotne priprave sosesk za dolgoročno obdobje. Zagotovili smo financiranje ustreznih predpriprav za nove soseske, ki izključno zadevajo stanovanjsko skupnost in našli prehodne rešitve financiranja pooblaščenega Inženiringa Staninvesta, dokler ni bil zagotovljen pritok tranš kupnin. Po žiriji in komisiji žirije, ki smo jo predlagali in izvolili skupaj z ' ' ............... ‘ " >P vsemi zainteresiranimi dejavniki, smo opravili razpis za najboljšega ponudnika za tehnične in izvedbene rešitve za izgradnjo preostalega dela Fužin cca 2700 stanovanj in izbrali kot najugodnejšega GIP Gradis. Komisija žirije praktično nadaljuje svoje delo, dokler ne bo določena in osvojena projektna naloga in tehnična dokumentacija. Podprli smo napore odbora za nadaljno postopno sanacijo Ljubljanskega gradu v jesenskih mesecih po minimalni varianti. - na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov, smo v letu 80 imeli urejene ali uredili vse pogodbene odnose s Staninvestom TOZD inženiring, TOZD TRS, TOZD GIVO in HlSTOR-jem. Zaključili nismo edino aneksa k pogodbi TRS, ker smo želeli in zahtevali, da ta aneks temelji na osnovi rezultatov svobodne menjave dela. Hkrati smo s*HISTOR-jem sklenili samoupravni sporazum o osnovah poslovanja s hišnimi sveti in verificirali enoten predlog pogodbe za storitve obratovanja med HISTOR-jem in hišno samoupravo. V tem obdobju skozi lansko leto smo pripravili osnutek za razpravo in oblikovanje servisov za obratovanje, vzdrževanje skupnih delov in naprav ter skrb za urejevanje bivalnega okolja; - Obravnavali in sprejemali smo pravilnik o dodeljevanju stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico naša SSS. Sprejeli smo aneks k samoupravnemu sporazumu o posebni družbeni pomoči za Kozjansko. Sodelovali smo pri razreševanju problema barakarskega naselja na Šmartinski 156, tako z ustreznimi organi v občini in mestu. Na osnovi možnosti smo predvideli ustrezne ukrepe tako, da smo takrat rešili stanovanjski problem dveh barakarskih družin, solidarnostno jih bomo rešili še pet, preostalih 14 družin pa bodo delovne organizacije reševale same. Vse družine pa naj bi bile po zagotovilih rešene do poletnih mesecev 1981; - V letu 1980 so bile sprejete in izdelane ocene stanovanjskega gospodarstva v občini za preteklo srednjeročno obdobje in za leto 1979. Sprejet je bil program dela za izdelavo srednjeročnih dokumentov. Prišlo je do občutnih kasnitev ker nismo imeli pravočasno dogovorjenega strokovnega izvajalca, ker nam je Zavod za družbeni plan Ljubljane v zadnjem momentu po terminskem odre' _ _ , .programu odrekel sodelovanje, na katerega smo po njegovi omrežja, iskali prehodne rešitve za financiranje elektro in pristojnosti vseskozi računali. Delo je prevzel IBE Elektroprojekt. Pom Pljučnega omrežja. Iz teh razlogov, pa tudi zaradi Sami smo izdelali smernice za plan 1981-1985, za plan 1981, kanja nekaterih gradbenih materialov je prihajalo do oblikovali poglavje stanovanjskega gospodarstva pri družbenem dogovoru tnih lra««i**v a* ca kr. u. o temeljih planov občine, izdelali poglavje stanovanjskega gospodarstva za družbeni plan občine, sodelovali na ravni občine in mesta pri • - nekaterih gradbenih materialov je prihajalo do kta v h kasnitev tako, da se bo šele v prvih štirih mesecih letošnjega zaključila izgradnja 550 stanovanj iz programa lanskega lete. vskladitvah mejnih interesnih skupnosti. Kljub dogovorom nismo uspeli vskladiti planov financiranja za elektro in PTT na območju ljubljanske regije. Na osnovi tega so se pri strokovnem izvajalcu pripravili osnutki in predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva, ki so bili sorazmerno kratek čas v razpravi pri delavcih, stanovalcih in občanih ter ustreznih samoupravnih nosilcih planiranja, vendar so bili kljub temu zadovoljivo sprejeti. V tem času smo razpravljali tuai o samoupravnem sporazumu o temeljih planov in družbenem dogovoru o vskladitvah planov stanovanjskega gospodarstva v republiki. — Tako na podlagi akcijskega programa kot na podlagi stališč in priporočil MK SZDL, smo večkrat razpravljali o samoupravni organiziranosti stanovanjskega gospodarstva, menjave dela in organiziranosti služb stanovanjskega gospodarstva in sprejeli nekatere ukrepe za prehodno obdobje za prilagajanje naše delovne skupnosti tem potrebam. — Sproti smo dajali odgovore na vprašanja delagatov in nekaterih delegatskih teles v občini, skrbeli za obveščanje delavcev in občanov v občinskem časopisu. Skrbeli smo da so naša gradiva dobile delegacije in konference delegacij kolikor je bilo mogoče pravočasno in v zadovoljivem številu, pomembnejše gradivo pa smo objavili v Delegatski tribuni. Odbor za graditev je obravnaval še: — Obravnavali smo informacijo o variantah programskega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 112/1 Stepanjsko naselje, kjer naj bi JLA in drugi organizirani graditelji gradili individualne hiše — Obravnavanajebila informacija o problemih pri gradnji vrstnih hiš v Zg. Kašlju in potrjeno stališče SSS in Sob, da kupci zaprosijo za prenos investitorstva, kar je potrebno, da se opravi tehnični pregled objektov in naprav, poračun z lastniki vrstnih hiš na osnovi cene, ki bi jo odobrila komisija SSS Ljubljana — Obravnavali in potrdili smo poročilo o opravljenih nalogah in pripravah na pridobivanju, urejanju in opremljanju stavbnih zemljišč v letu 1980 in predvidenem planskem obdobju 1981—1985—1990 glede na stanje in predvidene planske dokumente SKIS in Soseske. Prav tako se je obravnaval aproksimativen izračun stroškov za pridobivanje in urejanje stavbnega zemljišča v MS 11 in MS 105 v Žalogu, vendar se ni potrdil, ker je ostalo odprto vprašanje višine financiranja in cene komunalnega opremljanja za sedanje individualne zadružne gradnje, ker se je zadružnim graditeljem priznala v končni prodajni ceni očiščena cena, zaradi objektivnih razlogov in podaljšanja roka urejanja ter za komunalne priključke. — Podprli smo pristop k izvedbi raziskovalne naloge o vgraditvi individualnih merilnih naprav v Fužinah s tem, da se financiranje naloge ne more vključiti v ceno stanovanj v Fužinah, ampak se morajo najti drugi Ustrezni skupni viri v Ljubljani in Sloveniji, če je takšna raziskovalna naloga upravičena. — Ko je odbor ocenjeval možnosti individualne graditve na zaključenih kompleksih, se je postavil na stališče, da po svojem bistvu mora biti vsa takšna graditev organizirana in družbeno usmerjena, če je za to interes na principih zadružne stanovanjske graditve. V takšnem naselju se naj smiselno oblikuje ali po prmcipu družbeno usmeijene graditve ali zadružne graditve enotno samoupravno telo graditeljev in vseh zainteresiranih v KS in občini, ki bodo skupaj zagotavljali celovitejšo in kompletnejšo izgradnjo v zazidalnem kompleksu in KS. — Odbor je tudi razpravljal o potrebah gradnje za samske delavce. Mnenje je bilo, da je potrebno kolikor mogoče ta problem humanizirati z vključevanjem posameznih standardno opremljenih malih stanovanj odnosno stanovanjskih enot med ostala stanovanja v stanovanjski hiši. Tistemu delu samskih delavcev, ki ga pa moramo reševati z izgradnjo samskih domov, pa moramo zagotoviti primernejši standard bivanja kot je to bilo do sedaj in domove sorazmerno razporediti ob soseskah, ki se gradijo v Ljubljani. Takšno pobudo smo dali sindikatom v občini in mestu. Delo odbora za prenovo: I. V preteklem obdobju je bilo v občini Moste-Polje prenovljenih 8 objektov z 41 stanovanji. V skupni površini 1991 kv. m in vrednosti 11,409.000 din za potrebe prenove je bilo nabavljenih 20 nadomestnih stanovanj (površina znaša 1200 kv. m) v vrednosti 14,400.000 din, za fazno prenovo pa je bilo izkoriščenih 691.000 din sredstev. Višina zbranih sredstev za preteklo obdobje znaša 26.500.000 din, katere so v celoti prispevek iz BOD-a. Kljub temu, da v prvi polovici obdobja ni bilo na tem področju nič narejenega, pa smo na koncu obdobja uspeli angažirati iti vsa zbrana sredstva. II. Pregled izvajanja nalog v 1. 1980 A) Opravljene naloge (načrtovano in izvedeno): 1. Stnovanjski objekt Moškričeva 36,38,40- > izvedba toplotne izolacije kletnih plošč Vrednost adaptacije 285.109.— 2. Stanovanjski blok Jarška 22,24. Sanacija fasade, toplotna izolacija. V vežah in v kleteh izolacija stropov vrednost adaptacije , Jarška 22 635.000,- Jarška 24 641.000,- 1,276.000.- 3. Kajuhova 26, 28, 30, 32 Izvedba toplotne izolacije kletnih plošč 570.000.— 4. Vevče 54a, 54c, 56 Obnovitev kopalnic 244.000,— Skupna vrednost izvršenih del 2,375.109.— Stroški tehnične službe pri pripravi in izvajanju prenove 289.134.— Skupaj 2.664.243.— b) Ostale naloge - Poleg navedenih opravljenih nalog je bila v 1.1980 naročena in izdelana tehnična dokumentacija za adaptacijo podstrešnega stanovanja v ul. Vide Pregare 16, katere stroški so znašali 82.424 din. Do realizacije ni prišlo, saj so stroški prenove presegli normative in Odbor takega projekta ni mogel potrditi. Predmet se prenese vi. 1981 in je tik pred realizacijo (glej poročilo o tekočem izvajanju nalog). -VI. 1980 je potekala sestava anketnih listov za popis stanovanj VI. in VII. kategorije ter pregled anketnih listov in priprava predlogov. - »prožen je postopek za pridobivanje lokacijske dokumentacije pri LUZ-u za nadomestni blok Vevče I. Postopek trenutno še poteka, pričetek gradnje objekta pa je predviden za 1.1981. - Predvidena prenova objekta Studenec 48b ni realizirana, saf objekt stoji v rezervatu za avtocesto. - Predvidena adaptacija objekta v Ul. Vide Pregare. 23 yii realizirana zaradi mešane lastnine stanovanj V objektu. V naslednjem srednjeročnem planu je predvidena ureditev sanitarij v vseh družbenih stanovanjih v objektu. - Predvidena rešitev problema stanovanjskega objekta Vevče 35 je vezana na rešitev zadeve z nadomestnim blokom Vevče I. Opravljeno delo odbora za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v letu 1980 je še sledeče: Kljub napornemu in otožnemu delu (zaradi odsotnosti nekaterih članov odbora) pa so se člani odbora aktivno zavzemali za konstruktivno obravnavo gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lasti in aktivno sodelovali pri razreševanju aktualnih nalog. - Ob obravnavi gradiva o poslovanju stanovanjske skupnosti je odbor namenil pretežno skrb investicijskemu vzdrževanju ter tekoče spremljal realizacijo letnega plana. S tem v zvezi je na začetku leta predložil skupščini predlog o začasnem planu invi leto vzdrževanja hiš za prvo četrtletje poznani vsi elementi letnega plana. - V okviru odbora so bile oblikovane konkretne pripombe ns samoupravne * sporazume o temeljih plana, o dolgoročne sodelovanju z D.O. Hišne storitve, posebna pozornost pa je bil* namenjena Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, Odloku ° določitvi najvišjih najemnin v stanovanjskem gospodarstvu kot tudi zaključkom javne razprave o samoupravnem sporazumu o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. - Pripombe in stališča odbora na osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu je potrdil in dopolnil IO > posredovane pa so bile tudi skupini delegatov Sob z* Skupščino SRS. Iz predloga Zakona, ki smo ga ravno tako obravnavali na naših odborui, se vidi, da so bila naša stališča ih pripombe pravilna in, da so našla mesto v predlogu Zakon*-Upoštevan ni bil le predlog, da naj bi prehod na skupnost stanovalcev kot pravne osebe (ter na podlagi teh uveljaviti vzajemnost pri vzdrževanju hiš), v delovnih organizacijah P* vzajemno združevanje sredstev, izvedli postopoma. - Na podlagi primerjave s programom dela odbora ugotavljam0’ da Je večina nalog, ki jih je odbor planiral, izvršena, le področju izdelave ter samoupravnih aktov za potrebe hilnjjj svetov naloga ni Izvršena, ker je bil zakon o stanovanjskem gospodarstvu sprejet šele v letu 1981. Iz tega razloga, delno pa tudi zaradi neizdelanih kriterijev o stroških upravljanja, ki bremene etažne lastnike, ni bil izdelan dokončen osnutek pogodbe med etažnimi lastniki in stanovanjsko skupnostjo. V zvezi z obračunom stroškov za upravljanje, ki so jih dolžni kriti etažni lastniki, so sklepali člani odbora za gospodarjenje 10 in delegati skupščine ob sprejemanju finančnega načrta za leto 1980. Strokovno podlago so pripravile službe Staninvesta vse na osnovi predhodnih dvoletnih vsldajanj stanovanjskih skupnosti v mestu Ljubljana. Stališča omenjene 9. seje skupščine so bila ponovno potrjena na 13. seji, ko se je obravnaval postopek izterjave dolga za leto 1977, 1978 in 1979. Odbori kot delegati so zavzeli enotno stališče, da je potrebno stroška poravnati z izterjavo po določilih več rokov tdo 30. 6.1981). - Odbor za gospodarjenje je obravnaval več gradiv na podlagi prehodne ocene komisije za pregled zaključnega računa ali normativno pravne komisije, ki sta imeli v letu 1980 — 6 sej. - V pristojnosti odbora je tudi oddajanje poslovnih prostorov in določanje najemnin. V letu 1980 je bilo sproščeno 8 poslovnih prostorov, ki so se dodelili za obrtno dejavnost - 3 za krajevne skupnosti in društva - 3, za delovne organizacije storitve občanov - 2, nerešenih vlog je še 40. ■ V letu 1980 je izveden sklep skupščine skupnosti, da se ukine začasna uprava v Samskem domu Zakotnikova 1 ter izroči upravljanje doma lastnikom samskih sob. Samski dom od 1. 10. 1980 vodi svet doma, kateremu pa še niso prenešene finančne obveznosti iz časa, ko je za dom skrbela začasna uprava. ~ Na podro^u SLO in DS smo posvetili razen izdelavi obrambnega načrta, še posebno pozornost kolektivni zaščiti stanovalcev v stanovanjskih hišah in opremljanju splošnih enot civilne zaščte v KS. Delo je otežkočal premajhen odziv odgovornih nosilcev nalog s Področja SLO in DS v hišah saj smo na vprašalnike o potrebah v hišah dobili manj kot 1 /4 odgovorov hišnih svetov. Na podlagi ocene iz leta 1979 in poslovnih podatkov hišnih fvetov je izdelan načrt razdelitve opreme, ki je tudi nabavljena in ho razdeljena v mesecu marcu 1981. h*elo odbora za družbeno pomoč: Odbor za družbeno pomoč je na svojih 6. sejah v preteklem letu obravnaval problematiko družbene pomoči v stanovanjskem 8ospodarstvu, sodeloval pri spremembah, dopolnitvah in sPrejemanju splošnih aktov s področja družbene pomoči, kakor tudi pri obravnavanju in sprejemanju vseh ostalih samoupravnih aktov s področja stanovanjskega gospodarstva. Dejavnost odbora za družbeno pomoč je bila usmerjena Predvsem še na sledeče naloge: " Po objavi IV. natečaja za pridobitev družbeno najemnih stanovanj zgrajenihi s sredstvi družbene pomoči, je odbor za družbeno pomoč vse prispele vloge obravnaval, stanovanjske in socialne razmere prosilcev pa komisijsko ovrednotil ter sestavil predlog prednostne liste. ~~ Po sprejetju novega Pravilnika o dodeljevanju stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje je odbor za družbeno pomoč že potrjeno prednostno listo iz leta 1979 dopolnil z novimi prosilci ter predlog prednostne tiste objavil. " Odbor za družbeno pomoč je posebno pozorno deloval na področju subvencioniranja stanarin ter tako zagotovil družinam z nizkimi dohodki večjo socialno varnost. " Odbor za družbeno pomoč je tudi v preteklem letu nadaljeval s premiranjem stanovanjskega varčevanja. " Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV pri odboru za družbeno pomoč je na 3. sejah v letu 1980 obravnavala stanovanjske probleme borcev ter jih v nadaljno obravnavo posredovala mestnemu odboru ZB NOV. Stanovanjska vprašanja delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih so se tudi v preteklem letu uspešno reševala z dodelitvijo stanovanja in stanovanjskih kreditov za nakup stanovanja ali za gradnjo hiše. Delo obeh zborov in odborov skupščine skupnosti je bilo Plavljeno na 46 sejah. Za ožje področje dela in specifične naloge “ delovale še: ^ komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOB Komisija za razvrščanje pričakovalcev za nakup stanovanj v MS 4. S Fužine *n normativno pravna komisija vse komisije so imele skupaj 23 sej. sta ®ccn*tcv stanovanjskih razmer prosilcev za solidarnostna °Van^a a** stanovanja s katerimi razpolaga stanovanjska uPnost so opravile štiri komisije odbora za družbeno pomoč. r POROČILO o izgradnji soseske MS 4/5 — Fužine 1. Zazidalni načrt za izgradnjo soseske MS 4/5 Fužine je bil potijen z odlokom Skupščine občine Ljubljana, Moste-Polje dne 10. 8. 1976. Izgradnja soseske do tedaj še ni bila vključena v srednjeročni plan stanovanjske graditve v Ljubljani. Izvršni svet Skupščine občine Moste-Polje je januarja 1978. leta predlagal SML in SSS Ljubljana, da glede, na že vložena sredstva v soseski MS 4/5 Fužine in spričo bojazni zaostajanja stanovanjske graditve vključi to sosesko v program. Dejansko pa je bila soseska vključena v plan stanovanjske graditve na območju ljubljanskih občin koncem leta 1978. Priprave za izgradnjo soseske pa so se pričele že v letu 1974. 22. I. 1977 je bil objavljen natečaj za izbor najugodnejšega ponudnika za projektiranje in izvajanje. S sklepom SSS Ljubljana, Moste-Polje št. 294/77 z dne 23. 2. 1977 je bila poverjena izgradnja soseske MS 4/5 Fužine SOZD IMOS Ljubljana. Na osnovi sklepa sta SSS Ljubljana Moste-Polje in IMOS sklenila SPORAZUM o zgraditvi stanovanjske soseske MS 4/5 Fužine dne 19.9.1977. IMOS je pričel z izdelavo projektne naloge in projektne dokumentacije. Projektna naloga je bila potrjena 4. 12. 1978. Ob ugotovitvi, da podpisan sporazum med SSS Moste-Polje in IMOS-om ne vključuje vseh dejavnikov po DRUŽBENEM DOGOVORU o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji, kar je ugotovil xtudi Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane, je SSS pristopila k pripravi novega sporazuma, ki je bil podpisan 22. 6. 1979, veljaven pa s sklepom Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti na 6. seji, ki se je vršila 19.9.1979 z veljavnostjo 15.7. 1979. Po tem sporazumu je bilo dogovorjeno, da se po potrjeni projektni nalogi izvede le I. etapa z razširitvijo (1641 stanovanj), za nadaljevanje gradnje pa SSS Moste-Polje razpiše natečaj za izbor najugodnejših projektnih rešitev in izvajalca. Osnova za tak dogovor je bila presoja Gradbenega centra Slovenije, ki je imel pripombe že na idejne zasnove. SSS Moste-Polje je razpisala NATEČAJ'dne26.6. 1979 za II. in naslednje etape izgradnje soseske MS 4/5 Fužine za izbor najugodnejšega ponudnika za projektiranje in izvedbo. Sklep, da se projektiranje in izvedba druge in naslednjih etap izgradnje soseske Ms 4/5 Fužine poveri GIP Gradis Ljubljana je bil sprejet dne 17.4. 1980. 2. Po sprejetem terminskem planu je bil predviden začetek gradnje 1.8.1979 s tem, da bo v letu 1980 dograjenih 628 stanovanj, celotna I. etapa z razširitivjo pa v marcu 1982. Zaradi dejansko kasnejšega pričetka del je bil terminski plan spremenjen tako, da je plan za leto 1980 predvidel dograditev 602 stanovanji, rok dograditve I. etape z razširitvijo pa se pomakne na 30.6.1982. Dejansko pa tudi spremenjen terminski plan ni bil realiziran. Dograjenih je bilo le 176 stanovanj (z uporabnim dovoljenjem) v letu 1980. Glede na dosedanje zamude predvidevamo, da bo število dograjenih stanovanj v letu 1981 — 1139, v letu 1982 pa preostalih 326. Razlogi, ki so vplivali na kasnejši pričetek del in manjše število dograjenih stanovanj so v glavnem naslednji: - zaradi prepozno rešenega problema finansiranja sekundarnih naprav individualne komunalne opreme za I. etapo (za razširjeni del ni niti začasno urejen sistem finansiranja) - zaradi zamude izgradnje TP postaj in visokonapetostnega omrežja, kakor tudi izgradnje plinske regulatorske postaje za potrebe celotne soseske MS 4/5 Fužine, kar onemogoča tudi izvedbo zunanje neposredne okolice objektov. - zaradi pomanjkanja nekaterih gradbenih in instalacijskih materialov ter opreme, ki je nastopilo v teku izgradnje soseske. Zamude so tudi pri gradnji spremljajočih objektov in sicer: šola, vrtec, sekundarni center, Dom občanov in garažna hiša. SOLA: v ceni stanovanj je vključen prispevek za gradnjo šole v višini 250 din/Jcv. m. Znesek se revalorizira. Sredstva se zbirajo postopoma skladno z dotokom kupnin in bodo v celoti formirane šele s prodajo zadnjih stanovanj, to je v prvi polovici 1982. leta. Do 23.1. 1981 je zbranih sredstev na 12 mio din. VRTEC: Za gradnjo vrtca je pooblaščeni investitor izbral GP MEGRAD, ki je pričela z gradnjo 27. februarja 1981. VVZ bo sprejel v februarju 1982 240 predšolskih otrok. SEKUNDARNI CENTER: Iz zabeleške sestanka na Beograjski banki, ki seje vršil 24.1. 1981 je bil določen datum pričetka del za mesec maj—junij 1981 z rokom dovršitve december 1981 in pričetkom obratovanja januar 1982. Investitor za omenjeni center je PK Beograd. Za ostale objekte sekundarnega centra pa je investitor še neznan. LD je naslovljeno na ZIGP IMOS. Lokacijo za objekte pa lahko zaprosi investitor le pod pogojem, da ima pridobljeno zemljišče. DOM OBČANOV: Tehnična dokumentacija z gradbenim dovoljenjem je izdelana. Investitor in izvajalec ZIGP IMOS bo pričel z deli takoj, ko bo imel zagotovilo finančnih sredstev za sorazmerni delež finansiranja po samoupravnem sporazumu izgradnje soseske MS 4/5 Fužine. GARAŽNA HIŠA: Projektna dokumentacija v izdelavi. Zmogljivost hišeje 628 garažnih boksov. Med kupci stanovanj se izvaja anketa o nakupu garažnih boksov. Doslej je zbranih 271 interesentov. Druga in naslednje etape izgradnje soseske MS 4/5 Fužine je v fazi potijevanja projektne naloge. Izbrani ponudnik je v grobem terminskem planu predvidel pričetek gradnje v mesecu juniju 1981 leta. Pri tem se postavlja vprašanje realnega pričetka del glede na zamudo pri potijevanju projektne naloge. Upoštevati bo tudi treba določila novega Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki določa, da investitor usmerjene stanovanjske graditve ne more biti DO, ki dela izvaja. Poročilo podano na seji februarja 1981 10 za izgradnjo soseske MS 4,5 Fužine 10 SSS občine Ljubljana Moste Polje r \ POROČILO o finančnem poslovanju SSS in delovne skupnosti v letu 1980 X____________________________________________________J 1. ODBOR ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI Skupni prihodki odbora za gospodarjenje za leto 1980 znašajo 90.351.378,90 in so v primerjavi s planom za leto 1980 realizirani 78,10%, oziroma 138,47 % v primerjavi z realizacijo iz leta 1979. V skupnih prihodkih je zajetih 32.960.579,00 din neporabljenih a angažiranih sredstev iz preteklega leta (IV, AM, CZ, in TV) a) - STANARINA V letu 1980 se je stanarina s 1. 4. 1980 povečala za 24,4%. Realizacija stanarine je v primerjavi s planom za leto 1980, 2,56 % višja, ker je v letnem planu planirano manjše število stanovanjskih enot, kot jih je bilo dejansko v letu 1980. Primerjava plačane in fakturirane stanarine je prikazana v prilogi: PREGLE? OBRAČUNANE IN PLAČANE OBVEZNOSTI ZA LETO 1980 V planu za leto 1980 smo predvidevali plačilo za celoten dolg na stanarini za pretekla leta. Dolžniki za stanarino iz preteklih let so se zmanjšali za 1.141.347,54 din. Primerjava plačane in fakturirane stanarine je prikazana v prilogi PREGLED PLAČANE OBVEZNOSTI ZA PRETEKLA LETA. Za dolg iz prejšnjih let je proti dolžnikom uveden tožbeni postopek. Dolžnikom iz leta 1980 je bilo izstavljenih 10986 opominov od tega je bilo vloženih 328 tožb v znesku 515.789,30 din. b) NAJEMNINA Prihodek je realiziran 92,30% v primerjavi s planom za leto 1980. Plačila in dolgovi najemnine za leto 1980 so razvidni iz priloge: PREGLED OBRAČUNANE IN PLAČANE OBVEZNOSTI ZA LETO 1980 c) Plačila obveznosti lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov za stroške investicijskega vzdrževanja in stroške upravljanja znašajo v primerjavi s planom za leto 1980 15,50%. V primerjavi s fakturirano obveznostjo znaša plačilo za IV 1.572.829,95 oziroma 37,46%. Plačilo stroškov upravljanja znaša 349.223.65, kar je v primerjavi z obveznostjo 5,18%. Lastnikom stanovanj smo za dolg za leto 1977 na stroških upravljanja izstavili 1928 tožb v znesku 1.637.407,55, za stroške IV in TV so poslani v letu 1980 opomini in vložene tožbe na sodišče. 2. Prispevek Odbora za graditev za delo Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Polje je bil zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na SSS Mesto realiziran le 50 % v primerjavi z letnim planom. e) Prihodki od udeležbe na dohodku LB so odvisni od poslovnega uspeha banke, zato jih je v naprej izredno težko planirati. Za leto 1980 so bili planirani približno v višini realizacije iz leta 1979. Realizacija iz leta 1980 je presegla planirane za 80,77 %. f) Drugi prihodki Obresti, opominski stroški in izredni prihodki, so realizirani v višini 26,84 % v primerjavi z letnim planom. SKUPNI ODHODKI ODBORA ZA GOSPODARJENJE so v letu 1980 za 37,14% večji od lanskoletnih. V primerjavi s planom 1980 je realizacije 87,59 %. Vsi prihodki za leto 1980 so razporejeni v namene kot jih je določil finančni načrt. a) AMORTIZACIJA V letu 1980 se je spremenila stopnja amortizacije iz 0,32 % na 0,50 % od revalorizirane vrednosti sklada. Amortizacija je bila zato prenizko planiranain odstopa od planirane za 13,73 %. b) Sredstva za IV so za 39,01 % nižja od planiranih. V planu za leto 1980 smo planirali plačila EL stanovanj v celotnem znesku, plačila pa niso bila v celoti izvršena. Poleg tega smo planirali tudi plačila akontacij za investicijsko vzdrževalno delo za leto 1980. Te akontacije so bile nižje kot so bile planirane. Izpad sredstev na IV je nastal tudi zaradi neplačil stanarine in najemnine, tako iz tekočega kot iz preteklih let. Zaradi prekoračitve razpoložljivih sredstev IV smo morali pokriti 1.869.048,96 din iz sredstev PRENOVE. SSS Moste-Polje predlagamo, da se po zaključnem računu prenese posojeni znesek iz sredstev tekočega vzdrževanja (sklep 13. seje skupščine SSS Moste-Polje z dne 10. 12. 1980.) c) Tekoče vzdrževanje: sredstva tekočega vzdrževanja so zaradi neplačane stanarine in najemnine (tekoče in pretekla leta) v primerjavi s planom nižja za 13,64 %. d) Stroški za delo strokovne službe so 1,26 % višji od planiranih. e) Odhodek za delo Delovne skupnosti SSS Ljubljana Moste-Polje je tolikšen kot je potrebno za osebne dohodke zaposlenih v Delovni skupnosti in je uresničen 91,15 % v primerjavi z letnim planom (odhod delavke iz Delovne skupnosti in bolniški stalež). Materialni stroški se gibljejo v mejah stabilizacije, kar je razvidno iz primerjave z letnim planom in je uresničen 74,59%. 0 Prispevek Zvezi SSS je nižji kot je planiran in je v primerjavi s planom realiziran 89,67% (plan je previsok) g) Zavarovanje Zaradi višje izstavljene fakture za zavarovanje objektov, kot je bila v letu 1979 (osnova za plan) je realizacija' za 25,09 % višja od plana. h) Zaklonišča: Realizacija prispevka za zaklonišča je v primerjavi s planiranim za 4,20% nižja zaradi dolga na stanarini in najemnini. i) Civilna zaščita: Izpad realizacije pri civilni zaščiti bi se pokril s plačilom obveznosti za stanarino iri najemnino in prispevkov EL. Realizacija v primerjavi s planom znaša 68,69 %. j) Plačila za storitve SDK so realizirane v primerjavi s planom 27.67 %. Planirano je bilo, da se stroški krijejo samo iz sredstev Odbora za gospodarjenje, pokrivamo jih pa po dejansko nastalih stroških iz ostalih Odborov. k) Stroški poslovanja s 13. členom in sredstvi OOSS pri LB so previsoko planirani, realizacija je v primerjavi s planom 70.68 %. l) Vračila lastnikom NL so bila planirana v višini realizacije iz leta 1979. V letu 1980 je realizacija višja od plana za 28,71 %. m) Drugi odhodki predstavljajo: Obresti za kredite, stroški upravljanja enote JLA in podobno- V planu je bila predvidena tudi obvezna udeležba s stroški poslovanja s skladi. Stroška ni bilo - realizacija stroška je v primerjavi s planom 1980 21,46 %. Računovodja za SSS Ljubljana Moste-Polje: ■ Butara ODBOR ZA GOSPODARJENJE ODHODKI Ostanek sred. pret. leta Realizacija leta 1979 Plan leta 198o Realizacija leta 198o Indeks Indeks 1 2 3 4 6-5:4 7-5:3 Amortizacija -priliv leta 8o -ostanek sr. pret. let 19.475.925,00 6.164.ol3,4o 17.285.ooo,oo 11.457.451.00 19.475.925.00 13.o3o,46o,?5 19.475.925,00 113,73 100,00 211,4o 112,68 2.Sredstva investicijskega vzdr. -priliv leta 198o -ostanek sredstev Pret. let 2.598.89o,oo 18.242.o22.75 628.ooo,oo 29.o96,624,00 2.598.89o,oo 17.745.884,43 2.598.89o,00 60,99 loo.oo 97,25 413,84 3.Sredstva tekočega vzdrževanja -priliv leta 198o -ostanek sredstev pret. lst I0.0I6.13o,oo 7.764.876,10 10.650.327.00 10.016.130.00 9.197,523,3o lo.o!6,13o,oo 86,36 loo,oo 118,45 4.Stroški upravljanja skl*a stan. hiš -stroški stro kovne službe Staninvest -DS SSS-OD (6o?) -materialni stroški -Zveza SSS -upravljanje Žestan 7.838.973,75 1.5o?.464,30 558,978,5© 3o2.o3o,oo 334.724,o5 8.423.321.00 2.343.ooo,oo 1.623.157.00 39o.ooo,oo 8.529,o54,9o 2.218.625,45 1.21o,663,2o 349.71o,oo 425.168,65 lol,26 91,15 74,59 89,67 lo8,8o 147,18 216,58 115,79 127,oa 5.Funkcionalni stroški -zavarovanje -zaklonišča -civilna zaščita tekoče leto 837-524,25 87o.282,2o 871.021,90 773.575,oO 1.072.258.00 1.546.301.00 967,695,95 l.o27,182,25 l.o62,2ol,5o 125,o9 9^.8o .68,69 115.54 118,o3 121,95 -pretakla leta -bančni stroški SDK 869.634,oo 1.2o2.ooo,oo 59.284,o5 869.634.00 260.957.00 869,634,oo 72.219,oo loo,oo 27,67 72,35 121,82 6.Drugi stroški -poslovanje s sredstvi po 13.21. in s skladi LB -vračilo dela stanarine lastnikom zasedenih stanovanj 'drugi odhodki U P A J : 32.96o. 579,oo 879.444,50 1.646.000,00 1.163.433,5o 7o.68 132,29 23.745,4o 23.745,oo 30.562,55 128,^1 128,71 35o.083,39 621.652,oo 133.441,4o 21,46 38,12 65.719.468,54 lo2, .888.947,00 90.124,395,23 87,59 137,14 samoupravna stanovanjska skupnost tJlJBLJANA MOSTE-POLJE ^SgOB ZA GOSPODARJENJE_____________ ^klHOBKi Ostanek iz ----_________________pret, let 1 z ! ^•Neporabljena sred. Pewt.leta(IV,TV civilna zaščita) 52.96o.579,oo ^•Stanarina a)tekoče lato Plačilo za pret. ^•Najemnina ^‘fjispevki lastnikov stanovanj in posl. Prostorov za stroške tekočega vzdr. in investicijskega in za stroške uprvljanja ^’^ispevki iz drugih _, odborov stroške pomoči Saditve Prenove \?®datva opravljenih oocinskih skladov Poslovno poročilo za leto 198o Realizacija leta '1979 Plan leta 198o / ■ Realizacija leta lQflo Indeks Indeks ' 3 , ■4 5 6-5:4 7-3:3 19.115.000,00 32.96o.579,oo 32.960.579,00 loo,oo 172,43 42.797.154,68 48.339.662,oo 49.577.009,80 lo2,56 115,84 4.519.324,oo 1.141.347,54 25,25 - 753.939,8o 753.94o,oo 695.909,00 92,3o 92,3o 446.548.ooo 12.396.442,00 1.922.053,60 * 15,5o 43o.42 V . OOO OOO OOO OOO OOO OOO OOO 10 OJCU 000 000 000 000 000 000 000 V0 cH CVJ 100,00 5o,oo loo.oo - 543.000,00 543.000,00 loo,oo 1 2 3 4 5 6-5:4 7-5:3 7.Prihodki od poslovanja LB a skladi 885.461.65 1.646.ooo,oo 1.645.918,05 loo,oo 8.Prihodki od udeležbe na dohodku LB 473.546.2o 5oo.ooo,oo 9o3.84o,3o 18o,77 19o,84 9.Obresti opomineki stroški in izredni prihodki 776.299.7o 23o.ooo,oo 61.721,61 26,84 7,99 Skupaj vsi prihodki 32.96o.579,oo Prihodki leta 198o 65.247.95o,o3 lo2.888.947,oo 9o.351.378,9o 78,lo 138,47 H. ODBOR ZA GRADITEV Sredstva se zbirajo v višini 18 % od 6 % stanovanjskega prispevka, ki se zbira na podlagi Zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj na ravni mesta. S sredstvi posluje LB, ki vodi evidenco preliva in porabe sredstev. Priliv sredstev je 9,15 % višji od planiranega, poraba pa 4,11 %. ODBOR ZA GRADITEV PRIHODKI Ostanek iz pret. leta Priliv leta 1979 Plan leta 198o Realizacija leta 198o Indeks Indeks 1 2 ? 4 5 6-5:4 7-5:3 Sredstva po samoup. sporazumu -priliv tekočega leta -neporabljena sredstva iz pret. leta 3o.248.ooo,oo -sredstva od ukinjene obvezne rezerve 35-19o.ooo,oo 14.371.ooo,oo 41.371.000. 00 30.248.000. 00 3.4o2.ooo.oo 48.941.000. 00 30.248.000. 00 2.700.000.00 118,3o 139,o8 loo.oo 21o,48 79.37 SKUPAJ : čo.248.ooo.oo 49.561.ooo.oo 75.021.000,00 81.889.ooo.oo lo9.15 165.23 ODHODKI 1 2 3 4 5 6-5:4 7-5:3 „ 1.Sredstva za kredit graditve 19.313.ooo,oo 75.o21.ooo,oo 78.ool.ooo,oo lo3,97 4o3,88 SKUPAJ : 19.313.ooo,oo 75-o21.ooo,oo 78.ool.ooo,oo lo3,97 4o3,88 Prosta sredstva 3o.248.ooo,oo - . » 3.888.000,00 m. ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ 1. Prihodke sredstev po samoupravnem sporazumu - sredstva solidarnosti in njihovo porabo prikazujemo evidenčno. Prihodke in odhodke solidarnosti prikazuje odbor družbene pomoči na mestu Ljubljana. Prihodke prikazujemo enako kot so odhodki in znašajo 58.507,214,00 dinarjev. 2. Sredstva odpravljenih občinskih skladov. V obdobju januar-december 1980 je zbranih 1.953.331,24 dinarjev sredstev iz odpravljenih občinskih skladov. Ostanek sredstev iz leta 1979 znaša 3.187.504,17 dinarjev. . Skupaj je bil prihodek iz odpravljenih skladov dinarjev. 5.140.725,41 ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ V letu 1980 so bila kupljena stanovanja v višini 3.500.000,00 dinarjev. Ostali odhodki: - za delo delovne skupnosti (prispevek iz odp. obč. skladov) 543.000,00 - stroški za delo banke v zvezi s poslovanjem s sredstvi skladov 4.724.00 din - drugi materialni odhodki deložacije, objava 57.938,00 prednostne liste za stanovanja in družbene pomoči Ostanek sredstev iz opravljenih občinskih skladov na dan 31-12.1980 znaša 1.035.063.11 dinarjev. PRIHODKI Ostanek sred.iz pret. leta Realizacija leta 1979 Plan leta 198o Realizacija • leta 198o Indeks Indeks 1 2 3 4 5 6-5:4 7-5:3 1.Sredstva po samoupr. sporazumu-sredstva solidarnosti 48.214.580.00 55.2oo.ooo,oo 58.5o7.214,oo lo5.99 121,35 2. Sredstva odpravljenih občinskih skladov a) priliv tekočega leta b) ostanek sredstev iz pret. let 3.187.5o4.17 1.816.329,43 2-155.41o.55 2.152.000. 00 3.188.000. 00 1.953.221,24 3.187.5o4.17 9o.76 1o7,54 99.98 147.88_ SKUPAJ : 3.187.504.17 52.186.A19.98 60.54o.ooo.00 63.647.939.41 lo5.13 121.96^ ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ ODHODKI 1. Stroški po finančnem plapu DP mesta Lj. 48.124.58o,oo 55.2oo.000,00 58.5o7,214,oo lo5,99 121,57 2. Sredstva odpravljenih obč. skladov a) nakup stanovanj - 784.235,81 4.797-ooo,oo 3.5oo,ooo.oo 72,96 446.29 6) sredstga za delo SSS Moste-Polje - - 543.000,00 543.000,00 loo,oo - c) drugi stroški plačilo stroškov SDK 4.724,3o - - d) drugi material stroškj. _ 57.938.oo - SKUPAJ: 48.9o8.815.81 60.540.000.00 62.612.876.3o lo3.42 128.02 SAMOUPRAVNA BTANOJTANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA, Kersnikova 6/VI Izvršitev PRIHODOV SREDSTEV DRUŽBENE POMOČI V LETU 198o \ SSS občine Načrt 80 Izvršitev 80 Indeks Struktura 2:1 1. BEŽIGRAD 54.7oo.ooo 58.418.714 lo6,8 18 2. CENTER 42.4oo.ooo 43.o92.185 t lol,6 14 3. MOSTE - POLJE 55.2oo.ooo 58.5o7,241 lo6,o 18 4. ŠIŠKA 80.300,000 83.577.5o8 lo4,l 26 5. VIČ - RUDNIK 68.4oo.000 72.645.871 lo6.2 23 S-LB.LA.2.U.S2.52. Ž2i*222*222... 21Št241,512 .122*8.... ■H ■O ■O Ljubljana, dne 11.2.1981 • Rač. B.P. >V. ODBOR ZA PRENOVO Na žiro račun prenove (50103-662-720514) se v okviru SSS Moste-Polje stekajo sredstva, namenjena prenovi. Vle tu 1980 seje ^ralo 13.077.394,05 din Pfcnešena sredstva iz leta 1979 znašajo 12.285.745,25 din ^upaj znašajo sredstva prenove 25.363.139,30 din Poraba teh sredstev je: 1- nakup stanovanj 2- delo SSS za ljubljanski grad , za SIC soc. varstva priprava tehnične . dokumentacije druga poraba jn sicer a) plačila za SDK * 19.690,224,00 din 200.000. 00 din 740.000. 00 din 49.040,00 din 1.502,769,40 din 2.539.775,37 din 20.726,40 b) sanacija gradu na Fužinah 650.000,00 c) premostitveno posojilo za pokritje stroškov IV 1.869.048,97 SKUPAJ: 24.721.808,77 din Ob zaključnem računu za leto 1980je primanjkljaj sredstev na investicijskem vzdrževanju 1.869.048,97 dinarjev. Sredstva prenove, katera so bila premostitveno prenešena na vzdrževanje, bodo po zaključnem računu vrnjena prenovi iz sredstev tekočega vzdrževanja (sklep 13. seje skupščine z dne 10. 12. 1980) Na sredstvih prenove znaša ostanek dohodka 641.330.53 din. < SSB08 ZA PRENOVO PRIHODKI Ostanek is ——- pret. let« Realizacija leta 1979 Plan leta 198o Realisacija leta 198o Ihdeks Indeks • 1 2 J 4 5 6-5:4 7-5«3 Priliv sredstev po J^ouprsvnsm epora- » *)priiiv tekočega leta ostanek is pret. —lat.' 12.285.745.25 9.614.53o,?o 5.682.293.75 11.63o.ooo,oo 12.285.739.oo 13.077.394,05 12.285.745.25 112,45 loo.oo 136,o2 216.21 15.296.824.45 23.915.739.oo 25.363.139.3o Io6.o5 165.81 ODBOR ZA PRENOVO 1 2 4 5 6-5:4 7-5:3 ODHODKI - 1. Nakup stanovanj - - 14.4oo.ooo,oo 19.69o,224,oo 136,74 2. Zaključek premo • del 3.000.000,00 - - - 5. Za delo SSS-del .obd. 2oo.ooo,00 2oo.ooo,00 loo ,00 -za SSS mesta Lj. 680.000,00 - - - -za Ljubljanski grad 25o.ooo,oo 74o.ooo,oo 296 ,00 -za alejo 28o.ooo,oo - - - -za SIS soc. varstva 9o.ooo,oo 49.o4o.oo 54.49 4. Priprava tehnične dokum. 1.5oo.ooo,oo 1.5o2,769,4o loo ,18 5. Drufcn poraba 3.011.085.20 3.515.739.00 2.539.775.37 72 .24 84.35 SKUPAJ : 3.oll.o85.2o 23.915.739.oo 24.721.808.77 lo3.37 821.o3 1 KAPITULACIJA ** Oetaaek arei. Is ■eallaael ja ■las leta ■eallaaelja leta PHIIODEI leta 1979 lata 1979 198e 198e Iadaka IaMuij 1 2 3 4 5 6-3i4 7-5«3 Odber m geepedarjeaje 32.96e.579,ee «5.247.95e,e3 le2.888.947.ee 9e.331.378.9e 87,81 138,47 Oiber sa druib.peseč 3.187.5*4,17 32.186.319,98 6e.34e,eee.ee 63.647.939.41 1*5.13 121,96 Oiber ee graditev 3e.248.eee.ee 49.36l.eee,ee 75«e21.eee.ee 8l.889.eee.ee 1*9,15 163,13 Oiber sa preneve 12.285.743,23 15.296.824,45 23.915.739,ee 25.363.139,3e 1*6.*5 165,81 Skupaj 78.681.828,42 182.292.«94,46 262.363.686.ee 26l.251.457.6l 99.58 143,31' ODHODKI Oetaaek sreistev 9«rabe ■eallsaelja leta 1979 Plaa leta 198* ■eallsaelja leta 198* Zaieka Iaieka 1 2 3 4 5 6-5:4 7-5:3 65.719.468,54 1*2.888.947,** 9*.124.395,23 87,59 137,14 Oiber sa irušb.pasoč 48.9*8.815,81 6e.54e.ee*,** 62.612.876,3* 1*3,42 128,*2 Oiber sa grailtev 19.313.eee,ee 75»e21.eee.ee 78.eel.ee*,** 1*3,97 4*3,88 Oiber sa premere 3.*U.*85.2* 23.915.739.ee 24.721.8*8.77 1*3.37 821.«3 Skupaj 136.952.369,55 262.365.686,** 255.46*.*8*,3* 97,3» 186,53 OSTANK Oiber sa geepeiarjesje Oiber sa irulb.peseB Oiber sa graditev Oiber sa preaeve 226.983,67 ; l.*35.*63,ll 641.33*.53 3.888.eee.ee Skupaj 5.791.377,31 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE-POLJE POROČILO O STANJU SREDSTEV AMORTIZACIJE NA DAN 31.12.1980 I. SREDSTVA 1. Stanje sredstev 1.1. 1980 2. obračunana amortizacija stanovanj za leto 1980 0,50 % od revalorizirane vrednosti 3. obračunana amortizacija poslovnih prostorov za leto 1980 - 1,28 % od revalor. vrednosti 4. obračunana amortizacija stanovanj ŽG (železniško gospodarstvo Lj.) za leto 1980 5. odplačila anuitet občanov, od kreditov za prodana stanovanja sklada stanov, hiš Sredstva skupaj: II. PORABA 6. Nakup stanovanj iz amortizacije 7. vračilo amortizacije vlagateljem 8. odplačilo kreditov (KSŽS) 9. odplačilo kreditov, najetih pri LB 10. odplačilo kreditov centralna lekarna 19.475.925,13 12.034.658,55 178.386,85 817.415,35 329.273.40 32.835.659,28 13.294.801,00 7.922.443,25 2.619,85 432.137.40 139.282,55 11. Vračilo amortizacije vlagateljem 12. vračilo amortizacije Žestan Poraba skupaj: 200.795,70 817.415,35 22.809.495,10 III. Razpoložljiva sredstva 31.12. 1980 10.026.164,18 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE-POLJE POROČILO O STANJU SREDSTEV INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA NA DAN 31.12. 1980 I. SREDSTVA 1. Neporabljena sredstva 1.1.1980 2. Redni priliv - stanarina - najemnina - vračilo SOB Moste - sredstva Žestan -^sredstva skupaj II. PORABA 1. Dela po programu IV za leto 1980 2.598.889,80 16.030,167,34 288.729,95 916.971,85 1.329.087,90 21.163.846,84 21.568.859,55 2. Vračilo za adaptacijo Pokopališka 11 3. Vračilo sredstev Žestan III. Razpoložljiva sredstva 31. 12. 1980 134.948,35 II. PORABA 1.329.087,90 _ nabava opreme za CZ 23.032.895.80 1.869.048,96 III. Razpoložljiva sredstva 1.627.390,00 304.445,60 IV. Začasno pokritje manjka iz sredstev prenove Saldo samoupravna stanovanjska skupnost 1.869.048,96 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE-POUE POROČILO O STANJU SREDSTEV TEKOČEGA VZDRŽEVANJA ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER 1980 Ljubljana moste-poue POROČILO O STANJU SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE NA DAN 31. 12. 1980 1. SREDSTVA1. Neporabljena sredstva 1.1.1980 869.634,10 2. Redni priliv — stanarina 944.322.95 -najemnina 13.795.00 -EL . 34.039,40 sredstva CZ ŽESTAN 70.044,15 1.931.835,60 I. SREDSTVA 1. Sredstva-stanarina, najemnina stan. NL 2. Sredstva JNA 3. Sredstva EL SREDSTVA SKUPAJ: 8.556.850,45 241.034,55 314.035,10 9.111.920,10 II. PORABA 4. Vračilo sredstev TV HS 3.380.126,15 III. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA 31.12. 1980 5.791.793,95 888 LJUBLJAKl H08TB-POLJE PREGLED OBR1ČUBJLHE M PLAČAJTE OBVBZSOBTI Sil LETO 198o Najanalna Hajennina EL Stenerine StanerIna SL Stan. Žestan Prispevki EL Stanje dolžnikov 1.1.1980 Skupna obvosnoet 1.1. - 31.12.8o 31.628,5o 7ol.o28,oo 6.159,oo 48.754.1*9,95 48.659,55 3.5o2.2o7,95 2.489.81109 IV i (upr) 1.7o8.732,9oIV 6.744.326,80 (upr.) Skupna obvosnoet 732.656.5o 6.159,oo 48.754.149,95 48.659,55 3.5o2,2o7,95 4.198.543.99IV 6.744.326,80 (upr. Plečene obvosnoet 689.75o,oo 6.159,00 46.o34.o26,15 4o.755,7o 3.5o2.2o7,95 1.572.829,95IV 349.223,65 (upr ‘Uresničitve pleč. ^•elisaelje 94,14 % loo % 94,42 % 83,76 * loo % 57,46 % 5.18 «6 ®ol$nlki ne dan 3l»12.198o 42.9o6,5o 0 2.72o.l23,8o 7.883,85 0 2.625.714,o4IV 6.395.103,15 (upr.) DOLŽNIKI: Najemnina Stanarina Stanarina EL EL - po obračunu IV EL — stroški upravljanja Ljubljana, dne 23. 2. 1980 > 42.906,50 2.720.123,80 7.883,35 2.625.714,04 6.395.103,15 \ SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE—POLJE PREGLED PLAČANE OBVEZNOSTI ZA PRETEKLA LETA NA DAN 31 12. 1980 Ljubljana, dne 23. 2. 1981 Stanarina Stanarina NL Stanje dolžnikov na dan 1.1.198o Popravek obremenitve Plačana obveznost 11 - $1.12.198o Dolžniki na dan $1.12.198o 4.489.096,51 69.69o,98 1.133,129,14 3.286.276,39 30.229.05 239,6o 8.218,4o 21.771.05 % Uresničitve plač.realizacije 25,64 % 27,4o f- Ljubljana, dne 23.2.1981 PREDLOG 0P0Z0RIL0! z > Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Ljubljana Moste-Polje kot uporabniki in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo določene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva - kot izvajalci, so na osnovi določil Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni fet SRS št. 1/80) sodelovali pri nastajanju posameznih planskih dokumentov ter na osnovi usklajevanja odločitev sprejeli samoupravna sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane za obdobje 1981—1985. V skladu s sprejetima samoupravnima sporazumoma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane za obdobje 1981—1985 je sprejela dne .... SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA MOSTE-JPOLJE PLAN stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 V uvodnem delu pod A in B je zajet ves povzetek tega srednjeročnega plapa stanovanjskega gospodarstva občine tako, da je na ta način dana možnost delegatom hitre seznanitve s planom. I. UVOD Plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana j Moste-Polje zgrajen na dveh temeljnih izhodiščih in sicer na dosedanjem in načrtovanem prihodnjem celotnem družbeno-ekonomskem razvoju občine Ljubljana Moste-Polje in celotne Ljubljne ter na realnih potrebah delovnih ljudi in občanov za uresničitev družbene funkcije stanovanjskega gospodarstva. A. Nekateri globalni kazalci in cilji na področju stanovanjskega gospodarstva Ključne značilnosti in cilje pomembne za stanovanjsko gospodarstvo lahko strnemo v naslednjih globalnih izhodiščih: Prebivalstvo občine Ljubljana Moste-Polje se je v zadnjih petih letih povečalo za 11.502 ljudi tako, daje ob koncu leta 1980 tu živelo ca. 66140 prebivalcev. Ključni problem je v relativno visoki stopnji rasti, zlasti poselitvenega prirasta, kar vpliva na velike potrebe po stanovanjski graditvi in omejuje možnosti učinkovite odprave obstoječih stanovanjskih deficitov. V planskem obdobju 1981—1985 naj bi dosegli povprečno stopnjo letne rasti števila prebivalstva 3,2%. Tako bi ob koncu planskega obdobja na območju naše občine živelo ca. 77.640 prebivalcev oz. 11.502 ljudi več kot leta 1980. S predvideno usmeritvijo bo možno počasi preiti na učinkovitejše reševanje stanovanjskih problemov v naši občini, seveda ob usklajenem razvoju stanovanjskega gospodarstva na območju vseh petih ljubljanskih občin. V občini Ljubljana Moste-Polje je letno cca 445 porok, rodi pa se cca 1.030 otrok. Že v letu 1981 bi morali proučiti dejanske stanovanjske potrebe tega prebivalstva ter v okviru združenega dela poiskati realne možnosti za hitrejše reševanje teh problemov. V tem sklopu bomo intenzivirali iskanje in omogočanje usposabljanja tudi podstrešij v stanovanjske namene ter v sodelovanju z vsemi ljubljanskimi občinami izdelali sistem možnosti zamenjave stanovanj v skladu s povečanjem števila družinskih članov. V naši občini bo v letu 1985 ca. 31.080 delavcev. Od vseh zaposlenih bo imelo ca. 12.380 oz. 39,8 % stalno bivališče v naši občini, 9.880 oz. 31.8 % v drugih ljubljanskih občinah, 8.820 oz. 28,4 % pa bo imelo stalno bivališče izven ljubljanskih občin. Delovne, psihične in materialne posledice visoke dnevne delovne migracije oomo počasi korigiran s približevanjem stanovanjske graditve delovnemu mestu in le-to uskladili s 2,3 % stopnjo letne rasti zaposlovanja. Uresničevanje predvidevanj razvoja vseh področij stanovanjskega gospodarstva je vsklajeno z gibanjem realne rasti DP, ki bi v obdobju 1981-1985 rastel po povprečni letni stopnji 4,5 %. Udeležba sredstev za stanovanjsko gospodarstvo v DP pa bo 4,9 %* (Ljubljana 6%). Tako bo združeno delo na osnovi prizadevanj za reševanje problemov lastnih delavcev ter na temelju vzajemnosti in solidarnosti uspelo načrtno rešiti predvidene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. Družbeno funkcijo stanovanjskega gospodarstva smo že doslej, še bolj pa predvidevamo v bodoče, reševali v skladu z mislijo tov. Kardelja, daje ..ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje pomemben pogoj za počutje delovnega človeka, za njegovo delovno storilnost in socialno varnost ter za njegov odnos do okolja v katerem živi in ustvarja.” Zato bomo v planskem obdobju 1981-1985 delovni ljudje in občani, vključeni v delegatski sistem in odnos, reševali vprašanje stanovanjske graditve kot pomemben del družbene reprodukcije. V skladu z možnostmi bomo prispevali sredstva za pridobitev svojega stanovanja ter združevali sredstva v OZD in DSSS za reševanje stanovanjskih problemov. Posebno odgovorno bomo morali skrbeti za vzdrževanje in prenovo stanovanjskega fonda in varovanje okolja v katerem živimo ter zagotavljali reševanje solidarnostnih problemov v okviru družbene pomoči na osnovi enotno začrtanih nalog in ciljev na ravni Ljubljane. Pri tem bomo dajali prioritete tistim problemom, ki so najbolj pereči. Mnoga prizadevanja za izboljšanje samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov pri reševanju vprašanj stanovanjskega gospodarstva tako v TOZD, KS SSS in DPS so sicer izboljšala delo delegacij in sistema odločanja, vendar delegacije še vedno vse Premalo preverjajo stališča v svojem delegatskem okolju, ki je le redko deležno potrebnih informacij od vseh mest odločanja. Ta Problematika je tesno povezana z ne dovolj učinkovito organiziranostjo strokovnih služb v stanovanjskem gospodarstvu Ljubljane, kar se odraža na pravočasnosti in primernosti informacij, potrebnih za učinkovito upravljanje v stanovanjskem gospodarstvu. Zato bomo v tem planskem obdobju mnogo bolj dosledno zagotavljali infomiranje in usposabljanje delegatov, ter učinkovitejše delo obeh zborov: uporabnikov in izvajalcev, ter tako Poskušali zagotoviti dejansko realno samoupravno odločanje delovnih ljudi in občanov, ob tem pa skrbeli za izboljšanje dela strokovnih služb na področju stanovanjskega gospodarstva. Globalni elementi plana na področju stanovanjskega Sospodarstva V skladu z doslej sprejetimi pravnimi in samoupravnimi akti, Samoupravnima sporazumoma o temeljih plana stanovanjskega išospodarstva Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 198i_85 ter opredeljeno rastjo materialne osnove družbe, bomo 03 območju občine Ljubljana Moste-Polje uresničili predvsem naslednje naloge: „ - Zgradili bomo 3.641 stanovanj, od tega 3.248 stanovanj oz. ',2 % v okviru družbene gradnje, v okviru individualne gradnje 23 stanovanj oz. 10,2% in za potrebe JLA 20 stanovanj oz. V’” %. Skupna načrtovana površina navedenih stanovanj znaša ^49.583 k v m oziroma povprečno 69 kv.m na stanovanjsko enoto. Vrednost zgoraj navedenih stanovanj znaša 3.726.029,000 din in je Vračunana na osnovi očiščene prodajne cene kv.m za leto 1980, ki ^aša 14.929 din. V obdobju 1976-1980 smo zgradili 3.979 stanovanj, od tega v oltviru družbene gradnje 2.818 stanovanj. S tem smo plan gradnje Presegli za 4,5 %. Pri tem je bila še posebej uspešna individualna 8radnja, medtem ko smo plan družbene gradnje dosegli le 78,2 dstotno. Primerjava med skupno realizirano stanovanjsko gradnjo obdobju 1976-1980 in načrtovanim številom stanovanj za obdobje 1981—1985kaže, da se slednja znižuje za 8,5 %, kar je pogojeno s stanjem dokumentacije in komunalno opremljenostjo zemljišča ter potrebo po izboljšanju materialne osnove združenega dela. Uveljavili bomo ekonomske stanarine s povprečnim letnim dvigom stanarin za 10,3% tako, da bodo stanarine v letu 1985 znašale 3,24 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. 35 % sredstev amortizacije stanovanjskega fonda bomo namenili za programe na ravni SSS občine, pri SSS Ljubljana pa bomo združevali 65 % sredstev amortizacije. Od tega 35 % za enostavno reprodukcijo (odprava stanovanj VI. in VIL kategorije) in 30% za realizacijo enotnega programa prenove. Višino najemnin za uporabo poslovnih prostorov bomo uskladili s stanarinami z dvigom najemnin za 386,47 %. Sredstva amortizacije poslovnih prostorov bomo združevali na ravni mesta in jih namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih soseskah in tako zagotovili prostore deficitarnim dejavnostim. V okviru skupno dogovorjenih nalog bomo odpravili vsa stanovanja VI. in VII. kategorije in vse barake po stanju popisa le-teh v letu 1977. Za realizacijo te naloge bo potrebno zgraditi skupno 196 stanovanj, od tega 121 za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije. Hkrati bomo skupaj s SIS družbenih dejavnosti sofinancirali izgradnjo PST, pri' čemer bomo v naši občini od skupno potrebnih......din prispevali......din. Prenovili bomo 9 objektov oz. skupaj 65 stanovanj, ob tem pa zagotovili 26 nadomestnih stanovanj. Za realizacijo te naloge bomo porabili 76.420.000 din. Skupna površina zgoraj navedenih stanovanj bo znašala 4.836 kv.m. oz. povprečno 52 kv. m na prenovljeno stanovanje in 56 kv. m na nadomestno stanovanje. V obdobju 1976-1980 smo prenovili 41 stanovanjskih enot na 8 objektih. Primerjava s planom za obdobje 1981—1985 kaže, da bomo reševanju problema prenove posvetili več pozornosti kot v preteklem srednjeročnem obdobju. V okviru družbene pomoči bomo zgradili in dodelili upravičencem 452 solidarnostnih stanovanj s povprečno površino 56 kv.m v skupni vrednosti 377.883.CKX) din. Za delno nadomeščanje stanarin bomo upravičencem dodelili skupno 13.748.000 din, s čimer bomo omogočili prehod na ekonomske stanarine. Razrešili bomo vsa stanpvanjska vprašanja borcev in kmetov-borcev NOV in to v okviru dodeljevanja solidarnostnih stanovanj in z dodeljevanjem kreditov za graditev in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in nakup etažnih stanovanj. Pri tem bomo dali prioriteto kmetom-borcem NOV. Za financiranje bivalnih prostorov varstvenega delovnega centra, ki bo zgrajen v občini šiška, bomo namenili sredstva v znesku 3,217.000 din. Za solidarnost na ravni SRS, to je za financiranje izgranje študentskih in dijaških domov,za zagotovitev bivalnih pogojev udeležencev MDA bomo namenili sredstva v višini 67.781.000 din. Na področju splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite bomo realizirali naloge Zakona le do meje, ki jo omogočajo razpoložljiva sredstva. Sanacijo zatečenega stanja na področju zaklonišč bomo reševali postopno, kar bomo opredelili v posebnem samoupravnem sporazumu v letu 1981. V obdobju 1981-1985 bomo zagotovili 80%-no opremljenost 188 ustanovljenih hišnih enotCZ, v celoti usposobili 76 obstoječih zaklonišč ter zgradili 5 novih zaklonišč (3 loO oseb), skrbeli za opremljanje in vzdrževanje zaklonišč in formirali enote CZ. Za realizacijo zgornjih nalog bomo namenili skupno 103.394.000 din. - Da bi v celoti sanirali zatečeno stanje, bi potrebovali še 117.052.000 din. K rešitvi teh problemov bomo pristopili z izdelavo in sprejetjem samoupravnega sporazumi o dolgoročnem načinu reševanja obstoječih deficitov. Za izvedbo začrtanih ciljev in nalog na področju stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in drugo poraberbomo delovni ljudje in občani na temeljih zakonskih in drugih določil ter sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane v obdobju 1981-1985 zagotovili skupno 4.204.924.000 din, od tega 3.726.009.000 din oz. 88,6% za stanovanjsko graditev, 197.908.00 din oz, 4,7 % za adaptacije in rekonstrukcije stanovanj, 84.443.000 din oz. 2,0% za subvencioniranje stanarin, solidarnost na nivoju SRS in sofinanciranje varstvenega delovnega km°-,ledlc» ugodnejšega razmerja med gospodarstvom in negospodarstvom, "kadrovska stanovanja, adaptacije in rekonstrukcija stanovanj, združevanje 1 J® Povprečje za Ljubljano. oz. "d* 1" sredstev v druge občine centra, 5.745.000 din oz. 0,2 % za vzajemnostno združevanje sredstev za graditev kadrovskih stanovanj na manj razvitih območjih v SR Sloveniji ter 190.819.00 din oz. 4,5 %. Svoj delež bodo delovni ljudje v OZD zagotovili: Iz dohodka na osnovi BOD a) Solidarnost na ravni Ljubljane: — za izgradnjo solidarnostnih stanovanj 0,840 % — za delno nadomeščanje stanarin 0,021 % — za gradnjo varstveno delovnega centra 0,014 % — za delovanje služb 0,025 % — za prenovo 0,210 % 1,110% b) Solidarnost na ravni republike — za izgradnjo študentskih dijaških domov 0,292 % — za financiranje MDA 0,003 % Skupaj SRS 0,295 % Skupaj iz dohodka na osnovi BOD 1,405 % — Iz čistega dohodka na osnovi BOD — za vzajemno združevanje sredstev v Ljubljani za stanovanjsko graditev 1,175 % — za kadrovska stanovanja na manj razvitih območjih, vzajemnost na ravni SRS — nepovratna sredstva 0,025 % — OZD za graditev stanovanj za lastne delavce iz SSP (čistega dohodka) 3,175 % Skupaj iz čistega dohodka: 4,375 % Skupaj iz dohodka na osnovi BOD 1,405 % Skupaj iz čistega dohodka na osnovi BOD 4,373 % Skupaj prispevki OZD 5,78 % za enotni program prenove in družbene pomoči v Ljubljani (neto) ter za kreditiranje delavcev, zaposlenih v občini Ljubljana Moste-Polje, ki stanujejo v drugih občinah. Potrebna sredstva bomo delovni ljudje in občani združevali upoštevajoč načela samoupravnega odločanja glede vrste in obsega potreb ter obsega in virov sredstev za njihovo zadovoljevanje, obvezne lastne udeležbe pri reševanju stanovanjskega vprašanja vzajemnosti in solidarnosti pri reševanju skupnih problemov delovnih ljudi in občanov, ki svojih stanovanjskih problemov niso sposobni reševati sami i.dr. Potrebno vsoto 4.204.924.000 din bomo zagotovili iz naslednjih virov (glej tabelo II/2): Viri: % - delovni ljudje v OZD 35,4 - lastna udeležba pričakovalcev stanovanj 15,4 - del amortizacije stan. fonda 2,9 - ostala bančna sredstva* 14,9 - dmga sredstva (SPIZ, JLA, delavci pri zasebnih delodajalcih, odplačila posojil, neporabljena sredstva) 5,2 - priliv sredstev iz drugih občin 26,2 Skupaj: 100,0 Od vseh izločenih sredstev bodo delavci v OZD sami neposredno razpolagali s 55 % sredstev, 45 % sredstev pa bodo združevali v namene vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani in na ravni SRS. V tem planskem obdobju bomo vzpostavili tak informacijski sistem, ki bo omogočil natančno spremljanje zbiranja, razporejanja in porabe sredstev. Za vse naloge, načrtovane v planu, bodo odgovarjali odgovorni nosilci, SSS pa bo s svojimi letnimi plani zagotavljala natančno spremljanje uresničevanja nalog, realno obveščanje delegatske baze ter opravljala vse naloge, ki jih bo možno uresničevati v koordinaciji z drugimi dejavniki. H. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA I. VLOGA IN NAMEN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Rešitev stanovanjskega problema je eden od odnovnih *bančna sredstva vključena tudi v lastno udeležbo problemov, ki ga mora razrešiti vsak posameznik po svojih ekonomskih zmožnostih in ob pomoči širše skupnosti. Ta pomoč se v stanovanjskem gospodarstvu izvaja s solidarnostnim in vzajemnim reševanjem stanovanjskih problemov preko združevanja sredstev iz dohodka in iz čistega dohodka. Združevanje sredstev je tako eden od predpogojev za uspešno reševanje stanovanjskih problemov, s tem pa tudi za socialno varnost delovnih ljudi, za njihovo boljše počutje, za doseganje večje storilnosti itd. 2. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA V obdobju 1976—1980 smo v občini Ljubljana Moste-Polje za vse oblike porabe zbrali 1995 mio din.* Najpomembnejši vir sredstev so bila izločena sredstva OZD v obliki stanovanjskega prispevka in sredstva skupne porabe iz razdelitve čistega dohodka (47 % vseh sredstev). Ostalih 53 % pa so bila druga sredstva OZD, amortizacija stanovanj, lastna udeležba občanov, bančna sredstva, sredstva Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, itd. Iz prejšnjega srednjeročnega obdobja pa je ostalo neporabljenih 88 mio din. Skupaj s sredstvi za vzdrževanje in upravljanje obstoječega stanovanjskega sklada (ostala sredstva iz stanarin, prispevki etažnih lastnikov in najemnine za poslovne prostore) smo za enostavno in razširjeno reprodukcijo zbrali 21 IT mio din. Sredstva stanarin v celoti prispevki ETL in najemnine, ki so poleg sredstev za prenovo, adaptacije in rekonstmkcije ter sredstev za nadomestna stanovanja vir financiranja enostavne reprodukcije stanovanjskega gospodarstva, pomenijo vsega 6 % skupnih sredstev. Del razpoložljivih sredstev je ostajal neporabljen. Ob upoštevanju razlike med stanjem neporabljenih sredstev ob začetku in ob koncu razdobja (88 mio din) smo od novoustvaijenih 1995 mio din porabili 96 %** oz. 1907 mio din.*** Rezultati opravljenih raziskav in analiz ter neporabljena sredstva kažejo, da sredstva niso bila ovira pri izpolnjevanju planskih nalog. Sredstva so kot ovira nastopala kvečjemu zaradi nepravilnega usmerjanja v posamezne faze proizvodne verige od pridobivanja in opremljanja zemljišč pa do dokončanega stanovanja. 3. CILJI IN USMERITVE BODOČEGA RAZVOJA Osnovni cilj bodočega razvoja na področju financiranja stanovanjskega gospodarstva je vzpostavitev novega sistema financiranja, katerega temeljna izhodišča so: 1. Za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja ali za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer mora vsakdo prispevati lastna sredstva v skladu s svojimi možnostmi in s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem, ne glede na to ali pridobiva pravico 2. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih zagotavljajo sredstva iz dohodka in z njimi po načelu solidarnosti rešujejo stanovanjske probleme tistih delovnih ljudi in občanov, ki ga sami sploh ne morejo rešiti, uporabe na družbenem stanovanju ali stanovanju v zasebni lasti. 3. Delavci v TOZD in DS po načelu vzajemnosti in v skladu s svojimi možnostmi namenjajo del čistega dohodka za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki v svojih temeljnih organizacijah združenega dela iz objektivnih razlogov začasno ne ustvarjajo dovolj čistega dohodka za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj. 4. Uveljavitev načela združenega dela in sredstev v samoupravni, stanovanjski skupnosti v skladu z zakonom o združenem delu in s tem postopno odpravljanje kreditnega odnosa. 5. Uveljavitev načela, da so stanovanjska graditev, družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in tudi prenova zadeva enotnega mestnega pomena. 6. Usposobljanje pričakovalcev stanovanj kot investitorjev stanovanjske graditve, kar bomo dosegli z ustrezno brez sredstev za komunalno opremljanje zemljišč in gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom ** Vsakoletno stanje neporabljenih sredstev zaradi prenešenih neporabljenih sredstev iz prejšnjih let sicer dosega 25 % vseh novooblikovanlh sredstev v tem letu, vendar se ta sredstva vračajo v stanovanjsko sfero, predvsem kot krediti izvajalcem. *** Ocena: Natančnih podatkov o porabi sredstev ni. Podatki o oblikovanju in porabi sredstev se zbirajo sicer pri različnih institucijah od SDK, Zavoda za statistiko, občinskih skupščin, stanovanjskih skupnosti, bank itd- do OZD, vendar se nobena sistematično in redno ne ukvarja z zbiranjem, evidentiranjem, obdelavo in prikazom podatkov o vseh sredstvih. Realnost planiranih potrebnih sredstev v odnosu z razpoložljivimi sredstvi je odvisna predvsem od cene kv.m novograjenih stanovanj, ki v zadnjem času narašča hitreje od virov sredstev, kar se kaže predvsem v slabšanju razmerja cene kv. m/povprečni osebni dohodek na zaposlenega. Zaradi obstoječega primanjkjaja stanovanj iri novih potreb v celotni Ljubljani pa bo nujno v primeru nadaljnjega visokega naraščanja cen storiti vse za obrzdanje le-teh ali pa zagotoviti dodatna sredstva, v kolikor seveda nočemo, da se stanovanjska problematika še bolj zaostri. 4.2. Zagotovitev sredstev Glavni viri sredstev v bodočem srednjeročnem obdobju bodo še naprej sredstva OZD (35,4 %), od tega iz dohodka 7,7 %, iz čistega dohodka 26,7%, druga sredstva OZD (realna vrednost odplačil posojil delavcev in sproščenih sredstev iz vezave ob upoštevanju vračila posojil OZD) pa 1 %. Pri planiranju razpoložljivih sredstev OZD za reševanje stanovanjskih problemov (v celoti in posebej za ekonomsko vzajemnost) je upoštevana usmeritev iz sprejetega Akcijskega programa za uresničevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani, da je „glede na evidentirane stanovanjske potrebe delavcev in občanov treba sedanji obseg združenih sredstev za stanovanjsko graditev iz dohodka in čistega dohodka obdržati tudi v novem sistemu*1. "Sedanji sistem Namen izločevanja sredstev (1978-1982) Po predlogu sporazuma 0 samoupr. tem. plena % od BOD" % od BOD °/o 1« Solidarnost v Ljublj. 0,96 18,8 * 0,90 15,6 2. Solidarnost v SRS (štud.in dijaški domovi) 0,545 6,8 0,295 5,1 3. Vzajemnost 1,08 21,2 1,20 20,7 4-. Prenova 0.50 5.9 0.21 -5.6 Skupaj izločanje in združevanje sredstev 2,685 52,6 2,605 45,0 5. S samoupravnim sporazumom dogovorjeno izločanj, nje za TOZD 2,415 4?.4 5,175 55,0 Skupaj dogovorjeno izločanje za stan.potrebe (brez izločenih sredstev za komunalno opremljanje . stanovanjskih sosesk) 5.10 100 ... -U-8 100 samoupravno organiziranostjo pričakovalcev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in njihovo finančno usposobitvijo. 7. Vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočil nadzor nad vsemi denarnimi tokovi med vsemi subjekti stanovanjskega gospodarstva in nad namensko porabo sredstev. Tako bomo zagotovili ustrezne in pravočasne informacije za sprejemanje vseh odločitev delovnih ljudi v zvezi z zagotavljanjem in združevanjem dela in sredstev na tem področju. 4. PLAN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN FINANCIRANJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA—MOSTE-POLJE V OBDOBJU 1981-1985 4.1. Potrebna sredstva Za uresničitev planiranega obsega stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in druge porabe, bo po cenah 1. 1980 potrebnih 4204 mio din, z nameni porabe in dinamike kot je razvidna iz tabele 2.1. 88 % vseh sredstev bomo porabili za izgradnjo 3641 stanovanj, pri čemer bo razmerje med sredstvi za blokovno graditev in sredstvi za graditev individualnih hiš 84:16,* razmerje med sredstvi za •tanovanja v družbeni lasti in stanovanja v zasebni lasti (etažno zasebna stanovanja ter individualne hiše) pa 55:45. , Zaradi prehoda na nov sistem financiranja nekaterih dejavnosti, ar ima za posledico manjše bruto osebne dohodke, dogovorjene Prispevne stopnje niso povsem primerljive s stopnjami v sedanjem utemu, skupna obremenitev pa je skoraj enaka. . s samoupravnim sporazumom o temeljih plana dogovorjeno ‘tiočanje sredstev za posamezne namene zagotavlja OZD eposreden vpliv nad večjim delom sredstev kot do sedaj (55 %, s°*]ej 47). Vzrok je predvsem v nižjem izločanju in združevanju edxtev za družbeno pomoč, prenovo in za zagotovitev bivalnih •^Kojev dijakov in študentov. skl j e8 teh sredstev so OZD v obdobju 1976—1980 namenjale v Jraskupne porabe za reševanje stanovanjskih vprašanj še 1,3% bruto OD. Del teh sredstev se je porabljal tudi za namene, ki jih oh? stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje za le d te 1981-1985 ne vključuje, zato planiramo kot vir sredstev 0s dodatno izločanje, preračunano na bruto OD v povprečju ’ < %. Skupno naj bi torej OZD namenjale v povprečju 6,3 % od *t°ve bruto OD, kar pa pomeni dejansko ca 58% od „stare“ ^ove bruto OD. . v b^Ld' Planirane povprečne površine individualnih hiš 110 kvm, stanovanj te^u ita* *^tnl^Pa M>°vprečiu 65 kvjn, je razmerje drugačno kot pri Pomemben vir sredstev pomeni lastna udeležba pričakovalcev stanovanj, posebej pri individualni gradnji, kjer znaša najmanj 25 % za organizirano (zadružno) graditev. Skupno bomo z lastno udeležbo (t.j. lastna sredstva in lastno delo, predvsem pa privarčevana sredstva ter krediti bank na ta sredstva) pridobili 15,4 % vseh sredstev. Za enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu (za nadomestna stanovanja za odpravo dotrajanih stanovanj VI. in VII. kategorije ter za prenovo) bomo v tem srednjeročnem obdobju namenili 65 % amortizacije v skupni višini 123 mio din, kar pomeni 2,9 % vseh sredstev. Del sredstev (skupno 5,2 %) bo zagotovljenih iz odplačil posojil občanov, sredstev delavcev pri zasebnih delodajalcih, stanovanjskih sredstev Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ter sredstev JLA za nakup 20 stanovanj za potrebe JLA. Neporabljena * Odnosi glede namenske porabe teh sredstev (za stanovanja za upokojence in invalide, za odpravo stanovanj VI. in Vil. kategorije ter za prenovo stanovanj, v katerih stanujejo upokojenci oz. invalidi) bodo urejeni s samoupravnim sporazumom med Skupnostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana. Do leta 1985 bo SPIZ namenila za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov predvidoma 102 mio din. stanovanjska sredstva, ki trenutno znašajo sicer ca. 154 mio din, so kot vir sredstev v bodočem srednjeročnem obdobju upoštevana le v višini neangažiranih sredstev** (73 mio din) in pomenijo 1,7% vseh sredstev. Za namene kreditiranja stanovanjske graditve, prenove in družbene pomoči (odprava barakarskih naselij in stanovanj VI. ter VII. kategorije) bodo banke na območju Ljubljane namenjale del sredstev splošnih hranilnih vlog in druga sredstva, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SR Slovenije (dogovor je še v fazi osnutka). Skupno naj bi banke zagotovile poleg sredstev na privarčevana sredstva in depozite, ki so zajeta v lastni udeležbi pričakovalcev stanovanj, za vse navedene namene porabe v občini Ljubljana Moste-Polje 628 mio din oz. 14,9% vseh sredstev, od tega v letu 1981 82 mio din (13% vseh v tem srednjeročnem obdobju potrebnih bančnih sredstev***). Od skupno 4204 mio din potrebnih za planirani program graditve, prenove, družbene pomoči in druge porabe, bo četrtino sredstev (26,2 %) zagotovljenih s prilivom sredstev iz drugih občin predvsem preko kreditiranja delavcev v TOZD. 4. 3. Delež stanovanjskega gospodarstva v delitvi druftenega proizvoda Zdmženo delo usmerja sredstva v stanovanjsko gospodarstvo delno neposredno, delno pa preko davkov in prispevkov za skupne insplošne potrebe in druge namene, delček sredstev pa tudi preko izločanja za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela (del investicijskih sredstev). Zaradi tega je najustreznejša primerjava vseh planiranih sredstev, ne glede na subjekt financiranja z družbenim proizvodom. mio din Sredstva LETO 1981 1992 1983 1984 1985 Skupaj le Družbeni proizvod občine Ljubljana-Moste-Polje30 11365 11825 12504 12802 15321 6161? 2. Planirana sredstva stanov.gospodarstva 581 515 751 643 539 3029”“ 5- Delež stan.gospodarstva v družbenem proizvodu • 4. Delež sredstev po letih v skupnih stanovanjskih sredstvih v obdebju 1981-1985** 19,2 17,0 24,8 21,2 17,8 100 V obdobju 1981-1985 bomo v občini Ljubljana Moste-Polje razmerja med gospodarstvom in negospodarstvom. Družbeni za stanovanjsko gospodarstvo namenili 4,9 % družbenega proizvod ustvarja le gospodarstvo, sredstva za stanovanjsko proizvoda, kar je sicer manj kot povprečno v Ljubljani (6 %) oz. gospodarstvo pa zagotavljajo OZD z obeh področij, v SR Sloveniji (6,3 %), vendar to je le posledica družbenega ** Neporabljena sredstva, ki trenutno niso plasirana kot kredit *** Potrebna bančna sredstva za uresničitev plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani še niso povsem usklajena s prognozami razpoložljivih bančnih sredstev, ki ie niso dokončne. * Prognoza ZDR Lj. (Analitično projekcijske bilance za obdobje 1^981—1985) cene 1.1979 preračunane v cene 1.1980 s faktorjem 1. 258 Ob dokončni prognozi bančnih sredstev bo verjetno potrebno spremeniti tudi dinamiko porabe sredstev *** Novooblikovana sredstva t.j. brez neporabljenih iz 1.1980 Tabela II/l: OBSEG SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADITEV, PRENOVO, DRUŽBENO POMOČ IN DRUGO PORABO V OBDOBJU 1981 - 1989 V OBČINI LJUBLJANA - MOSTE - POLJE (Planirana poraba eredatev) 000 din Poraba sredstev 1981 1982 1983 198* 1985 1981-1985 % L. Stanovanjska graditev 1.1 1,130.797 268.498 952.5** 69*.393 679.777 3,726.009 88,6 1.1.1 Solidarnostna stan. 25.081 - 121.223 52.670 178.909 377.883 9,0 1.1.2 Druga dr.najemna stan. 578.3*9 111.59* 312.*6* 232.892 59.193 1,29*.*92 50,8 Skupaj dr.najemna etan. 603.430 111.59* *33.687 285.562 238.102 1,672.375 39,8 1.1.6 Etažno zasebna stan. 497.808 91.216 571.657 239.685 218.337 1,418.703 53,7 1.1.7 Stan.za potrebe JLA - - - 22.39* - 22.39* 0,5 Skupaj družbena gradit. 1,101.238 202.810 827.738 525.2*7 *56.*39 3,113.*72 7*,0 1.2 Individualna graditev . 29.559 65.688 12*.806 169.1*6 223.338 612.537 1*,6 1.2.1 Organizirana (sedrulna) 29.559 65.688 124.806 169.1*6 223.338 612.537 14,6 1.2.2 Ostala (razpršena)ind. graditev - - - - - - 2. Druga družbena pomoč^ 14.450 15.^95 16.709 18.092 19.64? 04.445 2,0 5.1 Druga poraba 45.205 Združ. sredstva za kadr. 40.288 52.621 57.825 49.764 205.705 4,8 stan. na manj razv.obm. 1.040 1.092 1.146 1.205 1.264 5.745 0,1 1.2 Adaptacija stan. 42.165 59.196 51.475 56.622 48.500 197.958 4,7 Skupaj poraba v občini ' (1+2+5) 1,188.452 524.281 1,001.874 750.510 749.188 4,014.105 95,5 '0 Združevanje sredstev oz. odliv občine 2) 190.819 . • 190.819 4,5 Skupaj poraba (1+2+5+4) 1,188.452 515.100 1,001.874 750.510 749.188 4,204.924 100 Opomba: 1. Subvencioniranje stanarin, solidarnoe na nivoju SHS, sofinanciranje VDC 2. Za enotni program prenove in družbene pomoči v Ljubljani (neto združevanje) ter neto odliv sredstev preko kreditiranja delavcev v TOZD. Tabele II/2-. OBSEG SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADITEV, PRENOVO, DRUŽBENO POMOČ IN DRUGO PORABO V OBDOBJU 1981-1985 V OBČINI LJUBLJANA-MOSTE POUE (PLANIRANO OBLIKOVANJE SREDSTEV) • 000 din viri sredstev 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 % 1. SREDSTVA OZD 1*1 Iz dohodka 58.42? 61.344 64.411 67.632 71.013 322.823 7,7 1*2 Iz čistega dohodka 181.923 191.019 200.570 210.599 221.129 1.005.240 23,9 1*2.1 Za vzajemnost 1*2.2 S samoupravnim apora- 49.899 52.394 55.013 57.764 60.653 275.723 6,6 zumom dogovorjeno minimalno iiločanje za 132.024 TOZD 138,625 145-557 152.835 160.476 729.517 17,3 8lcupaj dogovorjeno izločanja (1.1+1.2.1*1.2.2) 240.346 252.363 264.981 278.231 292.142 1.328.063 31,6 1*2.3 Dodatno izloč. iz č. doh. *"3 Druga eredatva OZD 21.623 22.704 23.839 25.031 26.283 119.480 2,8 7.680 8.754 8.223 7.226 8.173 40.056 1,0 8kupaJ eredatva OZD 269.649 283.821 297.043 310.488 326.598 1.487.599 35,4 2. LASTNA UDELEŽBA FRIČAKO- VALGEV STANOVANJ 190.304 50.385 158.393 126.814 120.811 646.707 15,4 5. DEL AMORTIZACIJE 16.282 21.453 29.744 27.127 28.264 122.870 2,9 OSTALA BANČNA SREDSTVA 82.317 135.934 219.185 153.041 37.627 628.104 14,9 5* DRUGA SREDSTVA 95.744 23.507 46.709 25.189 26.137 217.286 5,2 2^PaJ viri sredstev (1-5) 654.296 515.100 751.074 642.659 539.437 3.102.566 73,8 6* PRILIVI SREDSTEV IZ DRUGIH občin 534.156 . 250.800 107.651 309.751 1.102.358 26,2 8lcupej razpololljivi viri , (1-6) L188.452 515.100 1 .001.874 750.310 749.188 4.204.924 100 OPOMBA! 1) Odplačil« posojil delavcev,sproščena eredstva ia veaave (realna vrednost) 2) Sredetva JLA ta nakup stanovanj, sredstva SPIZ, eredstva delavcev pri zasebnih delodajalcih, odplačila posojil občanov is bivšega občinskega stanovanjskega sklada in sredstev po 1? členu zakona o programiranju s financiranju graditve stanovanj ter neporabljena sredstva iz 1. 1980 v višini neangaiiranih sredstev 3) (Beto) priliv sredstev v posameznem letu IH. STANOVANJSKA GRADITEV 1. Vloga in pomen področja S stanovanjsko graditvijo si delavci v OZD in delovni ljudje in občani v KS organizirano zagotavljamo izgradnjo stanovanj kot elementarne življenjske potrebe za urejene bivalne pogoje za lastno življenje in življenje družinske skupnosti. Stanovanjska graditev je eno ključnih področij stanovanjskega gospodarstva, saj delovni ljudje z lastnimi in združenimi sredstvi namenjamo temu področji! naj večji del materialne osnove stanovanjskega gospodarstva. Hkrati je usmerjena stanovanjska graditev odločujoči element povezovanja pričakovalcev stanovanj, reguliranja delovanja izvajalcev — graditeljev, povezovanja vseh družbenih dejavnikov pri zagotavljanju potrebnih pogojev za graditev, kot tudi pogojev za urejeno in opremljeno bivalno okolje, ki ga ustvarjamo z novo stanovanjsko gradnjo, kot tudi urejanjem že obstoječih stanovanjskih območij. 2. Globalna ocena dosedanjega razvoja Celotni stanovanjski sklad v občini Ljubljana Moste-Polje je znašal ob koncu 1980. leta po oceni 19.694 stanovanj.* Starostna struktura stanovanjskega sklada, glede na stanovanja, ki so bila zgrajena pred koncem druge svetovne vojne, je bila v naši občini mlajša(27 %) kot je ljubljansko povprečje (32 %). Stanje stanovanjskega sklada po lastništvu se je spremenilo, tako da je bilo leta 1971 29,0% stanovanj v družbeni lasti, ob koncu leta 1980 pa cca 43,6%. Odstotek stanovanj v zasebnem sektorju pa se je v istgn obdobju znižal od 71 % na 5o,4 %. Največ novozgrajenih stanovanj je dvosobnih in trosobnih. Glede kvalitete pa je v vseh petih ljubljanskih občinah okoli 1.800 stanovanj neprimernih za bivanje. Največ takih stanovanj je v občini Ljubljana Center. V vseh ljubljanskih občinah je večina stanovanjskega sklada, ki je v upravljanju SSS, I. in II. kategorije, 3,8 % pa VI. in VII. kategorije. Od stanovanjskega sklada, ki je v upravljanju SSS je 30,7 % v etažnem lastništvu. Graditev stanovanj v obdobju 1976—1980 je potekala takole: Število dograjenih stanovanj Skupaj —. Vrsta qradnje 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 Blokovna gradnja 660 716 287 314 841* 2818 , Individualna gradnja 330 100 12 419 200 1061 Skupaj 990 816 299 733 1041 3879 Za obdobje 1976-1980 so bili plani stanovanjske graditve Odstotek blokovne gradnje v odnosu na skupno gradnjo v - predlagani, niso pa bili uradno sprejeti. Uresničevanje planov glede občini Ljubljana Moste-Polje v primerjavi z mestom Ljubljana blokovne gradnje je potekalo takole: Vrsta gradnje 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1976-1980 % blokovne gradnje v občini Lj.Moste-Polje 67 z 88 96- 43 81 73 % blokovne gradnje v mestu Ljubljana 67 81 89 65 79 77 Blokobna gradnja v naši občini je bila v vseh letih vidno nad ljubljanskim povprečjem, razen leta 1979, ko je močno prevladovala individualna gradnja, ki je vplivala na znižanje 5-letnega povprečnega deleža blokovne gradnje. 3. Cilji razvoja V obdobju 1981-1985 bomo z dobro organizirano stanovanjsko graditvijo dosegali naslednje cilje: - zagotovili tak obseg in vrsto gradnje, da bomo krepili ekonomsko in socialno varnost delovnih ljudi in občanov, - upoštevali različne potrebe ljudi po stanovanjih ter različne materialne sposobnosti pričakovalcev stanovanj, - uveljavljali sistem družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, po možnosti dobro opremljenih sosesk, kjer bodo lahko delovni * Kazalci so vzeti po podatkih Zavoda SRS za statistiko, katera zajema podatke drugače kot stanovanjske skupnosti, vendar je iz njih možno ugotavljati stanje v daljših časovnih obdobjih. ljudje in občani zadovoljevali vse ali večino vsakodnevnih življenjskih potreb, / , X1 . - uvajali fleksibilno stanovanjsko gradnjo, pri kateri bi bili stroški uporabe in vzdrževanja čim manjši, - zagotavljali neposredne vplive samoupravno organiziranih pričakovalcev stanovanj že od programskih in prostorskih zasnov dalje idr. Pri stanovanjski graditvi se bomo držali načela, da se pri izbiri najugodnejšega ponudnika - izvajalca oddajo dela na osnovi javnih natečajev, pri čemer bo imel prednost tisti izvajalec, ki bo ponudil: - tolikšne zmogljivosti, da lahko prevzame tudi izvedbo vseh gradbeno-obrtniških in instalacijskih del v soseski, - najkrajše roke, - naj nižje cene, v skladu z normiranimi cenami po metodologiji, - izvedbo racionalnega industrijskega načina proizvodnje stanovanj, / Všteto 310 stanovanj, ki bodo dograjena v letu 1981, - daljše garancijske roke in ustrezno organizacijo pri odpravi napak v garancijskem roku. Za dosego postavljenih ciljev stanovanjske graditve bomo odpravljali pomanjkljivosti, ki so se doslej pojavljale, in sicer: - odstopanje od sprejetih terminskih planov, - kasnitve pri zunanjih ureditvah sosesk in spremljajočih objektov, - neizpolnjevanje sprejetih sklepov o odpravi napak s strani izvajalcev, - nepravočasno pridobivanje soglasij, - kasnitve pri pridobivanju zemljišč in njihovem komunalnem opremljanju, - kasnitve v zvezi z uvajanjem financiranja izgradnje spremljajočih dbjektov, - neučinkovitost nadzornih služb itn. Planskim ciljem ustrezno bomo pri graditvi stanovanjskih sosesk izdelali investicijske programe, iz katerih bi bilo možno preveriti, če je naložba smotrna in primerjalno ugodna. 4. Plan razvoja Gradnjo novih stanovanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1981—1985 planiramo na podlagi rasti števila naravnega in priselitvenega prebivalstva, nadomestil dosedanjega primanjkljaja po stanovanjih ter na podlagi dviga stanovanjskega standarda. V občini Ljubljana Moste-Polje planiramo povečanje prebivalstva v obdobju 1981—1985 za 11.400 prebivalcev. Pri predvidenem številu prebivalcev na stanovanje, ki se bo v bodočem obdobju znižalo na 2,9 oseb, bi bilo potrebno zgraditi za zadovoljitev potreb prirasta 3.000 stanovanj. Dosedanji primanjkljaj stanovanj, ki je ocenjen za celotno Ljubljano na cca 6.000 stanovanj, se bo pokril v tem planskem obdobju s polovico, druga polbvica pa bo pokrita do leta 1990. V občini Ljubljana Moste-Polje odpade v proporcu s številom prebivalstva v začetku planskega obdobja vsled pokrivanja primanjkljaja 595 novih stanovanj. Potrebe po nadomestnih stanovanjih, glede na planirani obseg prenove, so v občini Ljubljana Moste-Polje 26 stanovanj. Skupno potrebno število novih stanovanj iz prirasta prebivalstva, primanjkljaja in prenove je planirano na 3.641 stanovanj. V tem številu je zajetih tudi 20 stanovanj za potrebe JLA. Gradnja stanovanj po obsegu, letni dinamiki, vrstah stanovanj in po lokacijah je razvidna iz tabele III/I. V obdobju 1981—1985 bo potekala priprava zemljišč in dokumentacije tudi za soseske ali dele sosesk, ki bodo prišle v Poštev za gradnjo stanovanj v planskem obdobju 1986—1990. Sredstva za izdelavo dokumentacije so upoštevana v ceni kv. m stanovanjske površine, vendar bo potrebno urediti problem kreditiranja, ker se ta sredstva povrnejo šele ob dograditvi. Predvidne soseske za obdobje 1986—1990 so: MS—4/5 Fužine (537 stanovanj), MS-10 Zajčja dobrava (40 stanovanj), MS-110 in 110/1 Bizovik (80 stanovanj), MS—13 Hrušica—Fužine (1.500 stanovanj), MS—116 in 116/1 Zadvor (300 stanovanj), MS—108 in 108/1 Sostro (200 stanovanj), MS—9 Polje (1.550 stanovanj), MS-211 Dolsko (50 stanovanj), MS-213 Senožeti (80 stanovanj). V obdobju 1986-1990 torej skupno 4.337 stanovanj. Graditev stanovanj po vrstah in lastništvu, po površini in po potrebnih sredstvih je razvidna iz tabele III/2. V tej tabeli so stanovanja razdeljena po vrstah in lastništvu v tri osnovne grupe: I. Družbena gradnja je razdeljena na družbeno-najemna stanovanja in na etažna stanovanja. Pri družbeno najemnih stanovanjih so posebej ločena solidarnostna stanovanja. II. Individualna gradnja je deljena na organizirano gradnjo (stanovanjske zadruge, vrstne in atrijske hiše) in na neorganizirano gradnjo, ki predstavlja individualne hiše — posamezno locirane. III. Gradnja za JLA je tudi družbena gradnja, in sicer družbeno najemna. V posebni grupi je zaradi tega, ker se gradnja financira v celoti od investitorja SSNO. Površin stanovanj so v povprečjih, ki znašajo za družbeno najemna in etažna 65 kv. m, za solidarnostna 56 kv.m, za JLA 75 kv.m, za individualna pa 110 kv. m. Izračunane kvadrature stanovanj so podlaga za izračun vrednosti stanovanj. Vrednost stanovanja je površina v kv. m pomnoženo s povprečno ceno za 1 kv. m, ki je 14.929 din. Ta cena predstavlja povprečno izhodiščno očiščeno prodajno ceno za tričetrtletje 1980 in je podlaga planskim izračunom. V tej ceni niso všteti stroški za individualne komunalne naprave, ki se financirajo iz združenih sredstev komunalne skupnosti. V obdobju 1981-1985 bomo posvečali tudi posebno pozornost vrstam stanovanj, glede na njihovo velikost in si prizadevali dati prioriteto taikim stanovanjem, ki bodo najbolj zadovoljevala potrebe pričakovalcev. Natančno število stanovanj po velikosti bomo opredeljevali z letnimi plani, njihova velikost v globalu pa bo naslednja: 1. mala stanovanja: 40 kv. m garsonjere, enosobna, enoinpolsobna, enosobna z dvema kabinetoma, dvosobna 2. srednja stanovanja: 65m dvoinpolsobna, trosobna 3. velika stanovanja: * 80 kv. m dvosobna in 2 kabineta, troinpolsobna, štiri in več sobna TABELA III/l STANOVANJSKA GRADITEV PO OBSEGU, VRSTI IM Dl MAMKI Z LOKACIJAM NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA - MOSTE-POLJE l«kaclje Stanje doku- aente- ci je Dograjena etanovanja v blokovni gradnji (b). individ.gradnji (1) ji za potrebe JLA (JLA) 1981 1982 1963 1984 1985 Skupaj 1981-1965 b. i. JLA b. i. JLA b. 1. JLA< b. 1. JLA b. 1. JU b. i. JU SSTHK •• **-*/5 Putina * 830 - - 209 - 8SP - 550 - .. 500 - 2939 ■ - - *®-12/2 Nove Jarše * 309 4 *®'112/1 Stepanj »ko naaelje 1,5 * < " • 20- - 10 10 - 20 20» ***** Studenec 2 6 - 6 r..- 6 • 14 *6-nadnlJevanJe gradnje 1139 - - 209 - 650 6 20 550 16 - 500 16 - 32*8 36 20 Jžvehhkstne lokacije • ' /? ' f •■-11 ln 105 Zalog 3 18 - - - - 20 • 20 - 20 - 78 - *B-10V2 Sneberje 2 - 40 • 50 90 - «8-10 Zajčja Dobrava 2 - - - - - - 7 *. - 7 - *®'toyj Zadobrova 1,5 20 - **0, - nadaljevanje gradnje - 18 - - 40 i , 70 - 40 - 195 - i 7f 5*:106 in 106/1 Vevče, S f1 ' •, , te*«lJ, Zalog 1,5 60 j- 60 - 120 *-U0 ln 110/1 Bizovik 1,5 20 ***• - nove gradnje *** LOKACIJ* SKUPAJ ....... 1139 18 - 209 ' 40 650 76 20 550 103 500 1?6 - 3248 373 20 dokumentacije: 1 1.5 2.5 3 4 Urbanistični načrt isdelen nepotrjen Urbanietični načrt Izdelan in potrjen Zeildalni program isdelen nepotrjen Zazidalni program izdelan in potrjen Zazidalni načrt izdelan in potrjen Zazidalni in izvedbeni načrti izdelani 36*1 Tabela III/2 STANOVANJSKA GRADITI:V PO VRSTAH, LASTNIŠTVU, ŠTEVILU, POVRŠINI IN POTREBNIH SREDSTVIH Z DINAMIKO V OBDOBJU 1981 - 1985 NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE v 000 din Graditev stanovanj po Ste vilo stanovanj, m2 i n vredno s t l d o or « jenih stanovanj po letih 1981 - 1985 1981 1982 1983 1984 1985 vrstah in lastništvu štev. m2 din štev, m2 din štev. m2 din Štev. m2 din štev. m 2 din štev. m2 din DRUŽBENA GRADNJA Družb.najemna- skupaj 1786 112.022 1.672.385 626 40.420 603.433 115 7.475 111.595 467 29.050 433.689 303 19.128 285.563 375 15.949 238.104 - družbena najemna 1334 86.710 1.294.500 596 38.740 578.352 115 7.475 111.595 322 20.930 312.465 240 15.600 232.894 61 3.965 59.194 - solidarnostna 452 25.312 377.885 30 1.680 25.081 - - 145 8.120 121.224 63 3.528 52.669 214 11.984 178.910 Etažna 1462 95.030 1.418.710 513 33.345 497.810 94 6.110 91.217 383 24.895 371.659 247 16.055 239.687 225 14.625 218.338 Družbena gradnja skupaj 3248 207.052 3.091.095 1139 73.765 1.101.243 209 13.585 202.811 850 53.945 805.348 550 35.183 525.250 500 30.574 456.442 n. INDIVIDUALNA GRADNJA - organizirana 373 41.030 612.540 18 1.980 29.560 40 4.400 65.688 76 8.360 124.807 103 11.330 169.146 136 14.960 223.339 - neorganizirana Individualna grad.skupaj 373 41.030 612.540 18 1.980 29.560 40 4.400 65.688 76 8.360 124.807 103 11.330 \169.146 136 14.960 223.339 SKUPAJ I in II 3621 248.082 3.703.635 1157 75.745 1.130.803 219 17.985 268.499 926 62.305 930.155 653 46.513 694.396 636 45.534 679.781 III. GRADNJA ZA JLA (Investitor SSNO) 20 1.500 12.394 - - - - - - 20 1.500 22.394 - - - - SKUPAJ 3641 249.582 3.726.029 1157 75.745 1.130.803 249 17.985 268.499 946 63.805 952.549 653 46.513 694.396 636 45.534 679.781 I ♦ II ♦ III Opomba: Povprečna površina stanovanja v družbeni gradnj 1 je 65 m2, pri solidarnostnih pa 56 m2 Povprečna površina stanovanja v individualni gradnji je 110 m2 Povprečna površina stanovanja za JLA je 75 m2. Pri teh stanovanjih je investitor SSNO, zato planiramo graditev samo količinsko Povprečna cena 1 m2 je 14.929,- din. IV. PRENOVA 1. Vloga in namen prenove V okviru občin in mesta Ljubljane ima družbena funkcija prenove pomembno mesto, tako s stališča položaja in življenja delovnih ljudi in občanov kot družbenoekonomskega razvoja Ljubljane in v njem stanovanjskega gospodarstva. Zato s prenovo zlasti izboljšujemo delovne in bivalne pogoje ljudi, neustrezno socialno-ekonomsko in starostno strukturo posameznih območij Ljubljane, ohranjamo bogato kulturno dediščino in zagotavljamo prilagajanje nove zazidave stari, zmanjšujemo izgube na energetskem področju ter ohranjamo in obnavljamo stari stanovanjski fond. Osnovni razlog za širši pristop k prenovi je zatečeno stanje starejšega stanovanjskega fonda v mestu, ki je bil v preteklem razdobju vseskozi prekomerno eksploatiran, brez ustreznega vzdrževanja, zaradi Cesarje danes v zelo zanemarjenem stanju. 2. Globalna ocena dosedanjega razvoja Družbeni plan občine Ljubljana Moste — Polje za obdobje 1976—1980 področja prenove ni posebej obravnaval. Tako je prišlo do prvega pristopa šele v letu 1978, torej potem, ko je bil sprejet Samoupravni sporazum o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na področju ljubljanskih občin v obdobju 1978-1982, ki je predstavljal konkretizacijo zadevnega področja. V preteklem obdobju je bilo v občini Moste-Polje prenovljenih 8 objektov z 41 stanovanji, v skupni površini 1991 kv. m in v vrednosti 11.409.000 din; za potrebe prenove je bilo nabavljenih 20 nadomestnih stanovanj (površina znaša 1200kv. m) v vrednosti 14.400.000 din, za fazno prenovo pa je bilo izkoriščenih 691.000 din sredstev. Višina zbranih sredstev za preteklo obdobje znaša 26300.000 din, katera so v celoti prispevek iz BOD-a. Kljub temu, da v prvi polovici obdobja ni bilo na tem podtonu nič narejenega, pa smo na koncu obdobja uspeli angažirati vsa zbrana sredstva. 3. Olji in usmeritve razvoja Nekatere pozitivne izkušnje na področju prenove pa tudi vsa odprta vprašanja in problemi* terjajo uresničitev naslednjih ciljev in usmeritev v obdobju 1981-1985: * Problemi: premoženjsko-pravni, psiho-somatski, spomeniško varovanje objektov, itd. - Zaradi velikih razlik v starostni strukturi stanovanjskega fonda Ljubljane, ki so nastale z zanemarjanjem enih območij in dajanjem prednosti drugim na področju mesta, bomo delovni ljudje in občani Ljubljane na osnovi dogovora in enotnega programa med ljubljanskimi občinami solidarno reševali probleme prenove v vseh ljubljanskih občinah in zlasti v Ljubljani - Center, kjer so ti problemi najbolj žgoči, - S prenovo bomo še naprej težili predvsem ohranjati in obnavljati stanovanjski fond, kulturno dediščino Ljubljane ter izboljševati stanovanjske pogoje ter bivalno in delovno okolje Ljubljančanov, - S prenovo bomo v okviru stanovanjskega gospodarstva posegali v fizično in funkcionalno dotrajane objekte s tem, da se te objekte gradbeno - instalacijsko sanira in obstoječo površino koristno izrabi, - V obdobju 1981—1985 bomo v Ljubljani prenovili 101 objekt oz. 690 stanovanj ter zgradili 299 nadomestnih stanovanj, vse v skupni vrednosti 830.440.000 din. Od tega v naši občini 9 objektov oz. 65 stanovanj ter 26 nadomestnih v vrednosti 76.420.000 din. - Sredstva za prenovo bomo solidarnostno združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in jih uporabljali skladno z ugotovljenimi potrebami po občinah, ter z določitvijo odgovornega organa za prenovo zagotovili namensko in pravočasno rabo teh sredstev. 4. Plan razvoja področja prenove Pristop k planu prenove gradimo na naslednjih izhodiščih in kriterijih: - O enoti prenove govorimo samo v primeru, ko prenavljamo celoten objekt ali celo skupino med seboj povezanih objektov oz. predel (ne pa le del objekta ali celo stanovanje, število prenovljenih stanovanj je pokazovalec končnega učinka potrošnih sredstev z& prenovo), - Prenavljali bomo le gradbeno in inštalacijsko dotrajane objekte (potrebno saniranje temelja, nosilnih sten, napeljava oz. obnova instalacij, funkcionalna preureditev tlorisne površine), - Sredstva namenjena prenovi bomo uporabljali le za objekte, ki so pretežno v družbeni lasti, - Pospešili bomo izdelavo ENOTNEGA PROGRAMA prenove za celo mesto, s čimer bomo zagotovili poenostavi)enost in strokovnost pri izdelavi potrebne dokumentacije, izbiri izvajalcev, izvedbi del. S tem programom bomo opredelili obseg potreb po dejanski prenovi oz. določili, kateri objekti se bodo prenavljali in kateri porušili. Prenova objekta je ekonomsko utemeljena samo do meje, ko stroiki na lev. m prenovljenega objekta ne presegajo povprečne letne prodajne cene zakvi. m novozgrajenega objekta. Če bi bili stroiki višji, prenova ni utemeljena, objekt je potrebno porušiti in zgraditi nadomestnega — v kolikor je le-ta v skladu z urbanističnim načrtom. Izjemoma se pristopi k prenovi objekta z ugotovljenimi višjimi stroiki, če se objekt zaradi kulturne dediščine ne sme porušiti. V tem primeru bomo za razliko v stroških zagotovili sredstva iz drugih virov, nikakor pa ne iz sredstev za prenovo, Ob pristopu k prenovi bomo upoštevali prednosti, ki so za družbo velikega pomena; ugodna lokacija - pretežni del • prenove se runa« na staro mestno jedro, obstoječa ožja urbanistična infrastruktura — vrtci, šole, oskrba prebivalstva, _ stanovanja odpravimo in prekvalificiramo v poslovne prostore (delovne organizacije so pripravljene prispevati delež za prenovo teh objektov)^ Za plan prenove za novo obdobje je za našo občino pomembno dejstvo, da je starostna struktura stanovanjskega fonda dokaj ugodna, sij je od vseh stanovanj le 1,42 % takih, ki so starejša od 100 let (glej tabelo IV/1). V študijskih nalogah, ki jih je opravil Zavod £a družbeni razvoj Ljubljana, sta osvojena naslednja predela* potrebna prenove: Želena jama in Moste. V primero, da v prenovljenem objektu ni mogoče ohraniti enakega števila stanovanjskih enot kot je bilo pred pričetkom prenove predvideno, bomo nadomestna stanovanja zagotovili z novo zgrajenimi, Da bo prenova potekala kontinuirano bomo ustvarili minimalni fond nadomestnih stanovanj, kamor se bodo ljudje začasno preselili (med procesom prenove), Težili bomo k temu, da ob prenovi pridobimo dodatna stanovanja, Zasledujemo tudi tendenco, da pri prenovi objektov pritlična i se prenovijo že izdelanem enotnem programu. Vsebina dogovora, bo: — konkretna opredelitev objektov oz. predelov, Id se v tem obdobju, — prioriteta predelov po posameznih letih, - vrednost prenove konkretnih predelov oz. objektov, - določitev odgovornega organa za prenovo. Predvideni obseg prenove prikazuje tabela IV./2. Predmet prenove se nanaša na dejansko prenovo, nadomestna stanovanja ter potrebno dokumentacijo. V prihodnjem razdobju bomo v naši občini prenovili 9 objektov oz. 65 stanovanj, nabavili 26 nadomestnih stanovanj ter pripravili ustrezno dokumentacijo, ki je potrebna za pristop k prenovi. Področje prenove« Občina Moste-Polje: Število objektov - apom.varov.: 9 Dejenaka - ostalo: - prenova Število atanovanj « 65 Površina v m2: 3.380 . Stroški v 1000 din: 50.460 Nadomestna Število: 26 stanovanja Površina v m2*. 1.456 Stroški v 1000 din: 21.740 Dokumenta- Stroški v 1000 din •• 4.220 cija * Skupaj atroški v 1000 din-' 76.420 Za predvideno prenovo je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, ki se bodo oblikovala iz različnih virov. Plan financiranja prikazujemo za mesto, plan sredstev in virov ža našo občino bo proporcialen orientacijskemu obsegu planirane prenove, ter ga bo mogoče določiti, ko bo izdelan dogovor med občinami (prioriteta predelov pogojuje dinamiko, sredstev in virov) - glej tabelo IV/3. Ko bo izdelan enotni program prenove za Ljub Hano, bodo dokončno in točno znani M predali. Družbeni dogovor se sklene v prvi polovici leta 1981, sicer ne bo možno ugotoviti kontinuiranega fe strokovne* dela. * Viri financiranja: Sredstva iz dohodka organizacij združenega dela in delovnih skupnosti so predvidena v skladu s predlogom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva. Pri sprejemanju aneksov k temu sporazumu bomo sredstva združevali iz čistega dohodka nepovratno. Sredstva sklada skupne porabe se namenjajo zaposlenim, ki prebtv^o v objektu, Id se bo prenavljal oziroma pridobe nadomestna stanovanja. V primeru da so stanovalci že upokojeni, pa predvidevamo ustrezni del iz namenskih sredstev Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja (podrobneje bo to opredeljeval dogovor med samoupravno stanovanjsko skupnostjo in SPIZ-om). V skladu s predlogom samoupravnega sporazuma o temeflih plana stanovinjskega gospodarstva, bomo za jffenovo namenjali 30% amortizacije stanovanjskih Sredstva lastne udeležbe so predvidena v višini minimalnega deleža, Id ga mora prispevati vsakdo, Id se preseli oz. pridobi več vredno stanovanje. Neporabljena sredstva predstavno tisti del sredstev, ki so bila namensko zbrana v preteklem razdobju In so ostala neanaažirana. Tabel* IV/l število vseh stanovanj ter stanovanj starejši'.1, od 1.CC let glede na lastništvo v ljubljanskih občinah v letih 197", 1979 in 19^0, ki so r upravij.stanovanjski!skupnosti ljubljanskih občin ' Vir : Po podatkih DO Stanivest Ljubljana, april 19"0 Občina Leto Žt. vseh stanovanj Stanovanja starejŽa od .100 let Skupaj Odstotd: Družb. Cdstote’.-. IStnž.lar1 0!:-tct* Zeži- grad 1973 9.196 1979 10.214 19C0 11.090 33 100 27 32 6 IG 33 100 27 G2 6 1: 34 100 23 S2 6 1" Delež najetarejših stanovanj (Bežigrad, 1980) ■ 0,51 % Cen- ter 197v 10.240 1979 10.167 1970 10.071 2.301 100 1.727 75 574 25 2.235 ICO 1.669 75 566 25 2.206 100 1.641 i 74 565 26 Delež najstare Jžih stanovanj (Center,1980) • 21,9096 lloste- Polje 197v G.096 1979 8.7G5 19G0 9.054 124 ICC 12C 97 4 3 124 100 121 97 3 3 123 100 120 97 3 3 Delež najstarejžih stanovanj (Moete-Polje,1980) - 1,36 96 , Žižka 197C 12.c:6 1979 12.64G 19n0 13.347 204 100 191 04 13 £ 204 100 1C9 93 15 7' 190 100 175 92 1= : Delež najstarejžih ftanovanj (Žižka,1980) * 1,42 % Vič- ?.ud- r.il: 1973 5.429 1979 5.493 19"0 5.731 259 100 213 C4 4l 16 2=2 100 211 C4 4l 16 249 100 210 34 39 16 Delež najstarejžih stanovanj (Vič-Rudnik,lf80) » % Sku- paj 197G 45.047 1979 47.307 19:0 49.273 2.921 ICO 2.2:3 7: cy 72 2.843 ICC 2.217 7C 631 22 2."C2 ICO 2.174 1 73 623 22 Delež najstarejžih stanovanj (Ljubljana,1980) * 5,69 X tabela IT/2 Plaairaae pr«bot* t Ljahljlani po poaaeernih letih v rssdobju 1981-19851 Lotos Področja prenovit 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Dajan« eka št. objektOT-epon., var.: - oatatli: 20 4 20 2 22 17 16 6 95 Brano- št. stanovanj : 127 152 148 134 129 690 ▼a Poet. atanor. ▼ n2 : 6.604 7.904 7.696 6.968 6.706 35.880 . Stroški r 1000 din ; 98.590 HBjOOO 114.895 104.025 100.145 535.655 Sado- neatna Število; 64 51 59 54 71 299 stanov. Površina v n2 : 5.584 2.856 3.304 3.024 3.976 16.744 EK Stroški v 1000 din: 53.505 42.637 49.325 45.145 59.358 249.970 Dokunen- tacija Stroški v 1000 din:: 8.248 9.873 9.613 8.703 8.378 44.815 Skupaj otroški v 1000 din : 160.543 170.510 173.833 157.873 1 167.881 830.440 ek ladonestna stanovanja so potrebna sat - aačaano preselitev prebivalcev is objekta, ki se prenavlja, - saradi spreaepbe tloriemi površine (funkcionalnost)#e doseže sasnjšano število stanovanjskih enot, - saradi prekvalifikacije stanovanjske površine v poslovni prostor. tabela w/3. Predvidena dinamika financ!ranja prenove v Ljubi -»eni v rssdobju 1981-1985: 1S161 1982 1963 1984 1985 * Skupaj: Tiri finansiranja: absol.: odstotek: Sredstva is dob.OZD*in DS: 84.082 >66.325 68.653 71.073 73.585 343.718 41,4 Sredstva sklada skup.por.OZD in DS 1 22.455 1*5.296 26.324 21.928 27.434 123.437 14,9 Del anortisaoije: 34.529 44». 383 54.807 57.414 56.887 252.020 50,3 Lastna udeležba občanovi 7A604 ti. 032 8.211 7-458 7-975 39.280 4,7 Seporabljena sredstva is nretekleea obdobja ; 31.^73 24. 474 15.838 - - 71.985 8,7 SKUPAJt 160.3^3 170.510 173.833 157.873 16f.881 830.440 100,0 t t Pri lsdslavl anekaov k samoupravnim spora.tumom o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1961-1965 bomo predlagali odpravo tega vira in prenos na nepovratna sredstva is Čistega dohodka. V- DRUŽBENA POMOČ V STANOVANJSKEM gospodarstvu Vloga in namen družbene pomoči Z družbeno pomočjo v stanovanjskem gospodarstvu ‘Ugotavljajo delovni ljudje in občani v skladu s pravno in l*IT>oupravno regulativo, sprejetimi planskimi akti in dogovorjenimi Jb«rili po načelu solidarnosti sredstva za graditev stanovanj za 'ptovne Hudi in občane z nižjimi dohodki in za tiste občane in ki tega problema niso sposobni rešiti sami. Hkrati z *”evanjem stanovanjskih vprašanj v okviru družbene pomoči EJovni fludje in občani skrbijo za delno nadomeščanje stanarin fumkcija, ki jo delovni ljudje in občani vseh ljubljanskih občin rešujejo na ravni mesta, ji v planu SSS Moste-Polje posvečamo pozo rnost v okviru izvedbenih nalog na ravni občine. 2. Gl obalna ocena dosedanjega razvoja* Na vkljub problemom, ki so se pojavljali, lahko rezultate na podrottjiu družbene pomoči ocenimo kot uspešne. Veliki napori so bili ponvečeni dodeljevanju družbeno-najemnih stanovanj, saj smo ta stanov anja dodelili 507 upravičencem. * Globalni ocena je izdelana na osnovi podatkov z dne 15. 6.1980. Uspešno smo reševali tudi vprašanje odprave barakarskih površine in jih upravičencem še naprej dodeljevali na osnovi naselij, saj smo z dodelitvijo družbenih stanovanj razrešili - dogovorjenih meril in kriterijev, stanovanjsko vprašanje 155 družin, ki so živele v barakah. Nič ni bilo storjenega na področju odprave stanovanj VI. in Večja vloga kot doslej bo skladno s prehodom na ekonomske VII. kategorije, ki jih je v občini po oceni le 122, kar bo možno stanarm® namenjena delnemu nadomeščanju stanarin, medtem ko razrešiti do leta 1985. se premiranje stanovanjskega varčevanja ne bo več izvajalo. Tudi reševanje problemov stanovanj v barakarskih naseljih in stanovanjih Premije na stanovanjsko varčevanje je v obdobju 1976—1980 VL in VII. kategor ije ne bomo več reševali v okviru družbene prejelo 47 upravičencev v skupnem znesku 513.000 din. pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, temveč v okviru posebej Subvencije na plačilo stanarine je prejemalo 270 upravičencev dogovorjenih nalog, v stanovanjskem gospodarstvu Ljubljane, v skupnem znesku 639.000 din. 4. Plan razvoja družbene pomoči v občini 3. Cilji in usmeritve razvoja 4. j Družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bomo v V skladu z doseženimi pozitivnimi premiki na področju obdobju 1981-1985 zagotavljali po naslednjih področjih: izvajanja družbene pomoči v okviru stanovanjskega gospodarstva ter predvideno novo pravno in samoupravno regulativo bomo v A) solidarnost v Ljubljani občini Ljubljana Moste-Polje nadaljevali s solidarnostnim združevanjem sredstev pri SSS Ljubljana in tako dodeljevanju a) Izgradnja in dodeljevanje solidarnostnih stanovanj družbeno najemnih stanovanj tudi v naprej posvečali veliko V obdobju 19131-1985 bomo v občini Moste-Polje zgradili 452 pozornost. Gradili jih bomo na povprečno 56 kv. m stanovanjske solidarnostnih stanovanj. Dinamika graditve bo naslednja:: St.stanovanj v letu * _______________1982 198iT~ 198 4 19B5 "skupaj 1981-9? Solidar .stan. 30 - 145 63 214 452 Za izgradnjo navedenih stanovanj bomo skupaj z drugimi SSS v Ljubljani zagotovili 277.883.000 din, od tega iz sredstev OZD iz dohodka 357.975.000 din, iz sredstev zasebnih delodajalcev 10.461.000 din, upravičenci do solidarnostnih stanovanj pa bodo prispevali lastno udeležbo v skupnem znesku 9.447.000 din oziroma povprečno 2,5 % od vrednosti stanovanja. Z uresničitvijo zgornje naloge bomo realizirali 26,6% načrtovane graditve solidarnostnih stanovanj v Ljubljani za obdobje 1981—1985. Morebitna potrebna dodatna izgradnja solidarnostnih stanovanj za upokojence in invalide bo opredeljena s sporazumom med Skupnostjo invalidsko-pokojninskega zavarovanja in samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vprašanju družbenih stanovanj, dodeljenih mladim družinam, pri katerih je potekel rok za vračilo. Razporeditev solidarnostnih stanovanj po posameznih soseskah bo opredeljena z letnimi plani samoupravne stanovanjske skupnosti. Upravičencem iz občine ljubljana-Šiška bo v okviru izvedbe IV. natečaja za dodelitev solidarnostnih stanovanj v letih 1981—1982 dodeljena stanovanjska pravica na osnovi prednostne liste, ki bo potrjena v letu 1981. Število upravičencev v okviru V. natečaja, ki bo izveden v letih 1983-1985, bo razvidno na osnovi razpisa v letu 1982. b) Dodeljevanje kreditov borcem in kmetom - borcem NOB V obdobju 1981—1985 bomo razrešili vsa stanovanjska vprašanja borcev in kmetov - borcev NOB, pri čemer bodo slednj i uživali prioriteto tudi pri dodeljevanju kreditov za gradnjo i n adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš ter nakup etažn ih stanovanj. V namene kreditiranja se bodo uporabljala sredstva -odplačil kreditov, dodeljenih borcem NOB v dosedanjem obdobju, število in višina kreditov bo upravičencem dodeljevana gledfj na izkazane potrebe po občinah na osnovi sprejete letne prioritete med njimi na r avni samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Razpoložljiva sredstva za kreditiranje po letih so razvidna v planu SSS Ljubljana. c) Delno nadomeščanje stanarin V obdobjju 1981—1985 bomo upravičencem dodelili sredstva za delno nadomestitev stanarine v skupnem znesku 13.936.000 din, od. tega iz sredstev iz dohodka OZD 13.738.000 din in iz sredste v zasebnih delodajalcev 188.000 din. d) SoHanciranje Varstvenega delovnega centra Zdi sofinanciranje bivalnih prostorov Varstvenega delovnega centra, ki bo zgrajen v naši občini, bodo stanovanjske skupnosti v Ljubljani namenile sredstva iz dohodka OZD in sredstva zasebnih delodajalcev v skupnem znesku 3.217.000 din. e) Strokovna služba za družbeno pomoč Za delo strokovne službe družbene pomoči na področju sta novanjskega gospodarstva v Ljubljani bomo združevali sredstva iz dohodka OZD v višini 5.743.000 din, od tega bomo za izvedene naloge v občini namenili 2.864.000 din. B) Solidarnost na ravni SRS Za financiranje izgradnje študentskih in dijaških domov in zagotovitev bivalnih pogojev udeležencem mladinskih delovnih akcij bomo namenili sredstva iz dohodka OZD v skupnem znesku 67.781.000 din. 4. 2. Materialna osnova Materialno osnovo v višini 394.799.000 din za uresničitev vseh nalog na področju družbene pomoči bomo skupno z drugimi občinami v Ljubljani zagotavljali iz naslednjih virov: din v 000 i v vseh sredstvin - sredstva 07iD iz dohod. 374.587 94,9 - sred.zasebnih delodaj. 10.765 2,7 - lastna udfaležba upra-. vič.solidar.stanovanj 9.447 2,4 Skupaj 394.799 100,0 a V tabelah V/l in V/2 prikazujemo podrobno le oblikovanje in porabo sredstev OZD, ki predstavljajo pretežni del sredstev za namene dmžbene pomoči., Zato se omenjena skupna sredstva razlikujejo od podatkov v tabelah. Tak prikaz vsebuje tudi naslednji tekst. Za uresničitev zgornjih nalog bodo OZD prispevale sredstva solidarnosti iz dohodka v skupnem znesku 274.572.000 din oziroma v višini 1,195 % od osnove bruto osebnih dohodkov, od tega 0,90 % za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Ljubljane in 0,295 % za solidarnost na ravni SRS. V skladu s kolektivno pogodbo, katera bo podpisana v letu 1981, bodo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu prispevali tudi zasebni delodajalci na enakih osnovah in v enakih razmerjih kot združeno delo, v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. tabela t/i» Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja bo prispevala sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu skladno s samoupravnim sporazumom med SPIZ in stanovanjsko skupnostjo, ki bo podpisan v letu 1981. Sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Ljubljane bomo združevali pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, od koder se bodo sredstva usmerjala v posamezne občine, skladno z enotnim planom in programi na ravni Ljubljane: Sredstva za izgradnjo študentskih in dijaških domov v višini 0,2992 % od osnove bruto osebnega dohodka bomo združevali pri republiški izobraževalni skupnosti. Za- zagotovitev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij bodo združevali sredstva v višini 0,03 % od osnove bruto osebnega dohodka pri zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Oblikovanje solidarnostnih sredstev is dohodka OZD jr očlni Ljubljana - Mosta - Polje v obdobju 1981 - 1985 * Podatki v 000 din Rasen aredstev/leto » od osnovo IOP 1961 1962 1963 196* 1985 skupaj 1981-1985 struktura ▼ % a) solidarnost v Ljubljani 0.900 37.42* . 59.295 41.260 43.323 *5.*89 206.791 75,3 - stanovanja sa upraviien-ce do drulbene ponoči 0,840 34.930 56.675 36.510 40.435 42.456 193.006 70.3 - delno nadoeelčanje stanarin 0,021 873 917 965 1.011 1.061 4.825 1,7 - sofinanciranje varstvenega delovnega centra 0,01* 362 611 642 67* 708 3.217 1.2 - strokovna elulbe »a dzntbeno poeoč 0,025 1-059 1.092 1.1*5 1.203 1.264 3.7*3 . 2,1 h) solidarnost na nivoju SDS 0,295 12.267 12.660 13.52* 14.200 14.910 67.781 2*,7 - graditev študentskih in dijaških doaov (do lete 1965) 0,292 12.142 12.7*9 13.587 14.056 14.758 67.092 24.4 - ureditev bivalnih pogojev udeleleaeev UDA 0,005 123 131 137 1*4 152 669 0.3 Skupaj eelld. v eteaovanj-•kee gospodarstvu 1,195 49.691 52.173 34.76* 57.523 60.599 27*.572 100,0 - 18,1 19,0 19.9 21,0 22,0 100,0 - teešterren* ao le sredstva OZD, brez zasebnih delodajalcev In lastne udeležbe Tabela V/2* Poraba solidarnostnih sredstev is dohodka OZD v občini Ljubljana -Moate-Polje ▼ obdobju 1981 - 1985** - podatki v 000 din *amen,sredstev/leto 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj 1981-1985 struktura v % - solidarnostna ata- novanja 23.770 - 114.858 49.902 169.465 357.975 95,5 * delno nadomeščanje stanarin 1.650 2.062 2.612 3.300 4.124 13.748 3,7 " varstveni delovni center - • - 1 - - - ' strokovna službe se družbeno pomoč 533 553 573 592 613 2.864 0,8 SKUPAJ: 25.953 2.615 118.023 53.794 174.202 374.587 100,0 v % 6,9 0,7 31,5 14,4 46,5 100,0 - sredstva upoštevana kot v tabeli V/l 25 Oblikovanje sredstev OZD v občini za posamezne namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu je razvidno iz tabele št. V/1, poraba sredstev pa iz tabele V/2. VI. GOSPODARJENJE 1. Vloga in pomen področja Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami je dejavnost stanovanjskega gospodarstva občine, ki skrbi za ohranjanje nezmanjšane vrednosti posameznega objekta in sklada kot celote. Osnovna naloga področja je skrb za enostavno reprodukcijo obstoječih družbenih stanovanj, njihovo kvalitetno vzdrževanje in upravljanje v celi dobi trajanja objektov, t.j. v 100 letih. Gospodarjenje je dolgoročna naloga, ki zahteva izdelan sistem dela, veliko strokovnost in stalno povezanost s stanovanjsko graditvijo, saj je od začetne kvalitete objektov odvisno kakšni bodo stroški uporabe. Materialna osnova gospodarjenja so sredstva stanarin, najemnin in deležev etažnih lastnikov stanovanj in lastnikov skupaj z delavci v združenem delu in izvajalci strokovnih nalog, ki se združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti občine. Zaradi vpliva, ki ga ima na standard stanovalcev in glede na dolgoročno naravnanost, je gospodarjenje ena najpomembnejših dejavnosti in je opredeljena kot področje posebnega družbenega pomena. Vrednost družbenega stanovanjskega sklada znaša v občini preko 19 milijard din. 2. Globalna ocena dosedanjega razvoja — Materialna osnova gospodarjenja v pretečenem obdobju V celem pretečenem planskem obdobju smo na področju gospodarjenja razpolagali s 164.978 398 din stanarin, 3.671.542 din najemnin in 17.920.632 din sredstev etažnih lastnikov, ob tem pa so zahteve presegale razpoložljiva sredstva. Za vzdrževanje, kot glavno dejavnost področja, je bilo uporabljeno 108.487.228 din, za amortizacijo 31.280.374 din, za funkcionalne stroške 10.771.637 din in za stroške upravljanja 28.064.664 din. Razliko 7.966.669 din pa predstavljajo neplačane obveznosti etažnih lastnikov in dolgovi na stanarini. — Ocena rezultatov pretečenega obdobja. Primerjava doseženih rezultatov pretečenega obdobja z dejanskimi potrebami pokaže, da smo na področju vzdrževanja dosegli pomembne rezultate, in to predvsem na račun amortizacije stanovanj in poslovnih prostorov. Notranja delitev stanarine in njena poraba je bila neusklajena z dejanskimi potrebami, kar se je kazalo v premajhnem namenjanju sredstev za večja popravila in v prevelikih odstotkih za manjša popravila. Tako razmerje je omogočalo nenamensko rabo sredstev v novih objektih in stalen pritisk na združena sredstva investicijskega vzdrževanja. Za amortizacijo smo namenjali v poprečju le slabo četrtino potrebnih sredstev, zato letni programi amortizacije niso zagotovili enostavne reprodukcije. Na področju uveljavljanja hišne samouprave je bilo v pre tečenem obdobju storjeno največ. Zbori stanovalcev hiš in zbori stanovalcev v krajevni skupnosti so se uveljavljali tako pri kreiranju programske politike kot tudi pri načrtovanju gospodarjenja, pokazalo pa so se pomanjkljivosti pri uveljavljanju skupnih rešitev, saj je bilo večkrat prisotno pri HS gledanje skozi hišo brez skupnih interesov. Razlogi za to so bili v premalo argumentirani potrebi po združevanju sredstev in premajhnem zaupanju do predlaganih rešitev. Pomanjkljivo sodelovanje med strokovnimi službami in stanovanjsko1 skupnostjo, nedodelane strokovne osnove, potrebne za racionalno vzdrževanje, in nedokumentirani stroški so bili razlog tudi za neurejene odnose z lastniki etažnih stanovanj in neuspešno dogovarjanje v skupščini SSS glede njihovega sodelovanja. Nizka realizacija plani/anih vzdrževalnih del v hišah mešane lastnine to trditev potrjuje. Celovita ocena za pretečeno obdobje se lahko strne v ugotovitev, da je bila samoupravna organiziranost uspešnejša od strokovne'. To je imelo za posledico nekatere negospodarne rešitve na škodo sklada stanovanjskih hiš v občini. Eden od pomembnih razlogov za to je bil tudi neizdelan plan gospodarjenja za pretečeno plansko obdobje. 3. Cilji in usmertive rarvoja področja gospodarjenja — V naslednjem planskem obdobju bomo realizirali prehod na ekonomske stanarine in realne najemnine. Z ekonomsko stanarino in najemnino bomo zagotovili družbenemu stanovanjskemu in poslovnemu skladu ustrezno materialno bazo, hkrati pa bo to tudi temelj za enakopravno vključevanje etažnih lastnikov v celotni proces. Stanarino planiramo v realnem procentu od revalorizirane vrednosti stanovanj tako, da bi v prvem letu srednjeročnega obdobja dosegli 2,19 % od vrednosti stanovanj, (kar bomo dosegli s 44,10 % povečanjem stanarine v letu 1981). V naslednjih letih planiramo povečanje stanarine za 10,3 % v poprečju tako, da bomo v letu 1982 dosegli 242%, leta 1983 267%, leta 1984 295 % in leta 1985 324 % ob planiranih stalnih cenah stanovanjske graditve iz leta 1980. Dosedanje najemnine bomo uskladili s stanarinami z dvigom v letu 1981 na poprečno višino 48,55 din. — Z evidenčnim vodenjem vseh razpoložljivih sredstev stanarin in najemnin stanovanjskih hiš bomo zagotovili stanovalcem stalen pregled nad višino razpoložljivih sredstev in nad njihovo uporabo. — Skupnost stanovalcev in hišni sveti bodo sami gospodarili v hiši z vsemi sredstvi vzdrževanja, sredstvi, namenjenimi za potrebe funkcionalnih dejavnosti, in sredstvi, potrebnimi za realizacijo nalog upravljanja, naštetih v 76. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu, preostali del sredstev stanarin in najemnin pa bodo združevali za realizacijo skupnih programov v občini in mestu. — Skupnosti stanovalcev in hišni sveti bodo v naslednjem planskem obdobju svoje pravice in dolžnosti uresničevali tako, da bodo z letnimi plani opredeljevali lastne potrebe in potrebna sredstva zanje ter način združevanja za vzajemno reševanje skupnih potreb. Na ta način bodo odpravili dosedanje razvrednotenje mirujočih sredstev na računih hišnih svetov in zagotovili sprotno uporabo vseh sredstev vzdrževanja, namenjenih gospodarjenju. — Odnose z etažnimi lastniki bodo skupnosti stanovalcev uredile tako, da bodo zagotovile etažnim lastnikom enakopraven položaj v hišah. Njihovi stroški pa bodo temeljili na ustreznih tehničnih in konkretno opredeljenih programih dela v letnih planih. — Da bi zagotovili enakopraven položaj starejšim hišam v primerjavi z novimi, bomo s posebnim samoupravnim sporazumom med občinami, ki ga bomo sprejeli v letu 1981, zagotovili vzajemno prelivanje dela sredstev vzdrževanja, za realizacijo velikih vzdrževalnih del, ki jih starejše hiSe z lastno stanarino ne bodo zmogle. Sredstva bomo združevali na osnovi konkretnih planov prizadetih hiš v posamezni občini. 4. Plan materialne osnove gospodarjenja Skupno materialno osnovo gospodarjenja planiramo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste in ciljnih usmeritev razvoja. Planirano materialno osnovo predstavljajo sredstva stanarin, najemnin in deleži etažnih lastnikov. Planirana sredstva bodo uporabljali za realizacijo planirane amortizacije, vzdrževanje, funkcionalnih dejavnosti in upravljanja. — Plan sredstev in najemnin za obdobje 1981—1985 Plan sredstev stanarin je izdelan na osnovi samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine, predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste in planirane dinamike stanovanjske graditve. V letu 1981 planiramo rast stanarin za 44,10%, kar je posledica izredno visokega dviga cen stanovanjske graditve leta 1980 (od 8980 din v letu 1979 na 11.788,53 din, v letu 1980 ali za 31,27%). V letih 1982—1985 pa planiramo enakomerno rast stanarine za 10,3 % ob stalnih cenah iz leta 1980. Planirana delitev po vrsti stroškov temelji na predvidenih sredstvih za vzdrževanj6; stroških Svobodne menjave dela in funkcionalnih dejavnost* (tabele VI/1). Na istih osnovah planiramo tudi sredstva najemni*1 ob tem, da v naslednjem srednjeročnem obdobju ne predvidevam0 rasti števila poslovnih prostorov (tabele VI/2) t Oceno stroškov upravljanja opiramo na obseg planiranega vzdrževanja za skupne elemente hi? (35 %) in obseg funkc. dejavnosti (90 %). Za oceno ni bilo drugih elementov. V kolikor bodo stroški skupnosti stanovalcev večji, bo potrebno z aneksom vskladiti sporazum o temeljili plana in plan z dejanskimi stroški. — Plan deležev etažnih lastnikov Materialna sredstva ETL planiramo na osnovi normativov za vzdrževanje stanovanjskih zgradb, po dejanski starostni strukturi stanovanj. Funkcionalni stroški so planirani na osnovi dejanskih predvidenih stroškov za civilno zaščito, bančnih storitev (žiro računi), zavarovanja objektov, stroškov derat izacije, dezinfekcije, dezinsekcije, dimnikarskih storitev in storitev hišniških opravil. Stroški upravljanja so ocenjeni na osnovi planiranega obsega vzdrževanja in funkcionalnih dejavnosti v višini 50 % od planiranih stroškov družbenih stanovanj (tabele VI/3)* Grafični prikaz planiranih stroškov Eli, v primerjavi s stanarino v Ivin 14 No in 1985: slortorina 19 80 'V*. um Oceno stroš.kov upravljanja opiramo na User) planiranega vzdrževanja za skupne elemente hiš (35%) in obseg funke.dejavnosti (Ho%).Xa oceno ni bilo drugih elementov.V kolikor bodo stroški skup.stanoval vočji,te potrebno z aneksom vskladiti sporazum o temeljih plana in plan z dejanskimi stroški. Plan porabe sredstev gospodarjenja • " Enostavna reprodukcija — amortizacija V naslednjem srednjeročnem obdobju planiramo amortizacijo Janovanj in poslovnih prostorov skladno z zakonom o tanovanjskem gospodarstvu, in sicer v letu 1981 na stopnjo 0,70 % d vrednosti, v letu 1982 s stopnjo 0,90 %, v vseh nadaljnjih letih s topnjo 100 % od vrednosti družbenega stanovanjskega sklada. Pri Poslovnih prostorih bomo za amortizacijo namenjali 41,38% dajemnin (tabela VI/4) Planirana sredstva bomo združevali na nivoju mesta za e»lizacijo plana odprave stanovanj VI. in VII. kategorije, za Ponovo in razširjeno reprodukcijo poslovnih prostorov. Združena /adstva bodo zajemala 65 % amortizacije družbenih stanovanj in ^ amortizacijo poslovnih prostorov. Ostali del sredstev mortuacije družbenih stanovanj, t.j. 35 % bomo namenjali za srn acij° planiranih priključkov na daljnovodno ogrevanje. Ta edstva se bodo razporejala po objektih na osnovi letnih planov ^mike izvajanja planirane investicije.*) . Od skupno planiranih sredstev amortizacije stanarin in Jemnin, ki so planirana v višini 188.973.446 din, bomo QrUŽevali na nivoju mesta 125.327.373 din ali 66,32 %. — Vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov Potrebna sredstva za vzdrževanje bomo zagotavljali iz sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. V celem planskem obdobju bomo namenili za vzdrževanje 276.739.197 din stanarin (47,49%) 2.838.610 din najemnin (16,48%) in 18.930,691 din sredstev ETL. Planirana sredstva etažnih lastnikov bodo skupnosti stanovalcev uporabljale za vzdrževanje skupnih delov in naprav v hiši. S planiranimi sredstvi bo možno obstoječ stanovanjski sklad dobro vzdrževati, ugodna starostna struktura družbenih stanovanj pa bo omogočala tudi izvajanje dela razpoložljivih sredstev za realizacijo do sedaj neopravljenih vzdrževalnih del v občini in mestu. Na osnovi normativov bomo za vzdrževanje posameznih hiš namenjali vsa potrebna sredstva, kijih hiše objektivno potrebujejo. Tako bodo skupnosti stanovalcev razpolagale s sredstvi vzdrževanja, ki so razvidna iz tabele 5 in 6 višina pa je odvisna od starosti posameznega objekta in njegove etažne višine. Prikaz sredstev stanarin, s katerimi bodo HS neposredno gospodarili v hiši, je razviden iz spodnje tabele: Intela VI/5~X* l Potrebna sredstva,za vzdrževanje po starostni strukturi v % cxl stanarine • Stnront objektov " 1 * Leto 0-10 1 l-PO Pl-50 51-40 41-90 ',) -(.0 (>l -yo V1 - .< 1 M - >() ♦ 1 -100 19B1 19 4/4 6P 84 109 J..*?. /V) r.o LOO 1 59 . 1 .'W3 .17. 40 96 -25L- ...12 0 ,U0 „ Ali . .221 1 P 8 V l®*2vnHn PT°grSn»e *zdelan V letU 1980 , 3 9^3 19 ?r> 91 Ci H °o 10') '1 1 8'> IVI 1084 14 3? e:»p 81 or. (V, 37 79 103 198*5 1? 30 42 8? 74 f\o F,() ’ Vl 88 94 V objektih s poslovnimi prostori in etažnimi stanovanji Im IIS rn/pola«|al tudi s 16,40 % najemnin in vsemi planiranimi si edstvi etažnih lastnikov ,x V tabeli VI/5 je prikazana podrobnejša delitev razpoložljivih sredstev 7;a vzdrževanje po posameznih nosilcih porabe. Skupnosti stanovalcev bodo za realizacijo svojih programov uporabile v poprečju 51,63 % razpoložljivih sredstev, 26,88 % bomo namenjali za pro-grame sanacije obstoječega stanja v občini, 21,49 % pa bomo vzajemno združili za občino Ljubljana Center za programe vzdrževanja, ki jih sama ne more realizirati zaradi pomanjkanja sredstev, ki so posledica neugodne starostne strukture stanovanj.) — Plan funkcionalnih stroškov Pod funkcionalne dejavnosti štejemo stroške prispevnih stopenj za zaklonišča, stroške civilne zaščite, stroške deratizacije., dezinsekcije, dezinfekcije, dimnikarskih storitev, stroške hišniških opravil, bančnih storitev in zavarovanje objektov. Za pokrivanje navedenih stroškov bomo namenili 8,70 % stanarin, 8,70 % najemnin in 6,70% prispevkov etažnih lastnikov. Skupni planirani stroški so razvidni iz tabele VI/6. Program funkcionalnih dejavnosti se realizira v hiši na osnovi izdelanih letnih programov. Plan stroškov upravljanja Za realizacijo nalog gospodarjenja — tako za področje samoupravne organiziranosti kot tudi strokovnega dela, to je stroške upravljanja, bomo zagotovili 65.172.462 din. Stroški temeljijo na sedanji višini in zahtevi, da rastejo počasneje od runuM samem murna, mui v nečim umu»m - mmoui stanarin in najemnin. Stroški samoupravne organiziranosti bodo letno rasli le za planirano število novih stanovanj, pri strokovnih delih pa planiramo 5 % letno rast, kar bo zahtevalo bistveno racionalizacijo dosedanjega poslovanja. (Tabela VI/8). Planirana sredstva zagotavljajo dosedanji obseg opravil tako na tehničnem kot samoupravnem področju. S sredstvi bodo gospodarili HS, z letnimi plani pa jih bodo razporejali po odgovornih nosilcih nalog strokovnih opravil in samoupravne organiziranosti. Razmejitev»stroškov bo opredeljena podrobneje z navodili, ki jih je dolžan objaviti komite za varstvo okolja in urejanje prostora SRS in Zveza SSS Slovenije v skladu z določili 138. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu.*) — Zaključek V planskem obdobju 1981—1985 bomo na področju gospodarjenja razpolagali s 536.930.109 din sredstev stanarin, 17./24.570 din sredstev najemnin in 46.816.356 din sredstev etažnih lastnikov. Skupno bomo razpolagali s 600.971.035 din. Za vzdrževanje, ki je glavna dejavnost področja, bomo namenili: 281.671.974 din za amortizacijo, 188.973.446 din za funkcionalne stroške 65.153.153 in za stroške upravljanja 65.172.462 din. ■na m rosLorre mostom nulrm tralatN muu> Tothe/o vt/i delitev lete ht*. ■tu. Bevelerlsirena vredneet 41e Slulrut ete-uriu 4|i t ed tv lurtlu.1]. fsdrleveaje Diiike. slreld 1 VfrevlJanje % dle * dle * dls * dle im iKt 1*«) IX* 1M5 r.itt T.H* 7.TV t.ov a. vi 5.57*.5«0.4* 5.9ta.99*.9V *,i?5.*0T.5i* *.9*t.505.1V t*.570.*ti «1.7*7.011 W9.lu.999 U5.U5.V1 M.M5.1U a.i* *.** a.tr 8.15 5.81 58.74 5t.1t 57.8* 55.71 V.« at.Mt.aaa V.TM.*5* 5i.tee.V8 t1.90t.t7e . t5.a95.t9t ti. tt tj, ti *5.17 tt,89 58.77 57.5w.tv 5t.578.U7 ti.5V.tea 5t.97t.t04 T8.M5.847 «.M «.?• 1.7« t.TO ».TO t.tu.av I. 1V.M5 1.809.1*0 50.7u.090 II. 897.009 U.M w.u 10.09 1.5t 1.71 9,IV.911 1.<9f.t87 10, »79.571 11. V9.9M U, 918.9*1 um J lt.TV.Vl.?** 55t.fV.W5 • aM«aM«aeaM»i i 8.78 55. »7 888,1*9.188 • a* ■■■••ai ■ ••■><*••■ *7.t* I9t.l4t.tM MMaaeaM«Maaai t.TO tt.ru.va ivaaaavvMai •■■•••••■ 1.M 99.*05.V8 loaaoaaaoaeaoooa* FlMlrtM srede!ve MkJDOttM delitev Itee. Mrllu Fleelreee Aaertiseelja Hedemlseelje fsdrleveeje V*utk«. Unltl Vpreeljeeje lete peelee« prea. .* aa J analna dle * dle * din ( < dle * dle • dle _ 5M1 •5 9.155.0 l.t**.18t tl. 5* 5**89.509 at,99 997.511 it.*« 9*7.718 1.70 199.704 *.** iv.447 5M8 15 9.155.0 9,ttt.18t *5.5t 1.189.909 81.79 991.7*7 u.tt 9*7.788 1.70 199.70* t.*9 1(0.158 ) Etažni lastniki bodo prispevali za vzdrževanje skupnih prostorov 35 % od kriterijev družbenih stanovanj v objektih (P+4), v visokih objektih z ##) 6a8’t)oPamo^žno zagotoviti vzajemno prelivanje sredstev skladno s tabelo VI/5 predvidevamo, da se problem uredi z organiziranjem poslovanja preko interne banke. *) Fizični program bo SSS Center predložila v potrditev skupščini SSS Moste Polje v začetku leta 1982. *) Zaradi racionalnosti planiramo, da se stroškovna opravila opravljajo v speci.-' žira ni delovni organizaciji - tako za potrebna skupna opravila kot za opravila, ki jih je d džan v skladu z 76. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu opravljati HS. Dopuščena pa je možnost, da HS sam organizira opravljanje zahtevnih opravil, stroški pa ne smsjo presegati s planom predvidene višine. \ r m> ms ms 11 •1 •1 MU.« ».113.0 9.113.0 3,666.916 3.SAS.lis 3.sssms Sl. 3» Sl, 3« Sl,30 1,6*3.303 1.S2J.303 1.623.103 20.03 20.Sl 20,31 100.173 Ul. 373 373.)«* io.se u.sa io.se 307.7» 307.7» 307.7» 0,70 0,70 0.70 217 .700 2M.7O0 2.11.700 s, 73 S,13 3.1» 109.005 170.005 170.011 •toaj ■ •-e »■•eeeeeeee 17.US.370 Sl,30 7.127.3» i *es 20,OS S,132.777 io,se 2,030.010 0,70 L, S3O.3SO ■ ■-»•••eeeeeeeei s.eo 027.11» i eeseeeBe ruiiuu uonrt btaImu last*not to ****** routi v MMU) 1941-1943 v OBČUI umuut - KMIK-tOUB llaatraaa »tialn n. N Seeea •retotei It««. lattltrltliu* 1a6rto«aaja ruka.aUdU •tc»»l^«*J« OTOM Uu (Oto) B Oto * Oto B Oto B Oto 1 1 3 S 3 6 7 6 9 10 11 itei I.TO 1,SOI.320.130 6,17 3.222.633 0.16 2,222.266 0.12 1.726.726 0.6» 7,171.66» im i.m 1,333.113.00» 0,17 3,300.332 0,U 6,666.162 0.12 1,633.916 0.6» 7.680.632 im ».lil 1,OSA.032.010 0.17 . 3.620.361 0.11 3,319.299 0.12 6,190.309 0.67 9.3)0.137 ms 3.021 2,032.101.123 0.16 6,132.202 . 0,20 6,069.606 0.12 6,693.316 0.66 10.631.326 1303 3.03S 1,206.296.738 0.16 6,616.13» 0,M 6.669.360 o,i;t 2.716.109 0,90 11,962.396 uoru *—« OOOOOOO OOOOSi 1,113.621.132 16,930.691 lOOOiOiOMOOSOOOOi 16,961.693 10.963.972 S6.616.336 n«otr«— >«.>. mmuACm __________________________________________ vr/* 1«,. •reOet« let« 71«a1r ««• e«ertle*-•lj» 16 eteeerto to m].uU t«r«6« e« «1««J« «««t« OkapaJ straSea« aretetv« ■eallaaalja frograu US afclia« S« aaeat. r«yr*Oe6. to t«««««« to «ak«f 7Ml1.fr. 1 2 3 S 3 ~1 1961 26.316.707 7,666.760 28.60 8.711.221 33,10 1.623.30 »3 5.60 17.603.666 66,90 6,711.221 33.10 1962 36,223.939 9.639.336 26.60 11,679.639 33,30 1.623.5 09 6,20 22,766.300 66.30 11.679.639 33.50 1163 60,829.666 U.620.109 26,99 13.790.119 33.76 1.623.903 3.69 27.065.727 166,22 13.790.119.33.76 1966 62.929.979 12,631.3SO 29.00 16,326.363 33.66 1.623.903 3,32 2avM>3.%10 66,16 1 16.526.969 33.66 SS.676.959 12.976.036 29.06 19.136.709 33,86 1,62.-5.303 3.19 29,360.230 ,56.12 15.136.709 33,88 UBtsj 166.973.SS6 ••••••••••••••••••••* »S.333.773 28.37 ■•••••••••••••••••••e« 63.666.073 33,66 h ■•••«•*•■■•«■*■ ••«•••« 7.1.27.523 | 3,77 •• ••«•«»•«• ee«««e««««ei 123,327.373 56.32 63.666.073 33,68 runi*** posas* sssssnv nudbrnuu* r oooosjo mi 1 ms » osčiei imun - mm - kut 756. A, tV> •r*4. lete SkepeJ ple*lre*e •r#4« m fi4rl. Planil-, poraba v hi£i Zcb-. armdaiva v obori/ rzajamnost meboba. «1» B «u B B tla atuar B mi s1.3eo.109 06.S2S.19S 63,96 1S.074.S13 36.02 1961 s2.s79.ss1 26,923.999 63.39 7.776.7» 16.31 7.776.70 6.60 U.30 1903 »0.916.093 20.U3.77i J6.JS U.U6.330 ».63 11,116.339 10.90 ».63 1906 0S.O7S.33O 29.907.6« SO,6!« 17.M3.232 2C.U 17.M3.23i 13.90 26.U 1939 TT.963.92S J0.9S7.36) »9.69 13.309.2tf »0.1» i 30.U MtHJ 2H. 739.197 1S0.091.22O JU.43 7S,3«.19» 06.U 39.u9.7u ».i« »•■•••e•«•■■•■■•■■ ».69 WnU mn4»t»i M WI«CI0*ia»« MJArnOTM_____________________ _____________________________________________________''_________*>br/o Vt/f. IfM, tlaatrmra tri •«•*•* sa taklaoU«. Man*«* »a llr .uil. Severeve*1e ekjekte Strel.eeert.4le#ili eten. ^ Strelki Unln«|t peel. 6rilotia eke^ej 41« * 41 e % 41« t 41 n B 41* t »Ml 9.3SO.U0 1,636.3M 17.32 2.2M.100 26.30 2.2M.10O 26,90 2.013.776 30.1» 311.70A 3.30 »91* 10.303.U3 1,063.031 17.33 2,301.333 2s.es 2.301.333 26.63 3.169.603 21,12 »31.61» 3.*3 »M, 12.02S.1O7 2,103.137 17.06 3.107.133 26.23 3.107.13» 26,23 S.OM.2S7 31.36 602.117 3.16 »MS 13.OM.3U 2,531.2M 10,71 3.730.1S'I 26, U 3,730.161 26,U 6.307.06$ 30.Al 636.611 3.03 ‘Ml 17.SM.073 2,000.604 10.30 6.311.3« 26,02 26.02 ».»71.436 30.06 301.M) 2.12 *e»aj ***•»«,„ •».193.193 11.M3.012 17.01 10,03*,.Ml ts.eš 1c.09s.701 26,46 11.960.207 30.U 1,011.012 3.10 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA - MOSTE - POLJE Pltiirui poraba ujrtditif UPRAVLJANJA v obdobju 1981 — 1985 ___________________________________ 8 saaeau Plaai.raaa sred.ekupaj Stroški aaaoup. orgaalzlraaootl Stroški otrokov-aih opravil leto dia dia % dia % 1981. 11,033.98.2 2,572.657 23,32 8,461.325 76,61 1982 11,671.977 2,620.792 22,4! 9,051.185 77,5! S 1983 13,030.685 2,816.648 21,6; 10,214.037 78,3< 1984 14,149.718 2,943.276 20,8C 11,206.442 79,at 1985 15,286.100 3,058.473 20,01 12,227.627 79,.9< SKOPAJ 65,172.462 14,011.846 !1,50 51,160.616 ?8,50 VII. POSEBEJ DOGOVORJENE NALOGE Na območju mesta Ljubljane smo zaradi '.specifičnosti in izrazite medsebojne povezanosti določenih problemov v vseh ljubljanskih občinah pristopili h skupnemu reševanju naslednjih nalog: 1. Odprava barakarskih naselij in stanovanj VI. in VAI. kategorije Ocena dosedanjega uresničevanja družbenega dogovora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani iz leta 1977 je podana pod poglavjem V. Družbena pomoč. V obdobju 1981-1985 bomo še nadalje reševali v družbenem dogovoru opredeljene naloge na teh problemih, vendar v s,kladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, izven področja solidarnosti, razen za upravičence do družbene pomoči. V obdobju 1981-1985 v občini Ljubljana Moste-Polje bomo odpravili vsa stanovanja VI. in VIL kategorije in vse barake ugotovljene po stanju popisa iz 1. 1977. Za realizacijo te naloge bo potrebno zgraditi 196 stanovanj, od tega 121 za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije in 75 stanovanj za odpravo barakarskih naselij. Del teh potreb bomo razrešili v okviru družbene pomoči tistim stanovalcem, ki bodo izpolnjevali merila in kriterije za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Ker števila slednjih v naši občini ni mogoče natančno predvideti, jih bo potrebno rešiti z letnimi plani. Sredstva za financiranje teh stanovanj bo mogoče zagotavljati iz naslednjih virov: a) Za odpravo barakarskih naselij: Viri % od vseh sredstev — OZD iz čistega dohodka 63,0 — bančna sredstva 27,0 — lastna udeležba upravičencev * 10,0 Ključno breme odprave barakarskih naselij bo nosilo združeno delo oz. OZD katerih delavci prebivajo v barakah. Način reševanja tega probtoma bo samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana reševala s posebnim sporazumom s prizadetimi OZD. b) Za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije Viri - združena sredstva amortizacije* - OZD iz čistega dohodka - lastna udeležba upravičencev - bančna sredstva % od vseh sredstev 36.5 34,9 10,00 18.6 Navedena struktura financiranja velja za reševanje VI in VIL kategorije in barakarskih naselij brez sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. Natančen obseg in dinamiko graditve omenjenih stanovanj po občinah bomo opredelili na osnovi enotnega programa za vse ljubljanske občine, s posebnim dogovorom oz. sporazumom v letu 2. Pot spominov in tovarištva V skladu z dogovori in stališči vseh družbenih dejavnikov občin in mesta Ljubljane bodo SSS skupno s samoupravnimi skupnostmi družbenih dejavnosti zagotavljale sredstva za nadaljevanje del na poti spominov in tovarištva v skupnem znesku din, v katerem bo občina Ljubljana zagotovila din VIH. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Vsebina samoupravne organiziranosti bo obdelana, ko bodo v Ljubljani dodelane rešitve v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. IX. LJUDSKA OBRAMBA, DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN QVILNA ZAŠČITA 1. Vloga in pomen področja V skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in samoupravnimi ak ti delovni ljudje in občani občine Ljubljana Moste-Polje skrbijo, organizirajo, pripravljajo in vsklajujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru stanovanjskega gospodarstva, zlasti z: — »izdelovanjem obrambnih in varnostnih načrtov v stanovanjskem gospodarstvu,, — zagotavljanjem finančnih sredstev za graditev hišnih zakloni^ tor njihovo opremljanje in vzdrževanje v stanovanjskih hišah a*1 sos eskah in gradnjo javnih zaklonišč in — zagotavljanje finančnih sredstev za hitrejše ustanavljanje, usposabljanje ter opremljanje hišnih enot CZ. Uresničevanje SLO in DS v stanovanjskem gospodarstvu je neposredno odvisno od uresničevanja celovitega sistema stanovanjskega gospodarstva v občini in pripravljenosti vseh nosilcev in izvajalcev koncepta SLO in DS v mestu Ljubljana. * del amortizacije je predviden iz 35 % sredstev amortizacijo, ki jih občinske SSS združujejo pri SSS Ljubljana za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije v .Ljubljani. 2. Globalna ocena dosedanjega razvoja V preteklem obdobju je bilo posvečeno veliko skrbi delovanju SLO, DS in CZ, vendar z doseženim stanjem na tem področju ne moremo biti zadovoljni, čeprav se situacija v zadnjem času izboljšuje. Do konca leta 1980 je bilo v naši občini zgrajenih 50 hišnih / zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite (po 160 oseb), ter ustanovljeno, opremljeno in usposobljeno 400 hišnih enot civilne zaščite, glede na dejanske potrebe je tako rešeno 62% hišnih zaklonišč in 80% formiranih hišnih enot civilne zaščite. Vzrok za tako stanje je v relativno pozno zakonsko urejenem sistemu financiranja. Za realizacijo izpolnjenega programa je bilo v obdobju 1976 - 1980 od stanarin v občini Ljubljana Moste - Polje: odmerjeno din ! - za civilno zaščito - za javna zaklonišča • Skupaj - Skupaj Ljubljana za 2,982.721.-3,141.144.-6,123.865.-CZ in JZ 25,323.765,- porabl jeno din 1,627.390.(- 3,083.477,- 4,710.867.- 20,674.750.- razlika din 1,355.331. 57.667.- 1,412.998.- 4,649.015.- Od skupnih sredstev so bila namenjena in porabljena sredstva za ustanavljanje, opremljanje in usposabljanje hišnih enot CZ, za gradnjo javnih zaklonišč, hišna zaklonišča pa so bila grajena iz sredstev, ki so bila namenjena za gradnjo novih stanovanj (cena kv. m stanovanja), vzdrževanje (investicijsko in tekoče) hišnih zaklonišč je bilo finansirano iz sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje stanovanjskih objektov. Največji zaostanek ugotavljamo pri gradnji, opremljanju in vzdrževanju hišnih zaklonišč v starejši stanovanjskih hišah. 3. Cilji in usmeritve razvoja V skladu z dosedanjimi dosežki in še odprtimi problemi na področju SLO in DS bomo v obdboju 1981—1985 uresničevali predvsem naslednje cilje in usmeritve: — idelovanje progamov, obrambnih in varnostnih načrtov v posameznih hišah, soseskah, krajevnih skupnostih, občini in mestu Ljubljana in zagotavljanje učinkovitega delovanja LO in DS za primer vojne, ob naravnih in hudih nesrečah ter v izrednih razmerah, v - v tem planskem obdobju bomo z doslednim in neposrednim izvajanjem sprejetih nalog lahko le delno uresničili vsa zakonska določila. Velike deficite iz preteklosti bomo reševali postopno v več planskih obdobjih, ~ Krajevne skupnosti bodo v sodelovanju s skupnostjo stanovalcev ali samoupravno stanovanjsko skupnostjo ustanovile hišne enote CZ za posamezna področja delovanja (ustanovitev formacij hišne civilne zaščite je odvisna od pomembnosti teritorija, kjer se stanovanjska enota nahaja in kadrovskih ter finančnih možnosti po obrambnem načrtu CZ pristojne krajevne skupnosti), " samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelovanju s pristojnimi organi občine in krajevnih skupnosti zagotovila na podlagi izdelanih obrambnih načrtov in tega plana finančna sredstva za realizacijo opremljanja in vzdrževanja zaklonišč v stanovanjskih hišah oz. soseskah, hitrejše ustanavljanje tehnično opremljanje in idejno politično ter praktično* usposabljanje obveznikov CZ in NZ, ki so vključeni v hišne enote, " krajevne skupnosti bodo na osnovi finančnih možnosti izdelale predloge ustanavljanja hišnih enot CZ in pripravile konkretne programe za stanovanjske enote oz. soseske, pripravile operativne progame uresničevanja nalog DS in izvajanja ukrepov CZ na svojem področju (vse v sodelovanju s pristojnimi organi za LO občine), — vse ustanovljene hišne enote CZ in NZ morajo izvajati na osnovi sprejetih programov uresničevanja LO in DS v stanovanjskih hišah oz. soseskah ukrepe za varstvo in izboljšanje okolja, preventivne in druge ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje naravnih in drugih nesreč, mobilizacijske naloge v neposredni vojni nevarnosti, v vojni in drugih izrednih razmerah ter ostale ukrepe civilne zaščite in narodne zaščite (vse v sodelovanju s pristojnimi organi KS — Štabi CZ in NZ, ki morajo biti skladne z navodili organov za LO pristojne občine. 4. Plan razvoja SLO in DS V tem planskem obdobju bomo: — obstoječih 400 ustanovljenih in manjkajočih 100 hišnih enot CZ opremili do 80 % ter zagotovili 8 % letno stopnjo materialne rasti za omogočanje idejno politične in praktične usposobljenosti hišnih enot CZ, — obstoječih 50 hišnih zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite usposobili do 100% (formiranje in opremljanje enbt za uporabo in vzdrževanje hišnih zaklonišč, zamenjava neustrezne opreme in eventuelne obnove zaklonišč), ter zgradili novih 25 (po 160 oseb) zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, skrbeli za opremljanje in vzdrževanje obstoječih in novih hišnih zaklonišč, — 'Zagotavljali del sredstev (2% od stanarine) za gradnjo javnih zaklonišč, — v smislu ciljev bomo krajevnim skupnostim pomagali pri intenzivnem formiranju splošnih enot CZ v stanovanjskih • objektih, v okviru možnosti gradili zaklonišča v starih mestnih jedrih in starih soseskah, ter adaptirali ustrezne prostore v zaklonišča cilju postopne usposobitve obstoječega fonda, — pri ustanavljanju novih enot CZ upoštevamo samo formiranje manjkajočih enot CZ glede na sedanje število stanovanjskih enot, ne pa formiranje potrebnih, glede na prirastek prebivalstva od 1981 dalje, kar bo potrebno vključiti v dolgoročni plan. Potrebna sredstva za uresničitev navedenih nalog in ciljev za obdobje 1981-1985 znašajo za Ljubljano 417,620.000 din, od tega v občini Ljubljana Moste-Polje. Zap. št. Namen naloge 1 ' 1. Gradnja In oprema novih hišnih zaklonišč (novogradnje) Potrebna sredstva % din 90,000.000.- 80,6 2. Vzdrževanje obstoječih in novih zaklonišč 3,400.000.- 3,0 3. Usposobitev in oprema enot C Z za uporabo in vzdrževanje zaklonišč - obstoječih 728.000.- 0,7 4. Usposobitev in oprema novo ustanovljenih enot CZ 4,060.000.- \ 13,455.000.- 3,6 5. Program investicijskega in tekočega vzdrževanja zaklonišč 12,1 SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA: Ul,643.000.- 100,0 = =■***= mmmm m mmstaumm = m =**--1 : 1,355.331.- 16.054.981.- 90,000.000.- 124,993.312.- 1,1% 2,8 % V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo za realizacijo omenjenih nalog v Ljubljani zbrali: 450.987.002.- din, od tega v občini Ljubljana - Moste-Polje ostanek sredstev iz pret.obd. od odmerjenih stanarin za CZ od odmerjenih stanarin za CZ (Ljubljana 87.093.182,- din) 2 iz sredstev cene m novih stanovanj za gradnjo novih hišnih zaklonišč (Ljubljana 327.600.000. - din) iz sredstev za tekoče in invest.vzdrževanje objektov za vzdrževanje obstoječih in novih zaklonišč, usposobitev in opremo enot za uporabo in vzdrževanje zaklonišč ter program investicijskega In tekočega vzdrževanja zakl. 17,583.000.-(Ljubljana 32,020.000.-) 72,0 % 14,1 % 100,0% SKUPNO ZBRANA SREDSTVA (Ljubljana 450.987.002.- din) ■ = = = = = = = :iui3Si:i»»:a»uaa3a«lsil Predvidene naloge, obseg in viri sredstev za obdobje 1981-1985 so realni sestavni del plana celotnega stanovanjskega gospodarstva. Deficite iz preteklosti, ki znašajo za Ljubljano 1,217,100.000 din in v naši občini 113,385.000 din: — gradnja manjkajočih zaklonišč in formiranje ter oprema enot za uporabo in vzdrževanje hišnih zaklonišč (31 zaklonišč po 160 oseb) 111,600.000 din — dodatno opremljanje in usposabljanje obstoječih hišnih enot CZ 1,785.000 din ne bo možno rešiti v tem planskem obdobju za to bomo v letu ' 1981 izdelali in sprejeli samoupravni sporazum o dolgoročni sanaciji zatečenih pomanjkljivosti, ki bo upošteval variantno dolgoročno obdobje 20 oz. 30 let (novi zakon predlaga 10 letno obdobje). S predlaganim rokom se strinja tudi Uprava za ljudsko obrambo mesta Ljubljana, ki bo predlagala enake roke za sanacijo nerešenih nalog. Za kritje deficitov bo ostalo 13.350.312 din s tem, da bomo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 realizirali zadane naloge in cilje v celoti. Od odmerjenih stanarin v naši občini bomo zbrali prispevek v vrednosti 11.083.092 din za gradnjo javnih zaklonišč (2 %). PRILOGA II/II V 1.1981 bo potrebno sprejeti: 1. Amandmaje k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljana (po sprejetju zakona o stanovanjskem gospodarstvu) 2. Posebni samoupravni sporazum med Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana, stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljana ter organizacijami združenega dela, ki združujejo sredstva. S tem sporazumom bomo določili namene in način združevanja sredstev, merila in kriterije za vračilo sredstev, pogoje in način uporabe sredstev, način upravljanja združenih sredstev, ter druge obveznosti in pravice v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu ter samoupravnim sporazumom 0 temeljih plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane (čl. 22) za obdobje 1981-1985 3. Posebni samoupravni sporazum med Skupnostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana o združevanju stanovanjskih sredstev — SPIZ in namenu njihove porabe v stanovanjski skupnosti 4. Posebne sporazume oz. dogovore med stanovanjsko skupnostjo Ljubljana in stanovanjskimi skupnostmi občin, kjer stalno prebivajo delavci, zaposleni sicer v ljubljanskih občinah, o načinu reševanja stanovanjskih vprašanj teh delavcev, predvsem upravičencev do družbene pomoči. Priloga II/IV V letu 1981 bo na področju prenove potrebno sprejeti sledeče: ~ enotni program prenove za Ljubljano, ki bo opredeljeval predele s številom objektov (ulico in hišno številko) in stanovanj, ki se bodo prenavljala; ~ družbeni dogovor med občinami, ki bo, na osnovi enotnega programa, določil prioriteto predelov oz. objektov, ki se bodo v posameznih letih prenavljali ter določil odgovorno službo oziroma organ, ki bo skrbel za realizacijo prenove. Realizacijo obeh nalog bodo zagotovile SSS občin in mesta Ljubljane. Priloga II/V Naloge na področju sprememb in dopolnitev pravne in samoupravne regulative in druge izvedene naloge na področju družbene pomoči stanovanjskem gospodarstvu Ljubljane: l.S sprejetjem Zakona o stanovanjskem gospodarstvu preneha veljati Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 5/72, 15/76 in 13/77). 2. Potrebno bo dopolniti oz. spremeniti dogovor o postopnem odpravljanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VIL kategorije v Ljubljani (Ur. 1. SRS št. 0/77). 3. V letu 1981 bo potrebno sprejeti dogovor glede lokacije 1.333 nadomestnih stanovanj za odpravo barak in stanovanj VI. in Vil. kategorije v Ljubljani v obdobju 1981 — 1985. \ 4. Kreditiranje borcev in kmetov — borcev NOV, se bo reševalo na osnovi izkazanih potreb po občinah in sprejete letne prioritete med njimi. 5. Zasebni delodajalci bodo na osnovi družbenega dogovora in t kolektivne pogodbe opredelili način oblikovanja in združevanja sredstev za stanovanjsko sfero v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in planom stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 19o 1 -1985. 6. Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja bo svoje odnose s stanovanjsko skupnostjo dede načina porabe stanovanjskih sredstev SPIZ vobdobjul981-1985 opredelila s posebnim samoupravnim sporazumom v letu 1981. 7. Določene stanovanjske probleme bo moč razrešiti tudi z ustrezno zamenjavo stanovanj. 8. Glede strukture solidarnostnih stanovanj je bilo ugotovljeno, da kaže pri izvedbi natečajevza dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj uveljaviti dvostopenjski postopek. Tako bi v prvi fazi ugotovili konkretno strukturo .potrebnih stanovanj, katera bi potem pridobili za izvedbo natečajev skladno z načrtovano dinamiko in razporeditvijo po občinah. 9. Pri pripravi meril za izvedbo 5. natečaja za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v obdobju 1981-1985 bo potrebno tvorno sodelovanje med samoupravno stanovanjsko skupnostjo socialnega varstva. . 10. Pripraviti bo potrebno ustrezne spremembe in dopolnitve obstoječih pravilnikov na področju družbene pomoči. 11. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vprašanju družbenih stanovanj, dodeljenih mladim družinam, pri katerih je potekel rok za vračilo. Priloga II/IX V letu 1981 je potrebno sprejeti samoupravni sporazum o dolgoročni sanaciji zatečenih pomanjkljivosti oziroma deficitov za obdobje 1976—1980, ki bo upošteval variantno dolgoročno obdobje 20 oziroma 30 let. z .. , •'I PREDLOG PLAN stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana MostePolje za leto 1981 V________________________________________________/ 1 UVOD Plan razvoja stanovanjskega gospodarstva, ki ga je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje po delegatski poti dne .... upošteva vsa določila Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu Slovenije ter vse elemente sprejetega Samoupravnega sporazuma o temenih plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—1985. Plan upošteva tudi druge samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki so pomembni za plan stanovanjskega gospodarstva. Naloge opredeljene s tem ,-hno.n bomo uporabniki in izvajalci 7 delovni ljudje v OZD in delovni Ijvdje in občani v KS dosledno izvajali in na osnovi izdelane metodologije tudi spremljali njegovo uresničevanje. Ker bo potrefci.o v 'Idadu s sprejetjem novega zakona o stanovanjskem gospodarstvi in njegovega komentarja opraviti določene spremembe glede fizičnih in materialnih obvez, bomo v skladu z načelom kontinuiranega planiranja v sistemu družbenega planiranja te korekture opravili z aneksom k samoupravnemu sporazumu in nato tudi z aneksom k temu planu. Plan razvoja po področjih stanovanjskega gospodarstva, obseg •n vrste potreb delovnih ljudi in občanov ter materialna osnova za njihovo financiranje je vsebina naslednjih poglavij. D. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA L Uvod Osnovna značilnost stanovanjskega gospodarstva na območju naše občine pa tudi celotnega mesta Ljubljane z vidika financiranja *n združevanja sredstev v dosedanjem obdobju je bila v tem, ua fnaterialna osnova ni bila ovira, vsaj v zadnjih letih ne, za izpolnjevanje * *S plani začrtanih nalog. Sredstva so kot ovira Vstopala kvečjemu zaradi nepravilnega usmerjanja v posamezne faze proizvodne verige od pridobivanja in opren ,anja zemljišč do dokončanega stanovanja. Združeno delo, banke, DPS, DPO ter delovni ljudje in občani smo vlagali velike napore, da bi v čim večji možni meri zagotavljali tako nujno potrebo, kot je ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, °b tem pa smo skrbeli tudi za druga vprašanja stanovanjskega gospodarstva. Za potrebe stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje smo v srednjeročnem obdobju 1976-1980 Namenili skupno 1.995 milijonov din. * Najpomembnejši vir sredstev so bila izločena sredstva OZD v obliki 6-odstotnega stanovanjskega prispevka ter sredstva skupne Porabe iz razdelitve čistega dohodka (47 % navedenega zneska). Ostalih 53 % so bila druga sredstva OZD, amortizacija stanovanj, tastna udeležba občanov, bančna sredstva, sredstva SPIZ, sredstva JLA itd. Skupaj s sredstvi za vzdrževanje in upravljanje obstoječega stanovanjskega sklada v občini smo zbrali za enostavno in razšiijeno reprodukcijo skupno 2.113 milijonov din. Sredstva stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov so predstavljala 6% skupnih sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v °bčini Ljubljana Mote-polje. Cilji in usmeritve razvoja za leto 1981 Temeljni cilji področja financiranja iz združevanja sredstev v stanovanjskem gospodarstvu občine izvirajo iz Samoupravnih Sporazumov o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine * brez sredstev za komunalno opremljanje zemljišč in sredstev za gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom (stanarine, najemnine, Prispevki ETL); v znesku pa so vključena sredstva amortizacije stanovanj. Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane za obdobje 1981—1985, srednjeročnega plana SSS Ljubljana Moste-Polje in SSjS Ljubljana za obdobje 1981—1985 in novega Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Izhodišča za vzpostavitev novega sistema financiranja, ki je opredeljen z zgoraj navedenimi dokumenti, so predvsem: — obvezna lastna udeležba posameznega delavca in občana v skladu s finančnimi možnostmi ter splošnim socialnim in zdravstvenim stanjem. — združevanje sredstev iz dohodka TOZD in DSSS ter delovnih ljudi,* ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebnih delodajalcev) po načelu solidarnosti za reševanje stanovanjskih problemov tistih delovnih ljudi in občanov, ki svojega stanovanjskega problema ne morejo rešiti, v skladu s splošnimi akti SSS — združevanje sredstev iz čistega dohodka OZD in zasebnih delodajalcev po načelu vzajemnosti v Ljubljani in v SRS — uveljavitev načela združevanja dela in sredstev v SSS — uveljavitev in potrditev načela, da so stanovanjska graditev, prenova in družbena pomoč zadeva enotnega mestnega pomena, kar bomo uresničili z združevanjem dela sredstev za namene vzajemnosti, solidarnosti, prenove in posebej dogovorjenih nalog* pri SSS Ljubljana — samoupravno usposabljanje pričakovalcev stanovanj kot investitorjev v SSS — vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal zagotavljanje pravočasnih in primernih informacij za učinkovito upravljanje v stanovanjskem gospodarstvu. Naloge, ki izhajajo iz ciljev in izhodišč novega sistema financiranja, vsekakor niso lahke. Vendar pa jih bomo z angažiranim delom uspeli realizirati. Pozornost bomo v letu 1981 povečali vsem področjem, prioriteto pa bomo dali vzpostavljanju informacijskega sistema, ki bo omogočil nadzor nad vsemi denarnimi tokovi, med vsemi subjekti stanovanjskega gospodarstva in nad namensko porabo sredstev. Tako bomo omogočili jasne in sprotne informacije za odločanje delegatske baze. Za izdelavo tega sistema so odgovdrne vse SSS in DPS v Ljubljani. 3. Plan združevanja sredstev in financiranje stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za leto 1981 3. 1. Potrebna sredstva Za uresničitev načrtovanega obsega stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in posebej dogovorjenih nalog v občini Ljubljana Moste-Polje bomo v letu 1981 namenili 1575.254 tisoč din. Za namene vzajemnosti in solidarnosti v SRS bomo oblikovali 15.930 tisoč din. Skupno bomo za potrebe stanovanjskega gospodarstva v občini in SRS, ne upoštevaje dela sredstev za gospodarjenje,* zagotovili v letu 1981 skupaj z "drugimi ljubljanskimi občinami sredstva v višini 1.588.184 tisoč din.** Potrebna sredstva bomo delovni ljudje in občani združevali upoštevaje načela samoupravnega odločanja glede vrste in obsega potreb ter obsega in virov sredstev za njihovo zadovoljevanje, lastne participacije za pridobitev svojega stanovanja, vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu na območju Ljubljane in zagotavljali sredstva za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu SRS. 3. 2. Izhodišča pri pripravi plana financiranja in združevanja sredstev Osnovna izhodišča uporabljena pri izdelavi plana financiranja in združevanja sredstev za leto 1981 so predvsem naslednja. * predvsem odprava barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije. * Upoštevan je del 65 % sredstev amortizacije družbenega stanovanjskega fonda Ljubljane, katera se v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva združujejo pri SSS Ljubljana, v tem 35 % amortizacije za odpravo stanovanj VI. in VII. kateg. in 30% za prenovo. Ostala sredstva za gospodarjenje so razvidna v planu gospodarjenja za leto l98f. * / glej tabelo 11/4. Plan je zgrajen na osnovi določil, stopenj in razmerij Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane, srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane za obdobje 1981-1985 in na osnovi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu.* Pri združevanju sredstev za financiranje prenove in sofinanciranje Varstvenega delovnega centra, kakor tudi pri načrtovanem sofinanciranju Pohoda po poteh tovarištva in spominov smo upoštevali predvsem določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Pri oblikovanju in porabi finančnih sredstev je uporabljen neto princip zajemanja sredstev kar pomeni, da s sredstvi tekočega preliva v letu 1981 pokrivamo planiran obseg stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in posebej dogovorjenih nalog v letu 1981. Ta princip je bil upoštevan tudi pri izdelavi srednjeročnega plana financiranja za obdobje 1981—1985. Podatki o neporabljenih sredstvih ob koncu preteklega leta še niso znani, so Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik Skupaj Ljubljena Poudariti moramo, da je srednjeročni plan za obdobje 1981-1985 grajen na ceni kv. m in BOD 1980, plan za leto 1981 pa na projekciji cene kv. m in BOD 1981. Pri oceni sredstev zasebnih delodajalcev sta uporabljena doseženo oblikovanje sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v letu 1981 in ugotovljeno razmeije preliva teh sredstev med občinami. Pri delitvi lastne udeležbe na delež občana in delež banke smo izhajali iz ocene, da je bilo od podpisu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane za obdobje 1981-1985 (sporazum je vsklajen med SSS, banko in komunalno skupnostjo) doseženo povprečno razmeije občan : banka = 1:2,3. Pri opredeljevanju skupne višine lastne udeležbe so upoštevana določila Sporazuma o temeljih plana glede odstotka lastne udeležbe pri pridobitvi oziroma nakupu stanovanja oz. pri individualni gradnji in načrtovan obseg, struktura in vrednost gradnje v občini in v Ljubljani za leto 1981. Ostala pomembnejša izhodišča, uporabljena pri pripravi plana financiranja, so navedena v opombah tabel št. fl/I, II/2, in II/4, navedena pa so tudi po posameznih poglavjih tega plana. 3. 3. Zagotavljanje sredstev Za namene stanovanjskega gospodarstva bomo v letu 1981 v naši občini oblikovali skupno 1.067.443 tisoč din. Glavni vir sredstev bodo tudi v letu 1981 sredstva OZD Drugi najpomembnejši vir bodo sredstva bank. Del sredstev za zagotovitev realizacije nalog stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje predstavlja v letu 1981 tudi načrtovan priliv sredstev iz drugih ljubljanskih občin, točneje iz občine Ljubljana-Center (neto). Ža leto 1981 je v občini Ljubljana Moste-Polje načrtovan razkorak med skupno vsoto oblikovanih sredstev v občini in vsoto načrtovanih potrebnih sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v letu 1981 cca 33 % v celotni masi potrbnih sredstev. Ta rezultat je posledica dejstva, da so razpoložljive zazidljive površine in temu ustrezna načrtovana stanovanjska gradnja in migracija večja od načrtovanih, v naši občini oblikovanih sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva. Zato se, neto gledano, sredstva prelivajo iz drugih ljubljanskih občin, predvsem iz občine Ljubljana-Center. Del stanovanjskih sredstev se preliva med občinami, zato moramo omeniti, da so razmeija in temu ustrezna struktura pa v pripravi. Podrobna struktura prihodkov in odhodkov bo razdelana v finančnih planih posameznih odborov pri SSS občine in SSS Ljubljana, upoštevaje tudi neporabljena sreostva preteklega leta. Načrtovana cena kv. m stanovanjske površine za leto 1981 znaša 18.064 din. Izračunana je na osnovi povprečne očiščene prodajne cene kv. m stanovanjske površine v letu 1980 in na osnovi izhodišča, da v letu 1981 razmeije med ceno kv. m novozgrajenega stanovanja in povprečnim mesečnim neto OD v Ljubljani ne sme preseči razmeija, doseženega v letu 1980. Pri izračunu načrtovanih izdvajanj iz dohodka in čistega dohodka (po načelu sedeža TOZD) za namene stanovanjskega gospodarstva smo upoštevali naslednjo planirano višino mase bruto osebnih dohodkov** TOZD in DSSS po občinah v Ljubljani: Ur. list SRS It. 3/81 * vir podatkov: Odd. za finance pri SML. (zneski v 6.921.971 000 din) v % 19,1 14.293.52? 39,3 4.867.124 13,4 6.454.466 17,8 3.703.798 10,2 56.240.686 100,0 oblikovanja sredstev v občini za namene stanovanjskega gospodarstva v tabeli št. II/1 (OZD 28,5%, banka brez deleža v lastni udeležbi 43 ?8 %, lastna udeležba 22,1 %) zgolj informativnega značaja. Veijetno je najbolj oprijemljivo skupno povprečje za Ljubljano, v katerem je delež OZD cca 50 %, delež banke brez deleža v lastni udeležbi 32,5 % in lastna udeležba delovnih ljudi in občanov 13,6 % skupne višine potrebnih sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za leto 1981. Načrtovani delež bančnih sredstev za leto 1981 je relativno visok in ga bo moč ustrezno znižati, v kolikor bodo višina neporabljenih sredstev (podatki so v pripravi), dosežena cena kv. m stanovanjske površine in tekoči priliv sredstev iz OZD v letu 1981 to omogočali. OZD in zasebni delodajalci bomo na osnovi SS o temeljih plana namenjali sredstva iz dohodka in čistega dohodka: a) Iz dohodka na osnovi BOD % od osnove BOD al) Solidarnost v Ljubljani - za izgradnjo solid. stanovanj 0,840 - za delno nadomeščanje stanarin 0,021 - za gradnjo varstv. delov, centra 0,014 - za strokovno službo dr. pomoči 0,025 Skupaj: ) 0,900 a2) Prenova v Ljubljani 0,210 a3) Solidarnost na ravni SRS* za izgradnjo študentskih in dijaških domov 0,292 - za financiranje biv. pogojev udeležencev MDA 0,003 Skupaj: 0,295 Skupaj iz dohodka na osnovi BOD al) + a2) + a3) 1,405 b) Iz čistega dohodka na osnovi BOD bi) V Ljubljani oz. občini Oblikovanje sredstev v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 za namene solidarnosti in vzajemnosti v It. II/l, II/3 in H/4 Za vzajemno združevanje sredstev pri SSS Ljubljana (povratno) 1,175 - OZD in zasebni delodajalci iz tabeli št. II/1 (OZD 28,5 %, banka brez deleža v lastni udeležbi 43,8 %, lastna udeležba 22,1 %) Skupaj iz čistega dohodka 4,350 b2) Vzajemnost v SRS — za kadrovska stanovanja na manj razvitih območjih v SRS (nepovratno) 0,025 Skupaj iz čistega dohodka na osnovi BOD (bi +1>2) 4,375 c) Skupni pregled izločanja iz dohodka in čistega dohodka od osnove BOD (v skladu s SS o temeljih plana 1981—1985) Skupaj iz dohodka na osnovi BOD 1,405 Skupaj iz čistega dohodka na osnovi BOD 4,375 Skupaj prispevki na osnovi BOD 5,78 % Od oblikovanih sredstev na osnovi sporazuma o temeljih plana bodo OZD oziroma zasebni delodajalci neposredno razpolagali s 55 % sredstev, 45 % sredstev pa bodo združevali v namene vzajemnosti in solidarnosti v Ljubljani in SRS. Bolj podrobno je oblikovanje sredstev OZD v občini Ljubljana Moste-Polje opredeljeno v tabeli II/1, v opombah k tej tabeli, ter v tabeli II/5. 4. Načrtovana poraba sredstev Načrtovana poraba sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva, razen dela gospodarjenja* je razvidna iz tabel št. ‘1/2, H/3 in II/4. Pretežni del sredstev bomo v občini Ljubljana Moste-Polje namenili za graditev stanovanj in sicer 1.367.608 tiso din oz. 87,0 % za adaptacije in rekonstrukcije 5,3 % vseh sredstev in za odliv sredstev preko kreditiranja delavcev, ki stanujejo oziroma se nameravajo preseliti v izven ljubljanske občine, skupno 5,3% vseh sredstev. Natančnejša obrazložitev je podana v opombah tabele II/2. Za solidarnost na ravni SRS bomo namenili skupno 14.686 tisoč din, od tega 14.534 tisoč din za izgradnjo študentskih domov in dijaških domov in 150 tisoč din za financiranje mladinskih delovnih akcij. Za vzajemnost v SRS bomo namenili 1.246 tisoč din. Natančna vsebina združevanja in porabe sredstev po vseh namenih je razvidna iz posameznih poglavij tega plana. Ključni problemi pri realizaciji predvidenih nalog v letu 1981 bodo najveijetneje dosežena višina cene kv. m, višina razpoložljivih bančnih sredstev in negotovost realizacije ustrezne višine čistega dohodka. Porabo sredstev SPIZ bomo opredelili s posebnim samoupravnim sporazumom v letu 1981. Vzajemno zbrana sredstva v Ljubljani bodo razporejena v letu 1981 na osnovi razpisa SSS na osnovi pogojev, opredeljenih v splošnih aktih SSS. Solidarnostno zbrana sredstva v Ljubljani bomo združevali pri SSS Ljubljana in jih uporabljali skladno s planom za leto 1981. Potrebno bo pripraviti oz. dopolniti in podpisati sporazume oziroma dogovore s področja prenove, odprave stanovanj VI. in VIL kategorije in barakarskih naselij ter SLO in DS v okviru gospodarjenja in uskladiti oziroma dopolniti splošne akte OZD, SSS in združenj zasebnih delodajalcev, kateri opredeljujejo posamezna področja in pogoje financiranja oziroma združevanja sredstev ter merila in kriterije za dodeljevanje oziroma porabo teh sredstev. Tabela II/l Načrtovano oblikovanje eredatev v občini Ljubljana -Moste Polje za stanovanjsko graditev, adaptacije in rekonstrukcije, posebej dogovorjene naloge, prenovo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani ter za vzajemnost in solidarnost v SHS v letu 1981 (zneski v OOP din; Znesek Znesek posamično______skupaj Struk.oblik. Strukt.oblik za LJ.v% za LJ.+SRS % I. ZA STANOVANJSKO GOSPOD. V OBČINI OZ.LJUBLJANI 1. Sredstva OZD a) na osn.sporazuma o temeljih plana: 5,^6% od osn.BOD**) b) dodatno izločanje,OZD iz SSP: 0,52% od.osn.BODv -s c) druga sredstva OZD5' 265-744 25.309 8.986 / 3C0.039 28,5 (skupaj vklj. za 8RS) ^ 2. Sredstva zasebnih delodajalcev*' 5,46 % od osnove BOD (315.615) 6.029 0,6 29,6 (skupaj vklj.za SRS) (6.383) 0,6 3. Združev.sredstev amortizacije stanov.fonde a) 35 % nadomestno gradnjo za stan.VI.in Vll.kateg. b) 30 % za prenovo 4. Sredatva SPIZ5) 8.7H 7.466 \ 16.177 36.050 1.3 3.4 1,5 3,4 5. Lastna udeležba6^ a) občani b; banka 70.448 162.030 232.478 (6.7) 22,1 21,8 6. Sredatva SSNO (za stanov.JLA) - 7. Bančna sredstva^ ' (vklj z deležem pri lastni udeležbi) (622.770) 460.740 43,8 (39,2) 43,1 SKUPAJ za stanov.gospod.v občini oz. Ljubljani °) 1.051.513 10C,C 100, C 98,5 Opredeljeno v pogjavju oz. planu gospodarjenja. " planu financiranja je vključen del združenih S5?tev amortizacije stanovanjskega fonda v ‘uoUani (65 %) kot že navedeno). tf II. ZA VZAJEMN. IN SOLIDARN. STANOV.GOSP.SRS 1. Sredstva OZD a) vzejetnnont v SRS (kadr.stanovanja: 0,025% od osn.BOD) b) solidarnost v SRS (stud.in dij.domovi,UDA:skupaj 0,295% od osnove BOD) ' 1.218 14.358 15-576 1,47 2. Sredstva zasebnih delodajalcev e J za vzajemn.v SRS:0,025% od osn.BOD bj zn solid.v SRS:2,295 % od osn.BOD 28 326 • 354 0,03 SKUPAJ za vaaj.in solid.v SRS 15-930 l,.5 III. SKUPAJ vsi viri za stanov, gospod. v občini oz.Ljubljani in za SRS (I.+ZI.) 1,067-443 100,0 Opomba: 1 ) 5,46 % a 5,78 % minus (0,025 % vzajemnost v SRS in 0,295 % solid.v SRS) 2) Na osnovi prognoze, upoštevaje pretečeno srednjeročno obdobje in načrtovani delež stanovanjsko komunalnega gospodarstva v družbenem proizvodu Ljubljane za obdobje 1981-1905 (6,5 %) 3) Odplačila posojil delavcev, sproščena sredstva iz vezave v OZD A) Okrajšava za: delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost e sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. 5) 6) 7) 8) Na osnovi razmerja sed občinami, izhajajoč iz erednjeroč.plana 1981-1985 Upoštevano razmerje občan : banka - 1:2,3 (30 % : 7° % - ocena stanja na dan podpisa SS o temelj.plana stanov.gospod. 1981-1985 ) • Odstotek je visok spričo dejstva da bo občina v letu 1981 po planu cca 1/3 sredstev ustvarila s prilivom iz drugih ljub.občin. X^=!„=ehv?rl«sJ:®v 5e ni U9rtiaie2a, z banko; znesek Vključuje tudi neporabljena ?Q§£8*va. ki še niso znana. Odstotek je visok spričo dejstva, da se načrtuje v sreds?evza relacijo V8eh P°kebn ega gospodarstva v o ,. . letu crebnih občinami posledica združevanja sredstev in prelivanja sredstev med ljubljanskimi Tabela II/2 Nsčrtovans poraba sredstev za stanovanjsko graditev, adaptacije in rekonstrukcije, prenovo, družbeno pomoč in posebej dogovorjene naloge v občini Ljubljana - Moste Polje za leto 1981 Namen sredstev Znesek v 000 din Struktura porabe v % 1. Stanovanjska graditev1^ 1,367.608 87,0 razen za JLA z 2. Gradnja stanovanj za JLA (invest. SSNO)^ 3. Družbena pomoč 6.738 (brez solid.stanovanj) 0,4 4. Prenova (brez nadoa.stanovanj 57.636 3,7 5. Adaptacije in rekonstrukcije*^ 56.109 3,6 6. Odliv sredstev v izven. 84.163 ljubljanske občine^ 5,3 • Skupaj poraba 1,572.254 100,0 OpoE-l/d: 1^ ’ ivana Izgradnja skupno 1157 stanovanj v okviru družbene in individualne gradnje v/ljv;no solid.stanovanja, nadomestna stanovanja pri prenovi, odpravi barak in ut t j anj VI. in VII. kateg. 2) V ; a 1981 ne načrtujemo izgradnje atanovanj za JLA 3.' £n-*ek 6.738.000 din zajema sredstva za delno nadomeščanje stanarin, sofinanciranje VDCj odplačilo anuitet za najete kredite, financiranje dela strokovne nlužbe za -mzbeno pomoč. ' \ Kreditiranja borcev NOV bomo financirali i^ do teč eni h anuitet . od doslej dodeljenih kreditov v te namene (.v letu 1981:4,200.000 dinj na osnovi usklajene prioritete na ravni SBS Ljubljana. Za sofinanciranje Pohoda po poteh tovarištva in spominov bomo na osnovi s samoupravnim sporazumom prevzete obveznosti namenili v letu 1981 znesek 205.625 din iz neporabljenih sredstev pomoči na dan uveljavitve Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.1.SRS št.3/19ol-> Za adaptacije in rekonstrukcije bomo v letu 1981 namenili sredstva v višini 8 % od razpoložljivih sredstev za kreditiranje, skladno s srednjeročnim planom 1981 - 1985 Načrtujemo da bo neto odliv sredstev v občine izven Ljubljane preko kreditiranja delavcev OZD v letu 1981 znašal 1296 razpoložljivih sredstev za kreditiranje skladno s srednjeročnim pianom stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981 - 1985* Tabela II/3 Načrtovano oblikovanje sredstev v občini Ljubljana-Moste-Polje ta namene vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu SRS in načrtovana poraba teh, sredstev v letu 1981 (zneski v OOP din) Namen sredstev Oblikovanje v občin sredstev i poraba sredst.v SRS mesto združ. sredstev OZD zaeeb.delod. ZSSS* izobraz.skup. SRS ■) Vzajemnost v SRS - izgradnja kadrovskih stanov, na manj razvitih območjih v SRS (0,025 % od osnove BOD iz čistega dohodka) 1.218 28 1.246 1.246 b) Solidarnost v SRS - izgradnja študentskih in dijaških domov (0,29296 od osn.BOD iz dohodka) - zagotovitev bivalnih pogojev udeležencev MDA t.0,005 96 od osn. BOD iz dohodka) 14.212 146 322 4 14.554 150 14.554 1 • 150' Skupaj b: 14.558 326 14.686 150 14.545 Skupaj a) ♦ b) 15-576 354 X 15.930 1.596 ~\ 14.554 Tabela 11/4 Pregled načrtovanega oblikovanja in porabe sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana -Mootc Polje v okviru stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in na ravni SRS za leto 1981 (zneski v 000 din) || "amen sredstev Oblikovanje sredstev Poraba sredstev Oblikov. Priliv iz 4 v občini drue. 1.1 .občin. Poraba Odliv v Odliv v občini dr. 1.1 .obč. v SRS Za namene stanov.gospodarstva v občini oz. Ljubljani9' (v tem.banka)v S) Za namene stanov, goapod.v SRS 1,051.513 (460.740) 520.741 15.930 1.572.254 15.930 “kupaj A) ♦ B)4* 1,067-445 520.741 1,572.254 - 15.930 ■^-BSj.fiblikgv^in^gjraba 1,588.184 »■aMB>«.B«aaaammmmmmaeNmmmmi 1.588.184 ■ ■■•■■■■■•■•■aBe*aaaeei*eeeieie*aieaimsieee Nekateri relativni kazalci oblikovanja in porabe sredstev v občini za leto 1981: Priliv sredstev glede na porabo v občini v % 33,1 % oblikovanja sredstev občine v Ljubljani 2P,9 3. % poraba sredstev občine v Ljubljani 34,2 4. indeks oblikovanje poraba sredstev v občini 66,9 5- % odliva glede na oblikov. sredstev v okviru Ljubljane 6. % odliva glede na oblikov. sredstva skupaj za Ljubljano in SRS ’ 1,5 Opomba: 1) Priliv iz občine Ljubljana - Center (neto) 2) Upoštevaje načela vzajemnosti in solidarnosti med ljubljanskimi občinami ter enakopravnosti delavnih ljudi, občanov, stanovalcev in pričakovalcev stanovanj na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. V navedenem znesku Je zajet tudi načrtovan odliv sredstev v izven ljubljanske občine v višini 76,138.000 din 3) bančna sredstva brez deleža v lastni udeležbij znesek še ni usklajen z banko; neporabljena sredstva niso vključena v finančno konstrukcijo, ker podatki se niso dokončni 4) oblikovanje sredstev Je razvidno iz tabel II/l in II/3,poraba eredstv pa v tabelah II/2 in II /3. Tabela II/5 Načrtovano oblikovanje sredstev OZD in zasebnih delodajalcev v občini Ljubljana - Moste-Polje v letu 1981 na osnovi stopenj Sporazuma o temeljih plana 1981 - 1985. (zneski v 000 din) namen / oblikov. % od , oan.BOD OZD zasebni delodajalci Skupaj A. IZ DOHODKA 1,405 68.383 1-552 69-935 a) aolid.v Ljubljani 0,900 43.804 994 44.798 b) Bolid. v SRS 0,295 14.358 326 14.684 c) prenova v Ljublj. 0,210 , 10.221 232 10.453 1 B, IZ ČIST.DOHODKA 4,375 212.937 4.831 217-768 a) vzajem.v Ljublj. 1,175 57-188 1-297 58.485 b) vzajem.v SRS c) ared.SSP za last. 0,025 1.218 28 1.246 uporabo 3,175 154.531 3.506 158.037 C SKUPAJ (A+B) 5,78 281.320 6.383 287-703 III. STANOVANJSKA GRADITEV Stanovanjska graditev je eno najpomembnejših področij stanovanjskega gospodarstva tako po njeni socialni funkciji, saj zagotavlja bivalne pogoje kot ene osnovnih življenjskih potreb delovnim ljudem in občanom ter njihovim družinskim skupnostim, hkrati pa je pomembna postavka v delitvi ustvarjenega družbenega produkta. Stanovanjski sklad v občini znaša po podatkih SSS konec leta 1980 9.015 stanovanj, od tega 6813 stanovanj ali 75,57 % v družbeni lasti, 2202 stanovanji ali 24,43 % v zasebni lasti.* Od stanovanjskega sklaaa, ki je v upravljanju SSS je 2202 stanovanj ali 24,43 % v lažnem lastništvu. Po vrstah stanovanj je struktura naslednja: garsonjer in * V tem skladu niso všteta individualna stanovanja v zasebnih hišah, Id niso v upravljanju SSS. Vključena pa so stanovanja JLA. enosobnih stanovanj 3586 ali 40%, dvosobnih 3621 stanovanj ali 40 %, trisobnih 1550 stanovanj ali 17 % in štiri in več sobnih 257 ali 3 %. Tako lahko ocenjujemo, da je stanovanjski fond naše občine sestavljen pretežno iz enosobnih in dvosobnih stanovanj, katerih skupaj je 80 %. Ključni problemi na področju stanovanjske graditve v naši občini so predvsem: - odstopanja od sprejetih terminskih planov, - kasnitve pri zunanjih ureditvah sosesk in spremljajočih objektov, - neizpolnjevanje sprejetih sklepov o odpravi napak s strani izvajalcev, - nepravočasno pridobivanje soglasij, - kasnitve pri pridobivanju zemljišč in njihovem komunalnem opremljanju, - kasnitve v zvezi z uvajanjem financiranja izgradnje spremljajočih objektov, - neučinkovitost nadzornih služb, itn. V odbobju 1981—1985 predvidevamo zgraditev 3641 novih stanovanj, od katerih je v družbeni gradnji 3268 stanovanj, v individualni pa 373 stanovanj. Pri stanovanjski graditvi bomo upoštevali vse pomembne začrtane parametre sprejete v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva ip v drugih planskih dokumentih. V skladu s sprejetimi nalogami na področju stanovanjske graditve za obdobje 1981-1985 bomo v letu 1981: - zagotovili tak obseg in vrsto gradnje, da bomo krepili ekonomsko in socialno varnost delovnih ljudi in občanov, - upoštevali različne potrebe ljudi po stanovanjih ter različne materialne sposobnosti pričakovalcev stanovanj, - uveljavljali sistem družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, po možnosti dobro opremljenih sosesk, kjer bodo lahko delovni ljudje in občani zadovoljevali vse ali večino vsakodnevnih življenjskih potreb, OBČINA LJUBLJANA - MOSTE - POLJE — uvajali fleksibilno stanovanjsko gradnjo, pri kateri bi bili stroški uporabe in vzdrževanje čim manjši, — zagotavljali neposredne vplive samoupravno organiziranih pričakovalcev stanovanj že od programskih in prostorskih zasnov dalje idr. V letu 1981 bomo zagotovili dograditev 1157 dokončanih stanovanj v skupni površini 75.709 kv. m po planirani povprečni prodajni ceni 18.064 din/kv. m, kar predstavlja vrednost 1,367.608.000 fin. (576 stanovanj dograjenih v letu 1981 prenašamo nazaj v leto 1980, ker so bila že v letu 1980 skoraj dograjena). Od- 1157 planiranih stanovanj bo odpadlo na družbeno najemna stanovanja 593 stanovanj, na solidarnostna 33 stanovanj in na etažno lastniška 513 stanovanj, organizirano grajenih individualnih stanovanj pa 18. Stanovanjska graditev po številu, površini, vrstah in potrebnih sredstvih v letu 1981 je razvidna iz tabele III/1. Tabele 1X1/1 STANOVANJSKA GRADITEV PC ŠTEVILU, KV—VRSTAH IN PCZnišriH 522385712 V LETU 1081 V C3ČINI LJUBLJANA - MOSTE - POLJE VRSTA IN LASTNIŠTVO Število dokončanih stanovanj Površina v n5 Cena Vrdd.ioat v Nedokončana stanovanja ob koncu leta 1981 CCr dir. Število Površina Vr*“?M!l!^,Slr*nln I. DRUŽBENA GRADNJA A. Druibeno-najenna akupaj - družbeno najema - aolidarnostna — Etažno leatniStvo 626 59) )) 515 40.)84 58.545 * 1.8)9 55.545 18.064 18.064 18.064 18.064 729.497 696.277 5).220 602.)4* Skupaj 1 1.1)9 18.064 1,5)1.841 209 11 • INDIVIDUALNA GRADNJA A. Organitirana — B. Neorganizirana 18 1.980 18.064 55.767 Skupaj 1 Ul. GRADNJA ZA JLA (Inveetitor SSN0) ^PAJ I ♦ 11 ♦ m 1.157 “ 75.709 18.064 1,567.608 209 gg Povprečne površine eolld.atanovenja J#)J,7 e2 576 etanovaaj dograjenih v letu 1981 prenašeeo nazaj v leto 1980, ker so bile *e v letu 1980 ekorej dograjena Površine stanovanj so v povprečjih, ki znašajo za družbeno Izjemna in etažna stanovanja 65 kv.m, za solidarnotna stanovanja 5>7kv. m, za stanovanja za JLA 75 kv. m in za individualna stanovanja 110 kv. m. Izračunane kvadrature stanovanj so podlaga 23 izračun vrednosti stanovanj. , , Stanovanjska graditev po obsegu, številu stanovanj, vrstah in °kacijah v letu 1981 je razvidna iz tabele III/2. V tem planskem letu se bo graditev nadaljevala na mestnih že j*cetih lokacijah MS 4/5 - Fužine in MS 12/2 Nove Jarše. Na ,yen mestnih lokacijah se bo nadaljevala graditev na že načetih *°kacija MS-11 in 105 Zalog. Velikost zgrajenih stanovanj po soseskah v letu 1981 je razvidna iz tabele III/3. Dograjena stanovanja so grupirana v 4 grupe, od katerih prva garsonjere, eno sobna in enoinpolsobna, druga dvo in dvoinpolsobna, tretja tri in triinpol sobna stanovanja in četrta štiri in več sobna stanovanja. Dograditev ie planirana na soseske in na objekte v soseskah. V letu 1981 bo dokončanih 576 stanovanj iz plana leta 1980, ki jih ne vključujemo v plan stanovanjske graditve leta 1981. V letu 1981 bo pričeta gradnja stanovanj, ki bodo dokončana v letu 1982 ali kasneje kar je razvidno iz Plana stanovanjskega gospodarstva-za obdoje 1981—1985. C64I8A LJUBLJANA -MOSTE - POLJE STANOVANJSKA GRADITEV -K C3SEGU. uTEVILU STANOVANJ, VRSTAH IN LOKACIJAH V LETU 1981 V CK INI IJVSIJANA- MOSTE-POLJE Tabel« 1X1/2 Stanje dokumenta- ci je Število dogn/enlh stanovanj blokovna individualna lokacije **d,lJ«vanJ« na lečetnlh lokacijah 16 */5 - TOŽINE "~-J®12/2 - NOVE JARŠE ’ Število nedokončanih atanovanj ob koncu 1981 8)0 )09 \ Cpombe \. ,®kipaj i 1.1)9 *0T* lokacije .8ku»ej IZVOOtEBTHZ LOKACIJE nadaljevanje ne le saSetlhlokaciJah HS-11 ln 105 ZALOG 5 18 . Skupaj 18 V Sove lokacija Skupaj: Skupaj isvenneatne lokacije 18 STOPAJ MBS THE IH IZVEHHESTHE LOKACIJE 1.159 18 OBČINA LJUBLJANA- MOSTE - POLJE • - Takale lil/} * , VELIKOST ZGHAjailH STANOVANJ FC SOSESKAH V LETU 1981 7 OBČINI LJUBLJANA-MOSTE-POLJE LOKACIJA - SOSESKA OBJEKTI ŠTEVILO BOGKAJ3T IH STANOVANJ Garsonjere Dve. 1 S, 1 1/2 S dvolnrolsobna Tro. troinpolsobna štiri in Skupaj vei sobna US 4,5 lUŽIHI OBJEMI B 14,15 8 2 - 16 26 A 6 1 59 4 - 64 A 12 36 37 15 12 100 A 5 25 73 13 1 112 A 11 72 48 4 - 124 B 11, 12, 15 12 J - 24 39 ■ 8, 9, 10 12 5 - 24 39 B 1, 2, 3 12 1 5 - 24 39 » 4,5 8 2 - 16 26 B 6, 7 8 2 - 16 26 A 1 24 44 4 - 72 A 9 24 44 4 - 72 B 28, 29, 50 12 3 • 24 39 B 31, 52 8 2 - 16 26 B 53, 5« 8 2 - 16 26 270 • 327 44 189 830 MS 12/2 HOTE JAHČK OBJEKT: B 4 • 31 16 S » 55 B 5 '1 55 8 • 64 I 1 22 * ;. 62 11 - 95 I 2 22 62 11 - 95 76 195 38 309 STOPAJ: 346 522 82 189 1139 Za realizacijo plana stanovanjske grdditve bomo v letu 1981 zagotovili 21 ha opremljenih stavbnih zemljišč od tega: - za družbeno gradnjo 20 ha - za individualno gradnjo 1 ha i 1 Izvajalci v družbeni gradnji bodo: IMOS, GRADIS, PIONIR Izvajalci bodo skrbeli, da bodo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo izboljšali možnost vzdrževanja, upoštevali ukrepe za varčevaige z energijo, za varstvo okolja in potrebe in naloge SLO in DS. V letu 1981 bomo v naši občini zgradili 20 poslovnih prostorov na 600 kv. m v vrednosti 18.000.000 din. Poslovni prostori bodo v upravljanju SSS in bodo namenjeni za opravljanje naslednjih storitev’ - obrtne - uslužnostne - servisne, itd. Iz priložene karte Stanovanjska gradnja - situacija lokacij je razvidna bodoča stanovanjska gradnja v mestu Ljubljani, razdeljena po občinah. 1 S prenovo izboljšujemo obstoječi stanovanjski sklad in s tem bivalne pogoje stanovalcem ter ščitimo naravno in kulturno dediščno naše občine. V naši • občini smo na področju prenove, s katero smo intenzivneje pričeli 1978—tega leta, prenovili 8 objektov oz. 41 stanovanj in zagotovili 20 nadomestnih stanovanj. Ključni problemi, ki so zaviralno delovali na reševanje prenove so bili predvsem: neizdelani ali pomankljivoizdelani programi, dolgotrajno reševanje premoženjsko-pravnih vprašanj, neustrezno oblikovana strokovna služba. V naši občini imamo ugodno, relativno starostne strukture stanovanjskega sklada, saj imamo komaj 123 stanovanj, ki so v dnižbenem upravljanju oz. 1,36 % takih, ki so bila zgrajena pred 100-timi leti. To pa predstavna le 4 %.vseh stanovanj, ki obstajajo v Ljubljani. Z ozirom na navedeno, bomo pri nas v skladu s sprejetimi izhodišči in parametri za plansko obdobje 1981—85 opravili v letu 1981, naslednje naloge na ključnih izhodiščih: — zaradi velikih razlik med občinami bomo prenovo reševali na osnovi enotnega programa prenove za celo mesto, ki bo točno določil objekte in število stanovanj, ki se bodo prenavljali ter med njimi opredelil prioriteto za posamezna leta v obdobju 1981—1985 tako, da bo pristojna služba lahko naročila izdelavo, zahtevane dokumentacije za pristop k prenovi, — prenovo bomo realizirali na osnovi solidarnostnega združevanja sredstev med občinami, — prenavljali bomo le gradbeno in instalacijako dotrajane objekte Zap. št. Objekt .Vrsta in obseg dela 1. Hadoaestni blok - Izselitev strank, ruše-Vevče 156 nje objekta Vevče 156 in barake, zgradit.nadomest. bloka s 24 stanovanji ali skupino medseboj povezanih objektov ter objekte, ki so pretežno v družbeni lasti V skladu s tem ter predvsem na osnovi pripravljene dokumentacije bomo v letu 1981 na področju prenove opravili: Dejanska prenova se bo vršila na naslednjih lokacijah: Trpinčeva 9, Ul. Vide Pregare 14 in 16 ter Vevče I, II. Nadomestna stanovanja so potrebna za prenovo objekta Trpinčeva 9 (5 stanovanj) te zaradi prekvalifikacije stanovanjske površine v poslovne prostore (Ob Zeleni jami 1, Polje c. XXI št. 1, Zadružna 9 ter Bizoviška 11). Stroški dokumentacije se nanašajo na stroške za enoten program v višini 255.516.000 din, ostalo pa je predvideno za pripravo dokumentacije zapristop k prenovi (Pokopališka 16, delno za grad Kamnica.) Za našo občino lahko ugotovimo, da bomo v letošnjem letu skoraj zaključili z vso,"s srednjeročnim planom, predvideno prenovo. Od skupno v" obdobju predvidenih 9 objektov s 65 stanovanji, smo se glede na kritične potrebe osredotočili na prenovo 4 objektov s 60 stanovanji ter nam preostane tako le še 1 objekt s 5-imi stanovanji, ki se bo že v prihodnjih letih prenovil. Tudi pri nadomestnih stanovanjih je pretežni del izkoriščen. Od skupno 26 stanovanj v celotnem obdobju, se jih nabavi v letošnjem letu kar 20, tako da jih bo v bodoče mogoče nabaviti le še 6. Tako bo potrebno za prenovo zagotoviti 77.868.000 din. Od tega bomo v naši občini zbrali 41.047.000 din, razlika v višini 36.821.000 din, pa bo pokrita iz solidarnostno združenih sredstev med občinami. v lo? din Stroški Tehn. Tehn. Prisp. dela dok. nadzor soglasja Skupaj 57-480 2.G11 1.51' 1.621 4?.224 2. Trpinčeva 9 Sanacija in preureditev tlorisa, delna izselitev strank, priključek na toplovodno onrežje 24w7o4 1.852 86*'. 89o 22.31o 5. Vide Pregare 14 Ureditev sanitarij, sanacija glede vlage, obnovitev instalacij 1.245 94 4? 94 1.456 4. Vide Pregare 16 Ureditev sanitarij, adaptacija podstrešnega stanovanja, sanacija kletnih stanovanj glede vlage 2.542 191 '69 74 2.896 5. Pokopališka 16 Priprava tehnične dokumentacije 1.616 1.616^ 6. Grad Kamnica Posnetek obstoječega stanja 386 - - 506 ^ Kometruke!J« financiranja predvidene prenove je sledečat v 1000 dim Odstotki* 1. Sredetva 1» 8. kod. 0SD In DS (nepovr.) 10.221 13«! 2. Sredstva, sklada »kupne porabe 19.331 23,1 5. Del auortlseelje 7.466 9,6 k. Lastna udeleiba 3.829 k,9 3. neporabljena eredatva Is preteki.obd. - 6. Solldarnoetno-sdrulena »red. 36.821 k7r3 Skupaj 1 77.868 100,0 Pri konstrukciji financiranja je zanimivo, da se bo v občini oblikovalo le 52,7 % sredstev, kar 47,3 % pa se bo prililo iz solidarnostno združenih sredstev. Vendar se je pri tem potrebno zavedati da se bo v letih 1982,1983 in 1985 v naši občini prenovil le še neznaten del ter se bodo skoraj vsa zbrana sredstva prelivala v sosednje občine. Z namenom, da se zagotovi kar najhitrejši in najracionalnejši Pristop k prenovi, bomo v letu 1981 sklenili dogovor o: 1- nosilcih izdelave enotnega programa prenove, vsebini tega programa ter roku v katerem mora biti izdelan, odgovorni službi oz. organu, ki bo skrbel za zagotovitev uresničevanja programov prenove, izdelati dokumentacijske osnove za eventuelen pristop k prenovi v letu 1982. v DRUŽBENA POMOČ Uvod — Z družbeno pomoto v stanovanjskem gospodarstvu omogočamo posameznim skupinam prebivalcev — upravičencem razrešitev stanovanjskih problemov, ki jih ne bi mogli premostiti le s svojimi materialnimi možnostmi. ,, Z intenzivnejšim delom na problemih družbene pomoči smo v ~jubljani, s tem pa tudi v naši občini, pričeli v letu 1974. Opravljeno delo lahko v globalu ocenimo kot uspešno. V obdobju 1976-1980* smo zagotovili in dodelili uPravičencem skupno 507 solidarnostnih stanovanj. Posebej je P°membno dejstvo, da se je pri reševanju te družbene funkcije ^eljavil princip solidarnosti med vsemi ljubljanskimi občinami, ^ccejšnje napore smo vlagali v odpravo barakarskih naselij, saj smo jj^iinam, ki so živele v barakah, dodelili skupno 155 stanovanj. ^ ni bilo storjenega na področju odprave stanovanj VI. in VII. ^pgorije. Premije na stan. varčevanje je v obdobju 1976-1980 Ptejelo 47 varčevalcev v skupnem znesku 513.000 din. Subvencije 88 plačilo stanarine je prejemalo 270 upravičencev v skupnem ^csku 639.000 din. Za solidarnost na ravni SRS smo namenjali redstva za izgradnjo študentskih in dijaških domov in za izgradnjo adrovskih stanovanj na manj razvitih območjih v SR Sloveniji. 2‘Cilji in usmeritve razvoja 1981-1985 ptavljali in omoči v letu iy»l zagotavljali in anja, izvajali delno nadomeščanje e, varstvenega delovnega centra, ki ^iiarin, zagotovili sofinanciranje, varstvenega delovnega centra, n zgrajen v občini Šiška, zagotovili odplačilo anuitet kreditov za $h5ene dmžbene pomoči ter namenjali sredstva za solidarnost v fin sicer za izgradnjo študentskih in dijaških domov in ^anciranje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih NOv Dode!icvali b°m0 kredite borcem in kmetom - borcem ,v> pri čemer bomo slednjim dajali prioriteto. Z letom 1981 V ~!ei.ne bomo več dodeljevali premij na stanovanjsko varčevanje. 5tin V*rU dodcyevanja solidarnostnih stanovanj bomo reševali samo xmroČonio tictiK CtonAiiatnAir 11 Kirotzoli in ctanmraniik ^mostnih stanovanj, opredeljena v Splošnih aktih samoupr oSKvVanjske skupnosti. Mlade družine bodo obravnavane kot vsi s»m * uPraviCenci do solidarnostnega stanovanja. Delovni ljudje, ki obj tojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti Oov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo delna. .o ali drugo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebni Pq dajalci), bodo imeli od leta 1981 dalje na področju družbene Bosr,0^ Pravice in obveznosti skladno z Zakonom o stanovanjskem Mubv 3rStvu ifi SS 0 temeljih plana SSS Moste-Polje in SSS lana. S skupnostjo invalidsko-pokojninskega zavarovanja bodo Spwv Ljubljaip sklenile poseben sporazum o koriščenju sredstev Han, Za namene stanovanjskega gospodarstva in s tem tudi za ®ne družbene pomoči. ^n razvoja družbene pomoči za leto 1981 ^ ‘ ^kupna materialna osnova ljUbja namene družbene pomoči v stanovanjskem gospo volane bomo v naši občini v letu 1981 oblikovali sredstva i_ \ $ 43-804.000 din, ki jih bomo združevali pri SSS Liublj redstev, ki pa bosta sodelovala v celotni masi sredstev darstvu stva OZD ana. itev le v l9gQ,n°vi razpoložljivih podatkov na dan 15. 6. manjši meri, bosta sredstva zasebnih delodajalcev in lastna udeležba upravičencev do solidarnostnih stanovanj, kar opredeljujemo pri porabi sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini. Za vse oblike družbene pomoči bomo na območju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 namenili 39.958.000 din, od tega bodo znašala sredstva iz dohodka OZD 38.111.000 din oziroma 95,4% vseh sredstev, sredstva zasebnih delodajalcev 1.016.000 din oz. 2,5 % in sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj 831.000 din oz. 2,1 % vseh sredstev. Načrtovana presežna sredstva v. znesku 3.846.000 din bomo namenili za nakup solidarnostnih stanovanj v drugih ljubljanskih občinah in pri sklepanju predkupnih pogodb za solidarnostna stanovanja, ki bodo vseljiva v letu 1982. Sredstva, ki so bila na dan uveljavitve Zakona o stanovanjskem gospodarstvu na posebnem računu sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti, bomo uporabljali po določbah Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Načrtovani prihodki in odhodki odbora za družbeno pomoč SSS občine so’ podrobneje razdelani v finančnem planu tega odbora. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane za obdobje 1981-1985 smo opredelili obveznost vračila lastne udeležbe pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja po 10 letih od dneva vplačila s 3 odstotnimi obrestmi. Zato bomo vračilo lastne udeležbe upoštevali pri finančni konstrukciji naslednjega srednjeročnega plana. Za solidarnost v stanovanjkem gospodarstvu v SR Sloveniji bodo OZD in zasebni delodajalci namenjali sredstva iz dohodka v višini 0,295 % od osnove bruto osebnih dohodkov, od tega bodo za izgradnjo študentskih in dijaških domov združevali sredstva pri Izobraževalni skupnosti Slovenije v višini 0,292 % od osnove BOD, prLZvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije pa sredstva za financiranje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v višini 0,003 % od osnove BOD. Načrtovano oblikovanje in poraba sredstev za namene dmžbene pomoči sta razvidna iz tabel št. V/l in V/2. 3.2 Solidarnost v občini 3. 2. 1 Dodeljevanje solidarnostnih stanovanj V letu 1981 bo na območju naše občine dograjenih 33 solidarnostnih stanovanj, katera bomo dodelili upravičencem, ki izpolnjujejo merila in kriterije, opredeljena v splošnih aktih SSS. Pregled števila stanovanj, njihove strukture in površine po soseskah in objektih je razviden iz tabele št. V/3. Opozoriti kaže, da bomo v skladu s srednjeročnim planom na območju naše občine zgradili in dodelili skupno 452 solidarnostnih stanovanj. Pri strukturi stanovanj bo potrebno skrbeti, da bo povprečna površina dodeljenih stanovanj tudi v naslednjih letih znašala 56 lev. m v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in Ljubljane in srednjeročnim planom za obdobje 1981-1985. 3. 2. 2 Delno nadomeščanje stanarin V letu 1981 bomo upravičencem zagotavljali delno nadomeščanje stanarin v skupnem znesku 3.086.000 din. Potrebno bo preveriti in po potrebi dopolniti obstoječa merila in kriterije za dodelitev subvencije na plačilo stanarine. 3. 2.3 Varstveni delovni center Za financiranje bivalnih prostorov varstvenega delovnega centra, ki1 bo zgrajen na območju občine Ljubljana-šiška, bomo zagotovili v letu 1981 skupno 681.000 din. 3. 2. 4 Dodeljevanje kreditov borcem in kmetom-borcem NOV Borcem in kmetom-borcem NOV bomo v letu 1981 v Ljubljani dodelili kredite iz sredstev dotečenih anuitet v skupnem znesku 4.200.000 din. Pri tem bodo imeli prednost kmetje-borci NOV. Število in obseg kreditov, kijih bomo dodelili borcem v naši občini, bosta opredeljena s prioritetno listo potijeno pri SSS Ljubljana, usklajeno med vsemi ljubljanskimi občinami. 3. 2. 5 Odplačilo anuitet za najete kredite Za vračilo namenskih kreditov, pridobljenih za namene družbene pomoči pri banki, bomo v letu 1981 namenili sredstva v skupnem znesku 2.044.000 din. 3.2.6 Strokovna služba za družbeno pomoč Za izvajarge strokovnih nalog v okviru družbene pomoči v naši občini bomo porabili skupno 1.608.000 din, od tega za izvajanje nalpg na ravni SSS občine 652.000 din in za opravljanje nalog thizbe za družbeno pomoč pri SSS Ljubljana 956.000 din. Podrobneje so stroški strokovne službe razdelani v finančnem planu odbora za družbeno pomoč pri SSS občine Ljubljana. 3.3 Solidarnost na ravni SRS Za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v SRS bodo OZD v naši občini iz dohodka namenile sredstva v skupnem znesku 14.358.000 din. Oba namena smo že podrobno opredelili v poglavju skupna materialna osnova, razvidna pa sta tudi iz tabele Zasebni delodajalci v Ljubljani bodo za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije namenili skupno 2.174.000 din, od tega za izgradnjo študentskih in dijaških domov 2.148.000 din in za ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij 26.000 din. Tabela 7/1: Načrtovano oblikovanje eredatev Is dohodka OZD* sa namene družbene pomoči v letu 1981 ▼ občini LjubiJana-Moste-Polje Namen sredstev % od osnove BOD Znesek v 000 din Struktura v % a) Solidarnost v Ljubljani - Solidarnostna stanovanja - Delno nadomešč.stanarin - Sofinanciranje varstvenega 'delovnega centra - Strok.služba ta družb.pomoč 0,840 0,021 0,014 0,025 \ 40.884** 1.022 681 1.217 70,3 1,7 1,2 2,1 Skupaj solid. v Ljubljani 0,900 43.804 ZSl5—- b) Solidarnost v SHS - Graditev študentskih in dijaških domov - Ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij. 0,292 0,005 14.212 146 24,4 0,5 Skupaj solid. v SHS 0,295 14.358 24,7 SKUPAJ SOLIDARN06T(a ♦ b) 1,195 ’ 58.162 100,0 x drugi viri predstavljajo realtivno nizek delež, zato Jih ne prikazujemo posebej xx od tega 1.956.000 din sa odplačilo anuitet kreditov banki Tabela V/2: Načrtovana poraba sredstev za namene družbene pomoči* v letu 1981 v občini Ljubljana- Moste-Polje Zneski v 000 din. Namen sredstev Sredstva is dohodka OZD Sredstva zaseb. delodajalcev Lastna udeležba upravic. do solid.stanovanj Skupaj struktura ▼, £ , - Solidarnostna stanovanja 51.459 950 851 55.220 85,1 (Struktura v %) (94,7) (2,8) (2,5) (100,0) 7.8 Delno nadomeščanje stanarin 5.044 42 - 5.086 Vračilo anuitet sa najete kredite 2.044 - - 2.044 5,1 Strokovna služba sa družbeno pomoč (od tega SSS občine) 1.564 (654) 44 (18) 1.606 (652) 4,0 Skupaj solidarnost v občini 58.111 1.016 851 59.958 100,0 ( V *) (95,4) (2,5) (2,1) . (100,0) • ne upožtevaje neporabljena sredstva na dan uveljavitve Zakona o stanovanjskem gospodarstvu Tabela V/): Načrtovano dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v . letu 1981 na območju občine Ljubljana Moste-Polje po soseskah, objektih, povrSini in strukturi stanovanj za realizacijo' IV. natečaja Število stanov. Skupaj m2 Struktura stanovanj Povpr. Soseska/stanov. garso- njere eno- sobna enoln- pol sobna dvo- sobna dvom-. pol sobna tro- sobna stanovanja m2 Soseska z . MS 415-FUŽINE Objekti: A-10 21 1.210 5 11 5 57,6 B 5 76 5 - - - - - 25,5 objekt še nepoznan 9 555 1 1 1 2 1 5 . 61,4 Skupaj Moste-Polje 55 1.859 4 6 1 15 6 5 55,7 * Objekt 8e ni poznan, struktura Je podana na osnovi potreb po 4. natečaju Osnovna naloga področja gospodarjenja kot področja posebnega družbenega pomena je skrb za enostavno reprodukcijo, kvalitetno vzdrževanje in upravljanje obstoječih družbenih stanovanj v celotni dobi trajanja (od izgradnje do konca življenjske dobe posameznega objekta). Materialno osnovo gospodarjenja v letu 1981 planiramo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 in ciljnih usmeritev razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Planirana sredstva v letu 1981 bodo uporabljena za realizacijo planirane amortizacije, vzdrževanja, upravljanja in funkcionalnih dejavnosti. Plan gospodarjenja za leto 1981 vsebuje: ~ plan sredstev stanarin ~ plan sredstev najemnin in ~ plan prispevkov etažnih lastnikov - plan investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš Plan sredstev stanarin v letu 1981 Plan sredstev stanarin za leto 1981 je izdelan na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Moste in že sprejetih 'zhodišč o prehodu na ekonomske stanarine, ter planirane dinamike stanovanjske graditve v letu 1981. S ciljnimi usmeritvami za naslednje plansko obdobje je bilo opredeljeno, da bomo s postopnim prehodom uveljavili stanarine v višini 3,24% revalorizirane vrednosti stanovanjske sklada. Ustavljene cilje bomo dosegli s povprečnim letnim dvigom stanarine za 10,3 % ob planiranih stalnih cenah stanovanjske graditve iz leta 1980. Tako bomo v letu 1981 dosegli s stanarino ^>19 % od vrednosti. Zaradi porasta cen stanovanjske graditve, ki je y letu 1980 izredno visok v primerjavi z letom 1979 in sicer od o.980 din na 11.788^3,di< pa moramo v letu 1981 poleg 10,3 % °viga stanarine upoštevati še dvig gradbeno proizvodne cene za p* %. To pa pomeni porast stanarine v letu 1981 za 44,10%. p°rast stanarine planiramo s 1. 4. 1981 dalje. Za prve tri mesece ]Qo,nam° stanarino z vrednostjo točke 35,77 din (velja od 1.4. ^ j®0 dalje), za ostalih devet mesecev pa z vrednostjo točke 51,54 ^knirana stanarina za leto 1981 znaša 76.776.713 din Osnovni podatki uporabljeni za izračun stanarine za leto 1981 50 razvidni iz priloge (tabela št. 1) Planirana amortizacija v letu 1981 <> V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana J^oupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje obdobje 1981—1985 planiramo rast stopnje amortizacije snovanj v letu 1981 na stopnjo 0,70 % od vrednosti družbenega rsnovanjskega sklada, tirana amortizacija za leto 1981 znaša 24.889 202 din ^ Planirana poraba sredstev amortizacije v letu 1981: 65 % planiranih sredstev v višini 16.177.981 din bomo ^ združevali za skupne programe na nivoju mesta in sicer: j5 % planiranih sredstev v višini 8.711,220 din bomo namenili za enostavno reprodukcijo. Poraba sredstev bo opredeljena s ^ Planom družbene pomoči za leto 1981. j0 % planiranih sredstev v višini 7.466.761 din bomo namenili 23 prenovo starih mestnih jeder. Poraba sredstev bo opredeljena < i? planom prenove za leto 1981. % planiranih sredstev v višini 8.711, 220 din, pa planiramo dodatni del sredstev za prenovo objektov v občini. Poraba 198 Sre<*stev °Pre 50.950 12.000 33.080 229.22' - - - - - - 546.714,- ZADVCH 22.8oo 4.55o - - 4.o8< 27.Goo - - - 76.000 134.o3o,- SKUPAJ : ,089.03o 00O.47: ,806.987 773.111 883,96o l,206.84o 23,220.352,- ,851.78o ,9o2.563 75.000 . 2 ,541.000 PROGRAM VZDRŽEVANJA ZAKLONIŠČ V OBČINI Bilečanska 2' 71.000,- LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981 Skupaj KS POLJE 279.000,- KS NOVE JARŠE 65.000,- Polje c. VI/10 Polje c. VI/12-14 69.000,- Ob Kvedrovi S 4 69.000.- Ob Kvedrovi S 16 58.000,- Polje c. VI/16 76.000,- Ob Kvedrovi A 4 65.000,- Polje c VI/18-20 71.000,- Skupaj 188.000.- Polje c. VI/26-28 Polje c VIII/2 65.000. - 69.000, - KS Stepanjsko NASELJE Vlehovičcva 43 55.000.- Skupaj 419.000.- Vlahovičeva 39 62.000,- KS ZALOG Vlahovičeva 8 Vlahovičeva 5 5.000,- 74.000.- Hladilniška pot 1 c 78.000,- Vlahovičeva 2 12.000.- SKUPAJ KS 964.000.- n D LOG F ROG RAKA IHVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKUDA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA HOSTE-POLJE V LETU 1981 K.S. JARŠE KRAJEVNA SKUPNOST KROVSKA DELA 1 ll 2 h Es MIZARSKA DELA TESARSKA DELA PLESKARSKA DELA VODOVODNA INSTALACIJA ELEKTRIČNA INSTALACIJA u II DVIGALA 3 1 SKUPAJ Jnrika D 4 Juriku D C Inrška B 0 JnrSku B 11 Jnriku 11 ilurSkii IS Jur.uku 22 Juruku 21 Kvedrova 7 Kvedrov« 11-10 križu« 2 križna 4 križu« n Lunrt lr.uk« li>7 Kluni" l Umka 120 Kvedrovo 1 Kvedrov« 2-22 Ob Kvedrovi S A Kvedrov« .1 Ob Kvedrovi S 7 Ob Kvedrovi S-0 Ob Kvndrovl S 10 45,001 lo0.4o 100.00 Slo 2. lOo 1,8oo i ’27.1o5 0. Goo 37.7oo 15.77o 5o.75o 25.5oo 02.OOO 63.2oo 7.0oo 31.000 15.8oo 31.6oo 23.7oo 30.5oo 25.000 ^O.OOO 5o.9Go 49.ooo 49.000 283.17o 4.ooo 49.000 12o.ooo 4.2oo 71.500 52o,ooo 63.00 118.00 150.00 300.00 6.5oo 40.000 41.4oo 2o.5on 7.0oo 39.5oo 34.000 35.6oo 12o.55oj« • 65.3 60 82.56oj-127.21o,-51«16o,— 82.7oo,-22.3oo,-7.9oo,— 46.ooo,— 283.170,- . 71.loo,— 161•2o6,— 122.500,- 117.000, — 61.27o,— 71.5oo,— 520.000, - 283.000, -4.2oo,» 118.000, - 160.000, -3oooooo,- - 251.4o 31.575 0o.o7o 108.260 238.3oo 660.200 591.5oo 631.00 225.300 2.867,685,- * MEDLOG PROGRAMA IHVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKUDA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA HOSTE-POLJE V LHTU 1981 K.S. KODELJEVO KEAJEVNA SKUPNOST 3 li KLEPARSKA DELA 5 li MIZARSKA DELA h PLESKARSKA DELA VODOVODNA INSTALACIJA < 5 .5 5 83 h < 5 < 55 ea 55 3 M K OSTALO ►3 < Pk O M • <0 Goee Delfov« 45 Gortenove 6,8 Jano Husa 1,3 Jana Huse 5,7 Jana Husa 27 Jan« Husa 08 Jana lleea 74 Jane Huie Klunove lo-lO Kosovelova 63 Kosovelova 05 Ulklavfevn 5 lloškriievn 21 Uo(križeva 24.20,2 Uoškrlčeve 3o-34 Možkrlževe 36-4« Mo(križeva 4o A Na Pežl 4 Ne Pežl 0 Poljanske 66 B Povžetovn 63-57 Pugljeva 31 Puterlejeva 2o-3o Zadružna 0 Gortanova 12 Jen« Ilusa 02 Malejevo 20 32.000 68.000 30.000 30.000 50.000 30.000 i 335.840 42.000 -1.920 3.06o 8.46o 8, 46o 8.46o 8.46o 26.54o 3.12o 20.000 70.20o 4.32o 80.000 2oo,ooo 44.000 6.72o 6o2.0Bo 72.000 lSo.ooo 40.000 43.14« 2o.4oc 42.oo3 145.600 359.3oo lo3.2oo 37.2oo 138,6oo 12.000 8. boo 320.000 6.000 6.32o 16.000 13.8oo 171.000 8.000 8.000 50.600 53.620,* 42,oo3,- 366.200, -68.000,- 3.96o,— 12.000, -67«36o,— 38.460, — 829«3oo,— 46.36o,- 38.460, — 79,2oo,-lo.64o,— 8.600,-335.84o,— 2oo.ooo,- 44.000, — 16.000, -13.8oo,- 211.9oo,-fi,ooo,r 6,72o,— 103.200, -6o9,50o,- 45.120,-8.000,-59,5ooj— 507.840 60.38o 042.92« 3o5.14u 2o.4oi 687.303 • 770.o2o 3,300.oo3,- PREDLOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKLADA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981 K. S. MOSTE KRAJEVNA SKUPNOST Bratov Rozman 4 Bratov Rozman lo Bratov Rozman 12 Društvena 2 Društvena 0 Kajuhova 34-4o Ob železnici 1 Partizansko 16 Partizanska 37-41 Pokopališka 1 Pokopališka 3 Pokopališka 2-4 Pokopališka G-8 Pokopališka 12 Pokopališka 11-13 Proletarska 2 Prvomajska 1 Prvomajska 7 Prvomajska R-lo Prvomajska 13-15 Bojčeva 5-7 Rojčeva 0-11 llojčeva 15-21 Rpjčeva 18 Ul.15 aprila 5-7 Vide Pregare lo Vide Pregare 13 Vide Pregare 14 Vide Pregare 21 Zakotnikovn 5-11 Zaloška 10 Zaloško 22 Zaloška 45 Zaloška 47 Zaloška 51 Zaloška 05 Zaloška 70/a Zaloška 83 Zaloška 02 a,b,c Zaloška 08 Zaloška 76/A Zaloška 47 Partizanska 37-41 S Iti 2 S Eti M Q 4o.ooo 314.Goo 91.2oo 115.2oo 45.Goo 314.Goo 70,800 2 i« 114.400 288,000 5o.2Do| 36.080 3o.44o 145.700 lo.OoS 11.7oo 27.08o 7o,5oo 5o,Ono 207,5oo 4.2oo 1.5oo 2,4oo 112.100 4.8oo 25.000 15.000 422.5oo l.Poo 2.4oo 2.4oo 12o.ooo 0.600 1.2no lBo.ooo 2 K ii 6,800 4.000 07.825 384.44si 4 11.4oo 2. 5oo 6.000 10.000 89.000 5. Ooo 4o.2oo 50.000 32.000 85.207 G.000 11.Soc 35.7oo 3.33! 39.ooc 13.8oo 0,800 27.2oo 7.000 8.000 80.000 2 s 2 M 5 < H Z O o 3 §s 28.55o 9.000 15.120 10.800 24.35o 212.Soc 16o.ooc 3 < 5 5 El o * 32.5oo 184.73o 184.73o 39o.ooo E 3 S s 30o,ooo llo.Ooo 80. not loo.oot loo.ooi 80.00 I 1.550.0 n 7.000 134.000 73.4oo 48.000 22.12o 67.500 07.500 25o.ooo 60.000 lSo.ooo 0. o K to 39.3oo j— 184.73o,-189.09o,-177.825 28.55o,- 300.000, — 7.000,— 5o,ooo ,— 267.500, — 140.000, — 15.Ooo|— 134.000, — 44o.70o,— 158.25o,- 58.000, — 304.200, -loo.24o,- 64.72o,— 117.500, — 97.5oo,- 112.100 ,— 71o.3oo,— 106.800, — 107.7o5,— 1lo.267,- 3o. 35o, — 15. ooo,— 23.6oo,- 458.200, - 390.000, — 140,915,- 39.000, - 16.200, - 9.2oo,— 60.000, — 538.000, — 1,586.8oo,- llo.Soo,- 8.800, — 8.000, — 292.800,- 150.000, — 7o.5oo ,— 4oo.4oo 191.800 681.087 O.ooo 297.620 IO0.000 292.46o l.Olo.o 10 889.52o 8.216.332,- -fDLOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKIADA HIŠ za OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU I98l K.S. POLJ* **AJEVNA SKUPNOST Polje 35o Polje 352 Polje Polje Polje Polje Polje t 2 10 11 361 C V/3 C V/4 C 50/18 . C XXI1/1 Polje C XXXIV/1 Rjava c 2 a Rjava c 2 b Studenec 43 Studenec Studenec Studenec Studenec Studenec Studenec Studenec Studenec 44 45 40 47 48 48 48 48 3o,ooo 92.160 2o,4oc 24. 54t < M k 3S 5 h 335« 69o 278,800 13o.oof> 2 $ 15.loo 31.000 32.5oo 24.5on 12.000 h O. Q 2o,4oi 11.061 23.7o. 47.4o 9.51 , 3.o6o 7.28o 71.38o 2.8oo 7.000 18.48o 140.000 113,760 81.48o 8.000 3o.8oo 5 < H Z o o 3 > < 8S 5o,ooo 25.000 M CD O K 3o.ooo 2o.ooo H s 30.000 2. Ooo 10.000 30.000 13.Soc 80.ooc IB.000 41.8oc 3o.ooc So.ooo 16. ooc O. B 14 10 48,lOo ,— 365.970,— 132.440,-2.8oo,- 10.000, -87.4oo ,— 00.800,— 329.780,- 14o.ooo,- 3o;ooo,- 193.760,- 20.000, -30.5oo,- 369.140,-77.400,-17.515,-80,800,— 36. io ,— 15.000, — Zndobrovška 29 Zaloška 178 Studenec 48 c Polje C Vi/2,6 Polje 343 Polje C V/5 Polje C V/2 3o.ooo 2oo.ooo 5.421 7,9oo 21.Goa ll,Goq 80,ooc 6. 5o( 21.Goo,-11,Goo ,-5.428,-3o.ooo ,-86.ooo,-14.4oo,-2oo.ooo,- 352.16o 50 . 368 744.40o llS.loo 119.975 484.odo 75.000 5o,ooo 443, 9o< 2.435,o33,— 1 PODLOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKLADA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA KOSTE-POLJE V LETU 1981 K.S. ŠTEPANJSKO NASELJE KRAJEVNA SKUPNOST KROVSKA DELA 2 g Bti hi Q < sB 63 « MIZARSKA DELA TESARSKA DELA PLESKARSKA DELA VODOVODNA INSTALACIJA ELEKTRIČNA INSTALACIJA CENTRALNA KURJAVA DVIGALA OSTALO 1 SKUPAJ t Vlahovičev« 21-27 Vlahovlčeva 39 Vlahovičev« 43 Prištinska 2-18 Stepanjeka 1 15o.oo > 74.000 11.050 18.000 80.000 80.000 Gl.2oo * 18,000,— 80.000,-23o.ooo,-135.200,-ll,05o,— 15o.oo '85.65o 178.000 Gl.2oo f l | 474.850,- PR .DLOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKLADA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA KOSTE-POLJE V LETU 1981 K.S. VEVČE - KAŠELJ \ KRAJEVNA SKUPNOST KROVSKA DELA KLEPARSKA DELA < hi h ss 5 h X 0 TESARSKA DELA PLESKARSKA DELA VODOVODNA INSTALACIJA < 55 M ►O O S 3 < 11 < s« K 5 Sl 0 hi DVIGALA OSTALO SKUPAJ ' / Vevška C 42 Vevška C 42 b Vevška C 42 a Vevška C 48 C. 3o Avgieta l-3r l Papirniški trg 3 Papirniški trg 15 Papirniški trg 2o Skojevska ul,2 Grejzerjeva 28 Papirniški trg 17 Vevška c,48 Skojevska 4 183.26o 5 376.750 22.oo6 10.000 4o2.85o 4.75o 30.000 3o. 36o 14.7oo 4.9oo 7.200 32.8oo 14.4oo 7.200 35.64o 05.000 15.600 7,2oo 2o.8oo 63.o9o 8.o4o 1.90o 35»opo 25.000 20.000 OG.ooo,- 114,7oOj|— 60,600*— 183,260 j— 444.740,-8,o4o,-4o2.86o,-29.2o5,— 9.16A,- * 32,8oo,— 19.150,-48, 000 3o.ooo,- . ro V' • > . 660,olo 22.oo5 447.600 111.560 144.240 73.o9o 36.000 45«ooo • .< 1.438,6o5^ s PREDLOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKLADA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981 K.S. ZADOBROVA - SNEBERJE 1 KRAJEVNA SKUPNOST Snebereko nabrežje! M j Novo Polje C 14/4 10, Soo 3.6oo 3, OoO Novo Polje C 14/4« Zdešarjev« 2o 8.2oo B,2oo 7.2oo PR DLOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKLADA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981 K.S. ZAIXX)_____________________ KR.-.JEVNA SKUPNOST KNOVSKA DELA KLEPARSKA DELA 1 13 MIZARSKA DELA TESARSKA DELA < K | h P« Q VODOVODNA INSTALACIJA ELEKTRIČNA INSTALACIJA 5< II O M 1 M S OSTALO < P* tD M «Q Agrokombinatsko 1 Agrokoiubinatska 5 Agrokombinateka G, 0 n Agrokombi nataka 13 Agrokombinatnka 13 Agrokombinatakn 17 Agrokombinataka 17 Agrokombinataka 23 Delaveka 1 Delavaka G Delavska 17 Delavaka 2o Kekčeva lo Kekčeva 10 Kekčeva 20 Lovska 8 Lovska 0 Lovska lo Nahtigalov« 1 Nalitigalova 3 Nahtigalova 8 Nahtigalova 11 Nahtigalova 15 Nalit, i ga lova 17 Nahtigalova 20 Nahtigalova 3o Voska pot lo Zaloška 228 Zaloška 230 53.70o b s 1 11o.1 Go ■io.Sio 3.78o 148.OGo Go.oon 3.4oo 3.0 Go 3.0 Go 8. 5oo 2.72o 2.3oo 327.830 15. 84o 27.2oo O.Ooo 27.2oo 27.2oo 27.2oo 7.9oo n. 2Go 93.o2o 2.80o 2.60n 5.o8o 5.33o G.llo G. llo 7.79o 15.280 22.100 • 34. Boo 17.000 17.5oo 35. rioo 16.000 8. 5oo 9.000 8.800 17.5oo lT.coo 9.000 156.8 Ga 34« 5oo r— 172.180,«- 157.44o,-99.52o,-2.860,— 2.860,— 27.2oo,- 17.000, — * 27.2oo,- 17.500, — 5.080,— 4o. 33o,— 27. 2oo,- 16.000, — 3.4oo,-3*o6o,— 11.58o,-9.ooo,-8*5oo,— ,— 8.5oo,- 17.500, -6.11o,— 8.83o,— 17.000, -19.140,- 331.610,- 15.28*,- 37.940*-. •i- i 53.70o IM. 18« Go5.72o 110.3oo 7.9oo 174.800 189.5oa l<9el.lŠe>" •12DL00 PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKUDA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJE V 7931 K.S. ZELENA JAMA___________ K RA JEVNA SKUPNOST 3 li I li h 5 h * n TESARSKA DELA < K 1 li 3 < H 88 gs ELEKTRIČNA INSTALACIJA CENTRALNA KURJAVA a 0 s 3 1 < P. t» M <0 Bavdkov. 3-5 Davdkovn G-lo Bavdkov« 13 Bavdkova 18 Bezenškov. 21 Bezenškova 24 Cilenškov« 33 Kajuhova 28-32 Ob zeleni jami 21 Ob železnici 14 Pokopališka 18-2o Pokopališka 22-20 Pokopali Bito 30-4o Pokopallika 41-45 Poljedelska 7 Poljedelska 13 Božičeva 5 Božičeva 0-8 Zvozna lo tiuartinekn Go Božičeva 8 4 Božičeva 2 85.Boo 27.50o 30.22o 27.52o 18.2oo 14.17o 2o.Soo 8.880 312.000 1.2oo Go.000 7o.loo So.ooo 100.000 78.25o 15.000 O.ooo 12.7oo 47.02o 28.000 8.000 12o.9oo 30.loo 20,3oo 15.4oo 28.000 111.OOo 150.430 / Go.000 80.000 - 5.000 7.000 5.000 7.000 180.000 48.Soo 124,2oo 110.000 6,Ono 05.000 50.000 190, 1 .k) 5. 000,— 03.Goo,— 5.000, — 48,3oo ,— 15.4oo,- 8.880,— lBo.ooo,-34o.ooo,- 7.2oo,- 3o7,55o,- 323.720,«* 1 lO.ooo,-1 GG.33o,— 27,52o ,— 38,2oo ,— 47.920,- 93.000, -09,07o 50.000, — 8.000, - 86.800 124.17o 062.ORo 105.8 7m. • - 497.820 - 14o.ooo 014.4oo \ n :DLOO PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKUDA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA MOSTZ-POLJE V LETO 1981 ___B2MES_________________ KRAJEVNA SKUPNOST O M PNEDLOO PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKUDA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA H08TE-P0LJE V LETO 1981 K.S. ŠMARTNO OB SATI_________ UKJEVNA SKUPNOST h ji h M 5 h- h 1 1 S II 8B M 53 fs is CENTRALNA KURJAVA 3 s B a i M Os m M m j •;/ C. v Šmartno 33 C. v Šmartno 38 C. v Šmartno 38 a 215.400 80.980 12.000 5.88o 27.2oo 229.22l lZ.ooo,-5o7.514,— 27.2oo,- 218.400 B0.98O 12.000 33,080 229.224 646.714,- PR D LOG PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL SKUDA HIŠ ZA OBČINO LJUBLJANA MOSTE-POLJB V LETU 1981 K.s. ZADVOR___________________ KRAJEVNA SKUPNOST h h h 5 h < * h M h < <3 n !! «4 *< |i is CENTRALNA KURJAVA a s B a i *< As O M <0 C. 13.JULIJA 4-1 C. II.GRUPE ODflEDC 03 POT V PODGORJE 29 r i 22.800 4. 5So r \ 4.080 27.000 76.000 76.000, — 31.43o,- 27.000, - 22.800 ! 4.880 i | 4,080 27.000 78.ooo 134.o3o,— VARIANTNI PREDLOG za višino stanarine v letu 1981 v________________________________________________________/ Uvod Po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovai^ske skupnosti Ljubljana za obodbje 1981-1985 smo planirali prehod na ekonomske stanarine tako, da bi v letu 1981 s stanarino dosegli 2,19% od revalorizirane vrednosti stanovanj (RV). Glede na to, da smo v letu 1980 dosegli v Ljubljani s stanarino 1,98 % od RV, z decembersko stanarino pa 2,10 %, je bila planirana rešitev povsem v realnih okvirih. S planirano stanarino bi zagotovili 70% minimalne amortizacije, potrebna sredstva za vzdrževanje obstoječega stanja v stanovanjskih hišah, del pa bi lahko namenili tudi za postopno odpravo zatečenih problemov v občinah, ki jih z dosedanjimi sredstvi nismo mogli odpraviti. Vse to bi bUo možno realizirati ob predpostavki, da cene stanovanjske graditve v letu 1980 ne bi presegale 13-15 % podražitev v primerjavi z letom 1979. 2e v mesecu januarju letos je postalo jasno, da so bila planska izhodišča preoptimistična, saj je dinamika gibanj a cen presegla vsa predvidevanja in so podatki z dne 30. 10. 1980 kazali povečanje cen stanovanjske graditve za 31,2% ob predvideni nitji kvaliteti stanovanj, ocenjenih od 163 v letu 1979 na 160 točk v letu 1980. Problem je prerasel postavljene okvire, s katerimi smo pri planiranju računali, saj je bila posledica take rasti cen ta, da bi morali stanarino v letu 1981 že s 1. januarjem dvigniti za 44,1 % če bi želeli doseči planirano višino 2.19% od RV v prvem letu planskega obdobja. Glede na ostala gibanja stroškov bivanja v letu 1980, kot so: kanalščina, voda, plin, centralno ogrevanje, snaga, električna .energija in obratovalni stroški, je izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ocenil, da bi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana predvideni dvig stanarine preveč posegel v življenjsko raven oz. celotne stroške stanovalcev, kljub precej povečanim sredstvom za subvencioniranje stanarin, ki so v planu predvidena. Izvršilni odbor zato predlaga varianto, da se letos planirajo le tista sredstva stanarin, ki so nujna glede na zakonsko predvidene obveznosti (amortizacija), in pa sredstva, potrebna za vzdrževanje obstoječega stanja v stanovanjskem skladu ljubljanskih občin. Taka kratkoročna rešitev je možna glede na razmeroma ugodno starostno strukturo stanovanj v Ljubljani in sprejeta načela medsebojne vzajemnosti v občinah in med občinami. O varianti, ki jo izvršilni odbor predlaga, naj bi delegati- stanovalci v skupnostih stanovalcev in delavci v združenem delu — razpravljali in ocenili možnosti izvedbe ene kot druge predlagane rešitve z vsemi posledicami, ki jih predlog variante vsebuje. Predlog variantne rešitve: S stanarino moramo za pokrivanje minimalnih potreb zagotoviti naslednja sredstva: - minimalna sredstva amortizacije stanovanj, predpisane z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu SRS v višini 0.600 % od revaloriz. vrednosti stanovanj, - minimalna potrebna sredstva za vzdrževanje, opredeljena na osnovi normativov vzdrževanja stanov, hiš (vzdrževanje obstoječega stanja) in obstoječe starostne strukture stanovanj v višini 0.875 % od RV - brez zamenjave elementov v stanovanjih, - minimalno potrebna sredstva za realizacijo planov funkcionalnih dejavnosti v višini 0.185% od revalorizirane vrednosti, - minimalna potrebna sredstva za opravljanje nalog upravljanja v skladu s 76. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu in nujnih nalog samoupravne stanovanjske skupnosti, zvezanih z združevanjem sreastev in vodenjem skupnih evidenc stanovanjskega sklada v višini 0.238 % od RV. Po tem predlogu bomo s stanarino dosegli 1.898 % od revalorizirane vrednosti stanovanj, kar bo možno doseči z dvigom decembrske stanarine leta 1980 za 22% od 1. 4. 1981 dalje. Predlagana rešitev pomeni, da bodo stanarine v letu 1981 realno za 10 % nižje od aprilske stanarine 1980. Posledice predlagane rešitve se bodo odrazile predvsem v zmanjšanju sedaj planiranega obsega odprave stanovanj 6. in 7. kategorije in občutnem zmanjšanju sredstev vzdrževanja, planiranih za leto 1981. Primanjkljaje potrebnih sredstev za vzdrževanje v občinah Center in Vič bo potrebno vzajemno pokrivati že v letu 1981, da bi zagotovili preprečitev škode na že tako slabo vzdrževanem stanovanjskem skladu. Delegatom in stanovalcem želimo posebej povedati, da bo taka stanarina zagotovila le vzdrževanje obstoječega stanja v stanovanjskem skladu in da ne bo zagotavljala nobenih sredstev za nekatere planirane izboljšave in zamenjave elementov v stanovanjih. Zaključek: Predlog, ki ga posredujemo stanovalcem delavcem v združenem delu in delegatom, predstavlja odmik od začrtanih in že sprejetih izhodišč, ki smo jih sprejeli v letu 1980 tako s samoupravnim sporazumom o prehodu na ekonomske stanarine kot tudi v samoupravnih sporazumih o temeljih planov SSS občin in mesta. V primeru, da bo predlog 10 sprejet, bo potrebno ustrezno spremeniti samoupravne sporazume o temeljih planov in plane, v katerih bo potrebno regulirati ponovno tudi nadaljni prehod na ES, ali s hitrejšo dinamiko v nadaljnjih letih, ali pa s podaljšanjem prehoda na ekonomske stanarine v naslednje plansko obdobje. SSS Ljubljana Po sklepu izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje prilagamo VARIANTNI PREDLOG IO SSS MESTA LJUBLJANE ZA VIŠINO STANARINE V LETU 1981 V razpravo delegacijam in konferencam delegatov v združenem delu ter delegacijam in hišni samoupravni v krajevnih skupnostih kateri obravnavajo stanovanjska vprašanja in vprašanja skupnosti socialnega varstva. Izvršilni odbor SSS občine je kritično ocenjeval variantni predlog za višino stanarine v letu 1981 in razume skupne napore, kako znižati bremena povečanih življenjskih stroškov vendar meni, da bi jih morali zniževati izdatneje onim prizadetim kategorijam stanovalcem z nižjimi dohodki, ki jih ti stroški najbolj bremenijo z dopolnitvijo pravilnika o nadomestilih stanarin ipd., kar bi morali storiti v skupnem sodelovanju s sindikati in skupnostjo socialnega varstva. Zato je izvršilni odbor bil mnenja, da bi stanarine ostale v okviru predvidenega postopnega prehoda tako, da bi izključili zamenjavo elementov (opreme) in dosegli približno 31 % dvig stanarine od 1.4. 1981 dalje. Dalje izvršilni odbor meni, da bi takšna upočasnitev prehoda na ekonomske stanarine imela lahko večje posledice na izvirnem interesu stanovalcev pri gospodarjenju (prenovi, odpravi neprimernih stanovanj in tudi modernizaciji in vzdrževanju dela starejšega stanovanjskega fonda — kar daje izvršilni odbor delegacijam in hišni samoupravi tudi v premislek in skupno odločitev, sicer bomo izvedli lahko le sorazmerno majhen del pripravljenega programa. Na seji IO SSS občine Ljubljana Moste Polje 27. februarja 1981 PREDLOG letu 1981 po zakonu plačljivi le kot akontacija). Poraba sredstev je določena z zakonom. FINANČNI NAČRT SSS Ljubljana Moste-Polje in delovne skupnosti za leto 1981 X_______________________________________y GOSPODARJENJE: Materialna osnova gospodarjenja s sredstvi leta 1981 je opredeljena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Moste-Polje za obdobje 1981-1985 in ciljnimi usmeritvami razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju in je opredeljena v planu gospodarjenja za leto 1981. Predloženi finančni načrt za leto 1981 opredeljuje oblikovanje in porabo: I. ~ stanarin za leto 1981 ~ najemnin za leto 1981 ~ prispevkov lastnikov zasebnih stanovanj za leto 1981 (ti so v II. - sredstev dolžne stanarine po stanju 31.12. 1980 - sredstev najemnine - prispevka lastnikov stanovanj po obračunih 1977-1979 - prispevka lastnikov stanovanj po obračunu za leto 1980 - že angažiranih a neporabljenih sredstev iz preteklega leta. Sredstva se porabijo na ravni občine glede na to, da gre za poravnavo obveznosti, ki so nastale pred uveljavitvijo novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu I. SREDSTVA STANARINE: a) Stanarina leta 1981 Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS Moste in sprejetih izhodišč o prehodu na ekonomske stanarine je za leto 1981 predvideno zvišanje stanarine s 1.4. 1981 za 44,10 %. Planirana stanarina za 7169 družbenih stanovanj (od tega 626 novih) znaša 76.776.713 din. Delitev stanarine je naslednja: Amortizacija Vzdrževanje Stroški upravljana - delo samoupravne stanovanjske skupnosti - za strokovna opravila - delo Zveze stanovanjske skupnosti Funkcionalni stroški - zavarovanje objektov - bančni stroški - deratizacija dimnikarske storitve hišniška opravila - prispevek za civilno zaščito - prispevek za zaklonišča dinarjev % 24.889.2o2 52,42 57.oo8.o32 48t2o 678.823 0,88 7.470.672 9,75 5o.41o o,o7 * 1.555.554 2,o 0 155.554 o,2o 1.919.418 2,5o 1.555.554 2,o 0 1.555.554 2,oo SKUPAJ: Planirana poraba sredstev amortizacije stanovanja oz. stanovanjske hiše je na nivoju: 1) mesta v višini —65% oz. 16.177.981 din in sicer: 30% ali 7466.761 din za potrebe prenove za prenovo starih mestnih jeder. 35 % ali 8.711.220 din za potrebe družb, pomoči za enostavno reprodukcijo 2) občine V višini 35% sredstev ali 8.711.220 dinarjev za vzdrževanje najbolj ogroženih objektov v občini po planu a) vzdrževanja. Poraba sredstev za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš na ravni hiše v višini 14.373.993 din ali 18,72 % od stanarine. Zagotavlja redno vzdrževanje objektov. Višina teh sredstev je opredeljena s tehničnimi normativi za vzdrževanje, na ravni občine po načelu ujemnosti v višini 22.634.039 din kar je 29,48% od stanarine za sanacijo najbolj ogroženih objektov v občini. 76.776.715 loo /o V planu gospodarjenja so s predloženimi ovrednotenimi programi dela za strokovna opravila in samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Pofje ter Zveze Stanovanjske skupnosti opredeljena potrebna sredstva za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš terskupnihdelov in naprav. Sredstva se trošijo na ravni zborov stanovalcev. b) STANARINA SKLADA ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA V letu 1981 predvidevamo s 1. 4. 1981 povečanje stanarine za 44,10 % za enote sklada ŽESTAN in sicer: 1 -3/81 927 J13 4-12/81 4.009.639 SKUPAJ: 4.937.152 I Delitev stanarine je enaka delitvi kot je pri družbenem skladu s katerim upravlja samoupravna stanovanjska skupnost in sicer: • din % Amortizacija I.600.625 32,42 Vzdrževanje 2.379.7o7 48,2o Upravljanje - za strokovna opravila 480.385 9,75 - za delo samoup. stanovanjske skupnosti 43.447 0,88 - delo Zveze SSS 5-456 o,o7 Funkcionalni stroški - zavarovanje objektov 98.743 2,o 0 - bančni stroški 9.874 0,2o - deratizacija dimnikarske storitve hišniška opravila 123.429 2,5o - prispevek za civilno zaščito 98.743 2,oo - prispevek za zaklonišča 98.743 2,o 0 \0O'Q SKUPAJ: 4.957.152 Poraba amortizacije: • I ) 30 % amortizacije 480.187 din za potrebe prenove v občini L. 35 % amortizacije 560.219 din za enostavno reprodukcijo [ * 35 % amortizacije 560.219 din za izvršitev programa v občini 1.600.625 din 1.455.472 924.235 2.379.707 SKUPAJ: Poraba sredstev vzdrževanja ”>48 % stanarin za vzdrževanje v hiši °>72 % stanarin za vzdrževanje v občini Skupaj 2% za zaklonišče 54.402 din 18 % za vzdrževanje na hiši (TV) 489.622 din ostalo I.V. 2.121.695 din SKUPAJ: 2.720.121 din Zaradi neplačane stanarine se je del sredstev I.V. v preteklih letih uporabil za kritje stroškov upravljanja, za zavarovanje, SDK stroške in za pokrivanje amortizacije. Ta del se prenese na vzdrževanje (I.V.) in ostane v občini. D. NAJEMNINA c) DOLG NA STANARINI IZ PRETEKLIH LET panirani dolžni znesek na stanarini je 2.720.121 din delitev obveznosti znaša: civilno zaščito * 54.402 din a) Najehmina za leto 1981 V letu 1981 je planirana povprečna najemnina 48.55 din/kv. m. Za 82 poslovnih prostorov je planirana najemnina 3.444.914 dinaijev. Delitev najemnine: din % amortizacija 1.425.505 41,38 sredstva za modernizacijo posl. prostorov 1.059.533 36,75 sredstva vzdrževanja 567-722 16,48 Sredstva za upravljanje - za strokovna opravila 84 .4 08 2,45 - za delo samoupravne stanov. skupnosti in deleg. sistema 7.67o 0,22 - za delo Zveze stanov, skup. Slov. 569 0, o2 - sredstva za funkcionalne stroške 299.7o7 8,7o Skupaj: 5.444.914 loo,o Sredstva amortizacije poslovnih prostorov so namenjena za jkup novih poslovnih prostorov za spodbujanje deficitarnih javnosti in se združujejo na ravni mesta. s S sredstvi za modernizacijo poslovnih prostorov razpolaga ®moupravna stanovanjska skupnost občine in jih troši strogo imensko na osnovi posebnih planov. S sredstvi za vzdrževanje poslovnih prostorov razpolagajo zbori stanovalcev. Sredstva so izračunana na osnovi tehničnih normativov in omogočajo redno vzdrževanje. Zbori stanovalcev razpolagajo s sredstvi za upravljanje poslovnih prostorov. Sredstva so namenjena za strokovna opravila, Zveze SSS in Samoupravne stanovanjske skupnosti po njihovih sprejetih programih dela. S sredstvi za kritje funkcionalnih stroškov razpolagajo zbori stanovalcev in sicer: - za zavarovanje din 68.898 % 2,o 0 - za zaklonišča 68.898 2,oo - za civilno zaščito 68.898 ro 0 0 - deratizacijo dimnikarske storitve in hišniška opravila 86.123 2,5o - za stroške bančnega prometa 6.896 0 OJ 0 Skupaj: 299.7o7 8.?o b) DOLG NA NAJEMNINI IZ PRETEKLIH LET Neplačana najemnina iz preteklih let znaša 42.9o7 din 1. (tekoče vzdrževanje) 18 % 7.723 din 2. civilna zaščita 2 % 858 din 3* zaklonišča ‘ 2 % 858 din 4. ostanek na vzdrž. (IV) 33.468 din Skupaj: 42.9o? din III.PRISPEVEKETAŽNIH LASTNIKOV 1. Za vzdrževanje a) za tekoče leto Na osnovi tehničnih normativov za vzdrževanje objektov je potrebno, da bi prispevali etažni lastniki 3.222.433 din, če bi hoteli objekte v redu vzdrževati. Planirani prispevek je preračunan na 2705 lastniških stanovanj. Iz sredstev hiše v letu 1981 bi se vrnilo prenovi 1.869,048 dinarjev premostitvenega posojila za pokrivanje primanjkljaja na sredstvih vzdrževanja po bilanci za leto 1980. Skupna sredstva za vzdrževanje Glede na zakonsko opredeljen način sredstev za vzdrževanja in razpolaganje le-teh v skupnosti stanovalcev, se v letu 1981 izjemoma ugotovijo sredstva za program za katerega so se opredelili zbori stanovalcev v hišah in KS v decembru 1980 in sicer: — za potrebe skupnosti stanovalcev se zagotovijo sredstva v višini 14.373.993 dinarjev (to je približno 18 % stanarine). — Za vzdrževalna dela po programu za leto 1981 se zagotovijo sredstva v višini 22.634.039 din. — Za predvidene investicije v letu 1981 so planirana sredstva v višini 2.500.000 din, ki se zagotovijo iz tekočih sredstev. b) Za pretekla leta: Sredstva za vzdrževanje (IV) iz preteklih let znašajo: 1.192.433 dinarjev. Predvideno je da bodo po obračunih za leto 1980 za sredstva (I.V.) vzdrževanja etažni lastniki prispevali še 2.221,675 dinarjev kar znese skupaj 3.414.108 dinarjev. To so sredstva, ki se po planu vzdrževalnih del uporabijo v občini. 2. SREDSTVA ZA POKRIVANJE STROŠKOV UPRAVLJANJA 1. Za tekoče leto znašajo prispevki lastnikov stanovanj za pokrivanje stroškov upravljanja 3.093.979 din in sicer: - za strokovno delo 2.818.826 din - delo delovne skupnosti 256.132 din - delo Zveze stanovanjskih skupnosti 19.021 din Skupaj: 3.093.979 din 2. Prispevki lastnikov stanovanj za stroške upravljanja za leto Vletu 1981 bodo lastnikom obračunani stroški upravljanja za leto 1980. Glede na to, da gre za poravnavo stroška, kije nastal pred uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona, se sredstva porabijo na ravni občine. Ocenjeni prispevek lastnikov stanovanj znaša: za delo strokovne službe 1.865.100 din za delo samoupravne stanovanjske skupnosti 534.600 din za delo Zveze stanovanjskih skupnosti 76.800 din Skupaj: 2.476.500 din V preteklem letu so bili stroški upravljanja začasno pokriti iz sredstev investicijskega vzdrževanja, zato se plačana sredstva od prispevka lastnikov stanovanj po izpostavljenem obračunu vrnejo na vir začasnega pokrivanja. 3. Funkcionalni stroški I. Za leto 1981 se prispevki lastnikov stanovanj za pokrivanje funkcionalnih stroškov plačujejo v obliki akontacij. Njihova poraba je v zborih stanovalcev. Planirana sredstva so namenjena za pokrivanje stroškov: - zavarovanje 637.056 din - civilne zaščite 637.056 din - za stroške bančnega poslovanja 59.261 din - za stroške deratizacije, dimnikarskih in hišniških popravil 800.024 din Skupaj: • II. Za leto 1980. Predvideni prispevki lastnikov za leto 1980 so: — za civilno zaščito — za zavarovanje — za bančne stroške Skupaj: 2.1333\97 < 307.200 d 167.400 d 63.000 d 537.600 Del prispevka po obračunu za leto 1980 ki je namenjen I pokrivanje stroškov zavarovanja in bančne stroške se prenese J sredstva vzdrževanja v znesku 230.400 din. 4. Dolg lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov po obračun za leta 1977-1979 za stroške upravljanja in funkcionalč stroške znaša skupaj 6.400.160 din. Stroški upravljanja, zavarovanja in bačne provizije so bili preteklih letih zaradi izpada plačil EL začasno pokriti iz sredste investicijskega vzdrževanja. Po plačilu obveznosti za leti 1977—1979 se plačila EL prenesejo na investicijsko vzdrževanje' višini 5.783.963 din. Prispevek ETL za pokrivanje obveznosti do civilne zaščit' znaša skupaj 616.197 din. IV. OSTANEK SREDSTEV: Po podatkih iz bilance za leto 1980 izkazuje SSS Moste-Polj' naslednje ostanke sredstev: a) amortizacija 10.026.164 di" b) sredstva civilne zaščite 304.446 di" SKUPAJ: 10.330.610 di» Sredstva so namensko določena. Njihova poraba je v letu 1981 planirana na ravni občine. V letu 1980 je nastal primanjkljaj na sredstvih vzdrževanja (TV) za 1.869.048 din. Po sklepu 13. seje skupščine SSS Moste-Polje Z dne 10. 12. 1980 se začasno pokritje primanjkljaj iz sredstev prenove, kateri se vrnejo sredstva iz tekočega vzdrževanja. V. STROŠKI PLAČILNEGA PROMETA V letu 1980 smo etažnim lastnikom izstavili račune za stroške upravljanja za leta 1977—1979. Neplačane zneske za leto 197" smo najprej opominjali, nato pa smo sodišču predali v tožbefl' postopek. Prihodek predstavljajo plačila za sodne takse. Istočasno predvidevamo plačilo sodnih stroškov v isti višin* 507.938 din. VI. DRUGI PRIHODKI Druge prihodke predstavljajo prihodki od udeležbe na dohodku LB, izredni prihodki na primer opominski stroški, izredni prihodki' takse itd. Znesek v višini 950.000 dinaijev je predviden za pokrivanje stroškov upravljanja z enoto JLA, vračila dela stanarin8 najemno lastniških stanovanj, razne obresti, takse in druge izredne odhodke ter za razporeditev med letom. V finančnem načrtu sredstev za gospodarjenje v letu 1981 je prikazan strošek za delo Zveze stanovanjske skupnosti in delo samoupravne stanovanjske skupnosti z delegatskim sistemom v višini, ki se krije iz sredstev gospodarjenja. Stroške krijejo $e sredstva prenove, graditve in družbene pomoči. V prilogi prikazujemo pokrivanje stroškov za delo delovne skupnosti in delo delegatskega sistema iz drugih virov. Za delo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije znaša planira11 znesek 280.000 dinaijev in se pokriva iz vseh sredstev enako v višini 25 % fakture. aa*d MOSTE-POLJE PRIHODKI HA OBMOČJU SSS ZA GOSPODARJENJE ZA LETO 1981 PRIHODEK Plan 198o Realizaci.ia 80 Plan 1981 Indeks I 2 • 3 4“ 8*4:3 . 1. Stanarina - tekočega leta - preteklih letj^^ 2. Sajemnina - tekočega leta - preteklih let 48.339.662 4.519.324 753.940 46.o74.8o2 695.9o9 76.776.713 2.72o.l21 4.938.152 3.444.914 42.9o7 95.3 25.3 3. Prispevek lastnikov stanovanj a) sa sredstva vzdrževanja - teklče leto akontacije - po obračunu sa leto l98o - obveznosti po obračunu 77-79 5.516.o21 1.881.41o 3.222.433 2.221.675 1.192.433 fe) Za pokrivanje stroikov upravljanja •> sa tekoče leto - akontacije - po obračunu sa leto 198o - obveznost po obračunu 77-79 5.860.000 - prihodki od plačilnih nalogov > 3.093.979 2.476.5oo 5.783.963 5o7.938 0 sa pokrivanje funkcionalnih stroikov - sa tekoče leto - akontacije - po obračunu sa leto 198o - obveznost po obračunu 77-79 l.o2o.421 4o.643 2.133.397 537.6oo 616.197 4,o 4. Ostanek sredstev po,zaključnem računu 5. drugi prihodki 32.96o.579 3.9l9.ooo 32.960.579 4.o54.48o lo.33o.61o 95o.ooo lo?,5 SKUPAJe lo2.888.947 9o.351.379 120.988.532 87,8 ®8S MOSTB-POLJB PRIHODKI KA OBMOČJU SSS Zk GOSPODARJENJE Zk LETO 1981 .ODHonrr Flsr 198o =2i=?-si.1a 60 Fler 1961 Ir. i. :>s — 1 2 5 :: 3 i*®rtisaoija »tdrievanje - <1°4eraizacija poslovnih prostor. Pravljenje *trokovnm opravila ■ist skupnosti in delg. Pio Zveze 888 Pbkcionslni stroški ?lnina zaščita ••varovanje v*ratizeoije dimnik, storitve ®^čne storitve •^loniiča r P«gi odhodki ' _ Jtroiki plačilnegarproneta 2 drugi ' Pokrivanje obveznosti na prenovi *■ leta 198e 3o.933.376 52.361.971 8.423.321 3.966.157 39o.ooo 2.415.935 773-575 260.957 1.072.256 2.291.397 32.5o6.386 39-558.427 8.529.o55 3.429.289 349.71o 1.931.836 967.696 \ 72.219 l.o27.182 1.32?7427 37.941.496 55.866.325 1.059.333 lo.373.9o6 986.072 73-456 3.623.334 2.394.633 2.928.994 229.579 1.7o4.o33 5o7.938 95o.ooo 1.869.048 lo5,l 75,5 lol,3 86,5 89,7 80,e 125,1 27,7 95,8 * 57,9 ^Pravljenje enote ŽB80EAH - ■ 425.168 480.385 - skopaj1 102.808.947 9o.l24.395 120.988.532 87.$ l OSNUTEK •TROSKI ZA DELO DELOVNE SKUPNOSTI tita*antraBuaatMB>aM«anaraHi ZA DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V SSS KOSTS-POLJS V LETU 1931 ■■aaaaaaaaaaaaaBBaiuBaaaaaaaaaaMaaaasBsaaBassaaaaaiaKBBsaasaBa ***** ST20ŠKA Skupaj atroi. is sred.1.8l Gospodarjenje Prenova Družb.pomoč Graditev Ban!.sredst. Ostanek -udel.na doh." doh. 19 l' Osebni dohodki * OD delovne skup. ta delegata.alst. 2.4ee.ooo 600.000 9*9.914 381.912 549.913 318.261 ^ ' nagrade funkcionar. loA.ooo 26.000 23.830 16.550 23.830 13.790 Skupaj 2.3o4.ooo 626.000 573.744 398.462 573.743 332.051 Z. Sklad ekupne porabe a) SPLOŠNI DEL regrea prehrana (boni) darilni boni drugi etr.(najeani-na za prikolico,zavarovanje itd. 3o.ooc 62.4oc 4.ooo 22.6oc b) stanovanjski del 3. Materialni atroški Ciilno r---.-, Skupaj ' 65 5 MOSTE -POLIC l ! «•»»! W ,rtn4«‘—ru. ----------------1________i_ ! i miAoiti* •Liti Mff.J 1.149.000 117.300 287.250 263.271 25.=23 182.84o 18.£7® 263.271 26.925 152.368 3.77o.3oo ' 1 loo,oo36 =42.£25 253 863.938 22,91% \ 600.000 15.9U5 863.937 22,915« 590.000 13,27% 450.00C 569-oec 569.oc ».711.1*. 7.444.76* . .•-t.IWH.eAe«. i 1.4*5.5.5 i • i*.pi.gr. 8.711.**. ! -4- : : 56«.219j 48«.187 : rlh^l H- Z4.889.im j l.419.5.5 auns.M4L.noef leetoua« s ker eUerr T eMlel •Wf. MUIMI »e.OiUfILA TM H M:™ 37.mS.i9I ,7.*7».*72 1..59.395 947.7*2 ! 54..219 . j 1.6w».6*5 1.393.389 947.7*2 j 1.393.385 84.4.8 | 1.818.8*4 1.499.472 —aik.zia 2.379.7.7 48..389 * le 4.1« h IU lo.ereoin mu. ..*« 678.823 9».41. 7.67. i 969 ' 294.1v : 43.447 ...----e je ertUeeelje, leelkuureke terltve Itd. mIr! etre •hleellde 1 NJI . n xs ie UT 1. »5.5)4 1.353.53* 1.919.418 153-954 1.995.594 48.896 68.898 86.12) 6.89« 68.ete 19.e21 fS I !?•*? 697.. 94 8.. ..24 99.261 98.743 123.429 2.611.317 -----------i »•j- -L. ITI v,dri. j m »edrtj S2L uprev. i lTL f..*., j *TL 4.1, i 0^71^7" -d. le j 198. 198. .«,.198. i 77-79 1 .„1*191 : 1.192.»33 i -+- t 1..M6.164 : 1...26.144 1.192.433 94.4M 94.4.2 »_■* * 1 P8.776.Ti3J3.444.914 1.869..48 ».449.8.9 | 95e. ‘8 ■■'■■M- n 1.221.679 2.476.3— j 1)«.4— j 3.783,963 iSbialjIU i i 3.7.938 9®7.2ee 616.197 UINJ 1 9.271.4* 7.946.9'-1.423.'a 19.297>< * 37.941.40» le.379.9e6 48e.3#3 9e?.998 3e4.446 ] i*.3»..»i. i*..981.1,;' u* MM —wa»Je-weeeweer- - 986..7* 73.434 3.619.334 2.394.49? 2.928.99» 229.379 1.7.4..33 99».... 1.849..4,: 1. »99.339 33.844.9*9 PREDLOG Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja Ljubljane kot uporabniki in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo določene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva — kot izvajalci, so na osnovi določil Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list »RS št. 1/80) sodelovali pri nastajanju posameznih planskih dokumentov ter na osnovi usklajevanja odločitev sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skup-/ • nosti Ljubljane za obdobje 1981-198$. V skladu s, sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane za obdobje 1981—198$ je sprejela dne............ SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA PLAN stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za obdobje 1981-1985 x_____________________________________________________J I. UVOD 1. NEKATERI GLOBALNI KAZALCI IN CILJI NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Plan razvoja stanovanjskega gospodarstva Ljubljane je zgrajen na dveh temeljnih izhodiščih: na dosedanjem in načrtovanem prihodnjem celotnem družbeno-ekonomskem razvoju Ljubljane in njenih občin ter na realnih potrebah delovnih ljudi in občanov za uresničitev družbene funkcije stanovanjskega gospodarstva. Ključne značilnosti in cilje pomembne za stanovanjsko gospodarstvo lahko strnemo v naslednjih točkah: - Prebivalstvo Ljubljane se je v zadnjih petih letih povečalo za 34.000 ljudi tako, da je sredi 1. 1980 tu živelo ca. 316.121 ljudi. Ključni problem je v visoki stopnji rasti prebivalstva (2,1% letno). Zaradi visokega preselitvenega prirasta (60%) imamo le 40 % naravni prirast, kar je vplivalo na velike potrebe po stanovanjski gradnji in onemogočalo učinkovito odpravo obstoječih stanovanjskih deficitov. Stabilizacijska naravnanost plana 1981-1985 naj bi umirila povprečno stopnjo letne rasti števila prebivalstva na 1,9%. Tako bi na koncu planskega obdobja v Ljubljani živelo ca. 351.000 prebivalcev oz. ca. 34.880 več oseb. Zajezilo naj bi se predvsem priseljevanje, ki naj bi se znižalo od dosedanje povprečne stopnje letne rasti 1,1 % na 0,9 % s čimer bi število priseljenih znižalo s ca 20.500 na ca. 15.000. S predvideno usmeritvijo bo možno počasi preiti na učinkovitejše reševanje stanovanjskih problemov Ljubljane. ~ V Ljubljani je letno okoli 2580 porok in se rodi ca. 5000 otrok. Že v 1. 1981 bi morali proučiti dejanske stanovanjske potrebe tega prebivalstva in poiskati možnosti za hitrejše reševanje teh problemov. V tem sklopu bomo intenzivirali iskanje in omogočanje usposabljanja tudi podstrešij v stanovanjske namene ter izdelali sistem možnosti zamenjave stanovanj v skladu s povečevanjem števila družinskih članov. ~ V Ljubljani je zaposlenih 182.000 delavcev t.j. 57% vsega prebivalstva. 88.000 ali kar 48% hodi na delo iz občine stalnega bivališča v drugo občino Ljubljane.* Delovne, psihične in materialne posledice visoke dnevne delovne migracije naj bi ublažili s približevanjem stanovanja delovnemu mestu in zmanjšanjem stopnje letne rasti zaposlovanja. - 6.529 hektarjev oz. 7,2% od vseh 90.319 ha ljubljanskega ozemlja je nerodovitnih in zazidalnih površin, ki se stalno povečujejo predvsem na račun zmanjševanja kmetijskih površin, kar bomo v tem planskem obdobju ublažili z večjim čuvanjem donosnih kmetijskih površin. Uresničevanje predvidevanj razvoja vseh področij tu ni upoštevano 40.804 delavcev, ki delajo v Ljubljani, stanujejo pa izven ljubljanskih občin stanovanjskega gospodarstva je vsklajeno z gibanjem realne rasti DP, ki se bo v Ljubljani v obdobju 1981 - 1985 povečeval po povprečni letni stopnji rasti 3,5 %. Udeležba sredstev za stanovanjsko gospodarstvo v DP pa bo okoli 6%. Tako bodo delovni ljudje v združenem delu na osnovi prizadevanj za reševanje lastnih problemov ter na temelju vzajemnosti in solidarnosti uspeli načrtno rešiti predvidene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. — Na območju občin in mesta Ljubljane smo družbeno funkcijo stanovanjskega gospodarstva že doslej, še bolj pa predvidevamo v bodoče, izvajali v skladu z mislijo tov. Kardelja, da je „u$trezno rešeno stanovanjsko vprašanje pomemben pogoj za počutje delovnega človeka, za njegovo delovno storilnost in socialno varnost ter za njegov odnos do okolja v katerem živi in ustvarja1*. Zato bomo v planskem obdobju 1981—1985 delovni ljudje in občani, vključeni v delegatski sistem in odnos, reševali vprašanja stanovanjske graditve kot pomemben del družbene reprodukcije. V skladu z možnostmi bomo prispevali sredstva za pridobitev svojega stanovanja ter združevali sredstva v OZD in SSS za reševanje skupnih stanovanjskih problemov, zlasti bomo morali posebno odgovorno skrbeti za vzdrževanje stanovanjskega fonda vseh solidarnostnih problemov v okviru družbene pomoči in prenove dolgoročno in učinkovito v vseh ljubljanskih občinah. Prioriteto bomo dajali občinam, v katerih so posamezni problemi najbolj žgoči. — Mnoga prizadevanja za izboljševanje samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov pri reševanju vprašanj stanovanjskega gospodarstva v TOZD, KS, SSS in družbeno-političnih skupnostih so izboljšala delo delegacij in sistem odločanja, venoar delegacije še vedno vse premalo preverjajo stališča v svojem delegatskem okolju, ki je le redko deležno potrebnih informacij z vseh mest odločanja. Zato bomo v tem planskem obdobju mnogo bolj dosledno zagotavljali informiranje in usposabljanje delegatov, ter učinkovitejše delovanje obeh zborov: uporabnikov in izvajalcev ter tako poskušali zagotoviti dejansko realno samoupravno odločanje ljudi. 2. GLOBALNI ELEMENTI PLANA NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V skladu z doslej sprejetimi praynimi in samoupravnimi akti (glej prilogo I), samoupravnim sporazumom o temeljih plana SSS mesta Ljubljane in samoupravnimi sporazumi o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva ljubljanskih občin za obdobje 1981-1985 ter opredeljeno rastjo materialne osnove družbe, bomo na območju Ljubljane in ljubljanskih občin uresničevali predvsem naslednje naloge: — Zgradili bomo 14.846 stanovanj v katerem številu je upoštevana tudi gradnja za potrebe JLA (733 stanovanj). 12.218 od vseh oz. 82.3% stanovanj odpade na družbeno 2.628 oz. 17,6% pa na individualno gradnjo. Tako bomo zgradili 1.075.280 kv. m stanovanjske površine v vrednosti 16.052.931.000 din. Vrednost je izračunana na osnovi očiščene prodajne cene za leto 1980, ki znaša 14.929 din, t.j. na osnovi stalnih cen 1980. Sredstva za graditev bo zagotavljalo združeno delo iz čistega dohodka, delavci z lastnimi prispevki, sredstva banke itd. - Prenovili bomo 690 stanovanj v 101 objektu in zgradili 299 nadomestnih stanovanj na površini 52.624 kv. m v skupni vrednosti 830.440.000 din. Sredstva za prenos bomo zagotavljali iz dohodka OZD, amortizacije, lastnih prispevkov uporabnikov itd. Tabela II/3. - v okviru družbene pomoči bomo dodelili 1700 solidarnostnih stanovanj na 95.200 kv. m v skupni vrednosti 1.421.000.000 din. (Tabela III/1). Za delno nadomeščanje stanarin bomo namenili 34.840.00b din, sodelovali bomo tudi pri financiranju urejevanja Varstveno 'delovnega centra za duševno prizadete odrasle osebe v občini Ljubljana-Šiška s skupnim prispevkom 23.245.000 din, za delo strokovnih služb na tem področju pa bomo zagotovili 41,498.000 din. Tako bomo na področju družbene pomoči za solidarnost na območju Ljubljane združili skupno 1,529.372.000 din.* Večino sredstev bi prispevalo združeno delo iz dohodka 0,900% na osnovi BOD. Sredstva bomo združevali v SSS Ljubljana. V okviru družbene pomoči bomo solidarnostno združevali sredstva tudi na ravni republike in sicer: - za financiranje izgradnje študentskih in dijaških domov skupno 484.658.000 din, za kar bodo združevale OZD 0,29 % (Tabela II/1) dohodka od osnove BOD pri republiški izobraževalni skupnosti, — za financiranje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij skupno 4,993.000 din od tega bodo prispevale OZD iz dohodka na osnovi BOD 0,003 % din. Sredstva bomo združevali v zvezi stanovanjske skupnosti Slovenije. Skupno bomo za solidarnost na ravni republike zagotovili 489.651.000 din iz sredstev OZD 0,295 % iz dohodka na osnovi BOD 482.841.000 din) ter sredstva zasebnih delodajalcev 6.810.000 din). Tako bomo na območju mesta Ljubljane solidarnostno združili 1.473.080.000 din (skupno s solidarnostjo na ravni republike) oz. 1,955.921.000 din*za kar bo združeno delo prispevalo iz dohodka 1,195 % od osnove BOD. — Na nivoju republike bomo združevali sredstva za izgradnjo kadrovskih stanovanj na manj razvitih območjih, vendar bodo OZD v te namene dajale 0,025 % sredstev, v okviru 1,20 % sredstev, ki jih bodo združevale v Ljubljani za vzajemnost čistega dohodka na osnovi BOD. — Na področju gospodarjenja predvidevamo uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine in uskladitev najemnin na višino 48,55din/kv. m. Povsem novo je, da bomo z združeno amortizacijo poslovnih prostorov nakupovali nove poslovne prostore v novih soseskah za potrebe malega gospodarstva kot vzpodbudo za razširitev te vrste dejavnosti. (Tabela VI/3). Vokviru mesta bomo združevali tudi del amortizacije (iz stanarin) 35 % za enostavno reprodukcijo, tabela VI/2 in 30 % za enotne programe prenove (Tabela VI/1.) — Na področju posebej dogovorjenih nalog bomo za odpravo vseh stanovanj VI. in VII. kategorije v občinah Ljubljana Bežigrad, Moste-Polje' in Vič-Rudnik, ter polovico teh stanovanj v občinah Ljubljana Center in Šiška zagotovili dodatno 964 stanovanj (ob 456 stanovanjih, ki so že predvidena v gradnji 1700 stanovanj), kar je skupaj 1420 stanovanj za te namene, oziroma dodatno ca 54.000 kv. m stanovanjske površine v skupni vrednosti ca 806 mio. din. Za odpravo barakarskih naselij bomo zagotovili ob 226 stanovanjih predvidenih že v 1700 solidarnostnih stanovanjih** še 369 stanovanj — skupaj 595 — ca 21.000 kv. m in v vrednosti 308,5 tisoč din. 63 % sredstev za odpravo barakarskih stanovanj bodo zagotovile OZD iz skladov skupne porabe v okviru sredstev 3,175 % iz čistega dohodka, s katerimi bodo le-te razpolagale 27 % osnovnih sredstev, 10% pa naj bi znašala udeležba prebivalca barak. Za odpravo stanovanj VI. in VII kategorije pa bodo 34,9 % prispevale OZD po enakem principu kot pri odpravi barakarskih stanovanj, 36,8 % bomo zagotovili iz 35 % deleža amortizacije, ki jo združujemo pri SSS Ljubljana, 10% iz lastnih sredstev pričakovalcev stanovanj in 18 % bančnih sredstev. Med posebej dogovorjenimi nalogami bomo financirali, skupno z drugimi SIS dnižbenih dejavnosti „Pot spominov in tovarištva11 v višini 1,250.000 din. Na podro^u SLO, NZ in CZ bomo realizirali naloge v smislu zakonske regulative le do meje, ki je pogojena že z določenim sistemom financiranja (zgradili bomo 91 (po 160 oseb) novih hišnihzaklonišč, do 100% usposobili obstoječih 124, opremili in usposobili bomo obstoječih 1006 hišnih enot CZ in formirali, opremili in usposobili novih (manjkajočih) 1392 enot do 80 % in zagotovili 8 % stopnjo materialne rasti za idejno politično in praktično usposabljanje enot. V obdobju 1981—85 bomo v ta namen zbrali 450.987.002 za pokrivanje visokih deficitov iz preteklosti v višini 1,217.100.000 din, sklenili bomo posebni samoupravni sporazum, ki bo določil način reševanja nalog ter vire zbiranja sredstev dolgoročno. — Za reševanje vseh problemov na podredu stanovanjskega gospodarstva bomo delovni ljudje in občani na temeljih zakonskih in drugih določil tersprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva, zagotovili skupno 20.530 * Znesek in seštevek vseh prej naštetih zneskov v katerih so tudi minimalna sredstva zasebnih delodajalcev in pri njih zaposlenih oseb Predvidevamo, da bodo nekateri prebivalci barak in stanovanj VI, VII. kategorije izpolnjevali pogoje za dodelitev solidarnostnih stanovanj. milijonov din (Tabela II/l). Od tega: skupno za stanovanjskeyra ditev 78,2 % vseh sredstev; Razmerje med sredstvi za družbeno in individualno graditev je 73:27 %, kar pomeni, da bomo 3/4 sredstev namenili za družbeno graditev - za prenovo 2,8 % vseh sredstev - za vse oblike družbene pomoči, razen stanovanjske graditve, ki je že v vsoti prve alineje 2,9 %. Potrebna sredstva bomo delovni ljudje in občani združevali upoštevajoč principe samoupravnega odločanja glede vrste in obsega potreb ter obsega in virov sredstev za njihovo zadovoljevanje, lastne participacije za pridobitev svojega stanovanja, vzajemnosti in solidarnosti pri reševanju skupnih problemov ter problemov delovnih ljudi in občanov, ki svojih stanovanjskih in drugih problemov niso sposobni reševati sami itd. Potrebno vsoto 20.530 milijonov din bomo zagotovili (glej tabelo II/2); Viri: - delovni Mudje v OZD - lastna udeležba pričakovalcev stanovanj — del amortizacije — ostala bančna sredstva* - druga sredstva (SPIZ, JLA, delavci pri zasebnikih delodajalcih, odplačila posojil, neporabljena sredstva % 52,1 14,0 v 20,3 10,9 100,0 Svoj delež bodo delovni ljudje iz OZD zagotovili: - Iz dohodka na osnovi BOD a. Solidarnost na ravni Ljubljane: - za izgradnjo solidarnostnih stanovanj - za delno nadomeščanje stanarin - za gradnjo varstveno delovnega centra - za delovanje služb - za prenovo o o o o o h b’S"2’S 2 O O Ul — o b. Solidarnost na ravni republike - za izgradnjo študentskih in dijaških domov - za financiranje MDA Skupaj SRS 0,292% 0,003% 0,295% Skupaj iz dohodka na osnovi BOD 1,405% - Iz čistega dohodka na dsnovi BOD - za vzajemno združevanje sredstev v Ljubljani za stanovanjsko graditev — za kadrovska stanovanja na manj razvitih območjih, vzajemnost na ravni SRS - — nepovratna sredstva — OZD za graditev stanovanj za lastne delavce iz SSP (čistega dohodka) Skupaj iz čistega dohodka: 1,175% 0,025% 3,175% 4,375 % Skupaj iz dohodka na osnovi BOD 1,405% Skupaj iz čistega dohodka na osnovi BOD . 4,375 %1 Skupaj prispevki OZD 5,78% Od vseh izločenih sredstev bodo delavci v OZD sami neposredno razpolagali s 55 % sredstev, 45 % pa bodo združevali v namene vzajemnosti in solidarnosti v Ljubljani in SRS. V tem planskem obdobju bomo vzpostavili tak informacijski sistem, ki bo omogočil natančno spremljanje zbiranja, razporejanja in porabe sredstev. Za vse naloge načrtovane v planu, bodo odgovariali odgovorni nosilci, SSS pa bodo s svojimi letnimi plani zagotavljale natančno spremljanje uresničevanja nalog, realno obveščanje delegatske baze ter opravljanje vseh nalog, ki jih bo možno uresničevati v koordinaciji z drugimi dejavniki. "bančna sredstva so vključena tudi v lastno udeležbo Tabvia n/l: Izločanje la dohodka In ilatega dohodka na oanovl bruto OD Ocena BOD za leto 1980 - 29.487.947.000 din Stopnja realne raatl 1981 - 1985 » 3,5 * letno - rezultantna obč. atp. / " ' : Občine Ljubljane - .kupa) 000 din Leto 1981 1982 -1983 1984 1985 1981-1983 namen izločanja BOD 30,515.647 31,588.101 32,691.977 33,844.010 35,041.015 163.675.750 le Del dohodka za solidarnost v Ljubljani 0,900* 274.640 284.248 294.228 304.596 315.368 1,473.000 2* Del dohodka za solidarnost v SRS 0,295* 90.021 93.170 96.441 99.839 103.370 482.841 3* Del dohodka za prenovo 0,210 * 64.082 66.325 68.653 71.073 73.385 343.718 . Del čistega dohodka za vzajemnost v Lj. 1,175* 358.558 371.100 384.131 397.667 411.732 1,923.188 3* Del člatega dohodka za vzajemnost v SRS 0,025* 7.629 7.897 8.174 8.461 8.762 40.923 S SA. SP. dogovorjeno min. tzl. za TOZD 3,175* 968.872 1,002.763 1,037.971 1,074.547 1,112.558 3,196.706 Skupaj Iz doh. za solidarnost (1 ♦ 2) 1,195* 364.661 377.418 390.669 404.435 418.738 1,933.921 Skupaj Iz člatega dohodka za vzajem. (4*5) 1,200* 366.187 378.997 392.305 406.128 420.494 1,964.111 Skup.J z» aottd. in rzejem. v SRS (2 ♦ S) 0,320* 97.650 101.067 104.615 108.300 112.132 323.764 Skupaj Iz dohodka (1*2*3) 1,405 * 428.743 443.743 459.322 475.508 492.323 2,299.639 Skupaj Is člateiga dohodka (4 ♦ S ♦ 6) 4,375* 1,335.059 1,381.760 1,430.276 1,480.675 1,533.047 7,160.817 Skupaj Izločanje (1*2*3*4*S*6) 5,780* 1,763.802 1,825.503 1,889.598 1,956.183 2,025.370 9,460.436 Tabela 11/2: Obseg sredstev za stanovanjsko graditev, prenovo, družbeno pomoč In drugo porabo v obdobju 1981 - 1985 v občinah Ljubljane (planirano oblikovanje sredstev) • \ 000 din V iri sredstev 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 % 1. SREDSTVA OZD 1.1 Iz dohodka 428.743 443.743 459.322 475.508 492.323 2,299.639 11,2 1*2 Iz čistega dohodka 1,335.061 1,381.761 1,430.276 1,480.675 1,533.044 7,160.818 34,9 1-2.1 Za vzajemnost 366.189 378.998 392.305 406.128 420.492 1,964.112 9,6 1-2.2 S samoupravnim sporazumom \ dogovorjeno minimalno izlo- Čanje za TOZD 968.872 1,002.763 1,037.971 1,017.^547 1,112.553 5,196.706 25,3 Skupaj dogovorjeno izločanje (l-l + 1.2.1 * 1.2.2) 1,763.804 1,825.504 1,889.598 1,956.183 2,025.368 9,460.457 46,1 1-2.3 Dodatno izloč. izč. doh. 158.682 164.232 169.998 175.988 182.214 851.114 4,2 1-3 Druga sredstva 033 ^ 74.559 84.977 79.834 70.160 79.345 388.875 1,9 Skupaj sredstva OZD 1,997.045 2,074.713 2,139.430 2,202.331 2,286.927 10,700.446 52,1 2- LASTNA UDELEŽBA PRIČAKO- VALCEV STANOVANJ 514.777 576.258 704.796 627.793 456.087 2,879.711 14,0 3- DEL AMORTIZACIJE 74.813 100.496 118.749 124.397 127.589 546.044 2,7 4- OSTALA BANČNA SREDSTVA 544.713 899.511 1,450.401 1,012.715 248.988 4,156.328 20,3 5- DRUGA SREDSTVA 2) 7 41.013 414.517 347.857 302.092 442.010 2,247.489 10,9 Skupaj viri sredstev (1-5) 3,8 172.361 4,065.495 4,761.233 4,269.328 3,561.601 20,530.018 100,0 °POMBA: l- Odplačila posojil delavcev, sproščena sredstva Iz vezave (realna vrednost) Sredstva JLA za nakup stanovanj, sredstva SPIZ, sredstva delavcev pri zasebnih delodajalcih, odplačila posojil občanov iz bivšega občinskega stanovanjskega sklada in sredstev po 13. členu zakona o programiranju s financiranjem graditve stanovanj ter neporabljena sredstva iz l. 1980 v višini neangažlranlh sredstev Tabela 11/3: Obseg sredstev za stanovanjsko graditev, prenovo, družbeno pomoč tn drugo porabo v obdobju ' 1981 - 1985 v Ljubljani (planirana poraba sredstev 000 din Poraba sredstev 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 % 1. STANOVANJSKA GRADITEV 2,955.868 3,168.383 3,989.998 3,419.040 2,519.567 16,052.856 78,2 1.1 1.1.1 Družbena graditev Solidarnostna stan. 158.845 167.205 359.490 367.851 367.851 1,421.242 6,9 1.1.2 Nadomest. stan. za prenovo 53.505 42.637 19.325 45.145 59.358 249.970 1,2 1.1.3 Druga družb.najemna stan. 1,292.419 912.222 1,247.109 887.484 291.921 4,448.155 21,7 Skupaj družb, na jem. stan. 1,504.769 1,122.064 1,655.924 1,297.480 719.130 6,299.367 30,7 1.1.6 Etažno zasebna stanovanja 1,114.002 783.101 1,212.011 948.066 559.912 4,617.092 22,5 1.1.7 Stan. za potrebe JLA 14.787 238.491 167.951 117.566 251.927 820.722 4,0 Skupaj družbena graditev 2,663.558 2,143.656 3,025.886 2,363.112 1,530.969 11,737.181 57,2 1.2 Individualna graditev 292.310 1,024.727 954.112 1,055.928 988.598 4,315.675 21,0 1.2.1 Organizirana (zadružna) 128.091 860.508 789.893 891.709 824.379 3,494.580 17,0 1.2.2 Ostala (razpršena) tnd. graditev 164.219 164.219 164.219 164.219 164.219 821.095 4,0 2. PRENOVA !) 106.838 127.873 124.508 112.728 108.523 580.470 2,8 3. DRUGA DRUŽBENA POMOČ 2) 104.507 112.959 117.869 123.272 122.438 581.045 2,8 4. DRUGA PORABA SREDSTEV 705.148 656.280 528.858 614.287 811.073 3,315.646 16,2 4.1 Za kadrovska stanovanja na manj razvitih območjih 7.629 7.882 8.174 8.460 8.762 40.907 0,2 4.2 Adaptacije In rekonstrukcije 3) stanovanj ter odliv sredstev v druge občine 4^ 697.519 648.398 520.684 605.827 802.311 3,274.739 16,0 Skupaj poraba 3,872.361 4,065.495 4,761.233 4,269.328 3,561.601 20,530.018 100 OPOMBA : 1. Prenova brez nadomestnih stanovanj, kt so vključena v graditev 2. Subvencioniranje stanarin, solidarnost na nivoju SRS, sofinanciranje VDC 3.8% vseh sredstev za kreditiranje 4. Neto odliv sredstev preko kreditiranja delavcev v TOZD (12 % vseh sredstev za kreditiranje) NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANA v 000 din Graditev stanovanj po Število stanovanj. m2 ln vredno S t 1 dograjenih stanovanj po letih 1981 - 1983 1981 1982 1983 1984 1985 vrstah In lastništvu štev. m2 din štev. m2 din štev. m2 din štev. m2 din štev. m2 din štev. m2 din Družbena gradnja °ruLb.najemna- skupaj 672« 422.020 6.300.366 1577 100.793 1,504.773 1184 73.160 1.122.069 1766 113.920 1.555.926 1398 86.910 1.297.486 802 48.170 719.133 ■drušbena najemna 3021 326.820 4.879.119 1387 90.133 1,345.930 984 63.960 954.863 1335 8b.8!3 1.296.434 958 62.270 929.633 362 23.530 351.281 * aolldernoetna 1700 93.200 1.421.247 190 10.640 158.845 200 11.200 167.206 430 24.080 359.492 440 24.640 367.853 440 24.640 367.852 tlačna 4737 309.203 4.616.143 1148 74.620 1.114.007 807 52.433 783.104 12<9 81.183 1.212.017 977 63.505 948.071 577 37.505 559.915 Orulbena gradnja skupaj 11435 731.115 10.916.509 2725 173.415 2.618.782 1991 127.613 1.903.173 $013 192.135 2,867.943 2373 133.,15 2.2-.5.S57 1379 85.673 1.279.048 a. °®IVH>UALNA GRADNJA “ Oroantslrsna 2121 234.080 3.494.597 78 8.580 128.091 524 57.640 860.312 481 52.910 789.897 543 39.730 891.713 502 53.220 824.383 * trgani sl rana 300 53.000 821.099 100 11.000 164.220 100 11.000 164.220 100 11.000 164.220 100 11.000 164.220 100 11.000 164.220 ^vtdualna grad.skupaj 2621 289.080 1.313.696 178 19.380 292.311 52« 68.640 1.024.732 581 63.910 954.117 S43 70.730 1.035.933 602 66.220 988.603 JtupAj n. n 14113 1.010.3« 13.232.20! 2903 194.993 2.911.094 2613 19S.255 2.32?. »3 $596 236.013 3.822.363 $018 221.145 3.201.490 ,ee*e 1981 151.895 2.267.651 6^DNJA ZA JLA * 182«!tar SSNO) 733 34.973 820.726 40 3.000 44.787 213 13.975 236.-:92 150 11.250 167.152 105 7.873 117.566 225 16.875 251.928 1 ..... ........ •mmmmmmmmmmm ‘*UpAJ 14BM 1.073.28< 16.032.93: 2943 197.995 2.935.882 2828 !12.2>> 3.155.393 3746 267.263 3.990.01« 3123 229.020 3419.01" 2206 1168.770 2.519.3«! •♦Dam 1 1 °POmbei povrlin« stanovanj. v druib.nl gradnj l Je 15 ml, pri aolidamostnlh pa S* ml Porpnfna površin* stanovanja v individualni gradnji Je 110 ml Povprečna površina stanovanja sa JLA Jo 75 ml. Pri teh stanovanjih Je investitor SSNO, sato planiramo graditev aamo količinsko Povprečna cena 1 ml je 14.929,- din. *ABELA VI/l: Planirana višina združenih sredstev amortizacije - za prenovo Občina Višina planiranih sredstev po letih Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 ^žltjrad 8,445.260 11,“271.068 13,162.246 13,975.674 14,425.861 61,280.009 ^oste-Pblje 7,466.760 9,839.536 11,820.103 12,451.340 12,976.036 54,553.775 Center 5,654.182 7,430.966 8.597.043 9,023.441 9,449.652 40,205.284 Šiška 8,287.386 11,638.<62 13,643.252 14,028.134 14,050.184 61.647.418 ^ič-Rudnik 3,750.566 5,013.393 6,262.935 6,613.617 6,613.616 28,254.127 Ljubljana 39,604.054 45,193.425 53,485.577 56,092.207 57,565.350 245.940.612 TABELA VI/i: Planirana višina združenih sredstev amortizacije stanarin za enostavno reprodukcijo 2*ina Višina planiranih sredstev po letih Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 Vigred 9,852.686 13,149.578 15,355.953 16,304.953 16,830.172 71,493.342 M°ste-Polje 8,711.221 11,479.459 13,790.119 14,526.565 15,138.709 63,646.073 Center 6,596.546 8.669.460 10,029.883 10,527.347 11,082.926 46,906.162 ^Iška 9,668.616 13,578.204 15,917.128 16.366.156 16,391.881 71,921.985 ^-Rudnik 4,375.659 5,848.959 7,306.757 7,715.886 7,715.887 32,953.148 Lhbljana 39,204.728 52,725.660 62,399.841 65.440.907 67.159.575 286.930.711 TABELA Vl/3: Planirana združena sredstva amortizacije poslovnih prostorov - za razširjeno reprodukcijo Občina t Višina planiranih sredstev ] po letih Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 Bežigrad 2,415.934 2,415.934 2,415.934 2,415.934 2,415.934 12,079.670 Montc-Polje 1,425.505 1,425.505 1,425.505 1,425.505 1,425.505 7,127.525 Center 25,860.880 25,860.880 25,860.880 25,860.880 25,860.880 129,304.400 Šiška 2,818.055 2,818.055 2,818.055 2,818.055 2,818.055 14,090.275 Vič-Rudni k 2,917.452 2,917.452 2,917.452 2,917.452 2,917.452 14,587.260 Ljubljana 35,437.826 35,437.826 35,437.826 35,437.826 35,437.826 35,437.826 PLAN PREDLOG ob tem Pa smo skrbeli tudi za druga vprašanja stanovanjskega gospodarstva. V Ljubljani smo v srednjeročnem obdobju 1 1971 -1980 za te namene zbrali skupno 14.959 milijonov din.* Najpomembnejši vir sredstev so bila izločena sredstva OZD v obliki 6-odstotnega stanovanjskega prispevka ter sredstva skupne porabe iz razdelitve čistega dohodka (53 % navedenega zneska). Ostalih 47 % so bila druga sredstva OZD, amortizacija stanovanj« samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za leto 1981! L UVOD Plan Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za področje stanovanjskega gospodarstva, ki ga je skupščina SSS Ljubljana sprejela po delegatski poti dne upošteva vsa določila Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu Slovenije ter vse elemente sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981-1985. Plan upošteva tudi druge samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki so pomembni za plan stanovanjskega gospodarstva. Naloge opredeljene s tem planom bomo uporabniki in izvajalci — delovni ljudje v OZD in delovni ljudje in občani v KS, dosledno izvajali in na osnovi izdelane metodologije tudi spremljali njihovo uresničevanje. Ker bo potrebno v skladu s sprejetjem novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu in njegovega komentarja opraviti določene spremembe glede fizičnih m materialnih obvez, bomo v skladu z načelom kontinuiranega planiranja v sistemu družbenega planiranja te korekture opravili z aneksom k samoupravnemu sporazumu in nato tudi z aneksom k temu planu. in vrste njihovo ti. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA 1. UVOD mesta cija stanovanj, lastna udeležba občanov,bančna sredstva, sredstva SPIZ .sredstva JLA itd. Skupaj s sredstvi za vzdrževanje in upravljanje obstoječega stanovanjskega sklada v Ljubljani smo zbrali za enostavno tn razširjeno reprodukcijo skupno 15,5 milijarde din. Sredstva za gospodarjenje so tako predstavljala cca 5 % skupnih sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. 2. CILJI IN USMERITVE RAZVOJA ZA LETO 1981 Temeljni cilji področja financiranja iz združevanja sredstev v stanovanjskem gospodarstvu Ljubljane izvirajo iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 1981-1985, Srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 in novega Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Izhodišča za vzpostavitev novega sistema financiranja, ki ja opredeljen z zgoraj navedenimi dokumenti, so predvsem: - obvezna lastna udeležba posameznega delavca in občana v skladu s finančnimi možnostmi ter splošnim socialnim in zdravstvenim stanjem - združevanje sredstev iz dohodka TOZD in DSSS ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom * sredstvi v lasti občanov in delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebnih delodajalcev) po načelu solidarnosti z« reševanje stanovanjskih problemov tistih delovnih ljudi in občanov, ki svojega stanovanjskega problema ne morejo rešiti, v skladu s splošnimi akti SSS - združevanje sredstev iz čistega dohodka OZD in zasebnih delodajalcev po načelu vzajemnosti v Ljubljani in v SRS - uveljavitev in potrditev načela, da so stanovanjska'graditev, prenova in družbena pomoč zadeva enotnega mestnega Osnovna značilnost stanovanjskega gospodarstva na območju ita Ljubljane z vidika financiranja in združevanja sredstev v dosedanjem obdobju je bila v tem, da materialna osnova ni bila ovira, vsaj v zadnjih letih ne, za izpolnjevanje s plani začrtanih nalog. Sredstva so kot ovira nastopala kvečjemu zaradi nepravilnega usmerjanja v posamezne faze proizvodne verige od pomena, kar bomo uresničili z združevanjem dela sredstev zs namene vzajemnosti, solidarnosti, prenove in posebej dogovorjenih nalog pri SSS Ljubljana - samoupravno usposabljanje pričakovalcev stanovanj kot investitorjev v SSS - vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal zagotavljanje pravočasnih in primernih informacij s* učinkovito upravljanje v stanovanjskem gospodarstvu. Naloge, ki izhajajo iz ciljev in izhodišč novega stotem* financiranja, vsekakor niso lahke. Vendar pa jih bomo * angažiranim delom uspeli realizirati. Pozornost bomo v letu 1981 “P0” - _ _ tako nujno potrebo, kot je ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, ItMo^ikegafond*" brez »reditev za komunalno opremljanje zemtiilč in sredstev za gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom (stanarine, najemnine, prispevki ETL), razen sredstev amortizacije to posvečali vsem področjem, prioriteto pa bomo dali vzpostavljanju informacijskega sistema, ki bo omogočil nadzor nad vsemi denarnimi tokovi, med vsemi subjekti stanovanjskega gospodarstva in nad namensko porabo sredstev. Tako bomo omogočili jasne in sprotne informacije za odločanje delegatske baze. Za izdelavo tega sistema so odgovorne vse SSS in DPS v Ljubljani. 3. PLAN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN FINANCIRANJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANE ZA LETO 1981 3.1. Potrebna sredstva Za uresničitev načrtovanega obsega stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in posebej dogovoijenih nalog v Ljubljani bomo v letu 1981 namenili 4.590.793 tisoč din. Za namene vzajemnosti in solidarnosti v SRS bomo oblikovali 118.328 tisoč din. Skupno bomo za potrebe stanovanjskega gospodarstva, ne upoštevaje dela sredstev za gospodarjenje,* zagotovili v letu 1981 sredstva v višini 4.709.121 tisoč din. Potrebna sredstva bomo delovni ljudje in občani združevali upoštevaje načela samoupravnega odločanja glede vrste in obsega potreb ter obsega in virov sredstev za njihovo zadovoljevanje, lastne participacije za pridobitev svojega stanovanja, vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu na območju Ljubljane in zagotavljali sredstva za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu SRS. upoštevano je 65 % združenih sredstev amortizacije stanovanjskega fonda, v tem 35 % amortizacije za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije in 30 % za prenovo. Ostala sredstva za gospodarjenje so razvidna v planu gospodarjenja za leto 1981 3. 2. Izhodišča pri pripravi plana financiranja in združevanja sredstev Osnovna izhodišča uporabljena pri izdelavi plana financiranja in zdmževanja sredstev za leto 1981 so predvsem naslednja: Plan je grajen na osnovi določil, stopenj in razmerij Samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in Srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani za obdobje 1981-1985 in na osnovi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Pri združevanju sredstev za financiranje prenove in sofinanciranje Varstvenega delovnega centra, kakor tudi pri načrtovanem sofinanciranju Pohoda po poteh tovarištva in spominov smo upoštevali predvsem določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Pri oblikovanju in porabi finančnih sredstev je uporabljen neto princip zajemanja sredstev kar pomeni, da s sredstvi tekočega priliva v letu 1981 pokrivamo planiran obseg stanovanjske graditve prenove, družbene pomoči in posebej dogovoijenih nalog v letu 1981. Ta princip je bil upoštevan Uidi pri izdelavi srednjeročnega plana financiranja za obdobje 1981—1985. Podatki o neporabljenih sredstvih ob koncu preteklega leta še niso znani, so pa v pripravi. Podrobna stmktura prihodkov in odhodkov bo razdelana v finančnih planih posameznih odborov pri SSS v Ljubljani, upoštevaje tudi neporabljena sredstva preteklega leta. Načrtovana cena kv. m stanovanjske površine za leto 1981 znaša 18.064 din. Izračunana je na osnovi povprečne očiščene prodajne cene kv. m stanovanjske površine v letu 1980 in na osnovi izhodišča, da v letu 1981 razmeije med ceno kv. m novozgrajenega stanovanja in povprečnim mesečnim neto OD ne sme preseči razmeija, doseženega v letu 1980. Pri izračunu načrtovanih izdvajanj iz dohodka in čistega dohodka (po načelu sedeža TOZD) za namene stanovanjskega gospodarstva smo upoštevali naslednjo planirano višino mase bruto osebnih dohodkov OZD in DSSS po občinah v Ljubljani: ’ i \ (zneski v 000 din} Bežigrad 6.921.971 v % 19,1 Center 14.295.327 39,5 Moste-Polje 4.867.124 13,4 Šiška 6.454.466 17,8 Tič-Rudnik 3.703.798 10.2 Skupaj Ljubljana 36.240.686 100,0 Pri oceni sredstev zasebnih delodajalcev sta uporabljena doseženo oblikovanje sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v letu 1981 in ugotovljeno razmeije priliva teh sredstev med občinami. Pri delitvi lastne udeležbe na delež občana in delež banke smo shajali iz ocene, da je bilo ob podpisu Samoupravnega sporazuma 0 temeljih plana stanovanjskegagospodarstva v Ljubljani za obdobje 1981—1985 (sporazum je vsldajen med SSS, banko in komunalno skupnostjo) doseženo povprečno razmeije občan : banka = 1:2,3. Pri opredeljevanju skupne višine lastne udeležbe so upoštevana določila Sporazuma o temeljih plana glede odstotka lastne udeležbe pri pridobitvi oziroma nakupu stanovanja oz. pri individualni gradnji in načrtovan obseg, strukturo in vrednost gradnje v Ljubljani za leto 1981. Ostala pomembnejša izhodišča, uporabljena pri pripravi plana financiranja, so navedena v opombah tabel št. II/1 in II/2, Uvedena pa so tudi po posameznih poglavjih tega plana. 3. 3 Zagotavljanje sredstev Glavni vir sredstev bodo tudi v letu 1981 sredstva OZD, saj predstavljajo 49,1 % vseh sredstev za namene stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani, upoštevaje izdvajanje sredstev za vzajemnost in solidarnost v SRS pa skupno 50,3 odstotka vseh načrtovanih sredstev. Dmgi najpomembnejši vir so bančna sredstva, ki predstavljajo 32,5 % vseh načrtovanih sredstev za potrebe stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani, skupno z deležem banke v lastni udeležbi pa 38,9 % celotne potrebne mase sredstev. Delež bančnih sredstev še ni usklajen z banko. V letu 1981 je delež bančnih sredstev znatno višji kot je načrtovan v srednjeročnem planu 1981—1985 spričo relativno večjega načrtovanega števila stanovanj v letu 1981, kot je načrtovano povprečje v obdobju 1981-1985. Po drugi strani pa je to tudi posledica relativno nizke prognoze rasti BOD v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 (index za Ljubljano 122,9, upoštevaje 1,9 % stopnjo rasti zaposlovanja). Tabela 11/1 NAČRTOVANI VIRI SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADITEV, ApAPTACIJE IN REKONSTRUKCIJE, POSEBEJ DOGOVORJENE NALOGE, PRENOVO IN DRUŽBENO POMOČ V LJUBLJANI TER ZA VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST V SRS V LETU 1981 (zneski v OOO din) Viri sredstev Znesek Znesek Strukt. Strukt.skupaj posamično skupaj LJ. v % LJ.+SRS v % I. ZA STANOV.GOSPODARSTVO V LJUBLJANI 1. SREDSTVA OZD a) Na osnovi SS o tem.plana ,\ 1981-1985: 5,46 % od osn.B0Di; b) Dodatno izločanje OZD iz SSP 0,52 % od osn. B0D2J 1.978.742 180.452 c) Druga sredstva OZD^) (skupaj vklj. za SRS) 87.242 2.254.436 49,1 50,3 (2.570.406) 2. SREDSTVA ZASEBNIHvDELODAJALCEV*) 5,46 % od osn.B0Dv 40.194 40.194 0,9 (skupaj vklj.za SRS) (42.552) 0,9 3- ZDRUŽENA SREDSTVA AMORTIZACIJE STAN.FONDA 5) a) 55 % za nadom.gradnjo za 59-205 stan.VI. in VIL.ktg b) 50 % za nadom.gradnjo za stanovanja pri prenovi 33.602 72.807 1,6 1,6 4. SREDSTVA SPIZ 245.236 5,3 5,2 5. LASTNA UDELEŽBA6^ (2,8) a) Občani 128.526 b) Banka 295.611 424.137 9,2 9,0 6. SREDSTVA SSNO (stan.JLA) 61.779 61.779 1,* 1,3 7. BANČNA SREDSTVA?) (banč.sred.vklj. z deležem 1.492.204 (1.787.815) 1.492.204 32,5 31,7 pri lastni udeležbi) (38.9) - (38.0)- Skupaj za stanovanjsko gospod.Ljubljana - 4.590.793 100,0 100,0 II. ZA VZAJEMNOST IN SOLID. V SRS 1. SREDSTVA OZD - za vzajemnost v SRS (kadrov. stanovanja: 0,025 # od osn.BOD) - za solid.v SRS (stud.in dij.domovi, 9.060 (2,4) MDA: skupaj 0,295 % od osn.BOD) 106.910 115-970 98,0 2. SREDSTVA ZASEBNIH DELODAJALCEV4) - za vzajemnost v SRS 0,025 % • od osn.BOD) 184 - za solid.v SRS (0,295 % od osn.BOD) 2.174 2.358 2.0 (0.1) Skupaj za vzajemnost in solid. v SRS - 118.328 100,0 (2,5) III.SKUPAJ VSI VIRI ZA STANOV.GOSPOD. V LJUBLJANI IN ZA SRS (I ♦ II) 4.709.121 (100,0) Opombe: i )5,46 % m 5,78 % minus/),025 (vzajemnost v SRS)_ in 0,295 (solid. v SRS)/ 2'na osnovi prognoze, upoštevaje pretečeno srednjeroč.obdobje in načrtovani delež stanovanjsko-komunalnega gospodarstva v družbenem proizvodu Ljubljane -nza obdobje 1981-1985 (6,5 %) ^(odplačila posojil delavcev, sproččena sredstva iz vezave v OZD ^'okrajšava za: delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic ,\oprovlJaJo umetniško ali drugo dejavnost ?7.3 e3 LJJ3L'ii;3A *Bz.;:xv.i:\’3:-, 3'-;z::lv v; csseo-;. -zl-.-zlu ssascvatj, rar-n z:: ichaczzah v lz.-j v u3<:::: bsžizhad TABELA III./* ‘OV.CIJA dŽS:* > povpreina površine seliš.stanovanja Ja}},7 a 576 stanovanj dograjenih v lotu 1981 pronalaao nazaj v lete 1960, ker ao bila le v letu 1930 skoraj dograjena c^:::a Ljubljana -moste - polje sl-kivanjsk; _C3srov^.^3v:iv^srAr.'cvA;:j, vasiAii is lcucijah v TABELA II1/4 «aoi... ISg* nente- — cij«* Število dorra/eaih stanovanj blokovna individualna JLA število ne- dokončen!h --..v. •tencvanj Cponbe ob koncu 1981 ^TIIE LOKACIJE Nadaljevanje na zaletnih lokacijah MS 4/5 - 2VŽI35 4 830 209 MS 12/2 . SOVE JAHSE 4 509 Skupaj: 1.139 209 Hov« lokacije __SkupeJ____________________•_________ ...^SfcupaJ aestae lokacije 1.139 ' ****■*•••• ••■■■•■■■eBeeeeeeee* e IlVSCtESTNE LOKACIJE Medeljevanje ne le sašetihlokacijah MS-n in 105 ZALOG 3 " " 18 4 " ~ ' 13 Sova lokacije ^_3kupeji Skune.1 izvenoeetno lokacija 18 / TABELA III/5 CBČINA LJUBLJANA- M03TE - POLJE velikost zorajs:!:- stanovanj fc soseskah v letu 193: v občini ljubljana-moste-polje lokacija - soseska objekti čtevio.o dograjenih stanovanj Garsonjere 1 S. 1 1, 2 5 Dvo, dvoinpol sobna Tro, trolnpclsobne 5tiri in več sobna Skupaj Cpoabe MS a,5 FUŽINE B 14,15 3 . 2 A 6 1 59 A 12 36 37 A 5 25 73 A 11 72 48 B 11, 12, 13 12 3 B a, 9, 10 12 3 B 1, 2, 3 12 3 B 4,5 8 2 B 6, 7 8 2 A 1 24 44 A 9 24 44 B 28, 29, 30 12 3 B 31, 32 8 2 B 33, 34 8 2 * •15 13 '4 12 1 24 24 24 16 16 24 16 16 26 64 100 112 124 39 39 39 26 26 72 72 39 26 26 189 MS 12/2 NOVE JARŠE OBJEKT: B 4 B 5 I 1 r 2 31 16 • 1 55 22 62 22 62 8 8 11 11 $3 2$ 76 195 38 309 SKUPAJ: 346 522 82 189 1139 občina ljubljan; -šiška STANOVANJSKA GRADITEV I'. - oevilu, vrdian in rctreskih sredstvi;-: v letu T..3ZLA II1/3 1531 V OBČINI LJUBLJANA -SISKA VRSTA IN LASTNIŠTVO -tevTle dCAončun: stanovanj :: Površina v n'’ Cena Vrev-iouL v CCC ii-. Nedckenooha stanovanja ob koncu leta 1961 število Površina ^'^^“^iArani!-. Cpcn 8 I. DRUŽBENA GSABKJA A. Bružbeao-nsje-r.a skupaj 284 20.886 18.064 377.285 - družbeno r.ajennn 170 13.260 18.064 ‘239.529 - solidarnostna \ 114 " 7.626 18,064 1371756 Etažno lintni.ltvc 190 12.350 18.064 223.090 Skupaji A74 33.236 18.064 600.375 II. INDIVIDUALNA GEAŽNJA A. Črpanisirana 3. Neorganiziran-. ■ & Skupaj: ' III. GRADNJA ZA JLA / * (Investitor S3NC) SKUPAJ I . II ♦ III 4?4 33.236 18.064 600.375 povprečna površine 66,9 C3CINA LJUBLJANA * SISKA STANC VANJSKA GRADITEV FC OBSEGU, ŠTEVILU STANOVANJ, VRSTAH IN LOKACIJAH V LETU 1961 V CSCINI LJUBLJANA- SISKA TABELA III/4 LOKACIJA Stanje doku- menta- cija Število dograjenih stanovanj blokovne individualna število nedokončanih atanovanj ob koncu 1981 Cpoabe MESINE LOKACIJE Nadaljevanje na začetnih lokacijah tiS 8/2 NOVE DRAVLJE SS 10 DRAVELJSKA GMAJNA 300 174 Skupaj Nove lokacije Skupaj Skupaj aestne lokacije 474 isvamssTHE lokacije Nadaljevanje na začetih lokacijah Skupaji Nove lokacije Skupaj i Skupaj lzvenaeatne lokacije SKUPAJ 5I2MIVB IN IZVEKME3TNE LOKACIJE 474 • • TABELA III/5 OBČIMA LJUBLJANA- ŠIŠKA VELIKOST ZGRAJHJIH STANOVANJ PO SOSESKAH V LETU 1981 V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA N Lokacija - soseska OBJEKTI ŠTEVILO DOGRAJENIH STANOVANJ Opombe Garsonjere IS. 11/2 8 Dvo, Tre. treinpolsobna Štiri in ve5 sobna Skupaj 6a a/2 aovs dbavljb OBJEKT B-8 59 . 92 40 14 150 »-9 59 92 40 14 150 : 108 84 80 28 500 88 10 DRAVELJSKA GHAJHA OBJEKTI F 92 55 10 - 87 0 92 55 10 - 87 v 84 70 20 174 SKUPAJ 192 159 100 28 *7* TABELA 1IIZ/3 OBČINA LJUBUAiU - nČ - eOBEIK ____ ' »TAMOVANJSKA GRADITEV fC tiTKTUU, PCTBaINI, 7X3 iVK 13 POSEBNIH SREDSTVIH 7 LETU 1981 7 CBČEII LJUBLJANA - TXC - KDISIK Jtavilo Po vrlina v n2 Vrednost v Nedokončan« stanovanja ob koncu leta 1981 ^ •»siTa JU LASTJuSTVO do« ' V vs ••• ij i XnV '®-- , r;:? ■ • <%* .... J *-* ii V ; ( .-,■' - r '•*! £ ,.t f STANOVANJSKA GRADNJA -SITUACIJA LOKACIJ -----t«Oim MtM*tMOK ICUM STANOVANJSKA GRADNJA • lOMOVNA £QH .« Avsečeva 14 Viator 678 37. DJUREIČ JELENA Pot v dolino 39 Rast 677 38. KOŠČAK FANI Pokopališka 16 DelikatesatBojčeva 18 675 39. BRAČKO BRANKO Polje ?6o Perutnina Ptuj 675 40. KRAMAR JANEZ 41. STANKOVIČ BISERKA 4P. BIČvAIT IVANKA 4?. TURJAKU? I3AE 44 . KREJAN RCIIAIIA 45. NIKOLIČ MIRJANA 46. -BEELIČ ŠERIF 47. ČAUŠEVIČ MASE 48. OGRAJŠEK - GRANDE NADA 49. STANEŠLJEVIČ JELKA 50. MAKOVEC PAVLA 51. GAMANOVIČ LEPOŠLAVA 52. GARTUS VLADIMIR 53- ŽILIČ IBRAHIM 54. JAPIČ HUSEIN 55. KEBER MARIJA 56. ŽAGAR ALOJZ 57. NEDELJKOVIČ ASKA 58. AGIČ MUHAREM 59. RIFERLJ KATARINA 60. BES VERONIKA 61. KOČEVAR JOŽE 62. DOLENC GABRIJELA 65. ZULIČ SADIKA 64. FRANČIČ ANGELA 65. JEŽEK LOJZKA 66. RAKIPOV MARIJA 6?. ZAHIROVIČ ŠABAN 68. ZLATKOVIČ LJILJANA '69. TRAILOVIČ SVETOZAR 70. " STRANJAK JOŽICA 71. ZORKO BOJAN 72. POKORN OLGA 73- ČELALIČ LJILJANA 74. PEJČIČ GOJA 75. ROJC DANILA 76. ZARIČ DRAGOLJUB 77. TOMAŽIČ BOJAN 78. BEHRIČ HAŠIM 79. FURAR ALOJZ 80. ZEMLJAK JOŽE 81. KODHUN JOŽICA 82. ŠINKOVEC MARJAN 83. HABIČ BOŽA 84. JELEČ IVAMA 85. HODAK ZDRAVKO 86. RAVNIKAR PAVEL 87. ANŽUR MARICA 88. ŽARKOVTČ-CORICELLI MIR/ 89. ODŽAKLIČ DRAGICA 90. 3AIN0VTČ DRAGAN 91. SIMEUNOVIČ GAJC 9). GEIGER ANTON 94. SVETELJ DARJA 95- KROŠZLJ ALBINA 96. LAZIČ CVETO 97. ZAKRAJŠEK MARIJA 98. BREGANT KARIJA Hruševska 40 Cesta v prod 9 Novo Polje c. L/6 Agrokombinatska 52 Sadinja vas 7 d Zg. Kašelj 4o Šmartinska 156 Poljanska 66 Oklškega "4 z Krožna pot J6 Zaloško 1'? Stepanjska 5 Zaloška 47 Zaloška 181 Moškričeva 42 J^na Husa 12 Bizoviška 32 b Malejeva 19 Cesta v Zajčjo Dobravo Hradetskega 39 Ob Zeleni jami 9 Bavdkova 2 . Jarška 57 Stražarjeva 12 b Vide Pregare 37 šmartinska 106 Vide Pregare 11 Poljanska 66/a Zg. Kašelj lo3 Zg. Kašelj 49/a Cesta v Šmartno 33 c Pokopališka lo Vide Pregare 16 Zaloška 92 a Pot na most 3 Zg. Kašelj 93 Dobrunjska 32/a Zaloška lo7 Puterlejeva 8 Ealoška 3? Ulica 15. aprila 3 Na peči 24 Cesta na Kope 2? Zg. Kašelj 16 Novo Polje c. 69/a Sneberska 71 Bernekerjeva 22 Bizoviška 1 Na peči 22 Zg.Kašelj, Minka Bobnar 1? Zg. Kašelj 82/a Društvena 16 Ob Zeleni jami 21 Novo Polje c. III/26 Kvedrova 13 Na peči 24 Zakotnikov 1 Menardova 26 Gruda 665 Emona Zalog 664. Pletenina 662 SGF Pionir 662 Hotel Turist 660 Mercator 657 SGP Pionir ' 652 Komunalno podjetje 652 Ljubljanska banka ^ 652 Klinični center 65o upokojenka 647 Unitas 647 upokojenec. 646 Saturnus 642 Indos 642 upokojenka 637 upokojenec 635 Bolnica Petra Deržaja 634 Avto-moto Turing 633 upokojenka 63o Staninvest 626 upokojenec 621 VVZ Jarše 62o Klinični center 617 upokojenka 616 OŠ Zvonka Runka 616 Obrtno podjetje Moste 615 Kanalizacija 613 Perutnina Zalog 613 Kartonažna tovarna 612 Učne delavnice 61o Tribuna Ljubljana 608 upokojenec 606 Zavarovalnica Triglav 6o5 Žima Ljubljana 6o3 Tovarna mesnih izdelkov 599 Papirnica Vevče 597 Volan Ljubljana 597 Listostroj 592 upokojenec 590 upokojenec 590 Klinični center 589 Slovenijales 585 upokojenka 585 Iskra-Stegne 563 Tonosa 582 upokojenec 5 80 Mercator 580 Avtotehna 580 VVZ Vevče 574 Izolirka 575 Saturnus 575 Slovin Ljubljana 570 Iskra-Keramikn 569 upokojenec 56* Varnost Ljubljana 56^ Klinični center 560 inv.upokojenec 5 5C 99. RAJŠTER ANA llo. JELEN MILAN 101. DUMEKZIČ DANICA 102. HOČEVAR MARICA" 103. KRANJC FRANČIŠKA 104. HOČEVAR VIKTORIJA 105. DAMJANI ROZA 106. ŽIVKOVIČ MILIVOJE lo?. ŽAGAR ERVIN 108. BAŠIČ HASAN 109. MESIČ RASIM 110. DEJANCVIČ SLAVICA 111. KOVAČ OLGA 112. VIDIC JOŽEFA 113. BABIČ DRAGICA 114. STRUNA MATJAŽ 115- GROMILIČ SAFIJA 116. LUČIN ANTONIJA 117. DUKANOVIČ VOJO 118. KOKOT IRANCI 119. KAMNIKAR RUŽA 120. ŠTIMAC JANEZ 121. ČELIČ ZORICA 122. KREMENOVIČ MILAN 123. HUTAR ANDREJA 124. DOLČIČ MILKA 125. OSTROŽNIK IVANKA 126. NOVAK LEOPOLD 127. IVKOVIČ STANIŠA 128. BRODNIK KATJA 129. RIZVIČ SAČA 130. BAŠ ZINKA 131. MILOSAVLJEVIČ BRANKO 132. MILOVAC BISERKA 133. OBLAK MARIJA 134. TOPLAK MARCELA 135. MIHELIČ FRANC 136. BRELIH MARJAN 137. OMAHEN MARIJA 138. GLAVICA ANDREJ 139. BRICELJ IVANKA 1^0. NOVAKOVIČ SAVO 1*1. ČBRU RAJKO 1*2. GAZIBARIČ SAVICA 1*3. PODGORŠEK ZDRAVKA l4*. GAVRILOVIČ DOBRI 145. ZELENJAK JADRANKA 146• ARSIČ BRANISLAV MULEC ROZALIJA I*8- ŽONTA MARJAN ^9. POVIRK MARTINA l5°- KURŽIČ LURilJA , l5l* PLESTENJAK MARIJA l5:'- HA BAS CHARLES l53. ZUPANČIČ MITJA j5*- DAROVEC ADRIJAIIA OMAHEN JOŽICA * 156• JOVANOVIČ ZORKA Kvedrova 1 Zavod Tivoli 557 Jana Husa 14 upokojenec 556 Pot v dolino 48 Klinični center 555 Agrokonbinatska 58 Bife Bukovec,Zalog 551 Zaloška 22o OS Adolfa Jakhla 551 Gozdna pot 2 upokojenka 55o Vide Pregare 18 upokojenka 55o Jarška blok 4 Plinarna Ljubljana 55o Zaloška 49 upokojenec 548 Avsečeva 26 Javna skladišča 547 Poljedelska 9 Zmaj Ljubljana 547 Kosovelova 7 Kompas, Motel Medno 547 Polje 186 upokojenka 546 Kavčičeva 4 upokojenka. 545 Hruševska 76 — > 545 Moškričeva 24 Viba film 5W Kamnica 16 Perutnina 543 Zaloška 34 upokojenec 541 Zg. Kašelj 24 d G.P. Figovec 537 Križna 19 a Mercator Ljubljana 537 Javor 12 Onkološki inštitut 537 Vide Pregare 17 upokojenec Klunova lo Pletenina 534 Društvena 16 — 53o Sneberska 2o e OŠ Oskar Kovačič 527 Cesta v Prod 14 Sadnje Zelenjava 526 Litijska 41 b upokojenka 525 Toplamiška 15 Pletenina 524 Pot v mejah Tovarna kovinske galanten. 524 Vlahovičeva 31 nezaposlena 523 Vide Pregare 52 a Saturnus 523 Hruševska 43 Tališ 522 Zg. Kašelj 13 b Pletenina 522 Gramozna pot 1 Sob Moste Polje 522 Vevče 34 upokojenka 521 Središka 19 družb.upokojenka 52o Zg. Kašelj 1 upokojenec 52o Sneberska 2. IMP 52o Kvedrova 4 Klinični center 518 Agrokombinatska 6 d Sob Moste Polje 518 Agrokombinatska 78 upokojenka 516 Krožna pot 54 a Tehnika 516 Češnjice 2 Jager Ana, Litijska 233 512 Zg. Kašelj lo4 Saturnus 512 Na peči 25 Iskra, Savska 5o0 Poljedelska 13 Gostinsko podjetje Moste 5o7 Vlahovičeva 21 Mercator 5o4 IUadilniška 34 Agroobnova 5o3 Bernekerjeva 24 upokojenka 5o2 Trpinčeva 92 Emona Ljubljana 5oo Vevče 148 d VVZ Andersen 493 Pot v zeleni gaj ?£ a - 497 Goce Delčeva 2 upokojenka 494 Perčeva 7 RTV Ljubljana 494 Polje c. VI/2 ŽTG Ljubljana 495 Kvedrova 2o Agrokombinat Emona *9- Vodmatska 3o upokojenka *91 Litijska 167 a IKOV (Črevama) 488 157. /ŠKUFCA DRAGICA Bazoviška 4 Klinične bolnice 486 158. LAMOŠEK VERA Tovarniška 25 upokojenka 466 *' 159. N JEŽIČ STANKA Avsečeva 27 b Centralna tehnična knjižnica 4f> 16o. GOSTIHIROVIČ MIRKO Hladilniška 28 ZG-TGZD za vzdrž.voz in stroj . 485 161. BRČANINOVIČ LJUBICA Bezenškova lo Veletekotil 483 162. BRATKOVIČ ZDENKA Vide Pregare lo Kartonažna tovarna 462 163. PASIČ IBRD Hruševska 64 Slovin 4E-". 164. LETIČ ILIJA Vevče 128 Ljubljanski dnevnik 47? 165. JCKSIČ ASIMA Cesta na ježah 6 d Emona 477 166. MITROVIČ NARANČA Pohlinova 18 Energoinvest Črnuče 474 167. ZINKO ANICA Kvedrova 5 Zmaj 473 168. KUČAN GEZA Sneberska 111 Petrol 473 169. PAVLOVIČ MIRA Pohlinova 18 Žito 473 17o. ANŽUR JELKA Prvomajska 8 Donit 4?o 171. PAVLOVIČ STANKA Bizoviška 4o Infekcijska klinika 469 172. ANDERLIČ CILKA Angele Ocepek 4 upokojenka 467 175. SRKA STANE Povšetova 78 šport oprema 467 174. DULAR MARTIN Litijska 163 Mizarstvo Hrovat 463 175. ŽABKAR ANICA Goce Delčeva 18 upokojenka 463 176. GOLOB MARJETA Vevče lo7 a PTT Ljubljana 461 177. KRZNARIČ NIKOLA Rožičeva 1 GIP OBNOVA 46o 178. VIDIC MARTA Povšetova 59 Gostinsko podjetje 456 179. ZULIČ MUHAREM Agrokombinatska 6 a Perutnina Zalog 454 18o. SMOLE STANISLAVA Zaloška 92 a upokojenka 453 181. KRSTIČ JEVREM Bizoviška 22 Untesilija 453 182. ŽLVKOVIČ MILIVOJE Pot v dolino 37 a Plinarna 453 183. JUDAH ALOJZ Povšetova 71 nezaposlen 452 184. MUŠINOVIČ ZUHRA Pot na labor 41 Emona Zalog 452 185. KORDIČ BORKA Kamnoseška 2o Dom upokojencev 452 186. LAKIČ dORO Zg. Kašelj 111 b PAP Ljubljana 452 187. URBANIČ ZDENKA Vevče 14o Salus Ljubljana *51 188. PINTEH MILENA Zvezna 13 RSFUP 446 189. DEŽNAK MARIJA Zaloška 2o Upokojenec 445 19o. 8UŠIČ HATA " Kodrova 4 Klinični center 444 y.$3L. PETROVIČ DOBRILA Zg. Kašelj 1. . Žito - Šumi 444 192. NIKOLIČ BLAGOJE Vevče 156/a ZTP 443 193. PEČAR BORIS Proletarska 2 Avtoobnova Ljubljana 44o 194. RADENKOVIČ GAVRILO Toplarniška 13 ŽTP 44o 193. SERŠEN ANGELA Poljedelska 2 upokojenka 430 196. PONIKVAR BRANKO Jarška 3 samostojni obrtnik 436 197. ŠUTULOVIČ MILADINKA Šmartinska 51 Hotel Slon 436 198. PIRC MAJDA Vzajemna 22 IMF 435 199. SENCE VIKTORIJA Delavska 11 Elektro Žumer 434 2oo. PETROVIČ NADJA Na peči 12 Klinični center 434 Sol. TOMOVIČ DUŠANKA Zg. Kašelj 85 Kartonažna tovarna 433 2o2. RADIŠIČ MILKA Pot na Labor 8 Pletenina 431 2o3. MILANOVIČ MILENA Pohlinova 18 Laguna Ljubljana 420 2o4. VOJINOVIČ MILICA Polje c. XXXIV/1 Pletenina 427 - 2o5. 30GIČEVIČ MILICA Litijska 167 a Pletenina 425 2o6. 3ARBUL0VIČ VELJKO Stepanjska 18 TAFO 423 2o?. BELIČ SLASANA Zg. Kašelj 9 Hladilnica Zalog 423 2o8. HASUKIČ ESMUDA Litijska 76 Komunalno podjetje Lj. 422 2o9. IVANOVIČ ZLATICA Zg. Kašelj 181/b Staninveet’Ljubljana 422 21o. KEKIČ ASIMA Zg. Kašelj 125 Emona 422 211. PROSIČ MILKA Poljedelska 13 OP Noeta 420 212. GRAH HELENA Moškričeva 46 SAP Ljubljana • 418 213. BOŽIČ DRAGICA Na peči 24 Onkološki inštitut 418 214. DORDIČ BOJANA Povšetova 56 Zdravstveni dom Moste 417 ,£15. PST HO VIČ ŽARKO 216. VOJVODANOVIČ MIKI 217. KURIČ SENADA 218. ŠAVLI MAJDA 219. FAJDIGA ANDREJA 220. VATZAK IGOR 221. NASTOSKA-BAŠNEC VINKA 222. KOVAČEVIČ SIMO 223. BALTIČ DJUlii 224. TOMKIEVICZ TANJA 225. ČAD MARJANA 226. POPOVIČ UUBIŠA 227. DOMENIG MILAN 228. RADULOVIČ DRAGOTIN 229. SAVIČ MARA 230. SAMILOVIČ EKREMA 231. TEŠAR MARJANA 232. BUGARINOVIČ VUKAŠIN 233. ŠTEFANIČ ZORA 234. PURIČ DRAGIŠA 235. ŠOHN ANA 236. PODVEZ JURIJ 237. PAVIČ ŽARKO 238. MAKSIMOVIČ Bini 239. PttIČ NEVENKA 24*. JANKOVIČ VERA 241. KRANJC JELKA 242. TROFELA IVICA 243. KORIAT VELID 244. ZUKIČ FADILA 245. ZAJKESKOVIČ DRAGOSLAV 246. ARSIČ RADU!’ 247. MOHAR IRENA 248. . STANKOVIČ PETER 249. AVRAMOVIČ VESELIH 250. VUGRINEC MARIJA 251. MUŠIČ VERICA 252. OSTOJIČ VLADO 253. SPIROVA MARE 254. REŽEK ANA ;-55. 3EG0VIČ VIOLETA 256. IVANČIČ MILKA 257. MRAK CVETA 258. GRČAR VIDA "59. RELIČ DRAGANA ?6o. LINDTNER?ŠPILER RENATA 261. ALDŽIČ HUSEIN 262. PREJAC MARIJA •'63. KOLENC MARJETA 264. ZAVODNIK ŠTEFKA 265. PASIČ HAMIDA 566. MARKOVIČ SLAVKO 26?. GREGORIČ ZDENKA 268. JOVANOVIČ ATJ3TRANt>bp ?69. LJUBIČIČ GROZDA ?7°. VIRANT MARIJA 2?1. MALENČIČ JELENA 2?2. SEVER VERA Zabretova 6 Saturnus 415 Hruševska 78 Gruda 412 Zvezna lo Iskra, Savksa 41o Partizanska 44 Ljubljanska banka Moste 4o9 Vlahovičeva 28 DPS, Celovška 185 4o7 Rjava c. E/2 Viator - taksi 4o5 Vevče 53 Klinični center 4o3 Papirniška 2o Papirnica Vevče 4o3 Stražarjeva 12 b Klinični center 4o3 Ob Ljubljanici 38 Metalka 4o3 Središka 19 TIKE 4oo Kvedrova 15 Kemofarmacija 4oo Rejčeva 22 Emona 399 Zg. Kašelj 71 Viator 398 Pot v dolino 3 Žima 393 Zaloška 236 Perutnina Zalog 392 Rojčeva 9 Stomatološka klinika 39o Zg. Kašelj 71 Viator 388 N.Polje c. ZVI/6 Emona 387 Poljedelska 13 Gostinsko podjetje Moste 382 Zakotnikova 1 upokojenka 378 Pot v sejah 1 a Ifeona 377 Povšetova 63 Videtič Janes-Vulkaniser 374 Hladilniška 28 ŽG-CD TOZD Šiška 373 Zakotnikova 1 Mercator 3® Zg. Kašelj lfle e Klinični center Agrokombinataka 5 Papirnica Vevče 37o Bizoviška 48 b Mesna industrija Zalog 370 Rjava cesta 31 Emona 367 Šmartinska 135/a Slovenija ceste 365 Papirniška pot 2o Papirnica Vevče 363 Zabretova 6 Papirnica Vevče 362 Zg. Kašelj lo3 Mercator 361 Povšetova lo4 Ljubljanske mlekarne 358 Agrokombinataka 76/1 Viator 358 Kvedrova S 16 Komunalno podjetje 353 N.Polje c. VIII/29 Rog 352 Šmartinska 199 c Delo 346 Goce Delčeva 4o Šolski center za blLpromet yi5 Zakotnikova 7 Modna hiša 345 Steletova 6 J___ Gospodarska banka L j. 344 Vlahovičeva 5 Baša Pavla-Frizersk L salon 344 Vlahovičeva 13 Obrtno pod'j*tje Mos ;e 342 Sneberska 2o d Kartonažna tovarna 34o Toplarniška 15 Konditor 338 RojČeva 9 študent 336 Klunova lo Komunalno podjetje 337 Cesta v Kostanj 11/a Hotel Turist 336 Kajuhova 34 a TIKI 315 Športna ulica 12 Klinični oenter Bisoviška 47 Mercator 333 Polje c. 7111/2 druš.upokojenka 332 Vlahovičeva 8 Mladinska knjiga 33o Polje c. m/4 Slovenija ceste 328 Zabretova 3 VVZ Janeza Levca 326 Polje c. VIII/2 druž.upokojenka 324 Na peči 24 Klinični oenter 322 Ob želesnici 14 Iskra 318 273. ŠMIGIČ DESIMTR Štepanjska 5 Unitas 316 274. KNAVS IRENA Šmartinska 129 ZRVSSlovenije 3o6 275. LAKIČ OVIJA Na peči 24 Klinični center 3o4 276. KOVAČEVIČ RANDEL Jana Husa 26 Varnost 3oo 277- Markač Katarina Kvedrova 7 Litostroj 29o 2.78. PAVLOVIČ DRAGICA Polje c. VI/16 Vinter 208 279. GAJSER BERNARDA Zg. Kašelj 133 Modna hiša 265 28o. RADIŠIČ MILKA Pot na Labor 8 Emona 273 281. PEJANOVIČ NEVENKA Agrokoobinatska 26 Dom upokojencev Tabor 263 282. SREBERNJAK SONJA Zaloška 76 a VVZ Zalog 26o 28?. DORNIK SONJA Društvena 2 nezaposlena 26o 284. POTOKAR KARMEN Moškričeva 4o a študent 256 285. GOLUB DANICA Prištinska 6 Emona 245 286. CINDRIČ JELENA Zg.Kašelj 175 b Foto TiVoli 244 287. RANKOVIČ MILEVA Na peči 24 Klinični center 243 288. BRČIH JCVAHKA Prištinska 8 Saturnus 242 289. POSAVI BISERKA Steletova 6 TTG Zalog 24o 29o. GOVEDNIK ANGELA Agrokombinatska 5 Mercator 224 291. ČUK DRAGOLJUB Skopska 4 GP OBNOVA 210 292. VELJKOVIČ DIVNICA Bilečanska 5 GP TEHNIKA 2o4 293- ŽROL MARIJA Sneberska 26 Dom upokojencev Poljane 19o 294. PREDIHALA BRANKA Kvedrova 2o VVZ Vevče 1?4 295. SEIMANOVIČ AMIRA Agrokombinatska 6 d Klinični center 12' 296. CIGLAR NEVENKA Ob železnici 1 VVZ Angelo Ocepek I06 OBJAVE f N Na temelju Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Ljubljana Moste-Polje kot uporabniki. in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana Moste-Polje sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Poljeza obdobje 1981-1985 v----------------------------y I. UVOD 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu samoupravni sporazum) s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so podlaga za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadaljnjega ^razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem 2. člen Za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samoupravnega sporazum* opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom predvsem: - obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in p° posameznih letih ter strukturo (vrsto in kvaliteto) stanovanj; - prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; - zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega obseg* stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanje stanovanj; - način zagotavljanja in obseg sredstev za kontinuirano gradnjo! - obseg, vrsto in način solidarnostnega' in vzajemneg* razreševanjastanovanjskih vprašaj; - osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim« stanovanjskimi nišami in stanovanji; - naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana; - naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; . - medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. D. TEMELJNA IZHODIŠČA 3. člen nalog na področij' 1981-1985 bo< Pri načrtovanju temeljnih ciljev in stanovanjskega gospodarstva v obdobju ___________ ____ — udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča * oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v Stališči«’,' sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije.za nadaljnji raty°> samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovnije (Ur. list SRS, št. 35/79), , Smernice za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 ter Smernice za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v skladu s samoupravnim delegatskim sistemom v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Polje zagotavljali natančno informiranost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelovanjem delovnih ljudi in občanov omogočali učinkovitejše odločanje. Hkrati prevzemamo odgovornost pri aktiviranju hišne samouprave, odločanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (soseska, KS, občina) in skrb za odgovornejše delovanje zbora stanovalcev, hišnih svetov, enot stanovanjske skupnosti občine in stanovanjske skupnosti Ljubljana. S tem prevzemamo večjo odgovornost pri združevanju in razporejanju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesplošnega družbenega razvoja v uveljavljanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevali predvsem: ~ cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini Ljubljana Moste-Polje, mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane; " razvojne možnosti širše družbene skupnoti ter analize možnosti razvoja občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985; ~~ temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občini Ljubljana Moste-Polje; - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednosti; ~ cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ~ kletnih planih opredeljene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. Dl. STANOVANJSKA GRADITEV 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo na področju stanovanjske graditve ob upoštevanju vseh usmeritev, navedenih v akcijskem programu za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in ob upoštevanju objektivnih možnosti v °očini Ljubljana Moste-Polje zagotavljali predvsem: - uveljavitev sistema družbeno usmerjene stanovanjske gradnje aktivnih naselij; ~~ izboljšanje stanovanjskih pogojev stanovalcev; " kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjsko gradnjo, ki bo zagotavljala funkcionalnejšo izrabo in cenejše vzdrževanje. 6. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo udeleženci sPorazuma zagotovili v okviru stanovanjske graditve uresničitev ^slednjih nalog: " v okviru družbene gradnje bomo zgradili 3248 stanovanj, v individualnih gradnji pa 392 stanovanj, to je skupaj 3641 stanovanj; " gradili stanovanja s poprečno površino 65 kv. m v družbeni gradnji; v individualni gradnji 110 kv. m ter solidarnostna stanovanja s 56 kv.m; povečali odgovornost vseh udeležencev sporazuma. 7. člen , Dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju v8i_i985 bomo udeleženci sporazuma uresničevali po obsegu, VTsti, dinamiki in na lokacijah kot je navedeno v tabeli št. 1. 8. člen . V planiranem obdobju bo potekala priprava zemljišč in ?°kumentacije tudi za soseske ali dele sosesk, ki je še nimajo in,ki l98f Pr'S*C v P°^tev za 8radnjo stanovanj v planskem obdobju Jo so; ^ 4, 5 Fužine (537 stanovanj) 10 Zajčja Dobrava(40 stanovanj) MS 110 in 110/1 Bizovik (80 stanovanj) MS 13 Hrušica Fužine (1500 stanovanj) MS 116 in 116/1 Zadvor (300 stanovanj) MS 108 in 108/1 Sostro (200 stanovanj) MS 9 Polje (1550 stanovanj) MS 211 Dolsko (50 stanovanj) MS 213 Senožeti'(80 stanovanj). Skupaj v obdobju 1986-1990 4337 stanovanj. 9. člen Udeleženci se obvezujemo da bomo gradili take vrste stanovanj, da bomo dosegli strukturo, opredeljeno v planu mesta Ljubljana, vendar prilagojeno po letih potrebam pričakovalcev. Udeleženci bomo zagotovili graditev naslednjih vrst stanovanj: 1. Mala stanovanja: poprečno kv. m garsonjere, enosobna, enoinpol sobna enosobna z 2 kabinetoma, * dvosobna 40 kv. m 2. Srednja stanovanja: dvoinpolsobna, trisobna 65 kv. m 3. Velika stanovanja: dvosobna z 2 kabinetoma, triinpolsobna, štiri in več sobna 80 kv. m. Strukturo stanovanj bomo udeleženci opredelili v letnih planih. 10. člen V srednjeročnem obdobju 1981-1985 l?omo v občini Ljubljana Moste-Polje zgradili 452 solidarnostnih stanovanj za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, starejše občane, invalide, borce in kmete-borce NOV in za delo nesposobne občane. Odpravili bomo vsa stanovanja VI. in VIL kategorije in vse barake po stanju popisa le-teh iz leta 1978. Glede lokacije in števila graditve nadomestilnih stanovanj po posameznih občinah bo v začetku leta 1981 SSS občine Moste-Polje skupaj z drugimi občinskimi in mestno stanovanjsko skupnostjo v Ljubljani podpisala dogovor na osnovi tega samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani. Podpisniki tega sporazuma se obvezujemo, da ne bomo dovoljevali svojim delavcem vseljevanje in bivanje v barakah, upravni organi občine pa bodo zaostreno zagotavljali pravočasno rušenje barak in preprečevali naseljevanje v barake in nastajanje novih barak in barakarskih naselij na območju občine. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotavljali dosledno izvajanje družbenega dogovora o. pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju. IV. PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV 11. člen S prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeni ohranjanje in obnavljanje mestnih predelov in zavarovanje kulturne dediščine mesta, bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljali izboljšanje obstoječih stanovanj in s tem ustvarili boljše bivalne pogoje tem stanovalcem v občini Moste-Polje in mestu. 12. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo v obdobju 1981-1985 na območju Ljubljane prenovili 101 objekt oz. 690 stanovanj, za kar bomo morali zagotoviti 299 nadomestnih stanovanj. Vrednost del bo znašala 783 mio din. Podrobno razporeditev lokacij predelov oz. objektov po posameznih občinah bomo opredelili z dogovorom med SSS občin in mesta Ljubljana, ki ga bomo sprejeli v letu 1981. Dogovor bo temeljil na izdelanih programih in projektih.prenove po občinah, ki bodo osnova za sprejetje enotnega - po ptioritetah opremljenega programa za območje Ljubljane. Pri pripravi do. . ra bo sodelovala Kulturna skupnost občine Moste-Polje. 13. člen V tem srednjeročnem obdobju bomo zagotovil, nežnosti izgradnje podstrešnih stanovanj na za to prostorsko in tehnično možnih lokacijah. V. IZVAJALCI 14. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci - bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš ter se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti, sprejemanja ukrepov v smeri racionalizacije, nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje in večje specializacije glede na delitev dela. Hkrati bomo zagotovili proizvodno in dohodkovno povezovanje ter delitev dela in tveganja. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci se zavezujemo, da bomo spoštovali Družbeni dogovor o cenah in o racionalizaciji stanovanjske graditve. Z racionalno in kvalitetno gradnjo pa bomo udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci za novo zgrajena stanovanja zagotovili poprečno minimalno 5-letno garancijo. 16. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma - izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja, naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter spoštovali principe varovanja kvalitetnih kmetijsko proizvodnih površin. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA 17. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in druge namene bomo udeleženci samoupravnega sporazuma v obdobju 1981 - 1985 zagotovili skupno 2818 mio din. Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zagotovili za namene in iz virov, kot je razvidno iz tabele št. 2. 18. člen Za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 1,195 % od osnove bruto OD in sicer 0,90 % od osnove bruto OD pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za graditev solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje stanarin, sofinanciranje bivalnih pogojev varstveno delovnega centra za duševno prizadete odrasle občane ter sofinanciranje izgradnje Poti spominov in tovarištva 0,295 % bruto OD pa za solidarnost na nivoju SR Slovenije. Za namene solidarnosti iz prvega odstavka tega člena bomo zagotovili v občini Ljubljana Moste-Poljeskupno 211 mio din. 19. člen Za prenovo starih mestnih predelov po enotnem programu prenove v Ljubljani bomo udeleženci združevali sredstva iz dohodka v višini 0,21 % od osnove bruto OD pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana. Skupno bomo v občini Ljubljana Moste-Polje zagotovili 37 mio din. 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo združevati del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1,20 % od osnove bruto OD. Sredstva bomo združevali pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, z njimi pa bodo upravljale samoupravne stanovanjske skupnoti občin in mesta Ljubljana. Del teh sredstev v višini 0,025 % od bruto OD iz čistega dohodka bomo združevali za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejhnih območjih v SR Sloveniji. 21. člen Vd'. c samoupravnega sporazuma bomo namenjali za reše\ >! jvanjskih vprašanj svojih delavcev poleg sredstev, navet1 ■ . 18,19 in 20 še del čistega dohodka v višini najmanj 3,17 /v osnove bruto OD. Ta sredstva bomo izločali v lastne sklac i skupne porabe v obliki akontacij ob obračunskih obdobjih kot sredstva iz 18, 19 in 20 člena skladno z določili republiškega zakona o stanovanjskem gospodarstvu. 22. člen Za namene, navedene v 18, 19, 20 in 21. členu bomo namenili iz dohodka 248 mio din in iz čistega dohodka 777 mio din, t.j. skupaj 5,78 % od osnove bruto OD. Zasebni delodajalci in pri njih zaposleni delavci izločamo sredstva za namene stanovanskega gospodarstva na enakih osnovah, načelih in razmerjih kot delavci v OZD in delovnih skupnostih. 23. člen S posebnim samoupravnim sporazumom med Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana, samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljana ter organizacijami združenega dela, delovnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki združujejo sredstva, bomo določili namene in način združevanja sredstev, merila in kriterije za vračilo sredstev ter druge obveznosti in pravice v skladu z republiškim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbeno najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, ob nakupu etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. 25. člen Lastna udeležba za pridobitev družbeno najemnega stanovanja bo znašala od 5 do 20% vrednosti stanovanja, in sicer: za pridobitev solidarnostnega stanovanja 1 do 4 %, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 25 %, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30 % predračunske oziroma končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi. Lastna udeležba pri pridobitvi nadstandardnega družbeno najemnega stanovanja se zviša za celotni del cene stanovanja, ki presega standard. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih o razreševanju stanovanjskih vprašanj temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 26. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, vplača se za dobo 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in se vrne v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero. 27. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bom6 kriterije pridobivanja družbeno najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin, opredelili v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Vil. GOSPODARJENJE 28. člen Na področju gospodarjenja bodo realizirana načela enakih pogojev in možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v občini in Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami, v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Moste - Polje in med občinami. Etažnim lastnikom bo zagotovljen enakopraven položaj pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo. Z normativi in standardi bo uveljavljen3 racionalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. 29. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uveljavil1 ekonomske stanarine v višini 3,24% revalorizirane, vrednosti stanovanjskega sklada in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravna dogovarjanja in odločanja pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v dfružbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegli s poprečnim letnim dvigom stanarin za 10,3 %. 30. člen Višino najemnin bomo uskladili s stanarino tako, da bo poprečna najemnina v občini dosegla višino 48,55din/kv. m. To bomo dosegli z dvigom najemnin za 386,47 %. 31. člen Stanarina bo po letih rasla v %od vrednosti: leta 1981 2,19 %, leta 1982 2,42 %, leta 1983 2,67 %, leta 1984 2,95 % in leta 1985 3,24 %. 32. člen Konkretne kriterije porabe stanarine in najemnine bomo opredelili s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. 33. člen S sredstvi vzdrževanja bodo gospodarile skupnosti stanovalcev v skladu z normativi. Del sredstev stanarin pa bomo združevali na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti občine za realizacijo skupnih programov v občini in za solidarno pokrivanje Primanjkljaja sredstev v občinah Ljubljane za vzdrževanje starejših stanovanj oz. stanovanjskih hiš. y ta namen bomo združevali na nivoju mesta 65 % sredstev amortizacije stanovanj in sicer: za 'Zvedbo programov enostavne reprodukcije 35 %, za prenovo na °snoyi enotnih planov v mestu 30%, 35% amortizacije bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo letnih programov. 34. člen Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju •hesta in jo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih naseljih, da bi zagotovili prostore deficitarnim storitvenim dejavnostim. Sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju samoupravne stanovanjske skupnosti občine 23 realizacijo programa posodabljanja zastarelih poslovnih Ptostorov. 35. člen Sredstva etažnih lastnikov bomo zbirali na osnovi pogodb členjenih s skupnostjo stanovalcev v hiši in jih uporabljali za realizacijo programa vzdrževanja in upravljanja. DRUGE IN IZVEDBENE NALOGE 36. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo ^moupravno stanovanjsko skupnost občine za družbenega r^estitoija nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski ^ditvi in prenovi. 37. člen i Samoupravna stanovanjska skupnost občine bo dela pri Rajanju stanovanjske graditve in prenove oddajala ^ugodnejšemu ponudniku na osnovi javnega natečaja. l Prednost pri prevzemu del za gradnjo bo imel tisti izvajalec, ki ^ Ponudil: tolikšne zmogljivosti, da lahko prevzame tudi izvedbo vseh v Rradbeno obrtniških in inštalacijskih del v soseski, najkrajše roke proizvodnje oz. sprejel roke proizvodnje, kijih x zahteva samoupravna stanovanjska skupnost, °z. sprejel cene za objekte, ki so v skladu z normiranimi cenami ^ Po sprejeti metodologiji, Po presoji samoupravne stanovanjske skupnosti svojo Usposobljenost za izvedbo racionalnega industrijskega načina Proizvodnje stanovanj, — daljše garancijske roke od minimalno postavljenih in — ustrezno, organizacijo pri odpravi napak v garancijskem roku. 38. člen Za področje gospodarjenja udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost, da izvaja tiste strokovne naloge, ki so skupnega pomena in to: planiranje stanovanjskega gospodarstva, vodenje evidenc stanovanj in poslovnih prostorov, vodenje dohodkov stanarin in najemnin in tiste solidarnostne naloge pri vzdrževanju, ki so skupnega pomena za celotni stanovanjski sklad občine in mesta. 39. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bgmo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo strokovnih podlag za plan stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1986-1990. 40. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom m za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 4^. člen Udeleženci sporazuma bomo na podlagi svojih pristojnosti v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, PTT, elektro, komunalne dejavnosti in drugih zagotovili izgradnjo celovitih sosesk. Usklajevanje potreb za izgradnjo celovitih sosesk bo opravljal IS Skupščine občine. 42. člen Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in občino skrbela za izdelavo obrambnega in varnostnega načrta, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč v stanovanjskih soseskah ter za hitrejše ustanavljanje, tehnično opremljanje in usposabljanje hišnih enot civilne in narodne zaščite. 43. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli ukrepe za zagotovitev sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, > opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 44. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 45. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo samoupravni * sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in vsa določila tega sporazuma . uskladili z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu v roku 1 , leta po sprejetju. 46. člen ., Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v občinskem glasilu Delegatska tribuna. Datum: 23. 12. 1981 UDELEŽENCI n. Dngrajvnz ztznovanja v blokovni gradnji (b), Individualni gradnji (1) ln ta potrebe JLA (JLA) Lokacije II 1951 1912 1913 1914 1965 Skupaj 1911-1915 b. 1. JLA b. 1. JLA b. 1. JLA b. 1. JLA b. 1. JLA b. 1. JLA JMESTNE LOKACIJE |MS-4/5 Fužin# • 130 - 209 - * • ISO ” ' 550 - 500 - - 2939 - - MS-12/2 Nove Jarše 309 - - . 1 - - - - — - - . - •e - 309 MS-112/1 Stepanj a ko nas. - - - - ’! - - - * . 20* - 10 - - 10 - - 20 20* HM-4 Studenec - - - * j - - 6 - - 6 7 - 6 - 11 MS- nadaljevanje gradnje 1139 - 209 - - ISO 6 20 550 16 - 500 16 - • 3241 31 * 20 IZVENMESTNE LOKACIJE 1 j MS-11 in 105 Zalog - 11 - * - - 20 - -1 20- - - »0 - - 71 „ ' i MS-103/2 Sneberje : - - - :■ 40 - , X 50 - - - - - - - 90 - MS-10 ZAjčja Dobrava - - - ' I - - - - - 7 - - - i' T MS -103/3 Zadobrpva ‘ - - . 1 - - - - - - • • 20 20 IML - nadaljev.gradnje- ■ - - - - 18 - - , 40 * 70 r—.... 27 - . 40 *•-- 195. i Nove gradnjo MS-106 in 106/1 Vevče, Ke. želj, Zalog - . - ■ 60 60 _ ! _ 120 ‘ 1 - i |MS-110 in 110/1 Bizovik - - . - ! - . e. 20 . 20 - i IML - nove gradnje - - ‘ ■ -i - - - - 60 - - 80 - ‘ 140 - j VSE LOKACIJE SKUPAJ 1 1139 u i »09 1 ' 40 MO 76 10 550 ibi - 500 136 - t — r' .373 2°; -e — 3641 Stanje dokumentacijo': 1 Urbanlatlinl načrt Itdelan nepotrjen 1.5 Urbanistični načrt Itdelan In potrjen 2 Zazidalni program Itdelan nepotrjen 2.5 Zazidalni program Izdelan ln potrjen ) Zatldilnl načrt Izdelan In potrjen * .Zazidalni In Izvedbeni načrti Izdelani TABELA a • OBSEG SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADITEV, PRENOVO, DRUŽBENO IV.MOČ IN DRUGO PORABO V OBDOBJU 1981 - 85 V OBČINI LJUBLJANA MOSTE - POLJE A . PORABA SREDSTEV 000 din 1). OBLIKOVANJE SREDSTEV 000 din i i. i Stanovanjska graditev 3.521.819 1. Sredstva OZD 1.436.453 i i '-1 Blokovna graditev 2.943.711 1.1 Iz dohodka 248.440 1.2 Individualna graditev 1) 579.138 1.2 Iz čistega dohodka 1.029.327 2. Prenova 46.670 Skupaj 1.1+ 1.2 1.277.767 3. Druga družbena pomoč ^ 56.019 3) 1.3 Druga Sredstva OZD 158.686 4. Druga poraba 306.487 2. Lastna udeležba prič. st. 602.637 Skupaj (1 ♦ 2 * 3 * 4) 3.932.025 3. Del amortizacija 115.696 4. Bančna sredstva 394.547 • 5. Druga predstva" 265.863 D Prenova brez nadomestnih stanovanj Skupaj viri (U2.3.4v5) 2.818.196 2) Šubvenct6riTYanje stanarin ter soli- 6. (Neto) Priliv sredstev iz drugih občin darnost na nivoju SRS preko kreditiranja delavcev in iz 3) Adaptacije stanovanj združ. sredstev 1.113.829 Skupaj viri 3.932.025 POROČILO o pristopu k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 V __________________;______V Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje je na seji 23. 12. 1980 ugotovil, da je k samoupravnemu sporazumu pristopilo več kot 2/3 udeležencev ter na podlagi pooblastila skupščine razglasil, da prične veljati. * iSformacijo dostavljamo stanje podpisnikov na dati 2. 3* Udeleženci Skupaj Pristopilo Pristop ▼ % kdruženo delo' 156 139 89,1 število delavcev 26.92o 23.936 88,9 . hišni sveti 24 o 189 78,7 Akcija podpisovanja je še v teku, ker obravnavno nekatere TOZD gradivo z zamudo. \ j _____ . 'i * : - . . .* t : BELEŽKE: ’ . •• -V ■ • ' f /' " i v ' • y . 1 i:U , / j' v‘ /1 . ; ■ i . \ BELEŽKE 1 ' i \ /• Dnevnik - IBM. Tisk: Tilkama Ljudske pravice, Ljubljana. "Glasilo prijemajo brezplačno delegati zborov skupščine ol 421 . ■ : -iš* '■ ■ i L ■ . . ) PriPrwa ze tisk: HBBS11I - bep - Tisk: Ifi tiskarna Ijudikt.pravict \ ■