LETO IV. ŠT. 26 (171) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. JULIJA 1999 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 11 24 - 6596 NOVI CENA 1500 LIR / 0,77€ NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 OD JEFFERSONA DO PREŠERNA Obisk ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji v ponedeljek in torek, 21. in 22. junija, je sprožil poleg izrazito naklonjenih ocen tudi nekaj kritik, ki gredo od te, da ni bilo prav, ker je bila iz uradnega programa skoraj popolnoma izključena slovenska Cerkev, do tiste, da je prevajalec na Kongresnem trgu v Ljubljani nezadovoljivo prevajal govor ameriškega predsednika; še posebno je nekatere zabolelo dejstvo, da je izpustil Clintonove besede ob koncu nagovora, ko je le-ta Slovencem dejal: "Bog vas blagoslovi!" Morda pa je najpogostejša kritika ta, da skušajo danes ZDA in ves Zahod Slovenijo spet pehati na Balkan, v politične in ozemeljske okvire nekdanje Jugoslavije. Zagovorniki te trditve govorijo na glas, da se mora tega Slovenija otepati, kot ve in zna, predvsem pa odločno. Ker smo spremljali obisk ameriškega predsednika od blizu, sami ne moremo pritrditi takim trditvam: prav tako tudi nismo imeli občutka in ne otipljivih izjav najvplivnejšega moža na svetu, ki bi nas prepričale, da hočejo ZDA zares potisniti Slovenijo v objem Balkana. Po našem mnenju je ameriški predsednik s tem, da je Slovenijo postavil za vzor ostalim državam, ki so nastale iz razpadle Jugoslavije, dejansko Sloveniji dal neko nalogo, ji poveril neko vodstvo pri obnovi in vzpostavljanju demokracije na nekdanjem jugoslovanskem ozemlju. Ce lahko razumemo Clintonove besede kot pohvalo dosedanjemu delu in naporom Slovenije, smo obenem tudi prepričani, da je bil že sestanek štirih predsednikov na Brdu pri Kranju, ko so se srečali črnogorski predsednik Djukanovič, slovenski predsednik Kučan, predsednik slovenske vlade Drnovšek in ameriški predsednik Clinton, prva pomembnejša diplomatska in politična "naloga", ki jo je izvedla na tem področju slovenska diplomacija. Znano je namreč, da je bil predsednik Clinton zaprosil predsednika Kučana, da mu lahko organizira srečanje s črnogorskim predsednikom. O tem srečanju ni prišlo v tisk in ostala sredstva javnega obveščanja popolnoma nič, ker je bilo strogo za zaprtimi vrati; prepričani pa smo, da se na njem ni govorilo o turizmu na lepi črnogorski obali, o katerem se je dan kasneje Djukanovič pogovarjal s slovenskimi turističnimi delavci. Upravičen ali neupravičen strah pred potiskanjem Slovenije na Balkan je lahko utemeljen, če bi kdo imel v mislih neko novo federacijo, neko politično združitev nastalih držav po razpadu Jugoslavije, a tega pošteno povedano nismo nikjer zasledili. Nasprotno: predsednik Clinton je s svojim obiskom Slovenije dokončno "zapečatil" njeno suverenost in neodvisnost, jo še potrdil, če je bilo to še potrebno. Že nepoznavalcu je bilo po Clintonovem pozdravu v slovenščini na Kongresnem trgu takoj jasno, da se je ameriški predsednik dobro pripravil na srečanje s Slovenci; ni namreč naključje, da je govoril na Kongresnem trgu, tudi ni naključje, da je na dan potegnil Prešerna, da je navezal rojstvo ameriške demokracije na preučevanje Karantanije s strani očeta ameriške demokracije Jeffersona. Ni naključje niti, da je prespal v hotelu Union v središču Ljubljane, v sobi, v kateri še ni spal noben neslovenski državnik, v sobi, ki ima razgled na Plečnikovo Tromostovje, enega od biserov slovenske kulture. Slovenija in njena vlada sta sedaj pred zahtevno nalogo, da si novo vlogo na ozemlju nekdanje Jugoslavije - ki ga bo potrebno v vseh pogledih obnoviti - izborita s poštenim delom in bistro diplomacijo. Od tega lahko imajo koristi prav vsi, predvsem pa Slovenija, ki ta prostor izjemno dobro pozna, saj ni nobena sramota, da je na tem ozemlju že dolgo časa, kot tudi ni sramota, da je bila del nekdanje Jugoslavije. d JURIJ PALJK ITALIJA / SLOVENSKA ZAŠČITA V RAZPRAVI POLITIČNI POTRES PO VOLITVAH DRAGO LEGISA Začetek razprave je predsednik vlade DAlema na zasedanju Trilaterale v Mariboru napovedal za sredo, 16. junija, a so jo odložili za teden dni zaradi odsotnosti predstavnikov Nacionalnega zavezništva. Zatem je komisija izgubila svojega predsednika Antonia Maccanica, ki je medtem postal minister za reforme. Ko smo že mislili, da bo treba spet odložiti razpravo, je očitno tudi na pritisk osrednje vlade vendarle prišlo do začetka proučevanja Masellijevega zakonskega predloga. Zanimivo je namreč, da je dela komisije spremljal tudi predstavnik vlade. Za Nacionalno zavezništvo je takoj prosil za besedo poslanec iz Trsta Menia in med drugim opozoril, da V poslanski komisiji za ustavne zadeve se je sredi prejšnjega tedna končno začela razprava o t.i. Masellijevem zakonskem predlogu za zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji. je njegova skupina predložila skoraj dva tisoč amandmajev, kar očitno kaže na voljo po obstrukciji, s čimer se ne bi uresničila želja vlade, da bi zakonski predlog bil odobren pred poletnimi počitnicami. Namesto Maccanica je sejo komisije vodil Južni Tirolec Zeller. Dela bi se torej morala nadaljevati. V nedeljo, 27. junija, je bil drugi krog upravnih volitev, na Sardiniji pa so bile tudi deželne volitve. Bil je nov pomemben preizkus, ki pa je v bistvu potrdil to, kar je prišlo do izraza na evropskih volitvah in v prvem krogu upravnih volitev dne 13. junija. Spet je še najbolj padla v oči visoka volilna abstinenca, ki postaja že stalnica v italijanskem političnem življenju. Glavna novost je dalje, da so padle nekatere "rdeče trdnjave", kot sta npr. Bologna (na sliki občinska palača) in Arez-zo. To utegne imeti posledice, ki jih v tem trenutku ne moremo predvideti. ---------- STRAN 2 d sl U —g POLEMIKE V FRANCIJI MANJSINSKI JEZIKI DANES ANDREJ BRATUŽ Evropska stvarnost je danes v popolnem razvoju, ki je mariskdaj zelo dialektičen. Evropska unija predstavlja še vedno predvsem Evropo držav, ki pa v skoraj vseh članicah niso narodnostno popolnoma enovite (če morda izvzamemo Portugalsko). Manjšinska in regionalistična tematika je zato danes v zahodni Evropi vedno bolj živahna in izrazita. O vsem tem prav Slovenci v Italiji veliko vemo, zato pa tudi na tem mestu ne mislimo posebej o-bravnavati svojih zadev. Pred kratkim je problem zlasti postal aktualen v Fran- ciji, ki je bila vedno znana po velikem državnem centralizmu. Gotovo je v tej veliki evropski državi ta že zgodovinsko prisoten. Naj le spomnimo na "sončnega kralja" iz 17. stoletja Ludvika XIV., ki je pravzaprav ustvaril veličino (grandeur) te dežele. S svojim geslom "Država sem jaz" (L‘E-tat čest - moi) je dal skoraj teoretično oz. vsaj značilno podobo te družbene ustanove. Kasneje je vse to v novi luči oblikoval tudi Napoleon in še danes je ta duh nekako ostal živ. Med modernimi dediči takega pojmovanja je bil po zadnji vojni zlasti gen. De Gaulle. Po vseh teh sodobnih smernicah francoskih držav- nikov se je izoblikovalo tipično pojmovanje izenačenja naroda z državo, torej Francozov s svojo republiko ali prej monarhijo. Zato se današnja Chiracova Francija le težko otresa teh sledov bolj ali manj slavne preteklosti. Kaj pa se je pravzaprav v Franciji zgodilo? Ustavni svet (nekako ustavno sodišče) se je pred kratkim izrekel o znani Evropski listini manjšinskih in deželnih jezikov ter razsodil, daje ta listina v nasprotju s francosko ustavo. Med vodilnimi francoskimi voditelji in državniki je završalo. Še posebno sta seveda v središču te polemike tako predsednik republikejacques Naše bralce in ljudi dobre volje pozivamo, naj po svojih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova. POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM! m Janko Kulmesch DIALOG V MANJŠINI Drago Legiša / intervju JOŽKO KRAGELJ Danijel Devetak TRIJE GORIŠKI NOVOMAŠNIKI Odbor za Lajše SPRAVO OMOGOČA RESNICA Harjet Dornik NOVI DRŽAVNI IZPIT LEPI VEČERI NA MAVHINJSKEM TRGU PRED STEVERJANSKIM FESTIVALOM Milan Gregorič O SLOVENSKEM EVROSKEPTICIZMU Davorin Devetak GOSPODARSKI FORUM V PORABJU Vida Valenčič OGROŽENI MIR V ULSTRU ČETRTEK 1 .JULUA 1999 Chirac kot predsednik vlade Lionel Jospin. Zelo plastično je ugledni dnevnik Le Monde naslovil glavni članek o tem, da si Chirac in Jospin medsebojno podajata žogo. Kaj pravijo o tem predstavniki zainteresiranih jezikovnih skupnosti v Franciji? Predstavnik stranke Bretonske demokratične unije je predvsem spomnil, da na primer v francoski Polineziji oz. Oceaniji, katerih statuti predvidevajo uradno rabo domačih jezikov, ta problem ne obstaja... Na Korziki je nacionalistična organizacija Corsica Nazione obsodila sklep ustavnega sveta o zadevi. Dalje pa je Federacija za obrambo katalonskega jezika in kulture v Per-pignanu obžalovala, da so milijoni francoskih državljanov še zmeraj izven zakona. ——— STRAN 2 Darove v denarju sprejema tudi naša u-prava, ki bo poskrbela, da bodo prispevke nemudoma prejele pristojne ustanove in dobrodelne organizacije. NOVI GLAS SVET OKROG NAS OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI TRADICIONALNI SPREJEM V TRSTU ČETRTEK 1 . JULIJA 1999 FOTO KROMA Sprejem ob Dnevu državnosti republike Slovenije, ki ga je na Pomorski postaji v Trstu v sredo, 23. junija, priredila generalni konzul republike Slovenije v Trstu gospa Vlasta Valenčič Pelikan (na sliki levo) s sodelavci, je bil obenem tudi njeno slovo od Trsta in naše dežele, saj odhaja na novo delovno mesto. Tradicionalni sprejem je bil tudi letos lepa priložnost, da smo se srečali z uglednimi predstavniki gospodarskega, kulturnega, političnega in družbenega življenja pri nas; ob slovesu od dosedanjega slovenskega generalnega konzula v Trstu smo se gospe Valenčič Pelikan lahko tudi osebno zahvalili za pozornost, ki jo je izkazovala našemu delu. S 1. STRANI MANJSINSKI JEZIKI... Akademija za baskovski jezik pri tem ugotavlja globoko nasprotje med ustavnimi določbami na eni ter zgodovinsko sklicevanje na svobodo, bratstvo in enakost na drugi strani. Neki alzaški poslanec nemške skupnosti v Strasbourgu označuje za arhaičen sedanji sklep francoskega ustavnega sveta. Naglasil je še, da so de-želni jeziki in kulture naša skupna dediščina. Kaj pa francoski tisk? Dnevni k Le Monde daje v zadnjem tednu veliko pozornost vprašanju in na svojih prvih straneh (ter s komentarji v notranjosti) prikazuje ne le odmev med francoskimi vodilnimi politiki, ampak tudi dru- ge reakcije. Tako v enem izmed uvodnikov, ki gaje na-slovil Jakobinski integralizem, primerja opozicijo jezikovni enakopravnosti v Franciji z znano centralistično miselnostjo, ki jo je v dobi francoske revolucije spočelo skrajno jakobinsko gibanje. Dnevnik Le Figaro pa je s tem v zvezi objavil kratek dopis bralca, ki se boji, da bi francoski državljani, nevešči bretonskega, baskovskega, alzaškega ali korziškega jezika, ne dobili javne službe (kot mislijo italijanski nacionalisti pri nas...). Vse to jasno kaže, da je jezikovna oz. manjšinska problematika danes v Evropi vse bolj prisotna in občutena, z njo pa se morajo nujno soočati odgovorni državniki in politiki nove Evrope. S 1. STRANI POLITIČNI POTRES... Medtem je vlada 30. junija odobrila Dokument o gospodarskem in finančnem programiranju (Dpef). Koto pišemo, še ne poznamo podrobno vsebine te zelo pomembne listine. Predsednik vlade DAlema in zakladni minister Amato sta sicer že pred dnevi poudarila, da je vlada vključila v to listino predvsem tiste ukrepe, ki jih predvidevajo ustrezne mednarodne obveze, med njimi zlasti Maastrichtska pogodba. Tako je skupina G8 (industrijsko najbolj razvite države na svetu in Rusija) Italiji dovolila, da se razmerje med javnim primanjkljajem in kosmato narodno proizvodnjo zviša od 2 na 2,4%, vendar ima Rim po besedah predsednika DAle-me za glavni cilj zmanjšati leta 2000 omenjeno razmerje na 1,5%. Amato in njegovi so-delaci poudarjajo, da predvideva Dokument strukturni reforme na področju trga, manjšo težo države v gospodarstvu, klestenje izdatkov, zlasti na področju zdravstva in socialnega skrbstva, pri čemer se kaže kot nujna reforma pokojninskega sistema, in končno omiljenje davčnega pritiska. Šlo naj bi za finančni manever v višini najmanj 16 tisoč in največ 17.500 milijard lir. Sindikati so seveda že v bojnem stanju. Skrbi jih predvsem napovedana reforma pokojninskega sistema, nekateri pa celo napovedujejo konec inštitucije sporazumevanja med vlado in sindikati, na katerem je temeljil dosedanji razvoj industrijske družbe. Za današnji trenutek italijanskega političnega življenja je gotovo značilna velika zmeda na dveh ključnih področjih, to je v zdravstvu in sodstvu. Refoma, za katero se je tako odločno zavzemala pristojna ministrica Bindi, je naletela na odpor in negodovanje zdravstvenih delavcev, medtem ko grozi sodstvu prava ohromitev, kar zadeva njegovo kazensko vejo. Tako so odvetniki še napovedali, da bodo v tem mese- NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 F A X 040 7754 19 M AIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU cu stavkali več tednov. Gre za protest zoper tiste politične sile, ki so preprečile, da bi poslanska zbornica proučila ustavni zakon, ki spreminja 111. člen republiške ustave. Ta ureja delovanje sodne oblasti in je po splošnem mnenju pomanjkljiv. V senatu so že odobrili spremembo, ki jamči t.i. pravični sodni proces. ; Če tudi bežno pogledamo v svet političnih strank, lahko takoj ugotovimo, da si premaganci na zadnjih volilnih preizkušnjah še "ližejo rane". Takoj po volilnih izidih so glavni voditelji treh političnih strank napovedali od-j stop. Fini je nato odstop "zamrznil" do konca avgusta, ko bo kongres Nacionalnega zavezništva, Bossi je bil na zborovanju Lige v Pontidi potrjen za glavnega tajnika, položaj voditelja Ljudske stranke Ma-rinija pa še ni dokončno ure-i jen. Vplivni strankarski predstavniki so odločno za sprejem njegovega odstopa, češ daje odgovoren za naravnost katastrofalen izid na evropskih volitvah. Ljudska stranka ni dosegla niti praga 5 odstotkov! Politične vode je zelo razburkala radikalka Emma Bo-nino ne le s svojim zares prodornim uspehom na evropskih volitvah, temveč tudi s tem, daje odklonila kandidaturo za glavnega predstavni-; kaOZN na Kosovu. Dejala je, I da bi še najraje opravljala delo evropskega komisarja, ki I je bilo od vseh zelo cenjeno. S tem pa je spravila v veliko zagato predsednika vlade D Alemo, ki se zaveda, da Italija lahko ima v evropski komisiji le dva člana: od teh je eden Romano Prodi, ki je že bil določen za predsednika, drugi pa naj bi bil dosedanji komisar Monti, znan in ugleden ekonomist. Vsi se seveda dobro zavedajo, kaj jih čaka, če se zamerijo Emmi Bo-nino in njenemu političnemu tovarišu Pannelli! Naj na koncu še omenimo, da je 30. junija senatna komisija za ustavne zadeve začela razpravljati o zakonskem predlogu, ki naj bi uredil staro, a še vedno aktualno vprašanje "konfliktov interesov". Vprašanje se neposredno tiče predvsem voditelja gibanja Naprej, Italija! Silvia Berlusconija. Ta je založniški in predvsem televizijski mogotec in si zato na nelojalen način lahko kuje politični kapital. V ZDA poznajo t.i.blindtrust. Podjetnik, ki stopi v politčno areno, mora po zakonu postati "slep", kar pomeni, da njegovo premoženje svobodno upravlja drug človek. Ob koncu političnega mandata pa mu upravitelj vrne kapital. Primer Silvia Berlusconija je povsem drugačen, tako da prihaja v poštev le prodaja njegovega premoženja. Na tem področju se bo torej še bil boj med polom svoboščin na eni in njegovimi nasprotniki na drugi strani. V tem trenutku torej ni videti rešitve tega kočljivega problema. MARIBORSKA DEKLARACIJA O NARODNIH MANJŠINAH "Ministrski predsedniki ponovno poudarjajo, da si bodo tri države prizadevale za širok dialog in sodelovanje na področju varstva narodnih manjšin in zagotavljanja najvišje ravni njihove zaščite, kar je eden ključnih dejavnikov pri pospeševanju človekovih pravic in ustvarjanju pogojev za globlje politično in socialno stabilnost ter varnost v Evropi. Podpirali bodo dalje konkretno izvajanje obstoječih pogodb in dvostranskih dogovorov kot tudi dokončno odobritev tistih dogovorov, ki so na tem, da se zaključijo, ob spoštovanju specifičnih stališč manjšin in njihove pozitivne vloge v stikih in sodelovanju med državami. Ministrski predsedniki pozivajo narodne manjšine in manjšinske organizacije, naj težijo po tesnejšem sodelovanju v različnih mednarodnih forumih in v Organizaciji narodnih skupnosti, v skladu z mednarodnim pravom." Tako Mariborska deklaracija v odstavku, posvečenem narodnim manjšinam. Deklaracijo so 15. junija letos sprejeli predsedniki italijanske, madžarske in slovenske vlade, združeni v t.i. Trilaterali. O namenih in poteku zasedanja smo že poročali. Deklaracija podrobno navaja mnoga vprašanja, ki so pomembna za vse tri prizadete države. Kot glasilo slovenske manjšine v Italiji pa danes dobesedno objavljamo odstavek, ki nas zadeva neposredno. POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE RAZVESELJIVO ZBLIZANJE ROJAKOV NA KOROŠKEM Pred kratkim sta obe osrednji organizaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ponovno sedli za isto mizo. Temu dejanju je botroval nastop deželnega glavarja Haiderja, ki želi ukiniti pogoj obveznega znanja slovenščine za ravnatelje dvojezičnih šol. Obe osrednji manjšinski organizaciji sta zato začutili potrebo po zbližanju in sta prekinili mučno stanje, ki obvladuje manjšino na Koroškem že kar nekaj časa. Zmanjšanje razdalj med našimi rojaki ob severni meji je več kot razveseljivo. V tem času namreč Slovenci na Koroškem niso uspeli najti koristnih skupnih poti, ki bi celotni manjšini odpirale ugodne možnosti za naprej. Še več, razmere med njimi so zašle v slepo ulico, opažati je bilo le notranje oddaljevanje, ki obremenjuje celotni slovenski narodnostni prostor z državo Slovenijo vred. Dejstvo je, da bo letos minilo že 10 let, kar je padel berlinski zid, med drugim utelešenje ločitve znotraj istega naroda. Dejstvo je tudi, da je ločitev znotraj istega naroda docela neprirodna, toliko bolj znotraj manjšine, za katero je celovita organiziranost komaj dovolj, da si zagotovi ne samo ohranitev svojih pridobitev, pač pa tudi razvoj. V tem smislu je bila notranja ločenost na Koroškem prav gotovo v škodo vseh manjšinskih delov. Sedanje približanje je zato srečen premik, za katerega je upati, da je pričetek nadaljnjih dodatnih premikov in s tem srečnejših časov za vse naše tamkajšnje rojake. Napredovanje v smeri zbliževanja notranjih manjšinskih razdalj seveda ni vedno preprosto. Najbolj ga obremenjuje navajenost na povojno obdobje, se pravi kar na nekaj dolgih desetletij. Pol stoletja smo bili kot manjšinci razdeljeni v dve polovici, to pa je že dovolj dolga doba, da je marsikdo sprejel tovrstno dejstvo kot nekaj, kar drugače biti ne more. Iz teh in verjetno še drugih razlogov tudi znotraj nas v Italiji še ni prišlo do učinkovite organiziranosti na politični ravni, ki edina lahko celovitost manjšine v celoti uresniči. Toda na srečo je logika življenja storila svoje, da smo namreč z vse večjim medsebojnim razumevanjem o-pravili pomembne korake približevanja in predvsem sodelovanja na področju civilne družbe. Ob tem želimo biti prepričani, da bodo podobne pobude vse močnejše tudi med rojaki na Koroškem. Kljub še vedno obstoječemu političnemu zidu je torej civilna družba jamstvo, da bo zavest o nuji skupnega delovanja in načrtovanja vsak dan močnejša in bo vse uspešneje reševala številne vsakodnevne probleme. Ne nazadnje utegnemo nekega dne v politični ločenosti prepoznati ogromno težo, ki nas ima namero na naši prihodnji poti le zadrževati in obremenjevati. Sicer pa bi še bilo zanimivo vprašati, kdo dandanes politično razdrobljenost manjšine še zagovarja, kako in zakaj? AKTUALNO KOROŠKI SLOVENCI DIALOG ZNOTRAJ MANJŠINE INTERVJU / JOŽKO KRAGELJ "ENA DRUŽINA POD RAZLIČNO STREHO" Ko je mag. Rudi Vouk postal po-slovodeči predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je kot prvi korak napovedal pogovor s predsednikom Zveze slovenskih organizacij (ZSO) dr. Marjanom Sturmom. Predlagal mu bo, da obe organizaciji izdelata katalog vprašanj, ki so za obe osrednji organizaciji nesporna. Gre predvsem za vprašanja člena 7, posebno pomembno mesto pa zavzemajo tudi dvojezični vrtci. Za primer, da bi med osrednjima organizacijama obstaja- lo nesoglasje glede načina, kako priti do uresničevanja dogovorjenih skupnih ciljev, pa je Vouk napovedal, da bo Sturmu predlagal korektiv oz. gremij, ki naj odloča o spornih točkah. Po Voukovem prepričanju naj bi korektiv predstavljali odborniki vseh društev in organizacij. Njihove odločitve naj bi bile obvezujoče za obe osrednji organizaciji. Do napovedanega srečanja med predsednikoma NSKS in ZSO je medtem tudi prišlo. Tako Vouk kakor Sturm sta pogovor pozitivno o-cenila in se optimistično izrazila o možnosti, da osrednji organizaciji najdeta skupni imenovalec. Dr. Sturm seje strinjal z Voukovim predlogom, da naj obe organizaciji izdelata katalog skupnih tem. Poudaril je, da v vprašanju člena 7 ne vidi posebnih različnih pogledov med organizacijama. Oba predsednika sta se dogovorila, da bo vsaka organizacija do konca julija izdelala konkretni predlog tem, ki naj bi bile skupne. Po Sturmu naj bi v prihodnosti javno razpravljali samo o vprašanjih, za katera obstaja soglasje. O vprašanjih, kjer ni soglasja, pa naj bi se razpravljalo samo interno. Dobri pa so tudi izgledi glede Voukovega predloga o korektivu. Predsednik ZSO je napovedal, da se hoče temu pridružiti. Kako naj bi ta iz-gledal, še ni hotel povedati, "ker bo to stvar pogajanj". Na vsak način je optimističen, vrhu tega pa je menil: 'Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da nastopi NSKS in ZSO v preteklosti niso bili ravno najboljši." JANKO KULMESCH SMRTNA OBSODBA ZA OCALANA Kot je bilo pričakovati, je turško sodišče obsodilo kurdskega voditelja Ocalana na smrt z obešanjem. V turški javnosti, ki je pod očitnim vplivom skrajnežev, je obsodba naletela na naravnost živčno navdušenje. Demokratična javnost po svetu pa je zaradi smrtne obsodbe zelo zaskrbljena, ker zna le-ta povzročiti hude posledice. Kurdi, ki jih je več kot 24 milijonov, ne uživajo nobenih pravic. Težko si je predstavljati, da bo demokratični svet takšno stanje še dalje prenašal, zlasti po dogajanju na območju nekdanje Jugoslavije. Atlantska zveza in tudi sama OZN zagovarjata namreč stališče, da se suverenost posamezne države preneha v trenutku, ko taista država tepta najbolj osnovne človekove pralce. S tem argumentom je namreč NATO upravičeval svoj poseg proti ZR Jugoslaviji. Zadeva postaja za zahodni svet zelo kočljiva, saj je Turčija članica zveze NATO. Upoštevati pa )e potrebno tudi splošni položaj na Bližnjem Vzhodu, kjer imajo industrijsko najbolj razvite države na svetu posebne interese. DRAGO LEGISA Kje in kako si izvedel za to strašno zločinsko morijo v februarju leta 1944 v Cerknem? Bil sem v svoji prvi službi na Livku nad Kobaridom. Partizani so po tem zločinu delili po Primorskem razglas o izvršeni obsodbi z naslovom Komunike Varnostno obveščevalne službe OF, v katerem je bilo zapisano, da sta "kaplana Piščanc in Sluga ob vsaki priliki vršila svoje razdiralno protinarodno delo, škodovala naši osvobodilni borbi in sabotirala odredbe naše oblasti". Če se ne motim, si bil sošolec Ludvika Sluge in tudi njegov ožji rojak, kot si tudi iz bogoslovja v Gorici dobro poznal Lada Piščanca. Ti je bilo takoj jasno, da je šlo za podel zločin, ki ga je zagrešilo partijsko vodstvo? Ludvik Sluga je bil moj sošolec od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika bogoslovja. Takrat ni bil niti dve leti duhovnik. Lado Piščanc je bil štiri leta pred mano. Bil je že priznan pesnik. Oba sta pod fašizmom učila otroke v slovenskem jeziku. Piščanc pa je vodil tudi otroški zbor in učil slovenske pesmi. Sta bila torej proti narodu? Kako je ta zločin vplival na tvoj miselni svet, ki si ga izoblikoval in ga gradil po zaslugi krščanske in humanistične ter hkrati trdne iti globoke slovenske narodne vzgoje? Osvobodilno gibanje smo že kot bogoslovci sprejeli navdušeno, ker je fašizem napravil dovolj zla na Primorskem. V Jugoslaviji smo gledali rešiteljico. Padec fašizma nam je vlil novo upanje. Kmalu pa smo zvedeli, kaj se dogaja v Ljubljanski pokrajini, in ko so se na slovenskih zastavah pojavile rdeče zvezde ali celo srp in kladivo, nam je bilo jasno, da ne gre za narod, ampak za revolucijo. In to seje takoj pokaza- lo tudi na Goriškem. 2. junija 1943 so v Dornberku ubili Iva Brica, očeta sedmih otrok. Dvakrat so ga Italijani konfinirali, borci pa so ga razglasili za izdajalca. Vedel je, da se za tem gibanjem skriva partija, zato ni maral z njimi sodelovati. Konec vojne si dočakal kot mlad dušni pastir na Livku. Kakšni so bili tedaj tvoji občutki? Utihnilo je brnenje letalskih trdnjav, ki so iz dneva v dan nosila nad Nemčijo smrtonosne bombe. Partizani so se iz hribov umaknili v dolino. Osnovali so svoje odbore in šole. In ko so zavezniki razdelili Primorsko na cono A in B, so jih o-črnili kot okupatorje. Ljudi so odvračali, naj ne sprejemajo od zaveznikov pomoči, kjer so bile hiše požgane, češ da bo vse popravila Jugoslavija, ko bomo priključeni. Kjer so zavezniki odprli slovenske šole, so prepričevali starše, naj ne vpišejo otrok, češ da bodo učili belogardisti itd. Tudi na Livku, ki je spadal pod cono A, smo imeli partizansko in zavezniško šolo. Meni so po kapitulaciji Italije prepovedali učiti, ker nisem dal v šolo zastave z zvezdo in Titove slike. Postajal sem sovra- V nedeljo, 4. julija, bo popoldne na Lajšah spominska in spravna slovesnost, ki jo od o-samosvojitve dalje prireja koprska škofija in tako počasti spomin vseh žrtev "okupacije in revolucije na Primorskem pred in med drugo svetovno vojno in po njej", kot lahko beremo v letošnji brošurici, izdani v Kopru. Slovesnost poteka v neposredni bližini brezna, kjer počivajo ostanki 14 Cer-kljanov, med njimi kaplanov Lada Piščanca in Ludvika Sluge. V uredništvu smo bili mnenja, da je zdaj tudi lepa priložnost za daljši pogovor s človekom, ki je doživljal silno težavne čase in bil tudi sam žrtev najhujših oblik nasilja. Pred nami je Jožko Kragelj, primorski duhovnik, pisatelj in publicist ter kljub svojim dopolnjenim osmim križem še vedno vsestransko aktiven kulturni delavec. žnik ljudstva. Ljudem sem namreč po cerkljanski tragediji jasno spregovoril, kaj se skriva za OF. Pod cono A so prihajali k meni na počitnice bogoslovci iz Gorice. Z njimi sem tudi taboril v Zajzeri pod Višarjami. In takrat nas je o-biskal Tine Debeljak in nam bral svojo pesnitev Velika črna maša za pobite Slovence. Zvedeli smo za I najhujšo slovensko tragedijo, za po-bite domobrance. Zavezniki, nava-| jeni na demokracijo, so pustili, da so partizani s svojimi odbori delali, kar so hoteli. In tako so tudi iz cone A izginjali ljudje, ki so jim bili nevarni. Iz Kobarida je npr. tik pred priključitvijo izginil Uršič, urednik Demokracije. Drugi pa smo čakali i na priključitev. Kmalu potem se je začel tvoj križev pot po zaporih od obsodbe na smrt, izrečene v Tolminu. Bi našim bralcem o teh svojih hudih preizkušnjah danes zaupal nekaj, česar niso brali v tvojih "Celicah?" Premalo je prostora, da bi o tem kaj več povedal. Dne 30. decembra 1948 so me aretirali na cesti, ko sem se iz Kobarida vračal na Livek. Odpeljali so me v Tolmin na Udbo v bunker, kjer so me ponoči zasli-j ševali 53-krat. 28. junija 1949 je bil proces v kinodvorani, kjer sem bil obsojen na smrt z ustrelitvijo. Ukle-njenega z verigo so me 2. julija peljali v Ljubljano. Ko sem bil pomilo-ščen na 20 let prisilnega dela, mi | tega niso povedali. Ponovno so me zasliševali in me hoteli po vsej sili narediti za vatikanskega agenta, češ da nisem v Tolminu vsega povedal. ' Leta 1952 so montirali tako imeno-| vani "tolminski proces", na katerem | so obsodili še pet duhovnikov s Tolminskega: Kobala, Hlada, Klinko-na, Marca in Zadnika. Skupno smo "obsedeli" okrog štirideset let. Za dušno pastirstvo je to pomenilo toliko let brez verouka, brez maš in brez pridig. Dovolj časa, da so vcepljali ljudem drugačne ideje, dru-1 gačen nauk, kot ga uči evangelij. Sam sem okusil sedem letin pol za- pora, od tega 19 mesecev samice in sedem mesecev bunkerja. Danes pa nihče nič ne ve za vse to, niti Ribičič. Vsi so izgubili spomin in ponavljajo: Pustimo preteklost! Še srečuješ koga svojih "varuhov " ali "sodnikov"? Pred leti sem srečal sodnika Sar-torija, ki je izrekel mojo smrtno obsodbo. Spomnil sem ga na Tolmin. Rekel je: "Ja, ja, viharni časi so bili!" Kot vem, si po izpustitvi iz zapora začel med drugim posvečati posebno pozornost naši Benečiji. Ta se je gotovo tudi po tvoji zaslugi prav tedaj začela postopno kulturno in narodno prebujati. Bil si med drugim dolgoletni urednik Trinkovega koledarja in si sploh gojil zelo tesne stike z našimi Čedermaci. Se ti ne zdi, da je tvoje delo kot tudi delo tvojih sobratov premalo znano in še manj upoštevano ter vrednoteno, saj je uradna in osrednja Slovenija Benečijo tedaj dejansko že bila odpisala? Z Benečijo sem navezal stike že kot dijak. Še bolj pa, ko sem bil na Livku. Takrat ni bilo meje. Z Livka sem hodil pomagat duhovnikom v bližnje sosedne župnije. Tudi naTrč-munu sem nekajkrat obiskal msgr. Trinka, v Matajurju pa sedanjega devetdesetletnika Pashala Gujona. Po smrti prof. Bednarika, ki je urejeval Trinkov koledarček, se mi je zdelo škoda, da bi prenehal. Zbiral sem prispevke, sam pisal in vztrajal deset let. Sam sem sodeloval s tiskarjem, lektoriral in koledarček prevažal po Benečiji. Stroške v tiskarni je poravnal msgr. Rutar. SKGZ ni nikoli nič prispevala. Urednik je bil pač "garjeva ovca", ki ni smel nastopati v javnosti. Ko me je nekdo prosil, da bi imel v Novi Gorici predavanje o Benečiji in Ivanu Trinku, je moral odstraniti plakate, ko so videli moje ime. In predavanje je bilo "odpovedano". Ko je Klub starih goriških študentov postavljal Trinkov spomenik na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, so me prosili, naj pripravim slavnostni govor. Moral sem jim poka-! zati, kar sem napisal, in nisem smel jaz govoriti. Prebral ga je beneški duhovnik Emil Cenčič. Moje delo ni bilo nič upoštevano. Tudi delo, ki so ga opravili razni ugledni du- hovniki na Primorskem iz gole ljubezni do naroda, gre v pozabo in | ni nič upoštevano. Zato sem napisal kratko monografijo o Trinku, Vinku Vodopivcu in sedaj še o Josipu Abramu. Je pa cela vrsta duhovnikov, ki so med dvema vojnama ustvarjali in ohranjali slovensko kulturo na Goriškem in Tržaškem. Ali te kdaj zanese pot med Benečane? Kaj ti od današnjega stanja v tej deželici še najbolj pade v oči? Večkrat spremljam skupine v Benečijo. Ko jim razlagam razliko med goriškimi, tržaškimi in beneškimi *-< j Slovenci, ne morejo razumeti, da Benečija ni imela nikoli slovenskih četrtek šol. Občudujem vse, ki se že več i-julija let žrtvujejo za dvojezično šolo v Špetru. Tudi vse zbore, ki so nastali po zadnji vojni. V nekaterih se je prebudila narodna zavest. Hudo pa je to, da se z otroki doma pogovarjajo v italijanščini. Tudi iz cerkve je v glavnem izginila slovenska beseda. Televizija je iz domov pregnala I slovensko molitev. In kar je najbolj hudo je, da se praznijo vasi. Mnoge hiše so prazne. Mladih družin ni. Mnogi so se izselili v Furlanijo. Benečija ostaja "folklorna dežela". Gotovo pobliže spremljaš tudi dogajanje na Tržaškem in Goriškem. Se ti ne zdi, da je državna meja v zadnjih 50 letih globoko zarezala v slovensko narodno tkivo z vsemi negativnimi posledicami, tako da je pojem enotnega slovenskega kulturnega prostora ostal ali celo postal prazna beseda? Narodnega tkiva ni zarezala le državna meja, ampak meja ideologije. Zločin je bil, če si prinesel čez mejo knjigo, ki jo je natisnila Goriška Mohorjeva družba. Kaj šele, če so ti na domu dobili tako literaturo! Deliti Slovence v zamejstvu na napredne in nazadnjaške ne more privesti do enotnega kulturnega prostora. Dokler se ne bomo imeli Slovenci na Tržaškem in Goriškem za enakovredne in dokler bomo nekaterim nudili potico, drugim pa polento, ne moremo govoriti o e-notnem kulturnem prostoru. Kaj bi po tvojem morali na obeh straneh meje predvsem narediti, da bi se stanje korenito spremenilo oziroma izboljšalo? Gojiti je treba predvsem narodno zavest in delati nesebično za narod. Čutiti moramo, da smo vsi ena družina, čeprav pod različno streho. In otresti se moramo občutka manjvrednosti ter ponavljanja, da smo majhen narod. Manjka nam ponos, da smo Slovenci in da imamo svojo državo! Kakšno bi bilo tvoje sporočilo slovenski narodni manjšini v Italiji, zlasti v dneh, ko se na Primorskem spominjamo žrtev okupacije in revolucije? O vseh teh žrtvah naj nam spregovori Gregorčič: "Pomlad iz krvi rodila/cvetke tisočere bo... / In srce jim bo ogrelo/cvetje vzraslo iz krvi, ! / da za rod in dom plamtelo / bode jim do konca dni!" KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A ZVONE ŠTRUBELJ I ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO ČETRTEK 1. JULIJA 1999 14. NAVADNA NEDELJA Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: "Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko." (Matej 11,25-30) TOLIKOKRAT ZLORABLJENA JEZUSOVA KROTKOST IN PONIŽNOST Kolikokrat so nam Jezusa predstavljali kot krotkega in ponižnega? V besedilu evangelija po Mateju res beremo: "Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam..." Toda, ali te Jezusove besede zares zazvenijo tako, kot smo bili navajeni slišati in sprejemati? Skoraj kot vabilo k umiku iz tega sveta, povabilo k neki netemperamentni drži, pasivnemu sprejemanju ustroja tega sveta in trpljenja, ki ga življenje prinaša. Če bi bilo to res, potem bi Jezusovi učenci in vsi, ki so v Cerkvi dosegli čast oltarja, bili mevže, bojazljivi in nezreli ljudje. Poglejmo od bliže, v kakšnem vzdušju in kakšnem kontekstu evangelist Matej poroča o Jezusovi krotkosti in ponižnosti. Odlomek, ki ga beremo kot evangelij 14. navadne nedelje, je vpet med dva dogodka, ki predstavljata očiten Jezusov neuspeh. Malo prej beremo Jezusov ognjevit govor o nespokorjenih mestih. 'Tedaj je začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del, ker se niso spreobrnila. "Gorje ti, Horazin! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidonu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila v raševini in pepelu (...) In ti, Kafarnaum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil! Če bi se v Sodomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. Toda povem vam: Sodomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi!" (Mt 11,20-24). Zgodbo o Sodomi poznamo. Tir in Sidon pa sta bili poganski mesti. Grajana mesta so bila galilejska mesta, vključno s Kafarnaumom, kjer je Jezus poklical prve učence, od koder je začel oznanjati evangelij in kjer je naredil največ čudežev. Hujšega razočaranja torej ne bi mogel doživeti. Zavrnile so ga množice, hrbet pa so mu obrnili tudi tisti, ki so bili na sprejem njegovega poslanstva najbolj pripravljeni. Le malo naprej Matej poroča, kako so Jezusa zavrnili pismouki in farizeji, takratna inteligenca, smetana tedanje družbe. Ob zdravljenju moža s suho roko beremo: "Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili." (Mt 12, 14). Ko je ozdravil obsedenca, so farizeji dejali: "Ta izganja demone zgolj z Belcebubom, poglavarjem demonov" (Mt 12,24). Njihovim zlonamernim mislim se Jezus odločno zoperstavi: "Ninivljani bodo na sodni dan vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se na Jonovo oznanilo; in glejte, več kakor Jona je tukaj (Mt 12,41). Se vam ta Jezus zdi zares tako krotak in ponižen? In vendar je prav v to bojevito in napeto zgodbo vpletena Jezusova enkratna molitev k Očetu in vabilo k hoji za njim. Gre za tekst, ki pokaže na najgloblje sidrišče Jezusovega in našega upanja. Kako drugače naj bi Jezus opredelil tiste, ki so ga razumeli in sprejeli? "Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim, otročičem." Le tisti, ki z otroško preprostostjo znajo sprejeti tako velik božji dar, kot je Jezus, so lahko njegovi pravi sopotniki. Njim je dano razodetje Boga, ki je ljubezen in osrečujoča navzočnost dobrote, usmiljenja in razumevanja. "Nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti." Tej ugotovitvi sledi še vabilo k nežni in popolni predanosti, k hoji za Kristusom, ki ni breme in strah, ampak obljuba duhovne polnosti: "Kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko." Kaj to ni čudovit slavospev duhovnemu otroštvu, ki je v krščanstvu temeljna duhovna drža? Ali ni aktualno tudi danes? V svetu, kjer je uspel odrasel le tisti, ki je na vrhu družbene lestvice, povzpetnik, aroganten in neprizanesljiv, brez moralnih pomislekov! V svetu, kjer je otroku dovoljeno vse in je postal kopija odraslega: egoist, prepotenten, nesposoben za pristno igro in za drobna doživetja srečnega otroštva! Krotkost in preprostost v srcu je zahtevna naloga. Georges Bernanos jo je takole opredelil: "Otroštvo lahko vsakdo spet pridobi, vendar le po trdi poti svetosti." POSVEČENI BODO 4. SEPTEMBRA V OGLEJU TRIJE GORIŠKI NOVOMAŠNIKI DANIJEL DEVETAK V tradicionalno bogati zadnji junijski številki slovenskega verskega tednika Družina smo lahko med bolj ali manj mladimi obrazi letošnjih slovenskih novomašnikov po mnogih letih končno le našli fotografije treh Goričanov. To so p. Mirko Pelicon (na sliki levo), p. Franček Bertolini (na sredi) in p. David Bresciani (na sliki desno), ki bodo v vrstah slovenske Družbe Jezusove posvečeni v duhovnike v soboto, 4. septembra, ob 16. uri v baziliki v Ogleju; novo mašo bodo peli v nedeljo, 5. septembra, ob 16. uri v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici. To je za goriško in sploh zamejsko stvarnost pravi dogodek, saj iz Goriške že vrsto let ni izšel noben duhovniški ali redovniški poklic. R Mirko (letnik 1968), p. Franček (1970) in p. David (1969) so zrasli v naših logih; prvi je obiskoval učiteljišče Simon Gregorčič, druga dva pa sta opravila klasični licej Primož Trubar. Marsikdo se lahko še spomni, kako so bili po svojih sposobnostih in talentih aktivni pri goriški skavtski organizaciji in na glasbeni šoli. Udeleženi so bili pri življenju župnijske skupnosti v duhovniji sv. Ivana v Gorici, kamor se še vedno radi vračajo; radi so obiskovali tudi druge slovenske maše v Gorici (zlasti v stolnici) in jih kot zvesti ministranti s tihim delom in molitvijo pomagali oblikovati dolga leta. Vse to, že takrat, "v večjo božjo slavo". V družini so prejeli temelje svoje prve verske vzgoje in marsikdo zna povedati, da so za svojo nelahko odločitev našli moč tudi v velikodušnih molitvah starejših družinskih članov. Vsi trije so nato duhovno dozoreli in zrasli iz izkušnje goriškega jezuitskega centra Stella Matutina, kjer so odkrili svoj poklic. O omenjeni izkušnji se je zlasti na začetku '90. let kar precej govorilo; žal pa so o njej prevečkrat raznašali glasove ljudje, ki niso nikdar stopili v center in ga zato niso mogli poznati. Ko so končno tudi take vrste sadovi pred nami, so verjetno časi zreli, da spregovorimo nekaj jasnih besed. Sloje za skupen načrt slovenske in italijanske province Družbe Jezusove v dogovoru s predstavniki krajevne Cerkve. Italijanski in slovenski patri so se srečali v Gorici, mestu na meji, in začeli delati z mladimi, da bi prek njih pospešili "goriški duh" srečanja, sprave in sožitja, da bi naše mesto zaživelo kot duhovni in kulturni most med dvema narodoma. In res smo mlajši zlasti goriški Slovenci lahko bolje in globlje spoznali Slovenijo, njene kraje, navade, verske skupnosti in kulturne ter politične osebnosti, hkrati pa smo, utrjeni v svoji narodni istovetnosti, lahko naredili prijateljski korak, brez strahu, naproti sosedom italijanske narodnosti; marsikdo od slednjih je med drugim tako vsaj i izvedel, da obstajamo in kdo sploh smo. Kdor je hotel, se je lahko pridružil skupini mladih, ki so v spremstvu patrov odkrivali in spoznavali dejavnike in gibala današnje družbe in kulture; učili so se tudi kritično gledati na dogodke in stvarnost okrog nas, obravnavali temeljna antropološka in verska vprašanja, spoznali veliki pomen stalnega izobraževanja; ob tem pa j je vsakdo lahko našel v manjših skupinah možnosti in spodbude za razvijanje lastnih ustvarjalnih žilic. Brez pravega prijateljstva in vzajemnega spodbujanja k vsestranski rasti bi vse to ne imelo moči, ki jo je v resnici imelo za obis-kovalce Stel le Matuti ne v prej-j šnjih letih. Ker pa smo vsi le i ljudje, je bila verjetno storjena med potjo tudi kaka napaka. Čas pa je dokazal, da so mlada leta v jezuitskem središču postala za lepo število ljudi pomembna življenjska izkušnja. To velja za številne i že poročene zamejce na Goriškem in tudi Tržaškem, ki jim je pri srcu zdrava osebnostna, verska in narodnostna vzgoja sebe in otrok. Izku-j šnja je bila prav tako, če ne ! še bolj, pomembna tudi za p. Mirka, p. Frančka in p. Davida, saj je mašniško posvečenje in skoraj desetletna pot do njega v vrstah Družbe Jezusove izjemno resna zadeva, vredna spoštovanja. Goriški škofijski tednik Vo-i ce Isontina je v pripravi na po-; svečenje treh mladih Goričanov že prejšnji teden objavil celostransko poglobitev p. Federica Lombardija, direktorja programov Vatikanskega radia, o karizmi Družbe Jezusove od ustanovitve do danes. Da bodo tudi naši bralci bolj osveščeni, kdo sploh so jezuiti, povzemamo nekaj misli iz dolgega poročila. Identiteto, značaj in duhovni dar verskega reda lahko bolje ra-I zumemo, če spoznamo živ-i Ijenje in delo, značaj in duhovni dar ustanovitelja, sv. Ignacija Lojolskega, ki se je rodil pred več kot petsto leti. Sv. Ignacij je bil po rodu in značaju trdovraten Bask, vojščak in dvorni človek, ki ga je božja Previdnost že v zrelih letih prijela za roko in ga vodila v spoznanje lastnih duševnih nagibov. Prežemala ga je velika želja, da bi spoznal Kristusa in zlasti njegovo človeško razsežnost. Ni bil duhovnik, še manj katehet ali teolog; želel pa je takoj pomagati ljudem v spoznanju Boga, ki je njega tako ljubeče prevzel. Tako so nastale njegove t.i. duhovne vaje, prava pedago-| ška pot v razlikovanju duhov, duhovna šola, ki je imela v zgodovini Cerkve veliko vlogo. V svoji gorečnosti je obiskal Sveto deželo, da bi na lastne oči videl kraje, kjer je živel Kristus. Spoznal pa je, da potrebuje za dialog in pomoč drugim ljudem več znanja. Zato se je z veliko vnemo lotil študija v evropskih prestolnicah, čeprav po svoji naravi ni bil intelektualec; znal pa je trezno razsojati, kateri so kočljivi vozli družbe njegovega časa. Torej: želja po aposto-: latu in duhovni oskrbi, vezana na resno kulturno izobrazbo. Nekaj časa je bival tudi v razkošnih in kozmopolitskih Benetkah, kjer je s svojimi prvimi tovariši postal pozoren za socialne stiske ljudi, ki so se mu takoj prirasle k srcu. Živel je po bolnišnicah, oskrboval bolnike, reveže in pocestnice, da bi le pomagal vsaki osebi pri katerikoli njeni materialni in duhovni potrebi, kjerkoli že. Da bi lahko bolje opravljal to delo, je pokleknil pred papeža kot Kristusovega naslednika in voditelja vesoljne Cerkve, kajti le on ima pogled 1 nad vse Cerkve in zato lahko bolje usmerja njega in njegove tovariše v želji po služenju Bogu in človeku. Vse to - kot pravi njegovo geslo - v večjo slavo božjo (AMDG - Ad ma-iorem Deigloriam). Splošno znano je, da so v zgodovini jezuiti zaorali globoko ledino na področju šolstva in vzgojnih ustanov s svojimi kolegiji (glavni evropski pedagoški sistem v 1 7. in 18. stoletju), z druge strani pa so ogromno naredili kot mi-I sijonarji na vseh koncih sveta. Omenimo samo sv. Frančiška Ksaverija in Mattea Riccija j na Daljnem vzhodu. Ti so se j izkazali po t.i. inkulturaciji, oz-I nanjanju evangelija v dialogu | s krajevno kulturo. Oznanjevanje namreč ne more biti sad nasilja, ampak je lahko le srečanje, spoštljiv dialog med kulturami. Zato so poleg krščanske vere skušali najprej omogočati ljudem - v južni Ameriki ali v Indiji ali kjerkoli - najprej človeka vredne življenjske razmere, da bi se lahko nato vsestransko in celostno razvijali. V času iluminiz-ma so evropski absolutistični vladarji tudi zaradi velikega kulturnega vpliva zatrli Družbo Jezusovo in tako zdesetkali vrste jezuitov, ki so si le počasi opomogli. V tem stoletju so patri že od vsega začetka sodelovali pri notranji prenovi Cerkve in s svojimi teologi (Teilhard DeChardin, De Lubac, Rahner...) močno zaznamovali tudi drugi vatikanski koncil. V svetu, ki se stalno spreminja, so danes jezuiti postavljeni pred izzive, ki jih predstavljajo družbena pravičnost, obramba človekovega dostojanstva, sekularizacija, verska brezbrižnost, ekumenizem. Na zadnjem generalnem shodu leta 1995 so sprejeli kot cilj svojega poslanstva - službo veri. Ta služba predvideva zlasti boj za pravičnost, služenje novim revežem, dialog med kulturami. Njihovo "orožje" predstavljajo želja po spoznanju Kristusa, aktiven apostolat in krščanski humanizem, t.j. pogled na celovitost osebe in njenih potreb. Bog namreč ni pasiven in oddaljen, ampak "aktiven"; s svojo milostjo stalno deluje v ljudeh, v njihovi zgodovini; vsakdo je poklican, da to delovanje odkriva in z Njim sodeluje. Področja delovanja Družbe Jezusove so torej številna in mnogotera, pač odvisno od kraja, kjer deluje po navodilih svetega očeta; stalnica je le ignacijanska duhovnost, v kateri imajo nezamenljivo mesto osebna molitev, t.i. razlikovanje duhov in dnevna "refleksija". Trem mladim Goričanom, ki se pripravljajo na veliki korak in o katerih bomo še pisali, zaenkrat želimo, da bi se z veliko gorečnostjo pripravljali na ta zanje milostni trenutek. LETOŠNJA MAŠNIŠKA POSVEČENJA NA PRIMORSKEM Koprski škof Metod Pirih [e v ponedeljek, 28. t.m., na Šentviški gori posvetil štiri bogoslovce koprske škofije v diakone (Iztok Mozetič, Rafko Klemenčič, Roman Leban,Tomaž Kete). V torek, 29. t.m., pa je na sam god prvakov apostolov svetih Petra in Pavla posvetil na Sveti gori ob 1 7. uri popoldne dva diakona koprske škofije (Saša Mugerli in Simon Vendramin) v duhovnika. O tem bomo poročali prihodnji teden. O KRISTUSOVI PONIŽNOSTI NATANAEL Pravijo, da je bil Jezus iz Nazareta ponižen in krotak. Pravijo, da je bil slabič, čeprav pravičen mož in pošten, in da so Ga krepki in močni pogosto zmedli; da je bil, kadar je stal pred oblastniki, zgolj jagnje med levi. Jaz pa vam pravim, da je Jezus imel oblast nad ljudmi in da je poznal svojo moč ter jo razglasil med griči Galileje in mesd Judeje in Fenicije. Kateri popustljiv in mehak človek bi rekel: "Jaz sem življenje in pot do resnice"? Kateri krotak in skromen človek bi rekel: "Jaz sem v Bogu, našem Očetu; in naš Bog, Oče, je v meni"? Kateri človek, ki se ne bi zavedal svoje moči, bi rekel: "Kdor ne veruje vame, ne veruje niti v to življenje niti v večno življenje"? Kateri človek, ki je negotov jutrišnjega dne, bi razglašal: "Vaš svet bo prešel in ne bo nič drugega, kakor le raztresen pepel, preden bodo prešle moje besede"? Ali je dvomil vase, ko je rekel onim, ki so Ga skušali z vlačugo: "Kdor je brez greha, naj vrže kamen"? Ali se je bal oblasti, ko je izgnal menjalce denarja iz tempeljskega dvorišča, čeprav so imeli dovoljenje duhovnikov? So bila Njegova krila pristrižena, ko je glasno zaklical: "Moje kraljestvo je nad vašimi zemeljskimi kraljestvi"? Ali se je hotel skriti v besedah, ko je rekel: "Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom na novo postavil"? Ali je bil bojazljivec ta, ki je z roko zapretil oblastnikom v obraz in jih imenoval: "Lažnivci, nizkotneži, nečisteži in izrodki"? Ali naj človeka, ki je dovolj neustrašen, da izreče take besede vladajočim v Judeji, imamo za krotkega in ponižnega? Ne. Orel ne splete svojega gnezda na vrbi žalujki. In lev ne išče svojega brloga med praprotjo. Obide me slabost in drob se mi sprevrača, kadar slišim malodušneže, kako imenujejo Jezusa ponižen in krotak, da bi lahko opravičili svojo lastno malodušnost; ko potrti, zaradi tolažbe in družbe, govorijo o Jezusu kot črvu, ki se sveti ob njihovi strani. Da, srce me zaboli zaradi takih ljudi. Kajti jaz bom pridigal o silnem lovcu in o nepremagljivem gorskem duhu. (Kahlil Gibran: Jezus, Sin človekov, Mohorjeva Celje 1997, str. 57-58) MISEL SV. OČETA V REVIJI COMMUNIO PRISPEVEK JANEZA PAVLA II. ZA TRETJE TISOČLETJE MARJAN DROBEZ Tudi v zadnji številki mednarodne katoliške revijeCom-munio, ki jo izdaja Svet te publikacije pri Slovenski škofovski konferenci, je objavljeno veliko aktualnih prispevkov, ki so pomembni za Cerkev v celoti, posebej pa za slovenske vernike. Kard. Joseph Ratzinger razmišlja v svojem članku o prispevku papežajaneza Pavla II. za tretje tisočletje; ljubljanski nadškof Franc Rode piše o vračanju Slovencev k izviru naše vere (prispevku je dal naslov Ob krstnem kamnu slovenskega naroda); nadalje je objavljen ponatis nekega besedila škofa A.M. Slomška, ki ga jev Mariboru napisal 1.1862; nadškof Alojzij Šuštar razmišlja o tem, koliko svetnikov imamo Slovenci; sledi prispevek Viktorja Papeža o beatifikaciji škofa Slomška; Ivan Merljak obravnava lik in delovanje nadškofa Antona Vovka; Chiara Lubich piše o Mariji in edinosti med gibanji in karizmami v Cerkvi; Anton Na-drah razmišlja o temi Kaj mi pomeni Jezus Kristus danes; Marjan Turnšek je napisal članek z naslovom Svoboda iz evharistije, sledi pa še prispevek Ulricha Dobhana, ki piše o Tereziji Avilski in EdithStein. Zaradi bližajočega se začetka novega tisočletja pov- SLOVESNOST NA LAJŠAH BO 4. JULIJA OB 16. URI SPRAVO OMOGOČA RESNICA V teh vrsticah, ki jih je pripravil Odbor za Lajše, objavljamo pričevanje verodostojne osebe o žalostnih dogodkih na Lajšah. (Ured.) Po slovenskem simboličnem "spravnem dnevu" v Kočevskem Rogu 8.7.1990 je posebno dejanje opravila tudi Primorska 19.5.1991, ko je bil v Lajšah nad Cerknim simbolični pogreb petnajstih nedolžnih žrtev, ki so jih 3.2.1944 v seniku sredi gorske senožeti obsodili na smrt in še isti večer usmrtili. Njihova nedolžna kri kliče po spravi; spravo pa je mogoče doseči samo s poznanjem resnice, zato prisluhnimo pričevanju o njej. Nemška posadka, ki je imela svoj sedež v Idriji (v prostorih S(xlanje Psihiatrične bolnišnice), je v noči od 26. na 27. januar 1944 brez vseh ovir prišla skozi Otalež in Cerkljanski Vrh v Cerkno, da bi napadla podoficirsko šolo. Nemci niso vedeli, da se je ta šola preselila v Čepovan in da so zdaj v Cerknem učenci partijske šote- Okoli osme ure zjutraj 27. januarja so Nemci napadli to solo. Med učenci je nastala velika zmeda, ker je bil napad popolnoma nepričakovan. Polagali so si na vse načine, da bi se rešili, toda skoraj vsi so podlegli: obležalo jih je 47. Po-1 krajinski komite Varnostno obveščevalne službe (PKVOS) se je po tem tragičnem dogod-\ ku takoj sestal. Spoznali so, da so sami krivi, da so Nemci prišli nemoteno v Cerkno. Zasu-'■ mili so, da imajo v svojih vrstah vohuna in izdajalca, ki so ga tudi kmalu odkrili in ustrelili. Da pa domačini ne bi kri-| vili samega komiteja, so sklenili, da krivdo naprtijo določenim ljudem v Cerknem in okolici. S pomočjo domačih , zaupnikov so sestavili seznam teh oseb. Poiskali so tiste, ki niso sprejeli komunistične ideologije, tiste, ki so bili tesneje ' povezani s Cerkvijo, in tiste, ki \ so bili bolj uspešni v svojem poslu. Nabrali so jih petnajst. Na svečnico, 2. februarja \ 1944 zvečer, so jih poiskali po hišah: najprej kaplana Lada Piščanca in njegovo sestro Mar-\ to, ki pa je bila bolna. Pri njej je bila prijateljica Malka Purgar iz Zakriža, ki se je ponudila namesto nje. Pri Mihu na Plaču so vzeli s seboj Angelo Eržen, ki je imela brata duhov-, nika. Kaplana Ludvika Sluga, srčno dobrega človeka, so are-! tirali pri dekanu Kunšiču kljub njegovemu dopovedovanju, da Sluga s tem nima nič opraviti. Nadalje so poiskali Kata- rino Mezek Božič, trgovko in j cerkveno pevko, Pavlo Sedej, nečakinjo nadškofa Sedeja, | trgovca Josipa Bavcona iz Gradiške (Italija), poročenega v Cerknem, Karolino Zorzut, Janeza Ambrožiča, Filipa Be-\ vka, Rudolfa Bogataja, me- 1 sarja Alberta Kavčiča, Antona Mlakarja, učiteljico Pavlo Paa ' ter trgovca Franca Rojca. Vse so zaprli v klet “kaplanije". ! Nihče od zaprtih ni vedel, za kaj pravzaprav gre. Naslednje jutro zgodaj so jih zastražene ' odvedli v Cigovnico. Nekaj ; partizanov je šlo v Strane do j Hramšarja, ki pa se jim je uprl: \ "Če sem česa kriv, me ustrelite tukaj! Z vami ne grem!" in ostal je živ. j Nadaljevali so pot proti i Ceglišam, nato čez Brdo na ! Cerkljanski Vrh, kjer so se ustavili v gozdu pri studencu. Tam ' pa je šla mimo steza, ki pelje ! k Bendetu, kjer so imeli otroci pouk v partizanski šoli. Ko so j prišli otroci bliže, jih je straža j zaustavila in poslala nazaj. Prestrašeni otroci so takoj j spoznali oba kaplana. Nato so \ aretiranci nadaljevali pot do i senožeti na Lajšah. Ob neki priložnosti mi je [ Josip Bavcon opisal, kako je bi- 1 lo takrat na Lajšah. STRAN 16 zamemo nekaj ugotovitev o prispevku Janeza Pavla II. za tretje tisočletje. V svoji oceni, ki ji je dal naslov Modrostna teologija, jih navaja in utemeljuje kard. Ratzinger. Poudarja, "da nas je Janez Pavel II. v dvajsetih letih papeževanja obdaril z izrednim bogastvom, raznovrstnostjo, globino in specifičnostjo izvajanja cerkvenega učiteljstva. Njemu svojsko razmišljanje in o-sebna meditacija močno zaznamujeta njegove okrožnice. Predvsem se v velikem trini-tarističnem triptihu: Redemp-tor hominis - Dives in miseri-cordia - Dominum et vivifi-cantem izraža njegova nezamenljiva osebna pisava. Tudi v kasnejših učiteljskih besedilih je mogoče jasno razbrati temeljne poteze njegove misli." Avtor nadalje opozarja, da papeževa beseda pomeni odgovor Cerkve na prodiranje civilizacije, ki sicer napreduje v znanju, a se hkrati vedno bolj oddaljuje od "modrosti". Kakor po paradoksu pa so ta besedila naletela v kakem primeru na boljši sprejem pri mislecih, ki sebe nameščajo zunaj Cerkve, kakor pa pri nekaterih predstavnikih katoliške teologije. To velja zlasti za okrožnico o temeljnih vprašanjih moralne teologije. Morda mnogi nekrščanski misleci na svoji lastni koži mnogo bolj občutijo težo in usodnost nravne krize človeštva kakor nekateri katoliški teologi; čutijo, daje uničenje vesti za človeka nevarnejša ogrozitev kakor atomska bomba ali kaka bolezen. V svoji okrožnici papež razvija moralno vizijo, ki je po eni strani dovolj velika in prostrana, da napravi za svojo moralno modrost veli kih religioznih izročil in modrost človeškega razuma. E-den temeljnih vidikov tega besedila je sklicevanje na razum in na njegovo zmožnost, da iz stvarstva razbere Stvarni kov nauk." Kardinal Ratzinger ob zaključku poudarja, "da teologije tega papeža ne razgibava abstraktna špekulacija o dogmatičnih resnicah, marveč vsakdanji odnos do konkretnosti zgodovinskih dogodkov. Kdor moli skupaj z Jane zom Pavlom II., more izkusiti, kakšen enkraten dar intimnosti in občestva z Bogom je Bog prihranil za tega papeža. Po mislih Janeza Pavla postane človekovo srce, ko se odpre Kristusovi skrivnosti, zmožno vzpostavljati rodoviten dialog z zgodovino; dialog, iz katerega prihaja in v katerem se poglablja iz dobe v dobo tista modrost, ki vsakemu učencu božjega kraljestva omogoča, da ponovno najde na presenetljiv način združeno staro in novo. S to povsem teološko modrostjo papež napolnjuje svet z upanjem ter spremlja Cerkev čez prag tretjega tisočletja." SVETNIK TEDNA 3. JULIJ SILVESTER CUK TOMAŽ, APOSTOL Človeku, ki noče verjeti na besedo, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči, pravimo "neverni Tomaž". Obnaša se namreč kot apostol Tomaž po Jezusovem vstajenju. Evangelist Janez pripoveduje, da se je Gospod po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem, zbranim za zaprtimi vrati hiše, kjer so le nekaj dni poprej skupaj z Jezusom obhajali spominsko večerjo ob judovskem velikonočnem prazniku, kije bila obenem zadnja večerja Jezusa kot človeka. Tomaža, pravi, ni bilo med njimi. Ko so mu drugi pripovedovali, da je Jezus vstal in se jim prikazal, jim je odvrnil: "Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev, že ne bom veroval." Čez osem dni je vstali Gospod spet obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: "Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren." Tedi}j je Tomaž izpovedal vero z vzklikom: "Moj Gospod in moj Bog!" ČETRTEK t. JULIIA 1999 "Moj Gospod in moj Bog!" Zaradi tega dogodka je Tomaž postal "slaven", vendar pa o njem bolj malo vemo. Preden ga je Jezus poklical v svojo službo, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Prvi trije evangelisti (Matej, Marko in Luka) omenjajo Tomaža le v seznamih dvanajsterih apostolov, več pozornosti pa mu posveča evangelist Janez, ki ga v svoje poročilo o Jezusovem življenju in delovanju vplete štirikrat. Prvič tedaj, ko Tomaž izrazi svojo pripravljenost iti z Jezusom v smrtno nevarnost, ko gre v Betanijo k Lazarju; drugič med Jezusovim poslovilnim govorom pri zadnji večerji, ko Tomaž poslavljajočemu se Jezusu vpade v besedo in pravi, da oni ne vedo, kam gre; najdaljši je tretji odlomek o Tomažu, omenjen na začetku; četrtič in zadnjič pa Janez omenja Tomaža kot enega izmed sedmerih apostolov, ki se jim je vstali Gospod prikazal, ko so na Genezareškem jezeru lovili ribe. Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček, kar je dejansko le prevod njegovega imena, kajti ime Tomaž izhaja iz aramejske besede "toma" s pomenom "dvojček". Prakrščansko poročilo ve povedati, da je apostol Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha deloval na Bližnjem vzhodu in prišel celo do Indije. Umrl naj bi mučeniške smrti v kraju Mailapur pri Madrasu: prebodli so ga s sulico ali z mečem. Indijska Cerkev se ponaša, da je njen ustanovitelj sveti Tomaž, zato indijske kristjane pogosto imenujejo "Tomaževe kristjane". God apostola Tomaža so od 6. stoletja dalje obhajali 21. decembra, od leta 1969 pa je 3. julija, kakor je bil že prej v vzhodni Cerkvi v spomin na prenos njegovih kosti iz Indije v mezopotamsko Edeso (leta 232). Svetega Tomaža navadno upodabljajo s sulico, pogosto pa ima v rokah tudi kotno merilo stavbenikov, in sicer zaradi neke legende, ki pripoveduje, da je izrisal načrt za prelepo palačo v Indiji; denar, ki mu ga je kralj odštel za zidavo te palače, pa je Tomaž uporabil za reveže. Zaradi te legende častijo svetega Tomaža kot svojega zavetnika arhitekti, zemljemerci, geometri, zidarji, kamnoseki in tesarji. V naši domovini je temu apostolu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih in 26 podružnic). Krstno ime Tomaž je pri nas kot tudi drugod po svetu zelo razširjeno. Poleg oblike Tomaž so znane še druge: Tomo, Tomi, Tom, Tomko, Tomislav. Ženska oblika tega imena je bolj redka, pač pa so iz imena Tomaž izpeljani številni slovenski priimki (Tomazin, Tomažič, Tomažin, Tomc, Tome, Tomšič...). "je, kar je" O FIZIKI BALKANA Bombni napadi na Jugoslavijo so minili že pred več kot dvema tednoma, jugoslovanska vojska in policija sta zapustili Kosovo, začelo se je raz-oroževanje osvobodilne vojske Kosova in tudi napetosti med Rusi in Natom so se nekako uredile. Začelo se je tudi uradno vračanje beguncev na Kosovo. Čeprav imamo še kar nekaj primerov maščevanja in nasilja nad Srbi, lahko vendarle rečemo, da se stanje nekako umirja. Počasi pridejo v takšnih okoliščinah na dan novice, ki jih prej nismo zasledili, najbrž ker zanje ni bilo dovolj prostora ali so bile še skrivnost. Pisatelj in zgodovinar Michael Igna-tieff, kije kot diplomatski otrok preživel otroštvo v Beogradu, piše v New Yorkerju izredno zanimiv članek Fizika ^ Balkana. Tam lahko izvemo, da so po- ''" četrtek 9aJanJa v Rambouilletu bila sredstvo, i. julija da bi se evropske države, predvsem iw9 Italija, prepričale, da so Albanci v tej zgodbi “ta pridni" in Srbi "ta lumpi". Tu se je Miloševič uštel. Svojo delegacijo je poslal, kot tudi že v Bosni in na Hrvaškem, naj zavlačuje in pridobiva čas, medtem ko bi vojska počasi očistila Kosovo. Od nekega srbskega “diplomata" so tuji predstavniki izvedeli za pesmico, ki pravi: “Ena vasica na dan - ohranja Nato pri strani." Menili so, da lahko počasno etnično čiščenje -ena vas na dan - ohrani svetovno nezanimanje za Balkan. Tako je jugoslovanska delegacija v Rambouilletu uživala v francoski hrani in krasni palači, prepevala nacionalistične pesmi in pila do zgodnjih jutranjih ur. Ko pa so potem Albanci enostransko podpisali mirovni sporazum, je bil namen Ram-bouilleta dosežen. Ko nekemu politiku uspe prelisičiti diplomacijo, kot je to Miloševič počel od leta 199 7 dalje, je treba spremeniti samo diplomacijo in jo narediti za bolj prebrisano. Bogdan Bogdanovič, bivši župan mesta Beograd, je v nekem intervjuju izrazil tudi svoje poglede. Najprej se loteva kosovskega mita, ki je povsem lažen. Kosovo namreč nikoli ni bilo srbsko, to je prvo dejstvo. Srbi so bili namreč vedno pripravljeni narediti vse za Kosovo, ne pa iti živet na Kosovo. Večina jih sploh ni bila niti enkrat na Kosovu. Morda so šli na organiziran izlet in si ogledali kako zgodovinsko cerkev ali samostan in se potem vrnili v Srbijo. Od nekdaj so vsi Srbi dejansko bežali s Kosova. Mit o Kosovu je zelo perverzna politična poteza, ki je privedla srbski narod do obupnega, samomorilskega umskega stanja, ki nima več nobenega opravka z resničnostjo. Ne zna več razlikovati med zmago in porazom ter sili lastne otroke v samomorilsko miselnost: pošilja jih na mostove in jih celo opremi s tarčami. Kaj je to, če ni samomor? To je nekaj nepojmljivega, kar prekaša meje navadnih in celo najbolj drastičnih političnih psihopatologij. Zelo me skrbi, kaj bo v prihodnosti. Če ne pride do temeljnega dejanja, do pravega razčiščevanja v samem narodu, tako kot so to Nemci naredili po vojni, ne vem, kam nas lahko vse to pelje. Imamo namreč še, veliko volilcev za nacionalistične stranke: Miloševičevo in za stranko njegove žene ter za Šešlja in Draškoviča. To pomeni, da je onesnaženje precej veliko. Dekontaminacija nebo preprosta. Najtežje vprašanje pa je, kje jo moramo začeti. In ko ljudje v Srbiji pomislijo, da ne bodo dobili pomembne mednarodne pomoči, dokler ne bodo nekako rešeni Miloševiča, gledajo parket v svojem stanovanju in razmišljajo, s katerega konca ga bodo naslednjo zimo počasi začeli kuriti. Vedno večjih torej upa, da se bo kdo - pa čeprav beograjska mafija - potrudil za tistih pet milijonov dolarjev in spravil psihopata pred haaško sodišče. PETER SZABO HARJET DORNIK Učenci in dijaki zadnjih razredov osnovnih in srednjih šol so se z zaključnimi izpiti že dokončno poslovili od svojih šol. Na potezi so še dijaki zadnjih letnikov višjih srednjih šol, ki so se za svoj zadnji trud na teh zavodih predstavili 23-junija. Največ novosti je bilo letos v zvezi z državnim izpitom, nekdanjo "maturo". Novosti so posegle v vsebino, obliko in potek pisnih izkušenj in ustnega dela, posledično tudi v sestavo izpitnih komisij in ocenjevanje. Novi izpit bo v celoti izpeljan čez tri leta in sodi v sklop šolske reforme, ki bo začela približevati italijansko šolstvo ravni drugih, naprednejših evropskih držav. Kandidatje so letos pisali tri naloge, eno več kot prejšnja leta. Glede prve pisne preizkušnje so dijaki ime- li na izbiro poleg običajnih možnosti (obravnave zgodovinskega poglavja; spisa na splošno aktualno temo) še dve novi (analizo in komentar (ne)lite-rarnega besedila, v prozi ali poeziji; obravnavo zgodovinsko-politične, socio-ekonomske, literarno-umetno-stne ali tehnično-znanstvene vsebine - slednjo so letos dijaki lahko predstavili v obliki eseja ali časopisnega članka, s prihodnjo maturo pa lahko tudi v obliki poročila, intervjuja ali pisma). Druga naloga se v svojem bistvu ni veliko spremenila. Ministrstvo je predmet zanjo določilo že 10. aprila in pri tem upoštevalo specifiko posameznih usmeritev. Novostjelevtem, daje kandidat med predlaganimi nalogami lahko izbral več kot eno. Največja novost in največ preglavic pa je vsem povzročila tretja naloga. To je pluridisciplinarna preizkušnja, ki jo pripravi sama izpitna komisija z namenom, da ugotovi dijakovo poznavanje predmetov zadnjega letnika. Pripravi pa jo, upoštevajoč izbire in smernice, ki sojih profesorji zadnjega letnika strnili v zaključnem dokumentu 15. maja. Tipologije za to nalogo, med katerimi so profesorji lahko izbirali in s to izbiro vodili izpitno komisijo, pa so naslednje: a) strnjena obravnava snovi: dijaki so na primer dobili tekst v italijanščini, angleščini, nemščini ali z drugačno vsebino in ga sintetično obdelali v določenem številu vrstic ali besed ali pa odgovorili na vprašanja v zvezi z njim; b) vrsta vprašanj z enim odgovorom (to tipologijo je izbrala kar polovica italijanskih šol); c) vrsta vprašanj z izbiro pravilnega odgovora med nakazanimi; č) naloge s hitro rešitvijo; d) reševanje praktičnih in strokovnih primerov (za poklicne in tehnične šole); e) izdelava načrtov (za tehnične, poklicne in umetniške šole). Tu seje pravzaprav pokazalo, kako je vsaka šola svet zase, v kolikor je prišlo do najrazličnejših predlogov in kombinacij. Ker dijaki slovenskih šol pišejo prvo, nalogo v materinem jeziku, je bilo preverjanje iz italijanskega jezika zaobseženo v tretji nalogi skupno s tujim jezikom. Poleg teh dveh predmetov je komisija lahko letos preverjala še največ dva druga predmeta (z letom 2001 vse predmete). Ministrstvo je svetovalo, naj profesorji vtem prehodnem letu predlagajo eno samo tipologijo ali pa besedilo, ki bi bilo primerno za pluridisci-plinarno analizo, in naj med letom simulirajo maturo, da se dijaki čimprej privadijo novostim. Ustni del izpita (čez vse predmete) se bo pričel tako, da bo dijak predstavil svoje raziskovalno delo ali projekt, tudi v multimedialni obliki, ali sam izbral prvi argument razgovora. Pluri-disciplinarno voden razgovor naj bi pokazal dijakovo znanje in spretnosti, pridobljene pri posameznih predmetih, v večjem povezovanju vsebin, njegovo jezikovno izražanje in argumentiranje. G lede ocenjevanja je pri vsaki nalogi kandidat lahko zbral največ 15 točk (zadostno 10) za skupnih največ 45 točk, na ustnem razgovoru pa največ 35 (zadostno 22). Za končno oceno se tem točkam prišteje še šolski kredit. Tega so posameznim dijakom dodelili profesorji ob sklepu šolskega leta v najvišji meri 20 točk. Pri njegovi dodelitvi so profesorji izhajali iz dijakove osrednje ocene. Točkam, ki si jih je sam dijak priboril s šolskim uspehom, so lahko dodali še nekaj točk (lahko tudi nič), upoštevajoč dijakovo rednost obiskovanja pouka, zanimanje in sodelovanje med poukom in pri obšolskih dejavnostih ter dokumentirano udejstvovanje pri ustanovah, ki so sooblikovale njegovo pripravo (jezikovni tečaji, delovne izkušnje, umetniško, kulturno ali športno udejstvovanje idr.). Najuspešnejši dijaki bodo torej izšli s 100/100 (minimum je 60/100). Dijake, ki bodo na izpitu dosegli vsaj 70/100, bo lahko komisija "nagradila" z dodatnimi petimi točkami. Točke so se ob koncu leta dodeljevale tudi dijakom tretjih in četrtih letnikov. KRATKE IZŠEL JE BILTEN DRAGA 99 Konec prejšnjega tedna je izšel bilten Draga 99. Od 3. do 5. septembra bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah potekali 34. študijski dnevi Draga 99, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Kot izhaja iz uvodnika, bo letošnja Draga v znamenju dialoga. V petek, 3. septembra, bo okrogla miza na temo Kakšna prihodnost za slovensko manjši noč, na kateri bodo sodelova- li Milan Bufon, Peter Černič, Marko Štavar in Breda Susič. V soboto, 4. septembra, bo zamejski šolnik in športni delavec prof. Bojan Pavletič predaval na temo južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu. V nedeljo, 5. septembra, pa bosta dve predavanji. Dopoldne bo mag. Matija Ogrin imel predavanje z naslovom Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture, popoldne pa bo dr. Vaško Simoniti govoril na temo Med zgodovino in sedanjostjo. V nedeljo dopoldne bo mašo daroval msgr. Oskar Simčič. Od 2. do 4. septembra potekala 9. Draga mladih na temo Mladinska kultura in ustvarjalnost. MLADIKA 5-6 Konec prejšnjega tedna je izšla nova, dvojna številka revije Mladika, ki objavlja več zanimivih prispevkov. U-vodnik je izpod peresa Marija Ma-verja in je posvečen zaprtju rojanske osnovne šole Bazoviški junaki. Dalje omenimo nadaljevanje pričevanj preživelih primorskih padalcev, spominski zapis ob 50-letnici uprizoritveS/e-hernika na Repentabru, spominski članek ob smrti Fulvia Tomizze idr. Skupaj z Mladiko je tudi tokrat izšla mladinska priloga Rast, ki tudi objavlja precejšnje število zanimivih zapisov. Podrobnejše poročilo bomo objavili prihodnjič. Novo je bilo tudi to, da je bil med drugo in tretjo nalogo en dan oddiha, dva dneva pa morata preteči od objave rezultatov pisnih izdelkov (tudi to prvič) do začetka ustnih razgovorov. Tudi sestava izpitnih komisij je bila drugačna. Na osnovi predmetnika so bile te šestčlanske ali osemčlanske obvezno z zunanjim predsednikom. Polovico članov komisije je bilo notranjih, pol z drugih šol. Število komisarjev seje povečalo, ker so se dijaki pripravili čez vse predmete zadnjega leta in ne le čez štiri. Novi izpit je torej strožji, a pravičnejši. Spričevalo s podrobnimi navedbami bo imelo večjo težo in bo pravno priznano v vsej ES, odtod tudi skrb slovenskih šol, da je v njem uradno potrjeno tudi znanje italijanskega jezika. Pozitivnost te nove "mature" je tudi v tem, da dijaki aktivno sledijo do konca vsem predmetom, navajajo se na večje povezovanje vsebin, so nagrajeni za redno in uspešno šolsko delo zadnjih treh let in za zunanje izpopolnjevanje. Narobe pri vsem tem pa je bilo, da je ministrstvo "uvajalo" novi državni izpit in ga pojasnjevalo med samim šolskim letom. Zdrava pamet bi narekovala, da bi za vse novosti poskrbelo predčasno. Če k temu prištejemo še dodatne napetosti zaradi uvajanja šolske avtonomije in specifike slovenskih šol, ki so zaradi vsakoletnega nizkega priliva marsikdaj na robu preživetja in v hudih dilemah, katere izbire delati, lahko razumemo, da z veseljem za nekaj časa zapremo šolska vrata za seboj in odidemo na morje. "NATEČAJ REBULA" Slovenska prosveta in revija Mladika razpisujeta ob 75-letnici pisatelja Alojza Rebule in ob 50-letnici Slovenske prosvete Poletni natečaj za mlade od 14. do 24.leta. "Napišite svoje vtise - članek ali recenzijo - o romanu Cesta s cipreso in zvezdo pisatelja Alojza Rebule in pošljite na naslov: Mladika: ul. Donizet-ti 3, 34133 Trst s pripisom »natečaj Rebula«. Prispevke pošljite do 1. oktobra 1999. Posebna komisija, ki jo bosta določili ustanovi, bo izbrala najboljše spise in jih nagradila s knjižnimi nagradami. 1. nagrada: dnevnik Alojza RebulePrev/sna leta in drugih devet knjig založbe Mladika po izbiri iz seznama, ki je na razpolago pri Mladiki; 2. nagrada: dnevnik Alojza Rebule Previsna leta in drugih o-sem knjig založbe Mladika po izbiri iz seznama; 3. nagrada: dnevnik Alojza RebulePrev/sna leta in drugih sedem knjig založbe Mladika po izbiri iz seznama; 4. nagrada: dnevnik Alojza RebuleP/ev/sna leta in drugih šest knjig založbe Mladika po izbiri iz seznama; 5. nagrada: dnevnik Alojza Re-bulePrev/sna leta in drugih pet knjig založbe Mladika po izbiri iz seznama. Od 6. do 10. mesta je na razpolago po izbiri nagrajencev še pet tolažilnih knjižnih nagrad." GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Otmarja Čmilogarja STATI IN OBSTATI V četrtek, 8. julija, ob 20. uri v cerkveni hiši v Vipavi (Beblerjeva 1) bosta o delu in avtorju spregovorila msgr. Oskar Simčič in časnikar Jurij Paljk. REBJJLI IN JANČARJU PRESTIŽNI LITERARNI NAGRADI Alojz Rebula je dobitnik prve nagrade, ki jo je lani razpisala Mohorjeva družba iz Celja za slovenski roman ob desetletnici slovenske neodvisnosti. Pri Mohorjevi družbi iz Celja so hoteli z nagrado in izdajo romana "obeležiti obletnico državne osamosvojitve kot največjega dosežka tako imenovane slovenske pomladi, kar je bila tudi tema nagradnega razpisa," kot je dejal dr. Janez Dular. Rebulov romanPofo-pljenizvon je izbrala strokovna žirija, kateri je predsedoval prof. France Pibernik. Za nagrado je Alojz Rebula prejel osem milijonov lir, Mohorjeva družba iz Celja pa bo njegov roman natisnila do Prešernovega dne prihodnjega leta. Nagradili pa so tudi roman Helene Kos Skrivnost Sandre K., ki je prejel drugo nagrado in ga bodo pri Mohorjevi izdali v redni zbirki leta 2000. Letošnja morda najbolj prestižna slovenska literarna nagrada za najboljši izdani slovenski roman v minulem letu Kresnik gre pisatelju Dragu Jančarju za njegov roman Zvenenje v glavi, kije izšel pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Nagrado Kresnik so tudi letos podelili na Rožniku in to na kresno noč, 25. junija, na Cankarjevem vrhu. Nagrado, ki jo podeljuje slovenski časnik Delo in znaša okroglih deset milijonov lir, je strokovna žirija izbrala med petimi finalisti, ki so bili: tržaški Slovenec Alojz Rebula s svojim romanom Cesta s cipreso, ki je izšel pri tržaški Mladiki, Brina Švigelj z romanom Con brio, Evald Flisar z romanom Potovanje predaleč, Nina Kokelj z romanom Milovanje ter seveda nagrajenec. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval pesnik Veno Taufer, v njej pa so bili še Andrej Arko, Jože Horvat, Samo Kutoš in Nela Malečkar, je Jančarju podelila nagrado soglasno. Med drugim so v utemeljitev zapisali, da je Jančarjev roman "suvereno pripovedovana zgodba, zasnovana kot metafora o socialnem prevratu in o ma-šineriji zla". Nagrajencu je pripadla čast, da je prižgal veliki kres na Rožniku med tisočglavo množico, ki je prišla na podeljevanje nagrad. Kresno noč, ki je najkrajša v letu in ima po ljudskem izročilu poseben čar, so na Rožniku obeležili tudi z izjemno lepim kulturnim večerom, na katerem so peli pevci APZ Tone Tomšič, Vlado Kreslin s svojo skupino, Bogdana Herman in Ljoba Jenče ter Judita Zidar pa so recitirale ljudske pesmi, nastopil pa je tudi baletni ansambel SNG Ljubljana in ansambel Studio za tolkala pod vodstvom Borisa Šurbeka. ---------------JUP TUDI ZA NAŠE DIJAKE ČAS IZPITOV NOVI DRŽAVNI IZPIT MAVHINJF. / 3. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN MODRICA TALIJA SPET KRALJICA MAVHINJSKIH VEČEROV PREDSTAVITEV ABONMAJSKE SEZONE 1999-2000 ZANIMIV REPERTOAR SSG Po dveh letih je prijazna, v zelenje odeta kraška vasica Mavhinje spet gostoljubno sprejela na stotine gostov-gledalcev; le-ti se že teden dni večer za večerom zgrinjajo na njen prelepi trg, ki je še posebno čaroben, ko se nad njim prikaže svetli mesec. Pod dobrohotnim pogledom domačega zvonika in v objemu stoletnih krošenj bujnega kostanja in košate lipe stoji eden izmed odrov, drugi pa pod velikim šotorom na dvorišču nekdanje osnovne šole. Na njih se izmenoma vrstijo igre, ki jih navdušenemu občinstvu podarjajo skupine - letos jih je bilo prijavljenih kar 19, ena je sicer zaradi bolezni med izvajalci v zadnjem trenutku odpovedala nastop -, priglašene na tretji Zamejski festival amaterskih dramskih skupin ministrica, rež. Maja Lapornik), KD F. Prešeren (T. Turko, N'prejali rizej, rež. T. Turko); PD Slovenec/Boršt-Zabrežec (B. Hrvatič-I. Mahnič, Obleka naredi človeka?, rež. Boža Hrvatič), SKD Lipa/ Bazovica (T. Turko, DoktorZavrtenik, rež. T. Turko), društvo Rovte-Kolon-kovec (skupinsko de\oMismozRovt doma, rež. Drago Gorup); PD Slovenec (S. Petean An Ijep spomin in tu-de..., rež. Ingrid Werk). Drevi, 1 .julija, bosta nastopila K/l ladinska dramska skupina Vigred/Šem-polaj z izvirno igro TatjaneTurko/Cafc-šne, kakšne, samo takšne in Slovensko kulturno društvo Tabor/ Opčine z narečnim delom I. Artača Rusa riga črjez uograde v režiji Igorja Malalana. V petek se bodo predstavili Slovenski oder z igrico Ž. Petana Obtoženi volk v organizaciji Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje in sodelovanju devinsko-nabrežinske občinske uprave, Slovenske prosvete iz Trsta, Zveze slovenskih kulturnih društev ter Primorskega dnevnika, ki posveča tej dolgi gledališki maratoni kaj precej pozornosti; finančno ga je podprlo mnogo domačih podjetij, trgovin in Zadružna kraška banka. Da je prizorišče festivala prav na enem izmed najlepših vaških trgov na Tržaškem, ne dvomi niti devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, ki je na slovesnem večeru, 24. maja, pr- vi zaželel festivalu "srečno popotnico", za njim pa so v kratkih nagovorih izrekli spodbudne in pohvalne besede še odbornica za šolstvo in kulturo Mariza Škerk Kosmina, predstavnica PD Breda Pahor, predsednik SP iz Trsta Marij Maver in Alenka Florenin v imenu deželnega predsedstva ZSKD. Tako seje že tretjič pod jasnim nebesnim obokom - vreme je bilo do sedaj precej zanesljivo - začelo to trinajst-dnevno gledališko "popotovanje", ki je vzniknilo pred štirimi leti in posta- lo po dveh izvedbah dobrodošla stalnica za vse ljubitelje amaterskega gledališča in celo zvezda vodnica za ljubiteljske skupine. Marsikatera dramska družina namreč najde spodbudo za svoje odrsko ustvarjanje prav v želji po nastopu na festivalu, ki je, kot je znano, tekmovalnega značaja. Sedaj se odrska srečanja že naglo Približujejo koncu. V preteklih dneh so se zvrstile dramske skupine: ŠKD Cerovlje-Mavhinje (A.T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, rež. Maja Lapornik); Beneško gledališče (J.B. Mo-Here, Jur, zaničan mož, rež. Marjan Bevk); SKD Slavec/Ricmanje (T. Turko, Karlo ne zmore ena... dve... tri, rež. Tatjana Turko); otroška skupina KD Kraški dom in OŠ A. Gradnik/Repen-tabor (M.C. Machado, Čarovnica, ki n[ mogla biti zlobna, rež. Stana Milič); Metronom (skupinsko delo Be-auty clinique, mentorja Adrijan Rus-tja in Nerina Švab); združena dramska skupina z Brega v sodelovanju s srednjo šolo S. Gregorčič iz Doline CČarovnik iz Oza, rež. Stefan Job); SKD I- Gruden/Nabrežina (B. Nušič, Gospa v režiji Lučke Susič, Mala Tržaška Kabaretna Banda s kolektivnim prispevkom Kraški tera(o)n v "samoupravni" režiji in dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež z enodejanko R. Andersona Jaz sem Bertov režiji Janeza Starine. Štandreška skupina je v tokratni izvedbi festivala edina predstavnica ljubiteljskih odrov z Goriškega in je v prejšnjih dneh že nastopila s celovečerno komedijo N. Simona Zares čuden par\/ režiji E. Aberška in z dvema enodejankama Človek brez smeha M. Marinca in Čudna bolezen v lastni priredbi in režiji J. Starine. V soboto bodo zaigrali še zadnji igralci, ki se potegujejo za nagrade, in sicer mladinska skupina SDDJaka Štoka/Prosek-Kontovel z igrico S. Makarovič Show strahov v režiji Suzi Bandi. Sobotni večer bo sklenilo gostovanje Amaterske gledališke skupine iz Bistrice z delom F. Arrabala Pik-nik na bojišču. Nedeljski, slavnostni nagrajevalni ; večer, 4. julija, pa bo gotovo najlepši za zmagovalce in upajmo ne prebo-lečza tiste, ki bodo ostali praznih rok. Sicer pa bomo ta dan slišali marsikaj šaljivega, pikrega, popopranega iz ust znanih branjevk-klepetulj Vanke in Tonce, ki bosta stresali z odrskih desk svoje Čakole po festivalu. Če radi častite žlahtno modrico Talijo, kar pohitite na Mavhinjski trg ; - le-ta pričakuje poleg tržaških gostov tudi goriške, ki jih je bilo do sedaj bolj malo -, kjer vas bodo sprejeli občudovanja vredni, izredno delavni člani domačega društva s predsednikom Paolom Antoničem na čelu in vedno nasmejano, ustrežljivo napovedovalko festivala Dario Gherlani, ki skrbijo za nemoten potek festivala, za katerega so porabili nič koliko prostovoljnih ur in energije v pol leta trajajočem pripravljalnem delu. Ob gledališkem užitku boste lahko okusili še slastne jedi na žaru, dobro kraš-ko kapljico in tudi prijateljsko besedo. V bližnjih prostorih nekdanje šole pa si je vredno ogledati razstavo mladega kamnoseka Andreja Merviča iz Cero-velj, ki je postavil na ogled svoje "fontane", vaze in druge kamnite izdelke. AČ V ponedeljek, 28. junija, so na tiskovni konferenci, ki je potekala na odru Kulturnega doma v Trstu, predstavili abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča (SSG) iz Trsta. O uspešnosti zaključene sezone, o novi sezoni in drugih vprašanjih slovenskega gledališča v Italiji so spregovorili predsednik upravnega odbora SSG Filibert Benedetič, ravnatelj Marko Sosič ter organizatorka in odgovorna za stike z javnostjo Valentina Repini. Po besedah predstavnikov tržaškega slovenskega gledališča bi morala sezona 1999-2000 potekati v prostorih prenovljenega tržaškega Kulturnega doma. Obnovitvena dela namreč potekajo in upati je, da bodo za začetek prihodnje sezone končana. Problem pa predstavljajo - celo enoletne - zamude pri izplačevanju prispevkov gledališču s strani javnih uprav. Vsekakor je dežela F-Jk obljubila poseben jamstveni zakon, ki bo šel v obravnavo v mesecu juliju. Skupščina SSG in Društvo Slovensko gledališče pa snujeta poseben posvet o Kulturnem domu. Kot znano, so v prejšnji sezoni predstave in vaje SSG zaradi obnovitvenih del potekale v različnih dvoranah na Tržaškem in Goriškem. Kljub vsem tem težavam je delovanje članov gledališkega kolektiva, po besedah Marka Sosiča, zaznamovala izjemno pozitivna energija, ki je pomagala ohranjati fizično moč in notranji naboj. Tako so pri SSG uspeli realizirati največje število predstav in ponovitev v zadnjih nekaj letih. V analizi, ki jo je predstavila Valentina Repini, je bilo namreč v zadnji sezoni odigranih 240 predstav. Člani SSG so se predstavili tudi na festivalih in gostovanjih z deli Butalci, Balerina, Balerina in Master Class. Navezali so stike z gledališči v Krminu in Tržiču, z organizatorji festivala MES v Sarajevu in so nastopili tudi na Trbižu za slovenske otroke iz Kanalske doline. SSG je tudi krstno uprizorilo alkokomedijo Klinika Kozarcky Dušana Jovanoviča j in izdalo njeno dramsko besedilo v j knjižni obliki. Predstave - je še dejal Sosič - so potekale tudi v najbolj zakotnih in že zdavnaj opuščenih prostorih, s tem pa se je SSG v resnici vrnilo tudi k tistim gledalcem, ki so bili svojčas njegovi prvi in najštevilnejši spremljevalci. Z novo sezono pa nastopa tudi nov čas ustvarjanja. Predvsem je to čas, je dejal ravnatelj SSG, v katerem je potrebno poiskati človeka, kar gaje še ostalo. V abonmajski sezoni SSG 1999-2000 bo na sporedu pet predstav, ki jih bo uprizoril domači ansambel. Sezona se bo začela z delom Odona von Horvata Zgodbe iz dunajskega gozda v prevodu Mojce Kranjc in v I režiji Maria Uršiča. Sledila bodo dela: komedija Bertolda Brechta Malomeščanska svatba (prev. Irena Novak Popov - Eduard Miler, rež. Jaša Jamnik), Neobičajni dan Ettoreja Scole in Rug-gera Maccarija (dramatizacija Giglio-la Fantoni, prevod Ivanka Hergold, rež. Dušan Mlakar), Alpski žar Petra Turrinija (prev. Darko Čuden, rež. Samo Strelec) in Dnevnik Ane Frank Wendy Kesselman (prev. Desanka Puc, rež. Zvone Šedlbauer). V abonmaju sta še dve gostovanji: tako bo Mladinsko gledališče iz Ljubljane u-prizorilo delo VVilliama Shakespeara Sen kresne noči (rež. Vito Taufer), 13. PREMSKO SREČANJE V KETTEJEVEM IMENU KLARA KRAPEŽ Združenje primorskih pesnikov in pisateljev pripravlja vsako leto na Premu pri Ilirski Bistrici celodnevno srečanje literatov, ki pa ni namenjeno zgolj članom združenja, ampak tudi širšemu občinstvu. Prem je namreč rojstni kraj Dragotina Ketteja, pesnika moderne, je pa tudi gostoljubna vasica, v katero se primorski literati radi vračajo. Premska srečanja so v 13-letni zgodovini doslej oblikovala že dokaj ustaljen program, ki je sestavljen iz štirih delov. Dopoldanski del je namenjen predvsem srečanju mladih literatov, ki so bili izbrani na območnem literarnem natečaju, tu pa imajo prvo priložnost, da se o njihovih delih spregovori in jih je mogoče tudi predstaviti. Prvi del popoldneva obravnavajo primorski pisatelji in pesniki svoja mnenja in različne aktualne teme v okviru okrogle mize, ki je letos - žal - odpadla, namesto nje pa si je bilo mogoče ogledati krajši film o Dragotinu Ketteju, saj letos poteka 100 let njegove smrti. Pripravil gaje Silvo Fatur, posnet je bil v okviru projekta Slovenski pesniki in literati, namenjen pa je predvem šolski rabi. Profesorica Jasna Čebron je zatem obiskovalcem tokratnih premskih srečanj spregovorila o Kettejevi mladinski poeziji, ki je pravzaprav strnjena v samo devet pesmic, a te zato niso nič manj kakovostne. S Kettejevo poezijo se že nekaj let ukvarja bosanski pisatelj Ismet Bekrič, ki je v Slove- nijo pribežal v letih vojne. Odkar živi v Sloveniji, se je slovenski poeziji še bolj posvetil kot prevajalec, v knjižni obliki pa je izdal že tudi Kettejeve pesmi. Osrednji del srečanja je tako letos prvič izzvenel v duhu šolske ure in morda bi bilo bolje, če bi Združenje primorskih pesnikov in pisateljev v prihodnje raje obdržalo okroglo mizo, ki daje udeležencem priložnost, da med seboj izmenjajo različna mnenja in zaradi česar se velikokrat vnese večja živahnost v delovanje združenja. Tretji del Premskih srečanj je v celoti namenjen literaturi in tudi tokrat ni bilo nič drugače. S svojimi deli se je predstavilo osem članov Združenja primorskih pesnikov in pisateljev, povabili pa so tudi še dva gosta iz Velenja - pesnika Marjana Kukovca in Željka Peroviča. 13. srečanje na Premu se je v večernih urah prelilo v gledališko mono-dramoBalerina, Balerina avtorja Marka Sosiča, ki je tudi član združenja. Balerino, deklico z duševnimi motnjami, je odigrala dramska igralka tržaškega gledališča Lučka Počkaj pod režijskim vodstvom Braneta Završana. Za 13. Premska srečanja lahko rečemo, da so drugače izzvenela kot običajno, a kljub temu bi bilo morda bolje, da bi vodstvo združenja vendarle premislilo nekoliko o tem, da je potrebno v celodnevno druženje vnesti več aktivnosti in različnosti. Prav to namreč daje veliko večji žar celotni prireditvi. Prešernovo gledališče iz Kranja pa bo gostovalo z delom Svetlane Makarovič Teta Magda (rež. Dušan Mlakar). Načrtuje se tudi več predstav izven abonmaja: pri tem je treba omeniti večje število ponovitev iz prejšnje sezone, uprizoritev srednjeveškega Pasijona, recital ob 200-letnici Prešernovega rojstva in javno branje dramskih besedil, pesmi in proze slovenskih avtorjev in študentov, ki drugače nimajo možnosti, da bi predstavili svoja dela. V naslednjih treh letih pa bodo pri SSG skušali namestiti naprave za simultano prevajanje ter postaviti na noge prvi mednarodni festival profesionalnih manjšinskih gledališč in gledaliških skupin. 7 ČETRTEK 1. JULIJA 1 999 O VENETIH V PARIZU Vprašanje Venetov, naših davnih prednikov, ki je v našem tisku od leta 1985 dalje kar nekaj let pretresalo ustaljene poglede na zgodovino Slovencev, nikakor ni padlo v pozabo. Odkar je v Kanadi izšla I. 1996 angleška izdaja knjige o Venetih, so postali na ta problem pozorni tudi nekateri a-kademski krogi v svetu. Pred kratkim je ugledna slavistična revija Revue des etudes slaves, ki izhaja v Parizu, objavila obsežen esej (10 strani) pod naslovom La the-orie des Venetes en Slovenie. Probleme dhistoriographie ou dideologie? (Teoria o Venetih v Sloveniji, vprašanje zgodovine, zgodovinopisja ali ideologije?). Esej je napisala Antonia Bernard. Omenjeni esej je dokaj kritičen tudi nasproti slovenskemu zgodovinopisju. Avtorica sodi, da je bilo ohromljeno po komunističnem režimu in se zato ni soočalo z eksistenčnimi vprašanji Slovencev. Zaradi tega so se jih lotili reševati ljubitelji zgodovine, katerih odkritij ne moremo kar tako zavračati, četudi niso predstavljena na akademski način, kot je v navadi. V tem pogledu se avtorica eseja pridružuje mnenju, ki ga je že leta 1989, po izidu nemške knjige o Venetih, objavila Elisabeth Lu-ber v dnevniku Deutsche Tagespost vVVurzburgu pod naslovomMuss die deutsche Fruhgeschichte neu ge-schrieben vverden? (Bo treba nemško zgodnjo zgodovino napisati znova?). Toda že I. 1990 je Michael W. VVeithnamm v munchenski študijski reviji objavil o Venetih povsem odklonilen članekf/n neuer Mythos am Al-penrand (Nov mit na obrobju Alp?). Nemška stran seveda ni mogla sprejeti odkritij, da je današnje nemško ozemlje, zgodovinsko in predzgodovinsko gledano, vsaj za dve tretjini venetsko in le za eno germansko. Kot vse kaže, bo vprašanje Venetov, ki pretresa ustaljene poglede na zgodovino vse Srednje Evrope, v prihodnosti še prihajalo na dan. Postavlja namreč v ospredje vprašanje, koliko sta ideologiji pangermanstva in panslovanstva prikrojili zgodovino narodov na tem ozemlju za svoje idejne koristi. ......... DK 8 ČETRTEK 1. JULIjA 1999 MATURA PO NOVIH PREDPISIH PISNE MATURITETNE NALOGE SO MIMO Dijaki petih razredov slovenskih višjih srednjih šol se že dober teden ukvarjajo z maturitetnimi izpiti. Tokrat potekajo le-ti v skladu z novimi predpisi, ki so spremenili tudi ime sami maturi: ta se namreč po novem uradno imenuje državni izpit. Dijaki so morali najprej opraviti štiri pisne naloge. Zadnja od teh je bila na sporedu v ponedeljek, 28. junija, ustni izpiti pa se bodo pričeli na poklicnem zavodu Stefan in na trgovskem zavodu Zois ta teden, na liceju Prešeren in pedagoškem liceju Slomšek pa prihodnji teden. Po novem bodo dijaki izprašani iz vseh predmetov zadnjega letnika. ZAKORENINJENI LJUDSKI IN VERSKI OBIČAJI DOŽIVETO PRAZNOVANJE SV. IVANA Obhajanje rojstva sv. Janeza Krstnika oz. sv. Ivana je pri nas zelo priljubljeno. Se posebno privlačni so tradicionalni kresovi, ki jih ljudje prižgejo na praznični predvečer. V mnogih krajih prirejajo tudi vaške veselice. Tako je bi- lo v številnih krajih na Tržaškem, kjer so zagoreli svetoi-vanski kresovi. Še posebno doživet pa je ta praznik ravno pri Sv. Ivanu, nekoč čisto slovenskem tržaškem predmestju, kjer so običaji še posebej zakoreninjeni med slovensko skupnostjo. Še zlasti je treba tu poudariti duhovno dimenzijo praznika, ki je med svetoivan-skimi verniki močno občutena. Tako so se slovenski verniki že na vigilijo praznika sv. Ivana, v sredo, 23. junija, zbrali v stari srednjeveški cerkvici sv. Ivana in Pelagija pri tradicionalni sv. maši, ki jo je daroval kaplan za tamkajšnje Slovence Milan Nemac ob somaševanju borštanskega župnika Maksa Suarda, ki je po rodu Svetoivančan. Posebno slovesno pa je bilo v nedeljo, 27. junija, ko je kot vsako leto krenila po svetoivanskih ulicah množična procesija slovenskih in italijanskih vernikov, pri kateri so sodelovale številne narodne noše, slovenski in italijanski cerkveni zbor, mladinska skupina ter slovenske skavtinje in skavtje. Procesiji je sledil slovesen blagoslov za celotno skupnost, nato pa je kaplan Nemac daroval slovesno sv. mašo v slovenščini ob somaševanju sve-toivanskega župnika Fortu-nata Giursija. Obred je spremljalo petje domačega cerkvenega zbora, ki je ob tej priložnosti naštudiral kratko peto mašo Ubalda Vrabca. POBUDA SLOVENSKEGA PASTORALNEGA SREDISCA VSAKOLETNA MASA ZA ŽRTVE V RIŽARNI V nedeljo, 27. junija, je Slovensko pastoralno središče iz Trsta vabilo na tradicionalno mašo zadušnico v Rižarno za žrtve v tem uničevalnem taborišču in za vse ostale žrtve v drugi svetovni vojni. Gre za vsakoletno pobožnost, ki se je začela takoj po koncu vojne in se je nadaljevala v vsem povojnem času. Marsikdo se tako med drugim spominja znanega in cenjenega msgr. Jakoba Ukmarja, kako je vodil to bogoslužje v letih, ko so bile v Rižarni še ruševine, in njegovih razmišljanj v tem kraju grozot. Zelo doživeta in lepo obiskana pa je bila tudi letošnja maša, ki jo je daroval koprski dekan, župnik Lojze Kržišnik, ki je v svoji pridigi poudaril zlasti pomen sprave, ljubezni in odpuščanja, ki morajo kraljevati v človeškem srcu. Številna udeležba je potrdila, da je v ljudeh še vedno živ spomin na žrtve in na tragedijo vojne; letos je bil ta občutek zaradi vojnih razmer na Balkanu mogoče še bolj opazen. Maša kot spomin in opomin torej. Pri maši je sodeloval tudi Združeni zbor ZCPZ, ki ga je spremljal mladi organist Iztok Cergol, vodil pa Edi Race. DOLINA, ZGONIK, REPENTABOR NA UMESTITVENIH SEJAH SO POTRDILI PROGRAME NOVIH OBČINSKIH UPRAV Občinski sveti v Dolini, Zgoniku in na Repentabru, ki so bili izvoljeni na nedavnih upravnih volitvah, ki so bile 13. junija, so se v prejšnjih dneh sestali na umes-titvenih sejah, na katerih so odobrili programe županov in potrdili odbornike, ki so si jih le-ti izbrali. UČITELJIŠČE SLOMŠEK: IZREDNO ODPRTJE 5. LETNIKA Kot znano, ni v nobeni občini prišlo do sprememb, saj so povsod zmagale koalicije, ki so do sedaj upravljale občine. Prvi, ki seje sestal nau-mestitveni seji, je bil repenta-brski občinski svet. Seja je bila v ponedeljek, 21. junija, na njej pa je potrjeni župan Alek-sij Križman zaprisegel zvestobo ustavi ter predstavil občinski odbornici in upravni program. Podžupanja repentabr-ske občine bo Nives Guštin, ki bo poleg tega skrbela še za socialo, kulturo, zdravstvo in osebje. Druga odbornica je Nadja Debenjak, ki bo skrbela za javna dela, proračun in trgovino. Župan Križman pa se bo ukvarjal tudi z urbanistiko in kmetijstvom. Med programskimi smernicami večinske koalicije gre vsekakor podčrtati sodelovanje s sosednjo zgoniško občinsko upravo in metanizacijo občinske, za kar je uprava že prejela prvi deželni prispevek v višini 924 milijonov lir. Župan Križman je v svojem uvodnem nagovoru med drugim tudi napovedal upravo "odprtih vrat". Upravni programje občinski svet sprejel z glaso- vi večinske Napredne liste, medtem ko sta se Slovenska skupnost in Pol svoboščin vzdržala. V četrtek, 24. junija, pa je potekala umestitvena seja zgoniškega občinskega sveta. Tudi tu je občinski svet z glasovi večinske liste Skupaj-ln-sieme potrdil novega župana Mirka Sarda in upravni program. Programske smernice obsegajo urbanistični in okrepljeni gospodarski razvoj občine, javna dela in skrb za socialo in kulturo. Poleg župana Sarda bosta v odboru še Rado Milič, ki bo tudi podžupan, ter Lucijan Milič. Pri glasovanju sta se Slovenska skupnosti in Pol svoboščin vzdržala. Omeniti velja, da je SSk v obeh občinskih svetih pred- stavila resolucijo v zvezi z novim statutom tržaške pokrajine. V Zgoniku jo je predstavil načelnik svetovalske skupine Jožko Gruden, na Repentabru pa ravno taj nastopil priznani ansambel Štajerskih sedem. Na letošnji števerjan-ski festival se je prijavilo 28 j ansamblov: v petek jih bo nastopilo trinajst, v soboto pa petnajst. Na finale pa bo šel tisti, ki si bo to zaslužil. Je število prijavljenih ansamblov podobno lanskemu? Andrejka: Ne, lani seje prijavilo devetnajst ansamblov, letos pa kar 28. Sicer pa število iz leta v leto niha. In vendar ugotavljamo, da se glas o našem festivalu v Sloveniji kar lepo širi. Katere stranske pobude nudite obiskovalcem poleg samega festivala? Franka: Že utečena tradicija je slikarska razstava. Vsako leto skušamo namreč predstaviti kakega domačina, saj imamo v Števerjanu kar nekaj oseb, ki se amatersko ukvarjajo s slikanjem ali kakim drugim hobijem. Tokrat bo razstavljal svoje fotografije Silvan Pittoli. Poleg tega bomo ime- li tudi letos razstavo briških vin; razstavljali bodo zlasti števerjanski vinogradniki in tudi tisti z Oslavja, s Plešivega in iz Slovenije. Pobuda žanje lep uspeh, je pristna in naj povem, daje pokušnja vin brez- plačna. Imamo tudi bogat bife, ki nudi razne dobrote na žaru in sveže pijače. Andrejka: Povedati moramo, da bo spremljala potek festivala strokovna komisija za glasbo, ki jo sestavljajo izvedenci Franc Lačen, Vladimir Čadež, Janez Per, Tullio Možina, Florijan Lango, Lojze Hlede in pa Mihael Corsi kot predsednik društva Sedej. V komisiji za besedilo pa so Milan Jež, Irma Rauh in Franka Padovan, slednja kot predstavnica organizatorjev. Za sceno bo letos poskrbel naš zvesti Hijacint lussa, za o-zvočenje Niko Klanjšček in Igor Devetak, za razsvetljavo pa Branko Terčič. ...in za vreme? Andrejka: Upamo, da bo z nami prizanesljivo. V primeru slabega vremena pa se bomo morali zateči v bližnjo j dvorano. Tam je sicer nekoliko tesno, festival pa mora le iti naprej. Franka: Ljubitelje narodnozabavne glasbe in vesele j družabnosti vabimo, da se u-deležijo festivala in s svojo prisotnostjo podprejo naša prizadevanja. Pri nas je veliko mladih, prireditev paje zares 1 sad dela vseh vaščanov, od najmlajšega do najstarejšega. Kakšen odmev pričakujete od letošnjega festivala? Franka: Upravičeno upa-mo, da bo tudi letošnja prireditev uspešna in odmevna. Tudi sredstva javnega obveščanja izkazujejo lepo pozornost do naše prireditve. Slovenski program deželnega sedeža RAI bo snemal izvirne pesmi že v petek in soboto, v nedeljo pa bosta RAI i n TV Primorka snemali cel finalni del. V teh dneh smo bili vabljeni na razne pogovore po Radiu Slovenija, Radiu Ognjišče, na Radiu Celje smo že bili. Tudi Slovenske noviceve-liko pišejo o nas. Z veseljem ugotavljamo, da se festival lepo uveljavlja, saj gre za drugo najstarejšo tovrstno slovensko prireditev, ki je po mnenju marsikoga tudi zelo privlačna in očarljiva. Kdor prihaja k nam, zlasti iz Slovenije, pravi, da se bo rad vračal med nas, ker daje tako prisrčno vzdušje, kot vlada v Števerjanu, drugje težko najti. Vaš župan Corsi že več časa poudarja, da morajo Brda zaživeti kot skupen prostor na tej in oni strani meje. Tudi festival poteka v tem slogu... Andrejka: Da, predvsem v zadnjih letih prihajajo Brici z one strani meje radi v Štever-jan. Prej tega ni bilo veliko, čeprav smo sosedje. Letos smo šli z zborom v Kojsko in se tudi tako zbližali z nekaterimi izmed njih. Vedno več se razgovarjamo tudi na upravni ravni z občino Brda in sodelovanje začenja prinašati sadove. V zadnjih mesecih iščeta skupne poti tudi Števerjanski vestnik in Briški časnik, kar je tudi lep dokaz čezmejnega sodelovanja. V tem trenutku, konkretno, upamo, da nam bodo dovolili obdržati odprto mejo na maloobmejnem prehodu v Števerjanu v dnevih festivala do polnoči. Drugo leto bo jubilejni 30. festival. Se nanj že pripravljate? Andrejka: Da. Letos pomladi smo že imeli dva sestanka, na katerih smo se začeli meniti o tem slavju v že tako prazničnem letu 2000. Tekmovalni značaj festivala bo ostal. V mislih pa že imamo nekatere zanimive novosti. Franka: Konkretnih opravkov, težav in birokratskih zapletov je vsako leto veliko. Priprave se začenjajo že precej mesecev pred poletjem: držati moramo stike s člani komisije, z ansambli itd. Je pa za nas vsakokrat enkratna izkušnja. Če nas pride obiskat veliko ljudi in vidimo, da se med nami dobro počutijo, je potem ves trud poplačan. DD * odpri si - Najboljši tržni pogoji s fiksno in spremenljivo obrestno mero za nakup, gradnjo ali razširitev vaše hiše Za podrobnejše ponudbene pogoje vas naprošamo, da preberete informativne analitične liste na razpolago pri naših okencih sv03°Suni novimi posojili m BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER GORICA / KINOATELJE SPOMINI V PODOBAH Ze ob izdaji dragocene knjige Pregnani, v kateri je pred tremi leti Vili Prinčič, goriški izvedenec za teme prve svetovne vojne, zbral, prepisal in uredil spomine na begunstvo, smo izrazili željo, da bi pri- POLETNO SREDISCE SREČANJA 99 V ZAVODU SV. DRUŽINE ZABAVNE URICE SE NADALJUJEJO poved še zadnjih živečih prič zapisali tudi na film ali viaeo. Tako je v četrtek, 24. junija, goriški Kinoatelje čez Asco-lijevo ulico tik ob sinagogi raztegnil filmsko platno in na njem premierno prikazal svoj zadnji izdelek, zgovoren dokumentarni videofilm Niso bile ptice. Projekcijo pod zvezdami je spremljala lepa množica, med katerimi so številni prišli z one strani meje. Agencija Krea, ki ima v isti ulici svoje delovne prostore, je za priložnost pripravila razstavo-in-štalacijo s podobami Vrtojben-cev med prvo vojno in sredi prostora položila nizek kamnit zid: spominjal je na jarke in na bolečo pot pregnanih. Med tem večerom, s katerim je goriško združenje sklenilo sezono četrtkovih filmskih srečanj in napovedalo vsebinske smernice jesenskega Film video monitorja, je prikazal svoje zadnje delo - kratki igrani video Bentornato (Dobrodošel) - tudi goriški videopro-dukcijski center Kairos. Niso bile ptice je dokumentarec, ki gaje Kinoatelje realiziral za Slovenski program Deželnega sedeža RAI v Trstu in je prejšnjo nedeljo že stekel v večernem televizijskem sporedu. Z mislijo na pionirsko raziskavo Vilija Prinčiča je Nadja Velušček pripravila scenarij in s hčerko Anjo poskrbela za razumno režijo. Tehten prispevek so dali snemalca Hija-cint lussa in Radovan Čok ter montažerkaMorena Fortuna. Video projekt je nastal predvsem zato, ker med nami še živijo očividci vojne. Med njihovimi pričevanji so se na platnu prepletali arhivski posnetki, pripovedi iz dnevniških zapisov, privatne fotografije prič, razglednice, predmeti... Nad Gorico soteaaj grmela letala - niso bile ptice -, v mestu porušene ulice, trgi, zapuščene hiše. Spomini prič so obogateni z izvirno sintezo vojnih dogodkov, včasih tudi s "Komičnimi" notami. Ker so tedaj bili večinoma otroci, je kamera iskala prizore vojnega časa v njihovih preživelih otroških očeh. Ta video-pre-skok v preteklost želi te spomine iztrgati pozabi. — IDE PRVE SEJE NOVIH OBČINSKIH SVETOV Po nedavnih upravnih volitvah se sedaj že sestajajo novoizvoljeni občinski sveti, saj skoraj potekajo za to po zakonu določeni roki. Med temi sta na Goriškem tudi nova občinska sveta v Števerjanu in Doberdobu. V prvem primeru je svet potrdil župana Hadrijana Corsija in izvolil odbornike (D. Humar, A. Černič). Upravo vodi še naprej večina, ki jo sestavlja SSk. Občinski svet se je prvič sestal tudi v Doberdobu. Tu pa irna upravno večino v rokah lista Občinske enotnosti, ki jo vodi župan Mario Lavrenčič. Manjšino v občinskem svetu pa sestavljajo svetovalci SSk. IVA KORSIC V preteklih dneh so obiskovalci poletnega središča Srečanja 99, ki bo prijateljsko družilo otroke v cvetočem parku Zavoda sv. Družine do 16. julija, doživeli nekaj pestrih dopoldnevov. V četrtek, 24. junija, so s spremljevalci in Maurom Lebanom obiskali tiskarno Budin. Prijazna lastnika obrata, bratranca Ivo in Paolo Spaz-zapan, sta otrokom razkazala nove prostore v Gregorčičevi ulici vŠtandrežu. Mali radovedneži so hoteli izvedeti in odkriti marsikaj, zato so pozorno poslušali razlago, o-pazovali računalnike in moderne stroje, ki jih uporabljajo tiskarji, ter spoznali zapleten potek tiskarskega dela. V petek pa sta v sončnem jutru prišla na obisk člana Slovenskega stalnega gledališča Danijel Malalan in Vojko Belšak. Otrokom so se pridružili vrstniki iz poletnega središča Pika Nogavička go-riškega Dijaškega doma z a-nimatorji in ravnateljico Kristino Knez. Gledališka umetnika so razposajenci navdušeno sprejeli, saj so petošol-ci in srednješolci občudovali njune igralske veščine na letošnjem Goriškem vrtiljaku, ko sta s soigralcema Alešem Kolarjem in Stojanom Coljo enkratno poosebila "modre" butalske može. Tokrat pa sta živahno pripovedovala in prikazala dogodivščine krepkega Martina Krpana, ki se ni bal ne cesarja ne cesarice in je na svoji čvrsti kobilici premagal širokoustneža, silaka Brdavsa. Ko sta končala svoje izvajanje, so se javili pogumnejši kratkohlačniki in na zelenem travniku so se začele prave bralne vaje; za temi so prevzeli vloge mali cesarji, Krpani, Brdavsi, cesarica in celo minister Gregor in spet je pod vodstvom Danijela Malalana zaživela priljubljena Levstikova povest. Najbolj privlačen je bil seveda boj med junakoma, ko so prišli v poštev rekviziti, spravljeni v kovčku. Tega sta prav "po domače"zaigrala tudi animatorja Mitja in Luka. Gledališko jutro sta sklenila mlada gledališka umetnika, ko sta še enkrat vsem v veselje duhovito podala znani dvoboj. V ponedeljek, 28. junija, je središče obiskal Florjan Vogrič iz Pevme. S seboj je prinesel butaro olupljenih prožnih šib posebne vrste vrb, teh je veliko manj kot nekoč, ki jih nabira ob soškem bregu ali v brajdah in z njimi izdeluje koše, košare, podstavke... Pred bistrimi otroškimi očmi je spretno spletel precej veliko košaro z močnim ročajem in še okrogel podstavek. Vmes je razložil vse, kar spada v to lepo nekoč tako razširjeno domačo obrt. DOGODKI V MAJU IN JUNIJU DOBERDOBSKA KRONIKA DARIO BERTINAZZI Zadnje čase smo imeli v Doberdobu nekaj zanimivih dogodkov. Dne 2. maja, ob beatifikaciji p. Pija, smo bili tudi mi kot župnijska skupnost povezani s tem svetnikom tako, da sta na oltarju poleg njegove slike goreli sveči iz kraja San Gio-vanni Rotondo; župnik je ob tej priložnosti povedal tudi nekaj zanimivosti iz življenja blaženega. Dne 9. maja smo Dober-dobci poromali na Sv. goro za pripravo na novo tisočletje. S Prevala nas je lepa skupina odšla peš. Po maši, ki jo je daroval g. Kodelja, so sledile doživete pete litanije, saj sta se nam pridružila gospoda Danilo in Dolfi. Dne 10. maja je bil na o-bisku pri našem župniku madžarski vojaški škof dr. Gaspar Ladosci. Spremljal ga je njegov vikar, general in visok častnik. Daroval je mašo v madžarskem jeziku za vse padle Madžare v prvi svetovni vojni (pred leti so prav tako v madžarščini maševali duhovniki soboteljske škofije). Škof se je povzpel skupaj s spremstvom na zvonik in si ogledal doberdobsko planoto. To je bil prvi škof, ki je bil v našem zvoniku. Z našim župnikom sta se dogovorila za vojaški pastoralni obisk mad- žarskih višjih častnikov. Kot posebnost naj še dodam, da je ob odhodu višji častnik na župnijskem dvorišču zaigral na trobento staro vojaško pesem, ki je spremljala Madžare na bojišča. Dne 30. maja smo praznovali prvo obhajilo za pet otrok. Tudi letošnje šmarnice so bile zelo zanimive že zato, ko smo poslušali Slomškovo branje. Povprečno se nas je pri večerni maši zbiralo okrog petdeset, čeprav smo pogrešali otroke in šolarje. Dne 5. junija so se dijaki srednje šole iz Doberdoba z mašo poklonili pokojnemu profesorju Ivanu Sirku. Dne 6. junija smo na praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi imeli procesijo. Ta seje razlikovala od običajnih, saj je pri njej poleg cerkvenega pevskega zbora sodelovala tudi godba na pihala Kras pod taktirko Igorja Perica. Zaigrala nam je nekaj lepih nabožnih pesmi in praznik zelo lepo popestrila. Dne 9. junija so bili na obisku duhovniki dekanije Grosuplje in obhajali dan duhovniškega posvečenja. Lani smo ob tem času gostovali duhovnike iz dekanije Kranj. Zadnje dni junija pa smo imeli v načrtu župnijsko romanje v Lurd v znamenju priprave na novo tisočletje. POVOLILNO SREČANJE OŽBOTOVA ZAHVALA VOLIVCEM Dne21. junija je sovodenj-ska sekcija Slovenske skupnosti priredila družabno povolilno srečanje v gostil ni Ru-bijski grad. Prisotne je sprejel Julijan Ožbot, kandidat za župana na listi SSk, in jim spregovoril nekaj besed o tej volilni preizkušnji. Najprej se je zahvalil vsem sodelavcem in sotrud-nikom za vloženi trud, posebno pa skupini mladih, ki so pripravili propagandni material in ga vestno raznašalj na domove. Omenil je tudi Štefana Bukovca, ki mu je nudil dragocene nasvete pri sestavljanju programa, in Rema Devetaka, ki je s svojo vnemo pripomogel, da je SSk ohranila zveste volivce. Tudi tem je seveda šla iskrena in topla zahvala. Izidi volitev dokazujejo, da več kot polovica volivcev ni bila zadovoljna s prejšnjo upravo. Svetovalci v opoziciji bodo morali biti zelo pozorni in kritični do morebitnih nejasnih predlogov in posegov. Ožbot si obeta, da bodo do konca leta 2004 skupno dosegli večje število zadovoljnih občanov. "Do tedaj kar korajžno naprej!" Govoru so sledili posegi prisotnih, ki so bili v glavnem kritični do pomanjkljive volilne angažiranosti. Srečanje seje končalo s prijetno družabnostjo. OBVESTILA SCGV EMIL Komel obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1999/2000 na sedežu v Gorici. Tajništvo je odprto v dopoldanskih urah (tel. 0481 532163). PRVI KOŠARKARSKI turni r Street Bascket 3 proti 3, ki ga prirejata KD O. Župančič iz Štan-dreža in ŠZ Dom iz Gorice od 5. do 10. julija, bo v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu. Za informacije: urad ZSŠDI v Gorici, ul. Malta 2, tel. 0481 33029 in ŠZ Dom od 17. do 19. ure, tel. 0481 33288. Vstop prost. OD OGLEJA do Dunaja. Ob medškofijskem romanju na Dunaj od 11. do 13. septembra prireja tudi dekanija Štandrež avtobus slovenskih romarjev. Božje-potno potovanje je izraz češčenja p. Marka iz Aviana, ki je 1.1683 z molitvijo spodbujal Dunajčane, da so ustavili turško vojsko. Njegovi posmrtni ostanki počivajo v Kapucinski cerkvi na Dunaju, kjer je tudi kripta s posmrtnimi ostanki članov avstrijske cesarske hiše. Cena romanja je 440.000 lir. Informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa najkasneje do 20. julija 1999. Slovenske romarje bosta vodila turistični vodič in slovenski duhovnik. APOSTOLSTVOSV. Cirila in Me-toda-Gorica ter župnije Zgonik, Mavhinje in Nabrežina prirejajo romanje v Maribor ob beatifikaciji A.M. Slomška 18. in 19. septembra 1999 z udeležbo pri beatifikaciji, ki jo bo vodil papež. Vse, ki se želijo udeležiti tega srečanja, prosimo, naj pohitijo z vpisom, ker je potrebno potrditi rezervacijo hotela. Prijave sprejemata uprava Novega glasa (tel. 0481 533177 ali 040 365473) in župnija Zgonik (tel. 040 229166). DAROVI ZA BEGUNCE s Kosova: S.G. 100.000 lir. ZALAČNEotroke: ob smrti drage sestre Katarine Zgaga Cilka Kovač 100.000 lir. ZA MISIJON p. Kosa: N. N. Rupa 150.000 lir. ZASLOVENSKE misijonarje: Elvira 150.000 lir. ZA NOVI glas: druž. Antoni 50.000 lir. ZACERKEVv Rupi: A.E 50.000; ob krstu malega Matije starši 50.000, stara mama 100.000 lir. ZACERKEVnaJazbinah: N.N. 100.000. ZA CERKEVv Števerjanu: v spo-min na Alojza Pintarja sekcija Slovenske skupnosti Števerjan 50.000; Herman Srebrnič briše dolg cerkve - posojilo za župnišče 500.000; Silvana Maligoj Ci-glič 100.000; v spomin na pok. mater Valdo hčerke in sinova Pintar 300.000; svojci ob 20. obletnici smrti 50.000; N.N. 50.000; ob krstu malega Luka nona Klara 100.000, očka Ar-mando 50.000; v spomin na pok. Avguština Štekarja Aleš Ko-mjanc z družino 100.000, Marija in Stano Fabian 200.000, Mirka, Anka, Agata in Ida 200.000, družini Štekar 100.000; svojci ob 80. rojstnem dnevu Angele Mizerit-Hlede 50.000; v spomin na pok. očeta Jožefa Staniča hčere Stanič 400.000, Marica Rožič Vogrič 50.000, družina Marko Škorjanc 50.000, Danica Ciglič 50.000, družina Edi Hlede 50.000, družini Terpin 100.000, družini Maraž in Flo-renin z Bukovja 150.000; v spomin na pok. Štefana Černiča: družina Edi Hlede 50.000, družina Simon Komjanc 100.000, Lojza in Milka Mužič 100.000, žena in otroci 300.000, Ema in Mirko Mužič 50.000, Gigliola in Giuseppe Frandolič 100.000, sekcija Slovenske skupnosti Števerjan 50.000; v spomin na pok. Avguština Štekarja in Valdo Pintar druž. Simon Komjanc 200.000; v spomin na pok. Al-mo Bregant vd. Valentinčič Anica in Martina 150.000, v spomin na pok. Ninota Fattore občinski uslužbenci 120.000, N.N. 50.000, žena Anči, sin Klavdij in hči Marija Pija z možem Sergijem 600.000, nečaka Mirka in Rikardo 500.000; N.N. 200.000, druž. Stanislav Klanjšček briše dolg cerkve 1.000.000; v spomin na pok. Fabijana Kneza druž. Škorjanc 50.000; za cerkveni pevski zbor v spomin na pok. očeta hčere Stanič 200.000; Alojz Levpušček za cerkev v Števerjanu in za društvo F. B. Sedej po 100.000 lir. Ostali darovi prihodnjič. ZAHVALA Želel bi se zahvaliti prosvetnemu društvu F.B. Sedej in župniku Lazarju za vse, kar ste naredili za vaše bivše organiste in pevovodje. Zame je bilo to pravo presenečenje, ker je minilo skoraj 60 let, odkar sem deloval med vami. Srečno! Alojz Levpušček SOŽALJE Ob težki izgubi prijatelja OTTAVIATURUSA izreka globoko sožalje ženi Jolandi in družini zbor Rupa-Peč. Ani in vsem članom družine izrekamo ob izgubi dragega o-četa OTTAVIA občuteno sožalje prijatelji. Ob prerani smrti DAVORINA PELICONA se Goriška Mohorjeva družba, uredništvo in uprava Novega glasa in Pastirčka klanjajo njegovemu spominu, svojcem pa naj gre naše globoko sožalje. SKPD FRANČIŠEK B. SEDE) vabi na 29. FESTIVAL ŠTEVERJAN 99 MED BOROVCI petek, 2. julija, ob 20.30: prvi tekmovalni večer sobota, 3. julija, ob 20.30: drugi tekmovalni večer nedelja, 4. julija, ob 17.30: finale in nastop ansambla Štajerskih sedem. Deloval bo dobro založen buffet, na voljo bo tudi dobra briška kapljica. V prostorih Sedejevega doma bo na ogled fotografska razstava domačina Silvana Pittolija. 11 ČETRTEK 1. JULIJA 1 999 12 ČETRTEK 1. JULIJA 1999 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA VEDNO BOLJ UVELJAVLJENA POSTAJA TOPOLOVE POLETNO VABILO LJUBITELJEM KULTURNIH PRESENEČENJ ERIKA JAZBAR Vsako leto pišemo ob koncu junija o bogatem kulturnem poletju, ki nudi v Benečiji ničkoliko srečanj v juliju in avgustu. Vsakdo lahko izbere med udeležbo na Mittelfe-stu, Folkestu, Postaji Topolove, Senjamu beneške piesmi itd. O Mittelfestu in Folkestu smo že pisali, tokrat bomo spregovorili o pobudi, ki žanje iz leta v leto večji uspeh. Prvi Postaji Topolo-Topolo-ve smo lahko sledili pred petimi leti, ob vsaki izvedbi so organizatorji presenetili z novostmi, ki so v krajšem časovnem presledku vsebinsko o-bogatile iniciativo, saj je beneška vasica poznana ne le v naši deželi, temveč daleč naokrog. Topolovo oz. Tapoluove je majhna beneška vas v gr-meški občini in šteje 50 prebivalcev. Gre za tipičen primer gorskega zaselka Nadiš-kih dolin, ki gaje povojna politična brezbrižnost demografsko osiromašila, saj so bile mlade družine primorane zapustiti rojstni kraj in iskati sreče po svetu. Praznih vasi je v Benečiji ničkoliko. Topolovo pa je v zadnjih letih zaslovelo, saj se v poletnih mesecih v njej zbirajo in razstavljajo prvovrstna imena umetnikov in ustvarjalcev. V mesecu juliju zaživi beneški zaselek kot umetniško razstavišče, raziskovalni laboratorij, kulturno zbirališče, za marsikoga predstavlja priložnost za soočanje izkušenj, jezikov, svetov; ob likovni u-metnosti so uporabljene govorice še poezija, gledališče, glasba, film, ki se prepletajo z etničnim, družbenim in kulturnim zaledjem vsebinsko bogate beneške vasice. V teh dneh so predstavili bogat program letošnje šeste izvedbe Postaje Topolo-Topo-love. V organizaciji Društva beneških umetnikov ter s podporo domače uprave in videmske pokrajine bodo na ogled dela, inštalacije in podvigi umetnikov, ki prihajajo iz raznih krajev Italije, Evrope in sveta. "Koreograf1 pobude bo tudi letos Moreno Mio-relli ob Donatelli Ruttar, predsednici Društva beneških u-metnikov; prireditev bo od 3. do 18. julija. Ob umetnostni koloniji prinaša tudi letošnja izvedba večerna srečanja s poezijo, glasbo, petjem, filmom in plesom, pohod To-polo-Livek v organizaciji KD Rečan in še bi lahko naštevali. Kdor se bo tedaj napotil vTo-polove, bo ob petkih, sobotah in nedeljah lahko spremljal zanimive in sugestivne večere, ki zajemajo vse možne umetniške govorice. Informacije o srečanjih in avtorjih lahko dobimo na spletni strani www.friul.it/to-polo in www.natisone.it ali na tel. številki 0432 725062. ZANIMIVI POBUDI TRBIŠKIH TURISTIČNIH USTANOV IVAN ŽERJAL Družba za turistično promocijo s Trbiža in tamkajšnji turistični konzorcij sta poskrbela za dve zanimivi pobudi, zaradi katerih bo letošnje poletje v Kanalski dolini zelo živahno. Gre za mednarodni glasbeni festival No Borders mušic festival 7 999 ter za drugo izvedbo pobude - Po sledovih Juliusa Kugyja. Pobudi se uokvirjata v t.i. načrt Brez meja, katerega najpomembnejši izraz je bil prav gotovo predlog za zimske olimpijske igre na Tromeji leta 2006. Tudi če ta pobuda doslej ni prodrla, pa so načrti, kot sta čezmejni glasbeni festival in pobuda Po sledovih Juliusa Ku-gyja, zadobili novega zagona, saj vlada po besedah prirediteljev veliko navdušenje. Glasbeni festival No Borders bo potekal v Celovcu od 8. do 10. julija, na Trbižu od 26. julija do 1. avgusta in na Bledu od 4. do 8. avgusta. Namen prirediteljev je ovrednotenje glasbe in oblike kulture in komunikacijskega sredstva za bogatitev in razumevanje ne glede na narodnostne, jezikovne, socialne in politične meje. V tem smislu bodo prikazane najrazličnejše glasbene zvrsti, od jazza do etnične in folk glasbe, izvajalci pa bodo prihajali iz različnih držav: ljubitelji glasbe bodo lahko prisluhnili angleški skupini Inco-gnito, afriškima glasbenikoma Manu Dibangu in Miriam Makebi, kvartetu Scofield-Lo-vano-Holland-Foster in akustičnemu triu Richarda Gallia-na. Vsi ti bodo nastopili na tr-biškem delu festivala, medtem ko bo na Bledu etnična glasba, v Celovcu pa jazz. Na Bledu bodo nastopile skupine Folk studio a orkestra, Ama-zing Blondel, Dibidil, The cir-cus ofelectric possibilities, Romano Rai \nUyanga, v Celovcu pa skupina Jazzcalation, saksofonistjohn Surman, sek-stet Allegre Correa in kubanska skupina Maraca & otra vision. Pobuda Po sledovih Juliusa Kugyja je lani doživela velik uspeh. Letos bo trajala do srede septembra. Tudi letos so se prireditelji odločili za štiri sklope, in sicer za pohode v naravo, za pohode v visokogorje na najpomembnejše vrhove Julijcev v F-Jk (potrebne so vsaj osnovne planinske izkušnje), za pohod po poti, ki povezuje zavetišča v Julijcih v F-Jk, ter za fotografsko razstavo z naslovom Vodniki Juliusa Kugyja: Anton Oitzin-ger, ki bo na ogled v Ovčji vasi od 30. julija do 15. avgusta. V prihodnjih letih bo pobuda dobila mednarodni značaj, saj naj bi k njej pristopili tudi Koroška in Slovenija. Junija 2000 pa bo izšla monografska številka italijanske planinske revije Alp, ki bo v celoti posvečena Julijskim Alpam. UBRIKE SVETOVNI ZBOR MLADIH V SLOVENIJI SLOVENIJO BO LETOS ZASTOPAL TUDI TRŽAŠKI SLOVENEC Svetovni zbor mladih deluje že vrsto let pod okriljem Mednarodnega centra za zborovsko glasbo (International Center for Choral Musič) in Mednarodne federacije glasbene mladi ne ('International fe-deration ofthe Jeunesses Mu-sicales). Sestavlja ga 96 mladih med 17. in 26. letom starosti, ki prihajajo iz 40 držav sveta. Zbor se zbira vsako poletje v drugi gostujoči državi za 14-dnevne intenzivne pevske vaje. Po uvodnih dveh te-dnih vaj pa je predvidena daljša turneja po državi, ki zbor gosti, in po bližnjih večjih krajih v drugih državah. Svetovni zbor mladih je v prej-šnjih letih gostoval v različnih državah sveta. Letos se bodo pevci zbrali v Ljubljani, in sicer v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Organizacijo celotne pobude je letos prevzela nase Glasbena mladina Slovenije. Pevske vaje se bodo začele 19. julija 1999 in bodo trajale do 31. julija. V naslednjih petnajstih dneh pa bodo pevci imeli več koncertov, in sicer v Padovi (1.8.), v Veroni (2. 8.), v Pesaru (4. 8.), v Dubrovniku (6.8.), vSpittalu (8. 8.), v Ljubljani (10.8.), v Velenju (12. 8.), v Stuttgartu (15. 8.) in vWiesbadnu(16.8.). V dneh od 11. do 13. avgusta pa je na programu snemanje zgoščenke v Velenju. Že sam izbor pevcev predstavlja precejšnjo posebnost. Pevci so sprejeti v zbor po precej dolgih selekcijah, na katere se lahko prijavi vsakdo in ki potekajo najprej v vsaki dr- O BRANJU Splošno sprejeto je dejstvo, da se danes vedno manj bere, da tiskano besedo vedno bolj zamenjujejo podobe, pa naj gre za film, video, fotografije ali podobe na računalniku in posredno na svetovnem spletu, kot se po slovensko tudi reče internetu. Velikokrat smo že zapisali, da je danes največja sovražnica knjige in branja povsod prisotna in nadležna, vsiljiva televizija, ki prek zaslonov človeka dobesedno zasipa s premikajočimi se podobami, pa naj so to t.i. “talk showi“, za katere je znano, da v njih beseda in razmišljanje zelo malo pomenita, pa naj so to filmi, televizijski filmi ali pa ceneni dokumentarci. Če nočemo kri-milarizirati televizije, ker je to izjemno in po svoji naravi najmočnejše sredstvo obveščanja, bomo lepše rekli, da se danes ne bere veliko ali skoraj nič predvsem zato, ker ljudje raje gledamo televizijo. Zanjo je znano, da od nas ne zahteva skoraj nobenega napora: samo v fotelj se usedeš in prek JURIJ PALJK zaslona te televizija zasipa s podobami. Bistvo je v tem, da ti pri gledanju televizije ni potrebno misliti ali pa vsaj veliko, veliko manj kot pri branju. Branje namreč od človeka zahteva aktiven odnos in miselni napor, saj mora človek, ko bere, tudi razmišljati, analizirati prebrano, skratka: aktivno je soudeležen in zato lahko tudi v mislih odklanja nekatere zapisane stvari, se z avtorjem napisanega teksta ne strinja ali pa se zgodi celo to, da v mislih dopolnjuje napisano, ga nadgrajuje, kar spet kaže na dejstvo, kako zahteva branje celega človeka. Težko boste našli med bralci človeka, ki vam bo po prebrani knjigi dejal podobno stvar, ki vam jo reče skoraj vsakdo po ogledu neke televizijske oddaje, koga vprašate, kakšna je bila: "Nekaj so peli, nekaj plesali, predvsem pa veliko govorili, brez zveze, ti rečem, brez zveze!” Bralec vam bo neko knjigo predstavil na-klonilno ali pa povedal, da se knjige ne splača brati; svoje tr- ditve bo tudi utemeljil. Na vas pa je, če boste sledili njegovim nasvetom ali pa se boste sami prepričali, če je knjiga zares tako dobra ali pa slaba, kot vam je bil zatrdil sogovornik. Nobena skrivnost tudi ni, da tisti, ki ne bere, ne zna ne dobro pisati in ne dobro govoriti, kar se izjemno lepo vidi po televiziji, ko nastopajo nekateri ljudje, za katere bi človek upravičeno lahko pričakoval, da znajo v javnosti dostojno govoriti. V zameno pa nam potrdijo sum, ki ga imamo, namreč to, da ne berejo. To se lepo vidi zato, ker ne znajo dostojno izgovoriti niti enega samega stavka, povedati niti ene same misli, ki bi se logično naslanjala na prejšnji stavek. Pri njihovem govorjenju gre za neke nepovezane stavke, za porazno slabo nizanje samostalnikov in medmetov, katere še označujejo dolgi "eeeji" in obupni",aaaji", skratka: ti ljudje ne znajo več govoriti, in to predvsem zato, ker ne znajo več pisati; tega pa spet ne znajo zato, ker nič več ne berejo ali pa berejo samo še naslove časopisnih člankov, morda kvečjemu še kako šund literaturo, rumeni tisk, kjer pa je spet podoba tista, ki najbolj velja in dominira na strani. Daniel Pennac, dobro prevajani in prodajani avtor iz Pariza, je napisal drobno knjigo o branju, v kateri nakazuje preprosto resnico: danes mladi ne berejo več dosti predvsem zato, ker njihovi starši ne berejo več. Zgledi torej vlečejo. Neverjetno je, kako se naši malčki navežejo na knjigo, če vidijo mamo ali očeta, kako jemljeta knjigo v roke: redno, brez velikih cerimonij, kot nekaj vsakdanjega, nujno potrebnega za zdravo ekologijo duha, kot bi rekel pokojni prof. Otmar Črni logar, ki je o-stal knjigi zvest vse do preranega groba. Saj zares ne moremo reči, da je boljši človek tisti, ki bere! Lahko pa rečemo, da tisti človek, ki bere, vsaj zna razmišljati, zna kritično gledati na svet. To ne pomeni, da je redni bralec do vsega kritičen, ampak predvsem to, da je na svet pripravljen, ker zna analizirati dogodke v njem. Tak človek zna razmišljati z lastno glavo in ne govori puhlih besed, ko nastopa v javnosti. Na svoj nastop se pripravi, svoje misli običajno tudi zapiše na list papirja, njegovo govorjenje ima notranjo rdečo nit, ki priča o tem, da je njegovo razmišljanje logično, jasno, vsem razumljivo, kar pomeni veliko v zmešnjavi današnjega sveta, kjer je vse sprejemljivo, invrelativiziranju vsake resnice. Ni namreč res, da obstaja veliko resnic o eni stvari; obstaja samo ena resnica in dosti interpretacij te resnice. Resnica pa je ena, to se ve. Zato tudi ni res, da bom spoštoval vsako idejo vsakega sogovornika, o, ne! Spoštoval bom njega, njegovo osebnost, njegovo človeško dostojanstvo, a ne njegovih idej, če se z njim ne bom strinjal, če bodo v nasprotju s človečanskimi pravicami, če bodo uperjene proti človeku, če ne bodo sprejemljive vsaj za listino o človeških pravicah OZN, kateri bi se lahko dodalo še kakšno! Branje ne naredi človeka dobrega, to je jasno, kot je tudi jasno, da ga ne poneumlja! Pred časom se je v javnosti nekdo pohvalil, da je v življenju prebral zadnjo knjigo na univerzi in še ta da je bila tehnične narave, učna knjiga torej. Iskreno vam lahko povem, da mu ni bilo potrebno tega na glas govoriti; dovolj ga je bilo že slabi dve minuti poslušati, da si vedel, da ne bere ničesar, najbrž tudi podnaslovov na slovenski televiziji ne. Pa ne zato, ker bi poznal tuje jezike! žavi posebej (v Sloveniji skrbi za avdicije Glasbena mladina Slovenije s sedežem v Ljubljani, v Italiji pa Gioventu musi-cale, ki ima sedež v Milanu). Avdicija je precej dolga in zahtevna, saj je sestavljena iz več preizkušenj: komisija najprej preveri obseg glasu, nato mora kandidat zapeti operno arijo, ki si jo je sam izbral, sledi obvezna pesem in to tako, da pianist igra vse glasove, razen glasu kandidata, sam pevec pa mora zapeti svojo melodijo, ob koncu pa mora pevec še prebrati neko nepoznano pesem z lista in to brez klavirske spremljave (a prima vista). Poleg pevskega znanja pa je tudi nujno potrebno vsaj pasivno znanje angleškega jezika. Vse avdicije posname komisija na kaseto. Posnetek najboljših avdicij, ki jih določi državna komisija, organizatorji pošljejo v Bruselj, kjer izberejo 96 najboljših pevcev, ki se tudi po barvi glasu ujemajo med seboj. Pevec, ki je bil izbran, lahko sodeluje v zboru do svojega 26. leta starosti. Slovenci sodelujejo pri tem zboru že od ustanovitve. Vsako leto je sprejetih v zbor več mladih Slovencev, kar kaže na visoko kvaliteto slovenskega zborovskega petja. V Sloveniji potekajo avdicije pri Glasbeni mladini Slovenije že v mesecu februarju, prijave pa sprejemajo do konca decembra. Letos sta se na avdicije Glasbene mladine Slovenije prijavila tudi dva tržaška Slovenca, in sicer sopranistka Dana Furlani in tenorist Aleš Petaros, ki sta uspešno prestala slovenski državni izbor. Konec aprila pa nas je razveselila vest, da je bi I v Svetovn i zbor mladih sprejet Aleš Petaros, ki bo v zboru zastopal Slovenijo. Poleg njega bodo v zboru zastopali Slovenijo še sopranistka Nina Kompare, altistka Barbara Koželj in tenorist Janez Gostiša. Pevec, ki je bil v zbor sprejet, prejme že v mesecu maju popoln program in obsežno notografijo, ki jo bodo med vajami obdelali. Organizatorji poskrbijo, da zbor vodijo svetovno priznani dirigenti. Tako bo prvi teden vaje vodil priznani švedski dirigent Gary Graden, drugi teden pa bo pevske vaje vodil dirigent Frie-der Bernius iz Nemčije. Posebnost zbora pa je tudi program, ki ga med 14-dnev-nimi vajami zbor obdela. Zbor pripravi več različnih koncertnih programov od romantike pa do avantgardnih skladb. Veliko pozornosti pa posvečajo tudi lahki glasbi in tipični ljudski glasbi naroda, ki srečanje gosti. Letos so na programu tako avtorji iz svetovne glasbene zakladnice kot tudi v naših krajih manj znani skladatelji, pa tudi nekaj slovenskih avtorjev kot npr. Ja-cobus Gallus, Karol Pahor in Damijan Močnik. MP SLOVENSKA DRŽAVNOST POTREBUJE VEČJO SAMOZAVEST 13. MAJ NAJ POSTANE DAN RODOLJUBJA PO ŠIBKIH SLEDEH SLOVENSKEGA EVROSKEPTICIZMA MARJAN DROBEŽ Ob proslavljanju 25. junija, dneva državnosti oz. ob osmi obletnici samostojne slovenske države, je bilo slišati opozorila o tem, da bi morali Slovenci bolj ceniti in spoštovati pomembne dogodke, tudi tiste, ki so zaznamovali napore in boj za pridobitev neodvisnosti in samostojnosti nove države. Sicer je bilo letos ob dnevu državnosti več raznih proslav in drugih prireditev kot prejšnja leta. V Slovenski vojski, glasilu ministrstva za obrambo, je uvodnik, namenjen vojni za osamosvojitev Slovenije, napisal generalpolkovnik Albin Gutman, bivši načelnik Generalštaba slovenske vojske. Po njegovem prepričanju so "trditve, da je tedanja Jugoslovanska vojska razpolagala s silo, ki seji Slovenija ne bi mogla u-preti oz. seji ne bi mogla dolgo upirati in ki bi z lahkoto uničila slovensko Teritorialno obrambo in policijo, le teorija in nič več. Teh teorij v praksi ni bilo mogoče dokazati. Enote tedanje jugovojske so bile blokirane v vojašnicah in niso bile več sposobne izvajati u- IVA KORŠIČ Nekateri gledališki ansambli so svoje premierske nastope sklenili že v maju, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica pa je želelo se posloviti od gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali njegovo letošnjo dramsko avanturo, z zaključno uprizoritvijo na prostem. Izbrali so Kanal ob naši bistri Soči, ki je bil že pred leti zaradi svoje slikovite lokacije uspešno gledališko prizorišče. Načrt, da bi igralci odigrali zadnje dramsko delo na Kon-tradi v Kanalu, je dobesedno "šel po vodi", kajti tisti dan črni oblaki niso obetali nič dobrega. Tako je Muhca-La Moscheta Angela Beolca Ru-zanteja učinkovito "zabren-čala" v vsej svoji izraziti večplastnosti na premieri v veliki dvorani Primorskega dramskega gledališčavčetrtek, 17. junija, po zamisli režiserja in sedanjega ravnatelja Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu ter izrednega profesorja na University La Verne v Kaliforniji Georgija Para. Iz starega padovanskega narečja sta Mušico-Muhco prestavila v solkansko-goriško narečje - s sicer nekoliko prevečkrat ponavljajočimi se krepkimi "besedami" - lektor činkovite in dalj časa trajajoče bojne pripravljenosti. Prodirajoče kolone v Sloveniji so bile ustavljene, politične razmere pa vse manj ugodne za tedanjo Jugoslavijo. Zato Jugoslovanska vojska v Sloveniji ni mogla zmagati". Na predvečer praznika so v parku nasproti železniške postaje v Ljubljani odkrili spomenik generalu, pesniku in zavednemu Slovencu Rudolfu Maistru. Njemu se je zahvaliti, da je Maribor po prvi svetovni vojni pripadel Sloveniji. Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode pa je na predvečer dneva državnosti v stolnici daroval mašo za domovino. Izrekel je tudi nekaj žalostnih, a resničnih ugotovitev o tem, kako živijo, razmišljajo in ravnajo Slovenci v svoji neodvisni državi. "Slovenci so vse bolj razočarani. Krivice iz preteklosti so bile le delno popravljene. Državna uprava daje včasih videz, kot da je politično pristranska. Mediji, zlasti tisk, so v rokah starih političnih sil oz. kontinuitete. Državne šole dušijo ustvarjalnost. Odnosi med Cerkvijo in državo še niso urejeni," je v svoji pridigi poudaril Franc Rode. Srečko Fišer in igralec Iztok Mlakar. Angelo Beolco, ki se gaje oprijel vzdevek Ruzante, ker je v svojih gledaliških delih zmeraj igral protagonista kmeta-šaljivca, je bil doma iz Padove. Njegovo življenje in gledališko delo se je izteklo v prvi polovici šestnajstega stoletja. Bil je vodja ene izmed prvih italijanskih igralskih skupin; pri dramskem ustvarjanju ga je podpiral bogataš Alvise Cornaro. V svojih igrah postavlja Ruzante v nasprotje meščanski, nekam "izumetničeni" svet s svojim "finim" jezikom ("il parlar moschetto") in pa pristnost kmečkega podeželskega sveta, kjer kraljuje narečje. Njegova dela, ki jih oblikujejo stalni tipi, so bila pravi vir, iz katerega je črpala poznejša commedia dellarte. Muhca se začenja kot igra v igri s songi - glasbo je napisal Mirko Vuksanovič -, ki jih zapojejo in zaigrajo potujoči igralci. Njen komedijski splet se suče okrog ljubezenske intrige med lepo Betio, Ruzan-tejevo ženo, - kmečki par je prišel iskat sreče v mesto -, njenim nekdanjim ljubimcem Menatom ter vojakom Toninom, ki se izraža v "tujem" narečju, ker pač prihaja od drugod. Komedijo s sme- NENADEN ODSTOP DRUGEGA ČLOVEKA V LDS V kroniki političnih dogodkov v prejšnjem tednu je veliko presenečenje in začudenje vzbudila novica o odstopu Slavka Gabra, ministra za šolstvo in šport. Kljub temu, da je za vzrok navedel čisto osebne razloge, se v javnosti nadaljujejo dvomi o resničnih vzrokih odstopa. Mnogi menijo, da je Slavko Gaber s položaja ministra za šolstvo in šport odstopil zaradi tega, ker je odločen zagovornik sorazmernega volilnega sistema in se ne strinja s predlogom premiera Janeza Drnovška, naj bi v Sloveniji uvedli dvokrožni večinski volilni sistem. Slavko Gaber pa ostaja druga osebnost v LDS, za predsednikom stranke in vlade Drnovškom. Menda bo vodil in usmerjal kampanjo največje politične stranke za prihodnje državnozborske volitve v Sloveniji. Slovenska javnost je bila tudi obveščena, daje Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske (le-to nadaljuje izročila in tradicijo nekdanje revolucio- šnim, burlesknim mozaikom z včasih sentimentalnim, a tudi grenkim priokusom ne vodi le ljubezenska spletka očarljive, nabrisane Betie, pač pa tudi denar. Do tega se sanjavi, za delo prav nič pripravni Ruzante prikrade z lažjo, ki se mu v njegovem z domišljijo prepojenem svetu zdi fantastična, a se ob koncu izkaže kot otročje naivna. Vsi štirje glavni protagonisti so ujeti v proletarski svet revežev, poln prepirov, tatvin, ljubezenskih spletk, po katerih vsi hrepenijo, kopa se jim želje nekako izpolnijo, takoj spet silijo v nove dogodivščine. Igralci Nevenka Vrančič v vlogi včasih enigmatične Ženske, Lara Jankovič kot radoživa Betia, za katero hrepenita Menato-imenitni Janez Starina in privlačen Iztok Mlakar-vojak Tonin, ter seveda Radoš Bolčina, ki je z moj-strskim, dinamičnim opisom, s plastičnim nadgrajevanjem svoje vloge markantno poudaril značajske posebnosti kmetiča-lenuha Ru-zanteja, zazrtega v svojo prebrisanost, so na dognanem, pristno domačem prizorišču scenografke in kostumografke Dinke Jeričevič živahno udejanjili Beolcov tekst in pripravili blestečo predstavo, ki ne utruja gledalcev, čeprav nima odmora. Ob "konkretni" scenografiji na prostem pa igra zažari v še dodatnem življenjskem ognju. name organizacije Tigr, ki je v obdobju protifašističnega boja med obema svetovnima vojnama delovala na Primorskem) državnemu zboru poslalo pobudo, ki je pomembna za ves slovenski narod. V njej predlaga, naj bi parlament 13. maj razglasil za dan rodo-Ijubja v Sloveniji. Dne 13. maja leta 1941 je bil namreč na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem prvi oboroženi spopad Slovencev s fašističnim okupatorjem v tedaj okupirani Sloveniji. V spopadu so sodelovali pripadniki organizacije Tigr, politični emigranti iz Primorske, ki so v dneh po kapitulaciji Jugoslavije delovali nad Ribnico in se pripravljali na oboroženi boj z okupatorjem. V spopadu je bil smrtno ranjen Danilo Želen, vojaški vodja organizacije Tigr, ranjen in zajet Ferdo Kravanja, Tone Majnik pa je napadalcem vklenjen pobegnil. Predstavniki društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske so v spomenici, poslani državnemu zboru, zapisali, "da je bil spopad na Mali gori pomemben dogodek v pripravah Slovencev na oboroženi upor, ki seje uveljavil kot zgodovinsko sosledje rodoljubnih naporov številnih rodov, ki so pripravljali temelje za samostojno Slovenijo". SPREJET PRVI PRORAČUN OBČINE ŠEMPETER- VRTOJBA Svetovalci občine Šempe-ter-Vrtojba so na izrednem zasedanju dne 23. junija odobrili proračun za leto 1999. Lani ustanovljena občina bo imela kakih 662 milijonov tolarjev prihodkov, kar je veliko glede na število njenih prebivalcev. Ob tem navajamo tudi podatek, da bo občina samo od dohodnine, ki jo plačujejo prebivalci od svojih prihodkov oz. dejavnosti, letos dobila okrog 370 milijonov tolarjev. Sredstva iz proračuna bodo razdelili za financiranje vseh dejavnosti, ki spadajo v pristojnost krajevne samouprave. Tako bodo v Šempetru začeli z deli za posodobitev in razširitev osnovne šole, v tem naselju in v Vrtojbi pa bodo precej denarja namenili tudi kulturnim dejavnostim. V načrtu je nadalje modernizacija ambulant in drugih prostorov za splošno zdravstvo in zobozdravstvo v Šempetru. Naizredni seji je občinski svet na predlog svetovalca Bogdana Kraglja stranke SKD odobril tudi sredstva, namenjena popravilu zvonikov na cerkvah v Šempetru in v Vrtojbi. Pri tem so upoštevali dejstvo, da imata cerkvi poleg sakralnega tudi velik kulturno-zgodovin-ski pomen. ----------M. MILAN GREGORIČ Slovenija je v svetu poznana po deficitarnosti poglobljene evroskeptične misli in tudi po odsotnosti vplivnejših gibanj, ki bi bila nosilec evro-skepticizma. In to v taki meri, da vzbuja to dejstvo zaskrbljenost tudi pri samih članicah EZ, ki so ustvarile celo posebne sklade za pospeševanje kritičnega razmisleka o smotrnosti ustanavljanja in pristopa k tej naddržavni evropski tvorbi. Med celicami civilne družbe, ki so bile doslej v Sloveniji s svojo protievropsko skepso morda še najbolj odmevne, najdemo predvsem Gibanje 23. december, kise je pred leti rodilo iz odpora proti slovenski plazeči se drži pri sprejemanju pridružitvenega sporazuma, vključno z njegovim priloženim italijanskim diktatom (Solanov načrt). V prvi številki svojega istoimenskegagla-sila se je gibanje predstavilo z domiselnim sloganom, da je namreč "Slovenija edina evropska država, v kateri se pomlad začenja s 23. decembrom", t.j. z dnevom plebiscita. V svojih programskih izhodiščih se gibanje zavzema za neodvisno in nevtralno državo po švicarskem vzoru, ki naj za vsako ceno ohrani lastno zemeljsko celovitost, kulturno in jezikovno samobitnost ter gospodarsko samostojnost. V zunanji politiki naj bi se Slovenija naslanjala na sile, ki jim ni vseeno, če si Italija in Nemčija podrejata ta prostor. V notranji politiki pa naj bi se čim-prej zamenjal tisti del novoli-beralno naravnane zakonodaje, ki je pravni red sprevrgla v svoje nasprotje (nered) ter ustvarila družbo s sprejemljivimi socialnimi razlikami. Gibanje tudi predlaga, da bi, podobno kot v Švici, ustoličili referendum kot najpomembnejši instrument oblasti. V odnosih s sosedi pa se mora Slovenija trajno zavzemati za recipročnost pri zaščiti manjšin. Gibanje se ne čuti zavezano nobeni stranki in ostaja znotraj okvirov civilne družbe s tem, da ne izključuje nastopa na volitvah. Na tretjem občnem zboru marca letos na Škofljici je bil spet potrjen za predsednika dr. Borut Korun (iz Velenja). Gibanje se je doslej predstavilo na slovenski politični sceni s poznanimi sedmimi brezuspešnimi pobudami za razpis referenduma ob sprejemanju pridružitvenega sporazuma. Bilo je avtor številnih pripomb na začetno vladno brezbrižnost pri določitvi domicilne države Lipicancev ter pri poskusih vsiljenega pospešenega zaprtja brezcarinskih trgovin. Nasprotovalo je sodelovanju Slovenske vojske v diviziji Giulia ter bilo pobudnik in organizator protestne demonstracije v Ustju pri Vipavi, to je v kraju, ki ga je istoimenska divizija med vojno zbrisala z obličja zemlje. Gibanje je podprlo in sodelovalo pri predstavitvi knjige Slovenija danes in nikoli več. Sprejelo je tudi peticijo proti pačenju slovenskih imen na dvojezičnih območjih, izreklo številne kritike na zakon o vzajemnosti pri nakupu nepremičnin ter s prispevki v javnih občilih terjalo nadzor javnosti nad dogajanji okrog zemljišč. V nadaljevanju predstavljamo nekaj zanimivih pogledov na aktualna vprašanja, predvsem iz prve številke glasila gibanja. Zakon o recipročnosti pri nakupu zemljišč naj bi pomenil “metanje peska v oči, saj bo njegovim določbam zadoščeno že, če bo pet Slovencev kupilo neprimičnine v Italiji in petdesettisoč Italijanov v Sloveniji" (dr. Borut Korun). O-pozarjajo tudi, da nas Italija verjetno ne bo strašila s kakim kričečim množičnim nakupovanjem, ki bi vzbujalo v nas obrambne mehanizme, ampak bo to skušala izpeljati "počasi in prefinjeno", kot se je to že dalo razbrati iz poročila Sove, ko je svoje nakupe poskušala zamaskirati prek slovenskega posrednika. Gibanje tudi opozarja, da si je "Danska znala izboriti poseben status znotraj EZ, ko je kot že večkrat o-grožen manjši sosed prepovedala Nemcem kupovati njene nepremičnine in zemljišča" (Janez Lončar). Slovenija pa naj bi, nasprotno, ob dajanju koncesij Italiji, povsem zakockala neponovljivo priložnost, da od nje tudi kaj iztrži, recimo “vsaj ureditev zaščitne zakonodaje za slovensko manjšino". Inž. Nevenka Sterlekar se je spotaknila ob naš pretežno nekritični odnos do vstopanja v “ev-roregije". Opozorila je, da skoraj vse države EZ obdaja prostran kos zaščitnega morja (Norveška, Švedska, Anglija, Španija, Portugalska, Italija, Grčija in celo Francija ter Nemčija). Zato je večina njihovih regij “notranjih" ter so stična območja s sosedi bolj izjema kot pravilo. Medtem ko je Slovenija eno samo obmejno področje, izpostavljeno močnim tujim vplivom in pritiskom, tudi s strani večjih sosednih urbanih središč (Trst, Gorica, Videm, Celovec, Graz, Zagreb, Reka itd.). Opozarja tudi, da je Slovenija praktično zastonj ponudila svojim sosedom neomejen neekološki tranzit čez svoje naravne ovire (cestni, plinski, železniški). Še več, pri tem je celo prej "poskrbela za razvoj Trsta pred Koprom" ter s tem svoj dragoceni geopolitični položaj obrnila v lastno škodo." Franc Rado Jelarčič o-pozarja, da je EZ skupnost razvitih evropskih držav, ki so se ob globalnem svetovnem gospodarskem spopadu združile proti svojim tekmecem (ZDA, Daljni vzhod). V tem spopadu naj bi bila EZ šibkejša, tako zaradi kapitalske podhranjenosti, predvsem pa zaradi manjših surovinskih in energetskih virov. Zato so ji pri gospodarskem povezovanju zanimive tiste države, ki imajo to, česar ona nima dovolj (Poljska, Madžarska, Ukrajina, Češka), ne pa toliko Balkan. NOVA GORICA / ABONMAJSKA SEZONA PDG 1998/99 RENESANČNA MUHCA ZAPLESALA NA ODRU 13 ČETRTEK 1. JULIJA 1 999 14 ČETRTEK 1. JULIJA 1999 POKRAJINSKA ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV SPREJELI NOV STATUT V sredo, 23. t.m., je bil pri Pričevih v Slivnem občni zbor tržaške Zveze neposrednih obdelovalcev, ki je bil posvečen sprejetju novega statuta. Prilagodili so ga novim smernicam Zveze na vsedržavni ravni, saj je ta organizacija stopila na pot korenite prenove. Tako so uvedli sistem deželne federacije, ki bo imela v prihodnosti veliko vlogo, saj bo nekakšen vezni člen med pokrajinskimi federacijami in Rimom. Nadalje so sprejeli točko, ki predvideva neposredno izvolitev predsednika s strani občnega zbora, kar daje članom možnost aktivnejšega udejstvovanja v delovanju Zveze neposrednih obdelovalcev. V novem statutu je tudi primerno poudarjena prisotnost Slovencev v tržaški pokrajini in s tem je omogočena polnopravna uporaba slovenskega jezika. Pomembno je tudi, da je vnešena točka, ki ovrednoti vlogo člana profesionalca. Ta naj bi s svojo izkušnjo dela na področju kmetijstva tudi primerneje vodil samo organizacijo. Novi statut je odraz velikih sprememb, ki se napovedujejo v evropskem in italijanskem kmetijstvu t.i. Agende 2000. V tem smislu povzema nekaj glavnih smernic tega evropskega dokumenta, ki naj bi spodbujale razvojne možnosti in opozarjale na pomen kmetijstva v širšem družbenem smislu. Tudi za kmete v tržaški pokrajini namreč velja, da odločilno vplivajo na ohranjanje naravnega okolja in ekološke uravnovešenosti, kar pomeni tudi, da vplivajo na življenjsko okolje ljudi, ki živijo v tržaški pokrajini. A-genda 2000 posveča veliko pozornost kmetu kot ohranjevalcu ekološke uravnovešenosti. V ta namen predvidevajo za kmete določeno e-konomsko podporo, da bi vztrajali na kmetijah in z delom posredno skrbeli za urejenost okolja in pokrajine in tudi na ta način omogočali poseljenost teritorija. Kmetije naj bi se s tako stvarno pomočjo tudi lažje same vzdrževale. Zveza neposrednih obdelovalcev se zato zavzema, da bi tudi tržaško pokrajino vključili v nov evropski razvojni načrt, ki ga imenujejo Cilj 2, da se ne bi spet zgodilo, kot v primeru načrta Cilj 5 B, daje tržaška pokrajina izpadla iz seznama območij, v katerih so kmetje lahko črpali določena sredstva iz evropskih skladov. ODPRTJE PODRUŽNICE BANCE ANTONIANE-NTKB V KRIŽU KMEČKA ZVEZA REDNA ČLANICA SSO Kmečka zveza, ki ima od zadnjega občnega zbora deželni značaj, je od 17. junija včlanjena tudi v Svet slovenskih organizacij. Na zadnji seji pa je Izvršni odbor KZ obravnaval vrsto aktualnih vprašanj in med drugim vse bolj pereči problem propada živinoreje na Krasu. Število krav molzic je v zadnjem obdobju drastično padlo, tako da ne presega 400 glav, kar pomeni ne le, da se bistveno spreminja usmeritev kmetijstva pri nas, ampak tudi, da je zaradi tega upada živine resno ogrožen sam kraški teritorij, saj Te paša in košnja ohranjata raznolikost te pokrajine tudi z botaničnega in naravnega vidika. Drugo pereče vprašanje predstavljajo urbanistične norme, ki v tržaški občini, a tudi če bo - kot kaže - sprejet regulacijski načrt, vdevinsko-nabrežinski občini in nekaterih drugih občinskih regulacijskih načrtih, čeprav manj izrazito, odločilno negativno omejujejo možnosti razvoja kmetijstva. Ti urbanistični predpisi predvidevajo vrsto ovir. Med drugim izdelavo podrobnostnih načrtov za gradnjo kmetijskih infrastruktur, težke so tudi razne vinku-lacije, posebno tiste, ki ome-jujo kopanje zemlje v dolinah za pripravo novih obdelovalnih površin itd. Vse to onemogoča polno izvajanje Agende 2000, ki bo na evropski ravni urejala kmetijsko politiko tudi glede podpore kmetom. Izvršni odbor KZ je zato sklenil, da v najkrajšem času priredi dva posveta. Prvega o pomenu živinoreje za ohranjanje teritorija in omejevanje razraščenosti Krasa, drugega pa o možnostih razvoja glede na ugodnosti, ki jih nuai A-genda 2000, da bi krajevne u-pravitelje opozorili, da obstoječe urbanistične norme, ki jih Deželno ravnateljstvo za teritorialno načrtovanje vnaša v regulacijske načrte, niso v skladu z dejanskimi potrebami teritorija in da močno ovirajo možnosti razvoja kmetijstva na Krasu. ITALIJANSKO PRAVO OBDAVČENJE NEPREMIČNIN PO ZAKONU 133/99 (D DAMJAN HLEDE Zakon št. 133 z dne 13. maja 1999, povezan s finančnim manevrom za leto 1999 (objavljen v uradnem listu št. 114 dne 18. maja), uvaja precejšnje novosti na področju obdavčenja nepremičnin. Prenova obdavčitvenega sistema, h kateremu težijo zakonske novosti, pa bo dejansko uvedena v različnih časovnih rokih. Nekatera določila, ki jih vsebuje omenjeni zakon, so namreč že vstopila v veljavo in so torej že operativna; druga pa so samo smernice, katerih se bodo morali držati odloki, ki jih bo morala vlada izdati v devetih mesecih od dne, ko je stopil v veljavo zakon št. 133. Poleg tega vsebuje zakon 133 še nekatera zelo splošna določila, ki prinašajo le temeljne kriterije za nekatere znatnejše zakonske posege, za uvedbo katerih je datum za sedaj še odložen. Cilj vseh teh določil pa je enoten: racionalizacija nepremičninskega obdavčitvenega sistema in uvedba nekaterih popravkov za preprečitev zvišanja davčnega bremena, ki bi ga v drugačnem primeru prinesla s sabo aplikacija novih katastrskih vrednosti. 1) Sprememba kriterijev za določitev dohodkov nepremičninskih enot. A) Prvo stanovanje. Zakon št. 133 je preklical člen 34, odstavek 4-quater zakona št. 917/86, ki je predvideval za prvo stanovanje odbitek do največ 1.100.000 lir, med pritikline prvega stanovanja pa je uvrščal le nepremičninske enote nekaterih katastrskih kategorij (C/2, C/6inC/7). Podobno kot prej, tudi na novo uvedena določba pravi, da pristoja dohodku, k sestavi katerega prispevajo dohodki prvega stanovanja in njegovih pritiklin, odbitek Irpefv višini do največ 1.100.000, ki pa je bil za davčno leto 1999 povišan na 1.400.000. Poleg tega pa je bila razširjena definicija pritiklin, ki sedaj ni več vezana na določene katastrske kategorije, ampak le na ci-vilnopravno definicijo pritiklin, ki jo vsebuje člen 817 civilnega zakonika. B) Stanovanja, ki jih dodelijo t.i. nedeljene zadruge (coop indivise). T.i. nedeljene zadruge ali zadruge z nedeljeno lastnino so tiste, ki svojim članom dodelijo stanovanja le v najem, medtem ko ostane njihova last v rokah zadruge. Drugače je pri t.i. deljenih zadrugah ali zadrugah z deljeno lastnino, katere svojim članom dodelijo stanovanja v last. Davčna novost je predvidena le za nedeljene zadruge, in sicer obstaja v povišku odbitka od davka Irpeg na prva stanovanja, ki so dodeljena članom, od prejšnjih 270.000 lir na 380.000. Odbitek pristoja za vsako stanovanje, ki je dodeljeno članom v najem, a samo za davčno obdobje, ki je v teku 31. decembra 1999. —— DALJE V soboto, 26. junija, so v Križu odprli novo podružnico zavoda Banca Antoniana Po-polare Veneta - Nova Tržaška kreditna banka. Odprtje prostorov je potekalo ob prisotnosti lepega števila gostov, predstavnikov oblasti in zastopnikov vaških organizacij. Prisotne sta pozdravila odgovorni za Antonveneto v Julijski krajini dr. Gianluigi Baldas-si in odgovorna zaprupo Nova Kreditna Sonja Škabar. Kriško podružnico, ki jo je na slovesnosti blagoslovil domači župnik Jože Kunčič, bo vodil Igor Milič. Kriška filiala je že deseta podružnica NTKB, ki po spojitvi z zavodom Banca Antoniana Popolare Veneta sestavlja posebno območno skupino, Grupo Nova Kreditna. V novi ureditvi vseh filial Antonvenete v Julijski krajini je bilo ustanovljeno Območje Julijska krajina-Area Giuliana, ki koordinira dejavnost dveh ločenih skupin poslovalnic, in sicer Grupo Julijska kraji-na-Gruppo Venezia Giulia, katero sestavljajo vse filiale (teh je 16), ki so že pripadale Antonveneti, in Grupo Nova Kreditna (ki jo sestavlja deset podružnic). Odgovorna za Grupo Nova Kreditna je Sonja Škabar. Vodstvo banke načrtuje odprtje še ene podružnice pred koncem leta. SLOVENIJA OD 1 . JULIJA TUDI V SLOVENIJI DAVEK NA DODANO VREDNOST KORISTNA KNJIGA ZALOŽBE OZIRIS PRAVILNIK O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MARJAN DROBEZ Dne 1. julija je v Sloveniji začel veljati zakon o davku na dodano vrednost (DDV). Z njim so zamenjali sistem prometnih davkov, ki je vseboval več stopenj davčnih obveznosti ter je bil čedalje bolj v nasprotju z odprtim in tržno usmerjenim gospodarstvom. DDV seje v svetu začel uveljavljati pred tridesetimi leti in velja za veliko novost na področju obdavčitve prometa blaga in storitev. V državah članicah EU takšen sistem obdavčevanja že dolgo poznajo. V Italiji je znan pod kratico IVA. V Šloveniji sta uzakonjeni dve davčni stopnji: 19-odstot-na splošna in 8-odstotna znižana. Skupni sistem davka na dodano vrednost sloni na tem, da je to davek na splošno porabo, da se plačuje v vseh fazah prometa in da obračunavanje temelji na metodi odštevanja. Novost je zah- tevala veliko priprav, od izobraževanja oz. usposabljanja davčnih zavezancev pa do nakupa ustreznih avtomatskih ali elektronskih blagajn za izstavljanje računov kupcem ali prodajalcem blaga in storitev. V delu gospodarstva so predlagali, da bi rok za pričetek izvajanja zakona podaljšali za šest mesecev, češ da finančno ministrstvo ni pravočasno pripravilo navodil in rešilo drugih vprašanj, ki jih terja uvedba novega davčnega sistema. Domnevno je o tem še zmeraj okoli 200 odprtih vprašanj. Toda končno so se sporazumeli, da bo zakon o DDV začel veljati 1. julija, kot je bilo določeno. Najbrž roka niso podaljšali tudi zaradi zahtev EU, ki je o-pozarjala, da je DDV važen del finančnega sistema, ki ga morajo sprejeti države kandidatke za sprejem v omenjeno evropsko integracijo. V državi so nastala številna ugibanja o tem, kakšne bodo posledice novega davka. Nekateri napovedujejo finančne težave zavezancev, ki bodo morali že ob izdaji računa državi plačati davek: povečanje inflacije in povečanje cen mnogih izdelkov in storitev. Vendar naj bi po izračunih gospodarskih ministrstev in finančnih strokovnjakov cene v posameznih sektorjih narasle na letni ravni od 1,7 do 5,2 odstotka. Na določenih področjih pa bi se cene v enakem razmerju lahko znižale. Pooblaščeni na ministrstvu za finance opozarjajo, da zgolj zamenjava enega davčnega sistema z drugim ne bi smela biti razlog za občutno povečanje cen. V neki publikaciji, ki jo je izdal Urad slovenske vlade za informiranje pa je zapisano, ' da se bodo po uvedbi davka na dodano vrednost življenjski stroški zvišali za približno 5%." GABRIJEL DEVETAK Da bi podjetja in druge bolje seznanili in jim olajšali vsakdanje delo, to je obračunavanje davka na dodano vrednost, se je založba Oziris iz Lesc odločila in izdala obsežno knjigo, ki obravnava DDV. Napisali sta jo Branka Svilar in Nada Drobnič. V uvodnih poglavjih se bomo seznanili z DDV in Evropsko unijo, o davčnih reformah v Šloveniji ter z najpomembnejšimi značilnostmi DDV. V komentarju zakona o DDV po posameznih poglavjih sta avtorici pregledno in razumljivo poleg splošnih določb, predmetov obdavčitve, plačnikov in zavezancev DDV tudi prikazali vse podrobnosti, ki se nanašajo na kraj in čas obdavčitve, stopnjo DDV, izdajanje računov in druge podrobnosti. Marsikdo pa še ne ve o davčnih oprostitvah vsmislu nekaterih členovDDV. Le-te se delijo na več odstavkov, ki jih je potrebno poznati. Med drugim so davčne o- prostitve tiste, ki so v javnem interesu, kot npr. nekatere poštne, zdravstvene, social-no-varstvene, izobraževalne, športne, verske, kulturne in druge. Tudi pri izvozu in uvozu blaga imamo več oprostitev, kar morajo zlasti dobro poznati uvozne oz. izvozne organizacije in podjetja. Posebno poglavje v knjigi zajema Pravilnik o izvajanju zakona o DDV, ki podrobneje pojasnjuje zakon, izdajanje računov, obračunavanje in plačevanje DDV, morebitna vračila davka, registracijo davčnih zavezancev ipd. V zaključnem delu knjige pa je več prilog, ki prikazujejo obrazce in knjige prejetih in izdanih računov, evidence, ki se nanašajo na DDV, ipd. Vsekakor riporočamo, da bi si ne le davčni zavezanci, ampak tudi drugi podjetniki, managerji in obrtniki v miru in zbrano pogledali in proučili knjigo, ki na enem mestu celovito zajema in razlaga DDV v Sloveniji. OPERATERJI SDGZ V MONOŠTRU MADŽARSKO-SLOVENSKI GOSPODARSKI FORUM SLOVENIJA ZAPRAVILA PRILOŽNOST DAVORIN DEVETAK Prejšnji četrtek, 24. junija, je bil v Monoštru v Porabju prvi Madžarsko-slovenski gospodarski forum, ki se ga je udeležilo lepo število madžarskih in slovenskih podjetnikov ter tudi nekaj gospodarstvenikov iz dežele F-Jk. Kraj dogajanja je bil nanovo zgrajeni Hotel Lipa, ki je go-stinsko-turistični objekt širšega interesa za razvoj slovenske manjšine na Madžarskem. Republika Slovenija je prispevala h gradnji centra, lani pa je odprla v istem mestu (madžarsko ime Szentgot-thard), ki leži približno 15 km od mednarodnega mejnega prehoda Hodoš, svoj generalni konzulat. Pobudnici dvostranskega srečanja sta bili Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica za Pomurje in Madžarsko-slovenski oddelek pri Trgovinski in industrijski zbornici Madžarske. Izvirno je bil načrtovan pravi sejem, z naslovom Gotthard Expo 99, za operaterje, ki delujejo na področju tromeje med Madžarsko, Slovenijo in Avstrijo z vključitvijo še slovenskih podjetij iz F-Jk. Zaradi prekratkega organizacijskega roka in neustrezne udeležbe podjetij pa sta se organizatorja odločila za bolj praktično inačico gospodarskega foruma - poslovne konference vseh prijavljenih podjetij. V dopoldanskih urah je potekal strokovni seminar Kako poslovati s Slovenijo oz. Mad- POMOČ ZA OBNOVO HLEVOV Živinorejci iz tržaške pokrajine, ki morajo v skladu z novimi higienskimi predpisi obnoviti svoje hleve, da bodo sploh lahko še prodajali prirejeno mleko, lahko zaprosijo za finančno pomoč tržaško Trgovinsko zbornico. Rok za Predstavitev prošnje bo zapadel 31. julija. Uslužbenci kmetskih stanovskih organizacij Pa so na razpolago za ureditev dokumentacije. Trgovinska zbornica bo krila polovico kokumentiranih stroškov, ki skupno ne smejo preseči 18 milijonov. posvet ob 50-letnici EZITA V petek, 25. junija, je bil na Pomorski postaji v Trstu Posvet na temo Teritorialni sestav kot resurz za podjetja. Posvet je ob svoji 50-letnici Priredila ustanova EZIT (Ente Zona Industriale Trieste), ki upravlja tržaško industrijsko cono z namenom, da se razmisli o njeni vlogi pri pospeše-vanju usklajevanja odnosa JJied podjetji in teritorijem, na katerem ta podjetja delujejo, ln da se tržaška industrijska cona spremeni v visoko kakovostno področje. V ta namen Je bil tudi oblikovan deželni načrt EZIT-a. žarsko. Poleg institucionalnih predstavnikov iz obeh držav so nastopili tudi strokovnjaki z zanimivimi referati. Teme so šle od pregleda obeh zakonodaj glede poslovanja mešanih podjetij do analize delovanja obmejnih struktur: carina, veterinarska skužba, druge. Priložnost je bila tudi za vzajemno informacijo o ekonomski konjunkturi in o možnosti nastopa na obeh tržiščih, glede na obstoječe možnosti v okviru CEFTE in na fazo tranzicije, ko se obe državi po asociaciji pripravljata še na dejansko vključitevvEU. Med nastopajočimi omenjamo funkcionarja Gospodarske zbornice Slovenije Romana Vera-sa, ki je bil eden izmed pobudnikov na slovenski strani za izpeljavo pobude. Foruma so se udeležili tudi mednarodni operaterji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki sta jih vodila predsednik in tajnik sekcije za mednarodno trgovino in storitve Edi Ferluga in David Slobec. Fer-luga je imel predstavitveni poseg med jutranjim zasedanjem. Popoldanski del pa je bil v glavnem posvečen poslovni borzi, to je spoznavnim pogovorom med poslovneži. Tudi podjetjaSDGZ so imela kar nekaj zanimivih stikov. Seznanili so se s podjetnikom Sandorjem Merklijem, zastopnikom Zveze Slovencev na Madžarskem, s katerim so se dogovorili za vrsto možnih pobud. Prav tako so vzpostavili stike s slovenskim generalnim konzulom v Monoštru, s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom in urednico lista Porab/e Marijano Sukič. Pri oceni prvih kontaktov so si bili predstavniki obojih organizacij edini v ugotovitvi, daje, kljub razdalji, pametno začeti skupno delati na ravni gospodarstvenikov obeh manjšin. SDGZ in manjšinska organizacija porabskih Slovencev sta sodelovali doslej le v okviru skupne koordinacije s Slovensko gospodarsko zvezo na Koroškem pri stikih z matico glede gospodarskega dela resolucije o manjšinah iz leta 1996. Prav pa je, da se poskusijo tudi poti konkretnega sodelovanja med podjetniki; da se manjšinski podjetniki čimbolj vključijo v bilateralne poslovne tokove med Slovenijo in omenjenimi sosednjimi državami. Saj pri stalni rasti trgovskih stikov z ozirom na vedno večjo gospdarsko dinamiko na tem srednjeevropskem križišču bi bila prava škoda, če slovenska podjetja v matici in v zamejstvu ne bi znala pravilno izkoristiti znanja, izkušenj in medsebojnega poznanja za razvijanje novih oblik sodelovanja. V Franciji gre proti koncu evropsko prvenstvo v košarki. Danes bodo odigrali četrtfinalne, jutri polfinalne, pojutrišnjem pa finalne tekme. Ko bodo v prihodnjih dneh bralci prebirali naš časopis, bo verjetno marsikateri izid že znan. Vsekakor je glavni favorit za zmago reprezentanca ZR Jugoslavije, ki pa ji lahko prekrižajo račune Rusija, Litva in Francija pa tudi Italija. V domovi no pa se je vrnila slovenska reprezentanca, ki seji je tudi letošnji mednarodni nastop ponesrečil v razočaranje navijačem in vsem prijateljem slovenske košarke. Po ocenah mnogih je Slovenija na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu prikazala lepo igro. Tudi proti močno kotiranim ekipam je vodila z veliko prednostjo, aje klonila v končnici. Slovenijo je verjetno precej stal začetni nerodni poraz proti ruski reprezentanci, ki sta mu sledili dve zmagi proti Španiji in Madžarski. V nasled- njem krogu jo je že na začetku čakala zelo težka naloga, in sicer tekma proti Jugosla- i viji. Slovenija si je zmago zapravila proti koncu. Sledila sta i še nerodna poraza proti Izraelu s točko razlike in proti Fran-j ciji. Poraz proti Francozom je bil odločilen: to je bilazaSlo-| venijo enkratna priložnost, saj ji je bil ugoden tudi razplet na ostalih igriščih, a je ni znala izkoristiti. Ocene slovenskih komentatorjev so precej kritične, saj j si je Slovenija po nepotreb-| nem zapravila veliko boljšo u-vrstitev na EP. Iz besed selektorja Borisa Zrinskega, njegovih pomočnikov in vodstva reprezentance pa po drugi stra-| ni izhaja tudi pozitivno gle-! danje, saj je slovenska izbrana košarkarska vrsta naredila dober kakovostni korak in se lahko enakovredno kosa z najboljšimi evropskimi reprezentancami, mnogi, zlasti mlaj-, ši igralci, pa si nabirajo prepotrebne izkušnje. k Slovenski košarkar Zdovc JUNAŠTVA V VVIMBLEDONU Pred finalnimi nastopi na odprtem teniškem prvenstvu Anglije, ki ga vsi poznamo bolje kot VVimbledon, lahko že napišemo nekaj ugotovitev. Prva je za kroniko ta, da zadnje tri dni teniške dvoboje na angleški travi moti dež in tako še v torek zvečer, 29. junija, ko to pišemo, niso znani vsi četrfinalisti, in to tako pri ženskah kot pri moških. Ker pa imajo dame v gosposki družbi vedno prednost, mimogrede: turnirv VVimble-donu seje rodil najprej samo za gentlemane in šele kasneje so se jim smele pridružiti tudi ladies, bomo tokrat najprej rekli, da je ženski del prvenstva v VVimbledonu že do sedaj postregel z nekaj presenečenji, med katerimi je seveda prvovrstno to, da je bila že v prvem krogu izločena številka ena ženskega tenisa Martina Hingis, kar je vzbudilo vrsto ugibanj o tem, zakaj in kako je lahko najboljša te-nisačica izgubila proti neznani igralki. Odgovor je bil preprost in ga je dala sama Martina nekaj dni po izgubljenem dvoboju: tik preden je odšla na angleško travo, se je bila skregala z mamo, ki se ne strinja z njo, ker je mlada Martina pred kratkim zamenjala fanta, mama pa svojega spremljevalca, s katerim se pa hči ne razume. Najbrž se bo zdelo komu smešno, da to sploh pišemo, a ni, ker nam priča, kako krhke so te (pre)mlade junakinje teniških aren in prav vse se dogaja ravno najmlajšim... Če smo že pozabili, da je Steffi Graf lahko leta in leta zmagovala samo zato, ker je neki njen nori privrženec zabodel v hrbet Moniko Seleš, ki jo je dve leti pred tem do- godkom redno in vedno premagovala povsod, bila tudi nesporna prva dama tenisa na svetu, a si po atentatu nikdar več ni opomogla, pa ne moremo kar tako pozabiti grde zgodbe Jennifer Capriati, ki je obetala, da bo postala najboljša igralka tenisa na svetu, a so jo nekega lepega poletnega dne v ZDA aretirali, ker je v neki draguljarni ukradla prstan, vreden nekaj dolarjev, in so pri njej našli tudi nekaj hašiša, za katerega je šestnajstletno dekle povedalo, da ga redno kadi. Povejmo še zgodbo Mary Pierce, ki je bila na tem, da pride v sam vrh svetovnega tenisa, a se je zapletlo, ker je morala policija prepovedati njenemu očetu dostop na teniške turnirje, ker i seje s hčerko vedel tiransko. Da s starši teniških igralk nekaj ni v redu, priča tudi zgodba slavne Steffi Graf, ker se še dobro spominjamo njenega joka in slabih iger, ko so nemilosrdni nemški policisti njenega očeta zaradi davčnih utaj odpeljali za nekaj let na hladno. Če k temu dodamo še naravnost vseprisotno mamo vstajajoče zvezde svetovnega tenisa in lepotice teniških igrišč, Rusinje Kurnikove, da o razvpitem družinskem klanu sester VViIIiams ne rečemo ; nobene, vidimo, da se v ženskem tenisu res nekaj dogaja. Preprosto bi lahko rekli, da je za novimi zvezdami tenisa, ki so vse po vrsti vedno bolj mlade, vedno ali mati ali dru-j žina, ki je bolj amiciozna kot pa dekle samo. Zaradi tega prihaja do psiholoških travm, ko se dekleta zavedajo, da so jih starši oropali mladosti in jih v zameno naredili za stroje, ki imenitno odbijajo žogico čez mrežo, ene same knjige pa ne znajo prebrati in je tudi nimajo časa brati. Upajmo, da se to ne bo zgodilo novi zvezdi ženskega tenisa Jeleni Do-kič, ki je hrvaškega rodu, a nastopa za Avstralijo in je v VVimbledonu prišla do četrfinala, potem ko je premagala vrsto visoko postavljenih igralk, med njimi tudi Mary Pierce. Isto upamo tudi za slovenske tenisačice Pisnikovo in Srebotnikovo, ki sta v dvojicah tudi že prišli zelo visoko, Srebotnikova s Hornovo do četr- i finala, enak uspeh pa bo najbrž dosegla tudi v mešanih dvojicah. Pri moških poteka turnir v VVimbledonu brez večjih presenečenj. Se vedno sta v igri oba Američana, ki lahko upata na končno zmago, in sicer Pete Sampras in Andre Agassi, še vedno pa je v igri tudi plavajoča mina- hrvaški as Goran Ivaniševič, ki je lansko leto prav v VVimbledonu izgubil proti Petu Samprasu že dobljeni finalni dvoboj; pozneje i je sam priznal, da zaključno izgubljeno žogo sanja še danes. Ivaniševič je izjemen igralec, a izredno krhkih živcev in zato ni nikdar dobil še nobenega od grand slam turnirjev, pa čeprav je že igral velikokrat v finalnem boju, v VVimbledonu je bil kar trikrat finalist. Tu pa je še Kuerten, ki se počasi razvija v popolnega igralca in lepo je tudi to, da se o njem malo govori, kar je večkrat dober obet za končno zmago. Pri moških sta ževčetrfinaluAgassi in Kuerten, pri ženskah pa Dokič, Davenport in lanskoletna zmagovalka Jana Novotna. Vsi ostali še plešejo v dežju... ZUT SPOMINSKI ŠPORTNI VEČER V KOPRU V začetku junija je bila v Kopru predstavitev knjige Miloša Stergarja in Alda Ru-pla Množična in športna gimnastika na Primorskem 1945-1953 v soorganizaciji Kulturnega kluba Istra, mestne občine Koper in časopisne hiše Primorske novice. V njej sta avtorja verodostojno in živo opisala fizkulturno organiziranost in zlasti gimnastično dejavnost v conan A in B Svobodnega tržaškega ozemlja v povojnem obdobju, spominjajoč se predvsem vsen telovadcev, ki so s svojo požrtvovalnostjo in prostovoljnim delom prispevali k tedanjim velikim uspehom. Večera so se udeležili tudi številni športniki iz tega obdobja ter obudili spomine na minule čase. Poudarjali so, da je bilo to obdobje zaznamovano z velikim nabojem navdušenja, pričakovanj in načrtov, kar je bilo verjetno povezano predvsem z osvoboditvijo izpod fašizma in koncem vojne. Pripravljenost ljudi za sodelovanje na različnih podočjih javnega u-dejstvovanja je bila enkratna. Izrečene so bile tudi misli, da bi politična razhajanja, ki trenutno zaznamujejo našo družbo, ne smela skaliti podobe o tem času in da bi se moral duh iz tega obdobja prenašati tudi na nove rodove. Prisotni so se posebej dotaknili velikega opusa, ki ga je ustvaril telovadec, vaditelj in organizator Miloš Stergar, ki se je rodil pri Sv. Ivanu v Trstu daljnega 1910. leta in še danes ves čil hiti po koprskih ulicah, kamor ga je zaneslo v povojnem času. Največ svojin energij je posvetil telovadbi. Dosegal je vrhunske uspehe v okviru jugoslovanske reprezentance ter kot mednarodni sodnik in organizator orodne telovadbe napredoval v sam svetovni vrh. Sodil je na olimpijskih igrah v Mehiki (1968) in Miinchnu (1972), na Svetovnem prvenstvu v Varni (1974), na treh evropskih prvenstvih in mnogih drugih turnirjih, univerzitetnih, balkanskih in sredozemskih igrah. Pisal in prevajal je pravilnike za potrebe Mednarodne zveze za športno akrobatiko ter za potrebe Gimnastične zveze, tudi mednarodne, ki ga je sprejela za svojega častnega člana. MILAN GREGORIČ NOVA GORICA ŠAHOVSKO SREDIŠČE Ženska ekipa šahovskega kluba v Novi Gorici je že drugič zaporedoma postala slovenski ekipni državni prvak in udeleženec evropskih pokalnih tekmovanj. Spričo uspehov, ki jih navdihuje novogoriški Šahovski klub, je Evropska šahovska zveza Novo Gorico izbrala za prizorišče finala IV. evropskega klubskega pokala v šahu za ženske. To je največja šahovska prireditev, kar jih je doslej bilo v Novi Gorici. Slavnostno odprtje je bilo 29. junija. 15 ČETRTEK 1. JULIJA 1 999 ZADNJA STRAN S 5. STRANI OGROŽENI MIR V ULSTRU 16 ČETRTEK 1. JULIJA 1 999 VIDA VALENČIČ Po tistem velikem petku in sporazumu, ki je okronal ta dan, je vse dalo slutiti, da se obdobje miru približuje tudi Ulstru, območju z zamotano versko, narodnostno in socialno problematiko. Danes se vsi po vrsti boje, daje bilo to le začasno obdobje miru, saj ostaja še odprto eno bistvenih vprašanj, zaradi katerega se Severna Irska še vedno znajde v primežu trajne negotovosti in nestabilnosti. Irska republikanska armada še vedno skriva v skrbno izbranih zakloniščih in skrivnih garažah pravi arzenal, goro orožja, ki mora priti na dan in mora biti predano policijskim silam oz. državi. Problem je kot vedno sporen. Še vedno se zahteva, da Gerry Adams s svojim Sinn Feinom, političnim krilom Irske republikanske armade, ukaže tej paravojaški in teroristični organizaciji, naj preda orožje in se tako za vedno odreče oboroženemu boju. Bistveno vprašanje je seveda, kakšen vpliv ima stranka Sinn Fein na to ilegalno organizacijo. V javnosti sicer stalno ponavlja, da nima neposrednih stikov s slednjo, obenem pa je prejšnji teden v tiskovnih sporočilin omenjala le "popolno zavzemanje za razorožitev". V resnici vsakdo ve, da stranka Sinn Fein ni popolnoma svo- bodna oz. dajo na Irsko republikansko armado veže vel i ko ljudi in predvsem prepričanj. Tako je jasno povedal bivši premier irske republike John Bruton: "Če bi bila stranka Sinn Fein popolnoma svobodna, bi lanko prosto izrazila svoje neodobravanje zadržanja, ki ga ima Irska republikanska armada." Prav gotovo je res, da Irska republikanska armada vsaj v določeni meri drži v pesti stranko Sinn Fein, najhujše pa je dejstvo, da nihče ne more ukrotiti "ponorelih puščic" znotraj teroristične organizacije (pa ne samo Irske republikanske armade, temveč tudi znotraj u-nionističnih sil), ki se ne bodo nikoli mogle strinjati z mirom. Dalekovidni britanski premier Tony Blair, za katerega zadnji meseci nikakor niso sladki, je pred nekaj dnevi predlagal trezno rešitev, vse pa je zdaj odvisno od samih političnih sil in vpliva, ki ga imajo na teroristične organizacije. Blairov predlog je v bistvu zelo jasen, predvsem pa bi predstavljal trezen kompromis med republikanci (katoličani) in unionisti (protestanti): obe strani naj bi dali svojo besedo, da bi do maja leta 2000 vse paravojaške e-note predale svoje skrito orožje in se dokončno odrekle oboroženemu boju. Do zdaj se ni nihče izrekel, prav gotovo pa bi odločenost Sinn Fei- na, da podpiše svoje zavzemanje za razorožitev (in tako pripravljenost za pogajanja z IRO) pomenila važno potezo vtem zapletenem procesu. John Bruton je predlagal celo nekakšen "politični ultimat": v primeru, da bi Irska republikanska armada do določenega datuma (maj 2000?) ne predala orožja, bi morali ponuditi odstavkotudi nekateri vodilni možje v stranki Sinn Fein, kar bi imelo močan vpliv na republikance. Ker pa ni vse tako črno-belo, je tudi res, da nosi odgovornost za to stanje v polovični meri tudi unionistična stran. Unionisti bi tudi sami morali jasno dokazati svojo pripravljenost za spravo in ustvarjanje nekega novega obdobja; za to pa je bistvenega pomena, da sodelujejo s policijo, ki raziskuje atentate na katoliško stran. Vse kaže, da bo do svetlobe v Ulstru treba prehoditi še veliko mračnih poti, dejansko pa se to področje danes znajde naglavnem Križišču: iti naprej, kar pomeni predati vse orožje (in torej ne biti vpleteni v organizirani kriminal, ne kupovati ali prodajati orožja mednarodnim terorističnim organizacijam) - za kar se je izrekla tudi glavnina irskega prebivalstva - ali pa kaj kmalu spet okusiti grenkobo prelite krvi. SPRAVO OMOGOČA RESNICA "Ustavili smo se na senožeti. Bil sem poleg kaplana Lada Piščanca in vprašal sem ga, kam nas bodo peljali. Rekel je, da verjetno v Novo Oselico. Skupaj sva pokadila cigareto. Ko pa so začeli klicati vsakega posebej vstran in ga zasliševali, se nam je posvetilo, da nas verjetno čaka najhujše. Ob koncu zasliševanja so nas postavili v vrsto, vsakemu posebej zvezali roke ter nam prebrali obtožnico »vimenu ljudstva« in obsodbo na smrt." Od tam so jih posamično vlekli po gozdu navzdol do brezna. Tam so bile žrtve ustreljene v tilnik in pahnjene v brezno. Bilo je okrog sedmih zvečer. Ko je Bavcon videl, da ni rešitve, se je sunkovito obrnil nazaj proti partizanu, ki je že nameril strel, in ga butnil. Strel ga je zadel v glavo in v roke. Na dnu brezna se je sčasoma osvestil in u-spelo mu je splezati ven. Ponoči se je omotičen klatil okoli do Kola v Cerknem, kjer je čakal ugoden trenutek, da bi pri žagi prečkal Cerknico in prišel do Brišarjevih, ki so bili njegovi sorodniki. Tuga je italijanski zdravnik dr. Sticchi obvezal. Po nekaj dneh se je iz Cerknega umaknil na Bukovski vrh, nato na vlak v Hudajužno ter v Gorico k bratu. Tam se je maja 1945 javil partizanski komandi in bil aretiran ter poslan v ljubljanske zapore. Od tam je prišel domov v Cerkno, bil spet aretiran in nekaj časa zaprt v Idriji. Končno so ga izpustili in imel je mir. O vsem tem ni nikoli govoril. Vsako leto pa se je veselil 3. februarja 1944, ko mu je bilo podarjeno življenje, vse do smrti leta 7 984. PK VOS je izdal "komunike" Cerki janom s seznamom aretiranih, obsojenih in ustreljenih “izdajalcev'. To je močno razburilo javnost: nihče ni mogel verjeti, da so zagrešili ta zločin. Zato jePKVOSodredil, naj njihovi funkcionarji na raznih krajih pripravijo sestanke, kjer naj pojasnijo upravičenost te obsodbe na smrt. Neka žena, ki je na takem sestanku odločno zagovarjala nedolžnost obeh kaplanov in vseh drugih, je končala v zaporih v Brestanici. Zdenko Zavadlav je v Primorskih novicah 8. februarja 1991 zapisal, da mu je Bojan Štih, nekdanji šef obveščevalnega centra IX. korpusa, zaupal sledeče: Cerkljansko aretacijo petnajstih ljudi je "skuhal" PKVOS in Pokrajinski partijski komite. Dejal mu je tudi, da \je bila ta justifikacija (usmrtitev) velika napaka partizanske oblasti v Cerknem, zato so iz Ljubljane dobili oster opomin, naj tako ne postopajo več, "sicer bomo izgubili vse zaupanje naših ljudi". To se je poznalo še v sedemdesetih letih. Ko sem vprašal nekega novinarja, kdo bo govoril na obletnici v Cerknem, mi jeodgpvoril: "Težko je dobiti govornika za Cer-j kno!" Po Cerknem se je šušljalo, da sta dva ušla iz brezna, zato so partizani preiskali sta-j novanje pri Bavconu in priJož-| ku. Sami so se spustili v brezno in ugotovili, da Bavcona ni bilo. Ker so se bali, da bodo I sorodniki povlekli žrtve iz brezna, so brezno zasuli. Idrijski rudniški geolog dr. Jože Čar je leta 7997 z lahkoto ugotovil, da jev brezno nasuti material pripeljan od drugod. Josip Bavcon je svojemu zetu pokazal kraj obsodbe in brezno na Laj-! šah. Neki domačin mi je pove-j dal, da je bilo to brezno prej tako globoko, da so kot dečki | vanj metali kamenje, pa je do-! ne/o dolgo časa, preden je prišlo do dna. Dolgo časa ljudje niso smeli hoditi tod okoli. Ženske so v neposredni bližini našle dva zlata zoba, duhovniški kolar, žensko nogavico in sliko ! Franca Rojca iz Cerknega. Ko smo se leta 1991 pripravljali na prvo spominsko žalno slovesnost na Lajšah, sem najel idrijske jamarje, da I preiščejo brezno. Ko so začeli j kopati v breznu, so se v Cer-| knem brž zaslišali glasovi: "Tam jih ni!" Kar naj bi pomenilo: ! drugod so, pobrali so jih izbre-j zna in jih drugam pokopali. {Sorodniki pa so dobro vedeli, I kje počivajo žrtve. Prihajali so tja, tam prižigali sveče in pola-| gali rože. Pri pokopališki cerkvi sv. Jerneja v Cerknem smo mislili postaviti nagrobni spomenik z imeni duhovnikov, ki so pri nas službovali. Pa sem slutil, da ga bo zlobna roka čez noč uničila. Zato smo se odločili za napis brez imen. Ob tisti priložnosti sem obesil slike dekanov Ivana Kunšiča in Ivana Mozetiča ter obeh ubitih kaplanov: Lada Piščanca in Ludvika Sluga. Ozna mi je to očitala. Vsako leto smo za žrtve na Lajšah imeli mašo v župnijski cerkvi sv. Ane. Lajše so zbudile veliko pozornost, ko je tedanja oblast ob koncu sedemdesetih let sprožila sodnijski postopek proti Janezu Lapanju, župniku j v Godoviču, in proti meni. Me-\ ni so očitali, da sem jeseni '1975 blagoslovil križ ob nepo-i sredni bližini brezna in brez-' no samo. Glede na blagoslov brezna sem se skliceval na svojo osebno pravico, da blagoslovim kraj, kjer sta pokopana dva duhovnika. Glede blagoslovitve križa pa, da sem dobil od občine Idrija ustno dovoljenje. Temeljno sodišče No-j va Gorica, enota Idrija, me je kaznovala pogojno na tri mesece zapora. Lapanja pa na mesec dni. Vrhovno sodišče Slo-| veni je je julija 1995 oba oprostilo. Prepričan sem, da je tudi ta sodniška afera pripomogla k temu, da se na Cerkljanskem ne pozabijo te žrtve. Koprski škof Metod Pirih je na predlog dekanov sklenil, naj bodo Lajše kraj, kjer se bo primorska škofija zbirala k molitvi za vse pobite pred vojno, med vojno in po njej. Podprl je tudi predlog, da se na kraju spomina uredi primemo svetišče. Umetnostna komisija je pričela z delom avgusta 1992. Zamisel je zaupala arhitektu Milanu Božiču iz Idrije; v ta sklop sodijo: kapela, križev pot do brezna, spominsko obeležje s seznamom pobitih duhovnikov ter samo brezno. Notranjo opremo kapele - nekdanjega senika - je zasnoval slovenski koroški umetnik Valentin Oman. Kapelo in celotni spominski kompleks je blagoslovil škof Metod Pirih 7. julija 1995. Ob tej priložnosti smo molili križev pot, ki ga je sestavil (pokojni) prof. Otmar Črni logar. Spomin na to obletnico že nekaj let obhajamo na prvo nedeljo v juliju, letos 4. t.m., z začetkom ob 16. uri. NOVOST: PREDNOSTNA POSTA Od 21. junija nudi italijanska državna poštna služba novo uslugo. Gre namreč za t.i. prednostno pošto (posta prio-ritaria), po kateri naj bi dopis prispel na naslov v enem dnevu. Poštna uprava računa, da bo v letu 1999 prispelo na naslov na tak način 70% dopisov, v letu 2.000 75%, v letu 2001 pa 80%. V ta namen so v Italiji popolnoma prenovili proizvodni in distribucijski sistem: 17 letal bo v nočnih u-rah prevažalo korespondenco, ki bo potovala po prednostni pošti, na razpolago pa bo tudi prenovljen avtomobilski prevozni sistem. Prednostna pošta ima posebno pozlačeno lepljivo znamko, ki jo je treba zalepiti, kot vse osta- le znamke, na zgornji desni del ovojnice. Skupaj z znamko pa je tudi etiketa modre barve, ki jo je treba zalepiti na zgornji levi del ovojnice. Pismo, ki je tako opremljeno, lahko vržemo tako v navadne poštne nabiralnike kottudi v posebne nabiralnike, ki so bili pred kratkim postavljeni (le-teh je v Italiji 3.000, na Tržaškem in Goriškem 18). Pismo lahko seveda oddamo tudi v poštnih uradih. Za Italjjo, države EZ, Norveško in Švico bo treba za take vrste uslugo plačati 1.200 lir za pismo, ki bo tehtalo do 20 gramov. Od 21 do 100 g bo cena 2.400 lir, od 101 do 349 g bo 3.600, od 350 do 1.000 g bo 9.600, od 1.001 do 2.000 g pa bo cena 15.600 lir. Za vse informacije so na razpolago brezplačna telefonska številka 800-222666 (od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 18. ure), naslov na internetu (www.poste.it) in pa 127 posebnih okenc v poštnih uradih v 103 mestih v Italiji. Od 21. junija veljajo v Italiji tudi nova določila v zvezi z navadno in priporočeno pošto. Za navadno pošto je predvideno znižanje cen za okoli 30% za pisma, ki so težja od 20 gramov, poleg tega pa naj bi dopisi prišli na cilj v treh ! dneh. Poštna uprava pa ima v načrtu tudi znižanje cen za priporočeno pošto. novo Pastirček je svojim malim in velikim bralcem priskrbel novo knjižico štandreške pesnice Ivanke Zavadlav Z naslovom Tonček na luni Avtorica s ciklom 21 pesmic spremlja malega Tončka in skupaj z njim življenjske dogodivščine naših osnovnošolčkov, njihovo razposajeno igrivost in hudomušnost. Pesnici Ivanki so pri tej izdaji priskočili na pomoč otroci 3. letnika vrtca in 1. razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, ki so zbirko z velikim navdušenjem naslikali.