Offi V £Sublf€tnl 27. seplembra 1944 Mlada Slovenca CSosžk brez vseh pravfc Ce papež v svoji okrožnici tako obsoja komunizem in njegovo delovanje, stori to najbolj zaradi tega, ker vidi, kako komunizem prezirljivo prestopa vsak n ravni in naravni red. Kdor taji dušo in vest, zanika človeške pravice, loči ženo od moža, otroke od staršev, ljudi od Boga, ta delit zablode, ki narodom prinašajo večni nered ia nemir. Da bi komunizem družbo laglje razrahljal, je začel razširjati geslo, češ da je nova družba nujna potrebna. Nova družba naj bo drugačna kakor js bila stara, ki je bila vsestransko povezana. Novo družbo naj vežejo zgolj ljubezenske vezi. Zato bodo v novi družbi vsi enaki. Taka bo brezrazredna družba. To oznanja, češ da bo potem vse dobro in da bo na zemlji nezaslišana blaženost. Komunizem ljudem vzbuja take prazne upe ter že s tem dela zločine, ko svojih blaženih obljub ne uresniči niti tam, kjer ima v rokah vso oblast. Zakaj neki komunizem tega, kar nam obljublja, niti v Sovjetiji ne more uresničiti? Zato, ker je kaj takega sploht nemogoče. ' Brezrazredne družbe na svetu doslej še sploh' ni bilo, je ni danes nikjer, tudi v Sovjetiji ne, in jat nikdar nikjer ne bo. Taka brezrazredna družba bSi bila prav za prav brezdružahna družba, to se pravf. protinaravna ustanova, ki se nikjer niti začeti nai. more, kaj šele, da M kje živela. Nai komunisti riei mečejo ljudem peska v oči s svojo Sovjetiijot Tudi tamkaj veljajo stari delavni načini. Tudi tamkaj; je delodajalec in pa delavčeva delovna sila. Delojemalcev pa tam sploh ni, ker sovjetski delavec sploh nima izbire, kje bi hotel delati, ampak mora' delati to in tisto ter tam, kjer mu oblast ukaže. Sovjetski delavec je brez vsakršne človeške pravice. Kakor pri nas strojnik vodi stroj, tako tamkaj državni delodajalec vodi delavčeve roke, kaj, do kdaj1 in kje bodo delale. Komunisti razlagajo ljudem: Poglejte, kakšne velikanske stvari so v Sovjetiji naredili pod komunizmom! Poglejte, kakšen gospodarski napredek se vidi lam v tovarnah ild.l Tisto! je resi Toda gospodarske uspehe ima tudi kapitali« zem, pa s tem še ni rečeno, da je zaradi tega tudi dober. Tat, ki je ukradel milijone in z njimi pobegnil, je brez dvoma imel tudi uspeh, pa zaradi toga njegovo dejanje še ni dohro. Komunistični uspehi v Sovjetiji nam lahko samo to govore, da ja komunizem nov sistem kapitalizma, ki je še mnogo slabši od prejšnjega, ki ga komunizem hoča odpraviti. Papež razlaga, da je uspeh komunizma v So« vjetiji treba pripisati večji industrializaciji, vefi« jerou bogastvu dežele ter neizmernemu izkoriščanja delavstva ob majhni plači. Sovjetski računi nič ne povedo, koliko je kakal njihova velikanska nova naprava veljala v de-> narju, ker je delo prav '.a prav bilo zastonj oprav« Ijeno. Pač pa govore", koliko stolisofev delavcev j« pomrlo, ko so gradili te prekope in kanale, s lia-t terimi se zdaj komunizem baba. V zgodovini bere-* mo, da so ljudje včasih napravili še večje reči, d« so gradili piramide v Egiptu, da so Neronu zgraij dili zlato hišo, da so zgradili kitajski zid itd. Toda', vse to so ljudje gradili takrat, ko so jim zastonj' morali dejali sužnji, ki so. zraven umirali. Stara je skrivnost teh velikanskih zgradb, o katerih nam1 govori zgodovina. Tisto skrivnost pa je pokopala krščanstvo. In bi bila ostala pokopana, ko bi ne bi obudit k življenju komunizem, ki uči, d« je človek le delovna sila, delovni tovariš, ne pS gospodar tvarnega sveta. Prav tako delajo danes z ljudmi naši komuni* stični tolovaji, kakor se morejo vsak dan prepri« čavatt nesrečni prisilni mobiliziran«. Ob obletnici obnovljene slovenski uprave v Ljubljani 6en. Rapaft Imensvan za gt®®ral. fošpskteria Stenskega dumoferansiva Vofnd dogodki preteklega tedna Froata na zahodu »e j c ustalila Zadnji teden kaže. da se fronta na zahodu vedno bolj ustalja, kakor naglašajo uradna poročila, ki jih v naslednjem navajamo: I>ne 18. t. m.: Na Nizozemskem je sovražnik vferaj za nemško bojno črto spustil padalce in letalsko pehoto pri Arnheimu, Nimvegnu in Eiil-hovenu. Nato je popoldne začel napadati med Antvverpnom in Maastriclitom, da bi postavil zvezo z odvrženimi oddelki. Zlasti pri Neerpeltu so se razvili hudi boji. — Med Maastrichtom in Aaclienom ter pri Nancyjii so hudi obrambni boji. -- Sovražnika, ki je vdrl v mesto Luneville, so nemške čete vrgle nazaj. Posadka v obkoljenem Brestu 5e vedno kljubuje vsem napadom. Tudi za obkoljeno trdnjavo Boulogne divjajo hudi boji. Dne 19. t. m.: V srednji Nizozemski ie sovražnik okrepil svoje odvržene oddelke. Nemški protinapadi proti niim napredujejo. — Iz predmestja pri Neerpeltu je sovražnik 7. močnimi oklepnimi silami udaril proti severu ter vdrl v Eidhoven. — Pri Aarhenu je sovraži li le malo napredoval. — V trdniavo Bonlogne je sovražnik vdrl, toda ga je romski protinapad vrgel spet ven. — Posadka iz razdejanega Bresta se je umaknila na polotok Le Crozon. Dne 2!). t. m.: Padalske sovražne čete pri 'Arnheimu so Nemci stisnili na manjši prostor. Doslej je bilo ujetih 1700 sovražnikov. — Iz Eid-hovena je sovražnik vdrl proti severu, toda so tukaj Nemci začeli protinapad. — Severnozahodno od Aachena je sovražnik razširil svoj vdor, južno od tod pa je bil odbit — Pri Nancyju in Lune-villu so hudi boji, v katerih so Nemci izgubili Luneville. Dne 21. t. m.: Pri Arnheimu je bila v glavnem un;čena ena nem.ška divizija, ki je bila spuščena na tla iz letal. Ostanek te divizije pa je bil stisnjen na ozek prostor. D -slej je bilo zajetih 2800 ujelnihov. — Pri Ninuegnu so hudi boji s sovražnimi četami, ki so vdrle od Eidhovena. — Pri Aachenu so bili odbiti sovražni napadi. Tukaj so Nemci v treh dneh uničili 47 sovražnikovih tankov. — Posadka v Brestu in na polotku Crozon ie končala svoj odpor. Dne 22. t. m.: Pri Arnheimu so nemške čete še rialie z napadi uničevale ostanke prve ans/leške divizije. — Severno od Nimvegna sovražnik £e napada. — Na nizozemskem področju ,e bilo uničenih 38 sovražnikovih letal, med njimi 20 težkih prevoznih letal, ki so oskrbovala izkrcane čete. — Pri Aachenu je bilo uničenih 9 sovražnikovih oklepnikov. Fronta v Italiji tudi stoji Tukaj ro bili sicer ves teden hudi boji, v katerih pa se fronta ni bistveno premaknila, kakor naglašajo poročila: Dne 1?. t. in.: Sovražni naoadi med Lucco in Pislojo so se ponesrečili. — Severno od Florence In ob jadranski obali je sovražnik ves dan močno napadal. Vse prebijalne poskuse so Nemci zavrnili. Dne 10. t. nv.: Z nezmanjšano silo se nadaljujejo boji severno od Florence in ob Jadranu. Med boii se je sovražniku posrečilo, da je vdrl v nemške postojanke, toda Nemci so te vdore zajezili ter tako preprečili, da bi bil sovražnik tronto predrl. Boji, v katerih imata obe strani izgube, se nadaljujejo. Dne 20. t. m.: Višek srditosti so boji dosegli na jadranskem odseku. Tukaj se je nemškim četi m. ki so se junaško borile, posrečilo, da so deloma na novih postojankah preprečile sovražni predor. — Severno in severnovzhodno od Florence »o bili odhiti sovražnikovi napadi, nekateri sovražni vdori pa s protinapadi očiščeni. Dne 21. t m.: Severno od Florence in ob Jadranu so se boji nespremenjeno nadaljevali. V hudih in za obe strani izgub polnih bojih so Nemci odbili mnogo sovražnikovih napadov. Južno od kraja Firenzuole so zajezili večji sovražni vdor. Na jadranski obali je sovražnik po hu']ih napadih dosegel več globokih vdorov, ki pa so jih Nemci deloma a protinapadi spet zajezili ter tako preprečili sovražni predor. V teh bojih so Nemci viSeraj zajeti 57 sovražnikovih tankov ter 100 ujetnikov, Dne 22. L m.: Severno od Florence so spodleteli sovražni napadi. En krajevni vdor so Nemci zajezili. — Ob jadranski obali sovražnik zaradi visokih izgub, ki jih je bil utrpel zadnje dni, ni nadaljeval prebijalnih napadov. Dne 20. sept. so Nemci tukaj uničili skupaj 106 sovražnikovih tankov. Boji na vzhodni fronti Če izvzamemo severni odsek te fronte, se tudi tukaj niso dogajala večja vojaška dejanja, kakor pravijo poročila: Dne 18. t. m.: Ob srbsko - bolgarski meji je bilo nekaj krajevnih spopadov, v katerih so Nemci uničili 10 bolgarskih oklepnikov. — V južnem delu Sedmograške so spodleteli sovražni napadi. —' Med Sanokom in Krosnim so boljševiki silno napadali, da bi prišli čez Karpate, toda Nemci »o viiorna mesta s protinapadi zajezili. —- Pač pa se bijejo hiuli boji v Latviji.in Estonski, kjer je sovražnik začel hud velenapad, ki pa je pri Dor-patn bil v hudih bojih prestrežen. — V zračnih bojih je bilo včeraj zbitih 75 sovražnikovih letal. Dne 19. t. m.: Ob romunski meji so Nemci vrgli boljševike nazaj do Temešvara, vzhodno od A rada in Velikega Varadina. — V severnem delu Szeklerskega kola je zaman napadalo več sovjetskih divizij. Pri Sanoku in Krosnem so nemški protinapadi odbili sovražnika, ki je tukaj izgubi! 24 oklepnikov. — Pri Varšavi sovražnik ni imel uspeha. — V Latviji in Estonski so Nemci preprečili sovražne predore ter uničili 194 oklepnikov. DneSO. t m.: Vsi napadi na Sedmograškem in pri Krosnu ter Sanoku so bili odbiti. Pri Varšavi je sovražnik od Prage skušal prekoračiti reko Vislo, a je bil odbit. Dne 21. t. m.: V Romuniji so bili odbiti vsi sovražni napadi, v katerih je sovražnik izgubil 24 oklepnikov. — Hudi boji so bili pri Krosnem in Sanoku. — Pri Varšavi so Nemci uničili tiste sovražne oddelke, ki se jim je prejšnji dan bilo posrečilo priti čez reko Vislo. — V Latviji in Estonski bitka traja že 7 dni. Tukaj je v tem času bilo uničenih 600 sovjetskih oklepnikov. Dne 22. t m. Na Sedmograškem in v zahodni Romuniji so bili odbiti V3i sovražnikovi napadi, pri čemer je bilo uničenih 23 sovražnikovih oklepnikov. — Hudi boji pri Krosnem in Sanoku se nadaljujejo, Nemci tukaj delajo protinapade. — Pri Varšavi je bilo zajetih 200 sovražnikov. — V Latviji. in Estonski bitka traja ie 8. dan. Včeraj so Nemci tukaj uničili 103 sovražne tanke. — Pri Narvi so se Nemci odmaknili. V nedeljo, 24 septembra, ji doživela Ljublja-na in njena pokrajina zopet pomemben dan: minulo je teto, oilkar je bil imenovan za predsedniki pokrajinske uprave v Ljubljani prezident general Leon Rupnik. Ta dan pomeni za nas Slovence rešitev iz po^uoe. ki so nam jo pripravljali združeni badoljevci in slovenski komunisti. Z generalom Rupnikom smo dobili velikopotezno ustanovo Socialno pomoč, zagotovljena je bita stalna in redna prehrana prebivalstva, omogočeno znatno zvišanje naimeščen&kih in delavskih prejemkov in pokojnin ter razveseljivo se je mogla izživljati slovenska kultura in še marsikaj. Velika skrb je bija posvečena kmečkemu živLju, zlasti nesrečnim izgnancem in beguncem. Glavno pa je, je a tem hlopilo na plan slovensko domofersnstvo. Ob obletnici obnovitve slovenske uprave v Ljubljani je bilo v veliki, slavnostno okrašeni, unionski dvorani manilestacijsko zborovanje, ki ga je začel načelnik dr. Paš. Pozdravil je zborovalce, zlasti navzoče visoke osebnosti: generala Marini, generala Schimmeipfenniga, dr. Doujaka, podpolkovnika Krenerja, nemškega generalnega konzula dr. Miillerjja, hrvatskega konzula prof. balih Balii-ča in številne druge zastopnike oblasti in ustanov. Na zborovanje so tudi prišli Obergruppeniiihrer in general policije Rcsener, prezident general Rup-nik in kne/oikof dr. Rozman. Govorili so: zastopnik kmetov Jože Cerne, predstavnik delavcev Drago Beeov. Burno pozdravljen je govoril prograrnztičfn govor prezident general Rupnik. Osiro je obsodil tisie sicer že zelo redke Slovence, ki še vedno stoje na strani v boju proti razbojniškemu boljševizmu. Gospod prezident je v toplih besedah izrekel priznanje Slovenskemu domobranstvu, ki stoji v brezkompromisnem boju proti mednarodnim bolj-ševiškim zločincem. Prezident Rupnik se je prisrčno zahvalil Fiihrerju in njegovim vojakom, ki sc pomagali in še pomagajo Slovencem v njih odločilni borbi proti komunizmu do popolnega njegovega uničenja. V svojem govoru je »gospod prezident omenil, da gre tudi malemu slovenskemu narodu za biti in ne biti. Ena pot vodi v pravo, Bogu do-padljivo človeško sožitje, druga v satansko kraljestvo boljševizma. Oni Slovenci, ki so šli za levim kažijjotom v boljševiške mreže, so se sami izločili iz naše narodne skupnosti, zakaj boljševizem je našemu krščanskemu slovenskemu bistvu in pojmovanju povsem tuj. Te bo zgodovina nekoč ožigosala in obsodila, saj danes v službi komunizma izdajajo svoj narod, domovino in Boga. Nato je govoril general RiSsener, ki je izrazil svoje prepričanje, da je slovenski rtarod v svojem srcu protiboljževiškega prepričanja. Izreka svo/o zahvalo gospodu prezidentu za izražene lepe misli in za dosedanje delovanje. Izrekel je trdno vero, da bo Nemčija na koncu zmagovita. Po končani počastitvi padlih junakov je general Rosener sporočil, da je prezident Rupnik v znak priznanja in zahvale za delo, ki ga je izvršil v tem letu kot prezident pokrajinske uprave, imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. Z vzklikom Fiihrerju ter z nemško in slovensko himno so pomembno zborovanje zaključili. iz b&ev zoper komuniste Resnična kultura mora biti krščansko usmerjena. Samo krščansko usmerjena kultura je resnična kultura. 28 nekdanjih našfninkamii in lakiranih »svezd« z Ijubsljanske promenade je padlo v boju z domobranci pri Cešnjieah pri Si. Vidu na Dolenjskem. Te dni so bili tolovaji temeljit«! ieveni pri Višnji gori, pri Stični in pri St. Vitlu. Komunisti so imeli 76 naštetih mrtvih, med njimi dva komisarja, 28 priležnic, 7 ujetih; javilo pa se jo 21 prisilnih mobilizirancev. Rashojrciški boljševik je v nedeljo, 10. septembra zažgal gospodarsko poslopje in hišo posestnika Mihaela Omahna v Javorju v občini Do-brunje. Domači so si rešili samo življenje. Pristojna oblast je laplenila premoženje upornikov: krojača Zakraiška Alojzija, risarja Vilhar-ja Ravofa, dijaka Blažiča Ludvika, dijaka Sehwei-tzerja Devota in kovača Krojača Antona iz Ljubljano, Za novo družbo Danes bije boj slovenski narod s komunistično tujo učenostjo. Ko bo ta boj zmagovito kon.au pa še vedno ne bodo rešena vsa vprašanja. Obenem s tem, ko pobijamo zmote in se z orožjem borimo proti tistim, ki nam hočejo te zmote s silo uvesti v življenje, moramo misliti na to, kakšen red naj vlada v družbi po zmagi. Zmota, slabost in zloba so tisti trije izviri vsega zla, ki ga je kriv človek. Čeprav pri zmoti ni nobene krivde, moramo biti v boju z njo prav tako neizprosni, kakor v boju s slabostjo in zlobo, kajti njene posledice so enako strašne kot zadnjih dveh. To nam dokazuje zgodovina, učiteljica življenja. Oglejmo si Rim za časa Kristusa. Rimski narod kot celota, prav za prav vaščani mesta Rima »o bili oholni vladarji in izkoriščevalci vseh dežela okrog Sredozemskega morja, ki so sestavljale rimski imperij. Rimljani so si domišljali, da jih je Usoda, tajna sila, ki se ji niti bogovi ne morejo upirati (Rimljani so verovali v mnoge bogove), izbrala za vladarje sveta. Ostale narode so imeli za barbare — divjake. Ce se jim je kdo pri njihovih osvajalnih vojskah uprl, je veljalo načelo: »Gorje premaganim!« Kdor se jim je prostovoljno uklonil, tistemu mestu ali ljudstvu so pustili neke pravice kot »prijatelju rimskega na-rodar, zato pa jim je moral pri njihovih novih osvajanjih pomagati s pomožnimi četami. Poznali so namreč načelo: »Deli in vladaj!« Kljub temu pa tudi vsem Rimljanom ni bilo dobro. Odkar so pregnali kralja je vladal senat, v katerem so imele besedo skozi stoletja iste družine. Danes bi rekli lej vodilni plasti ^čaršija«. Iz teh družin so bili voljeni najvišji državni uradniki: edili, pretorji in konzuli. Edil je Imel dolžnost skrbeti i« dobro razpoloženje mesta Rima «t tem, da je prirejal razkošne cirkuške Igre, dirke ali celo pomursko bitke na bližnjem jezeru. Za kritje stroškov je moral sam skrbeti. Navadno se je strahotno zadolžil. Toda ne bojte se zanjl Navdušeno ljudstvo ga je izvolilo končno za konzula in ko je po enem letu moral zapustiti to najvišje upravno mesto, je bil poslan v Španijo, Malo Azijo nli kam drugam kot prokonzul. Tam jo upravljal provinco in so z neusmiljenim izsesavanjem prebivalstva dobro odškodoval za vse izdatke, ki jih je ime! kot edil z razveseljevanjem Rimljanov. Druga plast v Rimu so bili veleposestniki, veletrgovci, lastniki velikih obrtnih podjetij, brodarskih podjetij itd. Imenovali so so »konjeniki«. Ime izvira od začetkov rimske države. Tedaj so premožnejši morali služiti v vojski kot konjeniki, ostali državljani pa kot pešci. V dolgih osvajalnih vojskah so manj premožni vojaki — vojaška služba jo bila obvezna za vse polnopravne državljane, ki so se morali ves čas sami vzdrževati — morali najeti tolikšna posojila, da je šlo njihovo premoženje na boben in prešlo v last premožnejših — posojilodajalcev. Tnko je bil premnog državljan po končani vojski za vso kri in trpljenje, ki ga je prestal za domovino, nagrajen z beraštvom. Po Rimu so se klatile množico nemaničev — pro-lelarcev in vpile: »Kruha in iger!« Oboje so tudi dobili. Žito so pripeljale ladje iz provinc, kjer Qadragesimo anno«. To je dopolnila še okrožnica »Divini re-demptoris« proti brezbožnemu komunizmu. Našli so se po vsem svetu ljudje, ki so hoteli le nauke spraviti v življenje, pa pravega razumevanja ni bilo, Čeprav je vedno bolj žarela na obzorju krvava zarja svetovne komunistične revolucije. Pij XI. je ves čas svojega papeževanja klical na organizirano .delo za prerod krščanskega življenja, pa mnogokje, tudi pri nas, dolgo niso razumeli papeža, kaj hoče s svojo Katoliško akcijo. In vendar pri boju zoper strasti ni dovolj, da veš, kaj je prav, ni dovolj, da to hočeš, ampak moraš napeli vse sile, da nekaj storiš! Nočemo komunističnega »novega sveta« Mi hočemo nov družabni red, ki bo slonel na pravilnem gledanju družbe in posameznika. Družba je sicer zaradi človeka, ne človek zaradi družbe, vendar je blaginja skupnosti — mnogih poedinoev -— nad blaginjo posameznika. Nočemo nereda in krivic, ki jih je rodila pretirana svoboda liberalizma s kapitalizmom; nočemo, da bi človekova osebnost z večno dušo postala sredstvo komunistične družbe, to je diktatorja brezbožne komunistične države. (Danes je to Stalin.) Nočemo komunističnega »tovarištva«, ki ti spravi sina v badoljevsko internacijo ali v smrt kot talca, če ti ga sam ne ubije. Nočemo »tovarišev«, ki ti iz-ropajo dom in zažgo streho nad glavo. Nočemo »tovarišev«, ki zganjajo kmeta z njegove zemlje, odkoder ga ni pregnal ne graščinski birič, ne rokovnjač iz francoskih časov. Hočemo bratstva — bratstva v Kristusu. Hočemo oblasti, ki bodo o njej veljale besede: ». .. kdor je največji med vami, naj bo kakor najmanjši, in predstojnik kakor strežnik.« (Luka 22, 25—27.) Kdor je višje postavljen, naj ve, da bo zato težji odgovor dajal pred Bogom, saj mora za svoje podrejene skrbeti kakor oče za otroke. Podrejeni morajo seveda to upoštevali. Težji odgovor bo dajal pred Bogom tudi tisti, ki ima večje talente. Njegova dolžnost je, da jih ne zakoplje, ampak da jih d S v službo skupnosti. Ce bo družbi več dal, pa ima spet pravico, da od družbe več prejme. Naj mu ne bo zavidal daljšega dopusta, saj ga je potreben, če nočemo, da obne-more in je s tem knoec njegov uslug skupnosti. Nihče mu ne bo zavidal avta, s katerim prihrani dragoceni čas, ko brzi z opravka na opravek. Tudi mirnega kotička v skromni vili mu ne bo ■Ibče očital, saj ga potrebuje za svoje delo in ga oddih po njem. Sicer pa mora V3aka delavska Qrnžina dobiti svoje hišice z vrtičkom, kjer bodo •troci zoreli v krepke delavce za skupnost, in kjer Gorenjski brambovci korakajo skozi Kranj bo oče po napornem delu našel oddih med zelenim sočivjem in ob beli kožici, ki si jo bo družina mogla omisliti, čo bi hotela imeti domače mleko. Razkošja, uživanja in uničevanja dobrin pa mora biti konec zlepa ali zgrda. Kar je velikih umetnin, naj krase hiše božje, kjer bodo v čast Najvišjega in v veselje obiskovalcev. Posvetne umetnine pa naj gredo v muzeje — kar seveda ni takih, da bi jih bilo najbolj pametno uničiti — kjer se bo moglo radovati na njih sleherno oko in ne le zasebnik, ki ni vedel več kam z denarjem, pa ga je »naložil« v to delo. Tako bo konec zavisti, podtikanj in očitanj. Očetovska skrb oblastnikov naj dobi za odmev sinovsko vdanost in hvaležnost podrejenih — mir Kristusov naj zavlada v kraljestvu Kristusovem! Tak nov svet hočemo mi in ne onega, kot ga zahteva Pavšič v znanih verzih svoje zbirke: »Previha-rimo viharje, prepošastimo pošast...« Iz slehernega srca poženi, ne roža — bajoneti V sebi zatri ljubezen — kdor ljubiš novi sveti Tak pošastni svet prepuščamo komunističnim zverem, samo ustvarjati naj si ga gredo kam drugam 1 Naša zemlja je zanj prelepa in presveta, na njej mora vladati naš rod, ki zanj prelivajo k»i naši protikomunistični borci. Plcšivica pri Brezoviei. Francelnov oče pet-inosemdesetletnik. Lepa starost marsikoga bi bolj »ključila kot je Francelnovcga očeta. Tako zravnan ti hodi, kakor bi še nosil komaj dobrih šest križev. In vedno je veder In dobre volje, čeprav mu je Bog naložil težko preizkušnjo: dva in štirideset let jo že popolnoma slep. Eno oko je zgubil v Trstu, drugo pa v Mirni peči. Sedaj mu nado- mestujejo oči njegova tanka ušesa, saj sam pravi, da se pogovarja z drevesi in potoki. In res, vsak šum razloči iu takoj razbere, kje je. No včasih pa si sposodi oči od zeta ali vnukov, da rnu prebirajo »Domoljuba«. Želimo mu še mnogo let in zlasti to, da bi vedno nosil svoj križ tako vedro in Bogu vdano ter tako odslužil vire še na tem svetu! Novi protiletalski znaki Višji SS- in policijski vodja v obrambnem okrožju XVIII. odreja: Z dnem 27. 9. l'.M4 od 8. ure dalje ee uvaja za mesto Ljubljano svarilni znak »Javno protiletalsko svarilo«. Ta znak obstoji ir. treh sledečih si 15 sekund trajajočih zvokov siren, ki se pre-I kinjajo s pet sekund trajajočitnii presledki. 1 Svarilni znak »protiletalski alarm« se daje v bodoče z eno minuto trajajočim, naraščajočim in pojemajočim zvokom siren. Znaik »prestanek nevarnosti« obetojd iz dve minuti trajajočega nepretrganega tuljenja siren. Pri znaku »javuo protiletalsko svarilo« se redno poslovanje, nadaljuje. Električna ceatua železr niča obratuje daLje. Prebivalstvu je prepuščeno v prosto presojo, če se hoče ravnali po protiletalski n zažčilnih navodilih, ki so obvezni za čas lelalskega alarma«. Priporoča pa se, da ee vsa« poda v zaklonišče, brž ko se ugotovi približevanje sovražnih letal. V času, ko je- predpisana za tm-nitev, se takoj ukinejo vse olajšave glede zatemnitve in električna cestna železnica mora ustavtu obratovanje. Upožtevati ee mora, da lahko znaku za »javno protiletalsko svarilo« 6lcdi neposredno tudi zna* za »protiletalski alarm«. Znaku za »presa.lnek nevarnosti« se more dati predhodno tudi znak za »prestanek protiletalskega svarila«, ki obstoji tudi iz treh sledečih si 15 sekiin trajajočih zvokov «*rcn z vsakokratnim presledkom petih sekund. NOV d 35-lctnico mašništva obhajajo letos sledeči R*. duhovniki: Krhatič Franc, župnik pri Sv. Jakobu v .Slov. goricah; I-asbacher Anion, župnik v Vojniku; škofič Marko, župnik pri Kapeli, in dr. Žagar Ivan, stolni kanonik v Mariboru. roj. v št. Petru v Sav. dolini, d Cerkev sv. Janeza v Trnovem v Ljubljani je objel, kakor smo že zadnjič poročali, oni četrtek v podstrešju nevaren požar, ki se ga je posročilo združenim gasilcem omejiti. Komisija je ugotovila, da se ni zn kupolo cerkve prav nič bati, ker je zelo trdno zidana iz opeke in ker zaradi izredne štednje z vodo pri gašenju ostrešja malta ni properrla. Postaviti pa bo seveda treba popolnoma novo ostrešje in ga prekriti z opeko. Da bo cerkev spet pod streho, i h) |h>trebuih skoro poldrug milijon lir. d Opozarjamo na Narod ho o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti. Priobčil jo je »Slovenec« dno 21. septembra. d Za doktorja je bil razglašen na modro-slovni fakulteti v Ljubljani katehet g. Josip Premrov. Čestitamo! d 73. rojstni dan jc doživel 21. septembra ugledni trgovec in posestnik Matej Orehek. d V korist borovniškim žrtvam sovražnega zračnega napada je Delavski prosvetni krožek v Ljubljani uprizoril v nedeljo. 21. septembra na Vrhniki lopo uspelo igro »Podrti križ«. d Zaradi omejitvo v dobavi električnega toka se vozovi ljubljanske električne železnice ne ustavljajo več na vseh dosednnjih postajališčih. Podrobnosti v dnevnikih. d Kulturno delo Zimske pomoči. Velikansko je delo za pomoč potrebnim, ki ga je v kratkem času pod spretnim vodstvom znanega pisatelja Narto Vclikonie izvršila Zimska oziroma hocijalna pomoč. Pa tudi njeno kulturno delo jo velepomemfcno. Izdala je važne knjige* »7bomik Zimske pomoči«, ilustrirano Gregor-č jevo »Oljki«, Jurčičev »Cvet in sad« Ivan Pregljevo »Na vakance«, Franceta Balantiča »Venec« in šalijevo »Spev rodni zemlji«. S tem »i ja Zimska pomoč pridobila nevenljive za-felnge, ki jih je treba ceniti tem višje, čim temnejšo jo obzorje vojnih strahot, v katerih se jo porajala dragocena kulturna pobuda. d Nova naredba o oskrbi s tekstilnimi izdelki jo izšla te dni. Podrobnosti v dnevnikih. d Krompirjeva letina na Koroškem je leto« prnv dobra in bo lahko nadomestila nekoliko slnliši pridelek žita. Koroški kmetje pospravljajo krompir s pomočjo meščanov. o-sestnikov iz občin Ježica in Brezovica, ker so letos aprila, maja in junija dobavili Prevodu slabo mleko, kateremu je bilo primešano 15 do 5(1% vode. kakor je ugotovil kemični pregled Higienskega zavoda. Od okoliškega glavarstva ovadeni kmetje so zanikali, ila bi bili prilivali mleku vodo ter so se v glavnem izgovarjali na slabo krmo iu da ne morejo dobiti dovolj močnih krmil za krave - mlekarice. Obsojeni eo bili nn denarne kazni od 500 do 2500 lir, skupaj na 5500 lir u 11 v primeru nenlačila na 95 dni zapora. Najstrožje je bil obsojen Andrej ložar, posestnik v Dragomlju, občina Ježica, ki je I. aprila 1914 dobavil Prevodu j>rav slalio mleko, v katerem je bilo primešane do 49 % vode. Pred sodnikom je ložar zanikal, da bi bil mešal mleko' z vodo in se je izgovarjal, da nima dovolj močnih krmil. Bil jo na osnovi člena 5 naredbe Vrhovnega komisarja za o|ieraci jsko področje Jadransko primorje obsojen na 251)0 lir denarne kazni ali na 45 dni zapo-a. Sodba je postala taikoj pravoinočna in izvršena. d Bele vrtnice — Sestra Dragica — se dobi v upravi Vigredi, Slomškova 1. d Skoraj pol uiilijona lir je izdala za revne srednješolce v Ljubljani škofijska dobrodelna pisarna v preteklem šolskem letu. Podpirajmo krščansko dobrodelnost tudi v bodoče na vso moč! d Pogačnikova tovarna lepenke blizu Brezna ob Dravi je prod časom — kakor beremo v dnevnikih — pogorela. Uničenje tega lepega jiodjetja, kjer jc našlo kruh več sto domačih delavcev, imajo na vesti razbojniški gošarji. Te dni so pogorela še zadnja poslopja, ki so pri prvem požaru ostala. d Nova samostojna kmečka občina. Vse krajevno občine župnije Sv. Peter — razen lluperč in Grušove — so spadale od leta 1931 dalje pod okoliško občino Košaki. Tej skupni občini je županoval od leta 1955 do svoje smrti profesor Ivan Vesenjak. Sedaj pa so krajevni občini Košaki in Krčevino priključili mestni občini mariborski. Severna meja občino Maribor potoka po novem ob slovenjgoriški rečici Pesnica. Župnija Sv. Peter ajovic m 1 avla Rozman roj. Jeglič od Sv.Kri/a ter Ka farma TSebot iz Gozda iu Franc Kern iz Sp. Teneti«. - V Fratnu pri Mariboru je umrl !,, tainosnji župan, zaveden kmetski mož Petek Ivan - Pri št. Jurju pri Celju je zapustila solzno dolino najstarejša ženska KS letna Neža ■vlastnakova, — V nekem praškem zdravilišču J?» lln,\ , 7'nana ,as'nira mariUmrskeua hotela »i n Orlu« 55 letna M arija Zemljičeva. — V bezam so pokopali 80 letno Josipino SfrniSa, posestnico iz Trbovelj. - V Celovcu sta na veke zatisnda oči Marijo Mertlič roj. Ogrčnik in 44 letni delovodja Simon Ogris. — V Dravljah je odšla v večnost sestra g. župnika v p. Janeza Mersojja Jerica Švajger roj. Meršolj. — v 1 redosljah je umrla Helena Senk, v Trbovljah mlinar Jernej Bohinc. — Na vzhodnem boj}«" >e padel Janez Koritnik iz Cerkeij. — V Ljubljani so zaspali v Gospodu: delovodja mestnih delavcev France Svetak. Milan Žclez-nik, redovnica s. Roza Otilija Šebeder. sanitetni narednik vodnik v p. Roman jelen, Ivan Gii-derer, Til,ka Paljevec, bivši cerkovnik v Trnovem Jernej Bizjak, vdova po železniškem uradniku Ivana Fabiani, trgovec Viktor Bo»ataj in župni upravitelj v p. in zlatoinašnik g. Jernej Klinec. — V Ljubljani je umrl g. Jernej Bizjak, ki je bil celih 25 let vesten cerkovnik mestne žiipne cerkve sv. Janeza v Trnovem. R-jni je bil ves čas zvest naročnik naših listov »Slovenca« in »Domoljuba« ter vnet za čast božje hiše, kateri je služil do zadnjega, dokler ga bolezen ni vrgla na mrtvaško j>osteIjo. Bog mu bodi obilen Plačnik! — Naj j>očivajo v miru! Preostale tolaži Bog! za trgovino, obrt in industrijo, za komisijsko provero in odločitev glede morebitnega obratovanja tudi v tem času. d Kuhanje žganja iz sadja je na štajerskem tudi letos pod strogim nadzorstvom. Treba je čimveč sadja izkoristiti za mezgo in sad- ievec. V žganje sme sadjar skuhati samo tisto, ar je res odveč in ni za drugo j>ora2>o. d Upoštevajte! Od 21. septembra 1944 do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh na območju Ljubljanske pokrajine — izvzemši ozemlje mestne občine Ljubljane in tistih delov sosednjih občin, ki so vključeni v ljubljansko zaj>orno ozemlje — od 21 do 5 [>repovedani. d Velika nesreča ob prevozu čez Vipavo* V bližini Renč je brod. ki prevaža liudi z brega na breg. Ono nedeljo je priplul brod ravno do sredine reke, ko se je. vrv pretrgala. Vodna struja jo zajela čoln, ki se je prekucnil z okoli 20 osebami. Petnajst ljudi so rešili. 3 moški in 2 ženski pa so utonili. Med žrtvami je tudi 41 letna Ivanka Žderničar iz Gorice, ki je bila v bližnjem Gradišču na obi-iku pri svojih sorodnikih. J Goriške nesreče. Pri kopanju je bil ranjen od streliva 14 letni dijak Viktor Kokol iz Štandraža. — Pri padcu si je hudo jx>š'kodov&I levo nogo Gverin Rutar iz štandraža. — Levico si je zlomil 6letni Peter Rutar iz kobaridsko okolice. — Pri padcu z drevesa si je zlomil desnico Sergij Gomilšek iz Solkana. — Med igro si je zlomil desno podlahtnico Uletni Izidor Rakovina iz okolice Anhova. — Razstrelivo je ranilo 23 letnega Izidorja Primožiča iz goriške okolice. ...... <1 Nesreča ne počiva. V Ljubljani si je 4*-letna uradnikova žena pri nadcu hudo [»oškodovala hrbtenico. It letni Stanko Mrak glavo, 20 letna Milojka Boltetova si je zlomida levic?! kolesar je podrl na ulici na ila ključavničarja! Ivana Zalarja. ki je dobil hud*> poškodbe na glavi. — Pri padou z lestve si je zlomil lenoo 16 letni delavec Vladimir Čuden z Dobrove — Pri obiranju sadja je padel s hruške m si zlomil levo nogo ti letni sprevodnikov sin Ant berletov«. En hribček bom kupil, bom trte sadil, peijaftfe povabil -še sam ga bom pil. 10 »Gospod doktor, storite kar Je mogoče, da ga rešite. Pomagala vam pom. Smili se mi, keir tako žaluje ca materjo.« Dora je ponovila zdravniku, kar Je že bila povedala očetu. »Slabo, slabo,« mirmra ravnodušni 'Anglež in puha kolobarje dima v »rak. »Ste li odredili izolacijo?« vpra- la zapovednik. »Seveda, som bo v kabini z oče-|om. Milijonar pa je vzel bratca,« »In jaz bom stregla, oče!« »Kaj si nora? Kaj poreče maina, 6e pridem brez tebe domov?« »/Poveš ji, da sem se žirtvovala za Pinge. Kaj bo u8x>gi oče z njim! jelite, gospod doktor, da smem? Saj »em zdrava in močna; ne bojim sc.< »Da, izinetkov se ne smete dotikati, niti z obleiko ne, pa roke si morate vsukikrat oiprati v posebni tekočini, pa bc,« jo je malomairno pdučeval zdravnik, puhajoč plav-ikast dim v zrak in mahajoč z desno nogo ob stolu. "Dovoli mi torej, oče...« In no da bi čakala odgovora je »letela proti prvemu razredu, pa naravnost v kabino k malemu bolni-tku.. Tam se je predstavila in povedala svoj namen. »Vi sto pa dobrega srca, gospodična! Ali bojim se za vas, bolezen Je nalezljiva.« »Kaj za to! Veselilo me bo če bom malemu kako pomagala. Kako mu je pa ime?« »Angel« »An-gel... Res lepo ime. Pa Je tudi kakor angel. Koliko let mu botri, kaj takega?« »Talko nekako.« Grof jo gledal samo v sinkovo »azžarjono lice. »Uhogo dete! Kako težko diha in fcako se moji... Kaj mu je pa zapisal doktor?« »Nekaj mu jo že dal; čez tri ure pa to, kar je tu.« »Sub-mu-ri-a-tis: tri zrna, vsako tretjo uro ...« prečita s pomislekom Dora. »Rekel je tudi, da mu smem dati hladne vode in da ga morem kopati, č.e nra l>o prav toplo, ali mislim, da bi bilo nevarno.« »Mama, mamica...! Kie si bila? iPridi, ne jokaj se večl Ba-ba, mamica!« je otrok v nezavesti brca prevdarka moledoval in nabiral ustnice kakor da čaka na mamin poljub. »Bledo se siroti...« vzdihne ne-•rečni oče, ki ste ga že vsi spoznali. Bil je sam grof Egon Amati, ki se 'le na begu iz Italije skiril za ime Mac Donald. Takrat prof Amati še ni slutil, da obletava njegovega ljubimca hfadna •mrt. Skoraj pa je doživel, da eo mu ga »pustili k morskemu dnu. n. Minili so trije za grofa žalostni dnevi. Ves čas je prebedel s skrbno, dobro Dojo ob bolniku ter gledal, kako ga bolezen uničuje in ovija smrt s svojim črnim plaščem. Mali bolnik je kazal vse anake bližajočega se konca: tog trebiiččefk, obilo znoja, naježeni lasje, drhtenje v žilah, slab vonj telesa in take reči. Po svoji navadi je prišel zdravnik. Pogledal je Angela, mu poti-pal žilo, stisnil roko nesrečnemu očetu in izginil. Grof pa »koči za »jiim: »Kaj že umira?« vpraša obupano. A.M. BASIči iE&OlZNU »Da!« odgovori suho zdravnik, mu da še enkrat desnico, z levico pa si utrne solzo sožaljn in pobegne. Grof in Dora sta klečaje ob postelji s solzami v očeh spremljala vsak £ib umirajočega deška. Njegov težki dih je vsaikikrat riw.palil njuni srci kakor bi puhnil v ugašajočo žerjavico. Nenadoma se Angel pri dvigne in slabotno zakliče; »mama!« Bilo je po njem .Oba sta se bridko razjokala. Ko bi bil Italo Marzucchi navzoč, bi li njegova pokvurjena duša še uživala zadovoljstvo? Dan nato se je malo pred zahodom sonca ustavil parniik na oceanu. Dva pomorščaka sta šla v raj-nikovo kabino, zamotala truplo v jadrovino in na dno take vreče k nogam vtaknila železno kroglo. Omot sta prevezala z belim in rdečim trakom. Ko se je zmračilo, so zanesli truplo na palubo. Tu so že čakali, svečano oblečeni, zanoved-nik broda, dva njegova oficirja, zdravnik Brovvn, irski duhovnik, ki je potoval v Ameriko kot misijonar, pa potniki in mornarji, ki niso ravno bili v službi. Ko je bil mrli-ček med njimi, so se vsi odikrili in žalostni prisostvovali misijonarje-vemu blagoslovu. Grof Egon Apiati je bil predmet radovednosti in resničnega sožalja. Poleg njega je stal komandant s hčerko Dor«. Mac Donald je s sklonjeno glavo poslušal pobožne pogrebne molitve za otrokom, a po obredu jo pristopil k omotu z ostanki dragega sina, poljubil platno in v žalosti tiho zaihtel: »Angel, Angelček moj, do ari-tfenia!« Tudi Dora se je ravno tako približala omotu, pojeim pa je prijela grofa za roko ter pa kakor udano jagnje spravila na drugo stran ladje... Tu je bilo čuti, da je nekaj pljusiknilo v morje, a tam se je, ponorel od žalosti, iztrgal dekletu nesrečni oče, ki je še ravno prav pritekel na to stran do ograje, da jo mogel videti, kako je izginila v morje žrtev demonske zlobe. Pretresuioč žvižg sirene je po; zdravil grob malega profiča. stroji *o /ahropeli. veliki vijak je hrupno V7burkal vodovje in ladja je zamišljeno krenila z mesta žalosti. Grofu Amatijn - Mac Donakht so dali drugo kabino, da se je v njo zaprl kakor v grobu. Ni ga bilo na spregled. Vedno je ždel v njej in mislil na svojega rajnika in na nesrečno ženo, ki je bila po njegovem kriva sinkove smrti. K njemu so smeli samo Bruno, Dora, duhovnik in si upa. Bruno je bil pri očetn in je z njim spal, ali podnevi sta se pečala z njim Irec in Dora. ga vedno s čem motila, da ga ne bi žalostiln in ubijala očetova žalost in snom in nn bratca. Kapitanova hči si je mnoco prizadevala, da bi obupani grof zopet stopil med ljudi in v življenje. Hodila je po njega in ga spravljala iz k(,liine na krov, kjer je bilo zraka in sonca. Tako je nekega dne pred kabino začula, kako mož obupano jadikuje: jiNesrečnica, Marija!... Kje mi je Angel sedaj? Ti si mi pa vzela! Ti, nikdo drug, ali jaz ti odpuščam.« Dora je potrkala nn vrata kabine in se delala, kakor da je šele prBla. Z dovoljenjem je vstopila. Zdaj ji je bilo vse jasno. Vedela je, da je družinska žaloigra vmes rn si je prizadevala priti reči do dna. Dobra duša je hotela nesrečnika tolažiti, ali videla je, da je gmf nepristopen za tako besedo. Iz njega ni nikoli prišla beseda, ki bi količkaj cikala na njegov zakon aH njegovo razmerje z ženo. Kje torej začeti?... Sklenila je opustiti vse poskuse v tej smeri in prepustiti slučaju, da zadevo razjasni ali pn počakati, da jo zavije čas v pozabljenje. nr. Na Atliintsikcm oceanu je lopo vreme trajalo že precej dolgo, kar ni na\'.'da, in potniki so se začeli !>ati, da pride tudi zanje hiida ura. Točno tako se je zgodilo dva dni preden so od daleč zagledali kopno novega sveta. Nebo, ki je. bilo do tistega jutra čisto kakor ribje oko, se je zakrilo s tako zvanimi cirusi, ki so se polagoma zgostili v prave težke oblake ogromnega obsega. Zapihal je hladen veter, ki je udarjal na ladjo bolj s prove kakor z boka. Iz vetra je nastal vihar, ki se je raizbesnel tako, da je »Hope« plesal pred n jim na razburkani vodi kakor orehova lupina. Okoli poldneva so začeli črni oblaki strašno buča ti, blisk je za bliskom razsvetljeval temo dneva, vse se je vrtelo in potniki so mislili, da je to zanje sodni dan. Po komandantovi zapovedi so se vsi potniki, ki se niso bili že prej poskrili, umaknili v notranjost broda pod palubo, katero so od vseh strani skrbno zaprli in zadelali, vse premične reči na krovu so pa ali odnesli ali privezali. Močni »Hope« se je spustil v neenako borbo z mogočnim elementom, ki ga je zibal in gibal po dolgem in pop rok isti čas. Pod sunki in udarci valov je šikripaje stokal trup ladje. Prova se je tako visoko dvigala, da se je videlo nekoliko metrov kolumbe (gredice, ki drži pod trupom ladje od pramca do krme) izven vode, in se je zopet globoko spuščala v drveče valove, da se je zadaj krma za toliko vzdignila in je veliki vijak, ki je vajen v vodi močnega odpora, visoko v zraku z besnim vrtenjejn tresel in mikastil ladjo. Bilo ga je videti kakor da se silna riba na kopnem v smrtnem boju z re;pom otepa. Ko to valovi bili že toliki, da so se si-pali izpod neba na brod z oglušujočim triiKČe.m, je zanovednite dal postaviti ladjo tako, da so jo vali bili z boka. kar je za potnike stras-najše, za ladjo pa bolj varno. Ko bi bili takrat videli »Hope«, bi rekli, da i- ie prišla zi.dnja ura... Grof in Bruno sta se bila zaklo-nila v svoji kabini, pn so ju od tam pregnali strašni udarci valov, ki so bili po oklepnih ploščah na Iadji-nem boku in povzročali tako čuden kovinski glas. da ie šel skoz mozeg. Seveda je tudi njima morje, kakor menda vsem drugim potnikom, silno škodovalo. Nista mogla ne stati ne nn visoki postelji ležati, ampak sta polegla v sosedni dvorani na pod, držeč se čvrsto pribite opreme. Napetost živcev jc bila strnsma in ko sta popustila, ju je preme- tavalo po onesnaženih preprogah', da sta zaman iskala nove opore, kar koli bi že bilo. Stoli so Jeteli križem po salonu, steklenice in ča-šc so žvenketale, posoda se je drobila. Bilo je strah in groza. In nf čudno, da so premnogi v onemoglosti in blizu obnpa priporočali svojo dušo Bogu... Nikjer ni bilo več žive duše, ki bi se še kaj gibala. Nobenega sluge, nobenega mornarja nikjer, razen dveh, ki sta bila poleg komandanta na poveljnikovem mostu z njim vred privezana. Strašna burja je tako divjala nekaj ur. Bila je grozna da so celo mnogi pomorščaki podlegli slabostim iu niso bili sposobni opravlja« ti težko služIlo. Dora, »hči morja«, jo je še nekako dobro prenašal« Dolgo je kobacala in včasi jjo vseh štirih lazila okoli prestrašenih Sodnikov ter se je še prav posebno brigala za Bruna, ali nazadnje jo tudi ona onemogla in omahnila. Kdo bi pa vzdržal, ko so bili celo najbolj preskušeni pomorščaki s poveljnikom vred že na koncu močil Dež in sodra sta blagodejno potlačila razjarjene valove, da niso več silili na Jadjin krov. Začarani ples se je končal in ladja je zopet vzela svojo smer, ki jo je držala precej natančno. Kakor iz mrav-linjaka mravlje, tako so začeli laziti mornarji in potniki iz svojih skrivališč. Njih lica so bila vseh barv od mrtvaške bledice do bolne rumene, samo sveže rdečicc ni bilo na nobenem. Dora je zlezla k Brunu, ki je bil še vedno v salonu. »Kako je s teboj sedaj, Bruno?« »Ne morem vstati, vse se suče okoli mene.« »Nič se ne boj. Glej, sum« malo se že zibljemo.« »K je ie pa očka? Saj je bil tu.« »Je on že zdrav?« »Gotovo je v kabini.« »Imaš rad očka?« »Pa kako! Taiko...« in dete jo sklenilo roke daleč pred seboj v širok objem, »pa mamico imam tudi rad.« »Kje je mamica?« »Doma je ostala.« »JCje doma?« »V Milanu.« »Kako je pa tebi ime, mali?« »Saj veš, da Bruno.« »Pa kako še.« »Amati, Bruno Amati. Pa grofi smo« »Torej ne Mac, Donald?« »Pač, sedaj smo Mac Donald'.« »Bruno, Brunček, ne smeš nikoli voč nikomur reči, da se pišeš Amati, ampak samo Mac Donald I Mac Donald, razumeš:...« Dori je sedaj bilo jasno, da ima grof važen razlog za spremembo imena. Ker je čula, da prihaja grof, je obrnila svoj razgovor z otrokom: »Očka imaš rad. Mene pa nič?« »O, tudi tebe, ker si dobra.« »Bruno, ne govori tako z gospodično! Jo moraš vikati,« se rahlo vtakne njegov oče, ki je motno opo-teikaje se prišel do odprtih kabin-skih vrat. Ladja se še ni nehala zibati in grof si še ni popolnoma opomogel. Prvo priložnost je hotel porabiti, da bi se Dori zahvalil za veliko pozornost tedaj ob nevihti, zlasti pa je še enkrat z mnogimi izrazi zahvalnosti omenil vse, kar je ona storila za malega Angela. »Ne govorite o tem, gos^pod grof, saj ni vredno. Moje veselje je, če morem komu ustreči, zlasti tako (lični osebnosti kakor sto vi. Razen tega me Bruno rad ima. jaz pa njega, Kaj, Bruno?« (Dalj* orlhodnHM Okrog sosedov s Dopis iz Ljubljane je objavila dno 6. •eptembra belgrajska >l>onauzeitung«. Opisuje ivtise iz raznih slovenskih krajev, poeeibno pa Se iz Ljubljanske pokrajine. * s V Ljubljani za harmoniko, v Beogradu za klavir. Svoj čas so v Ljubljani revnemu slepcu 3+irali denar za harmoniko. V Beogradu pa livi slapa Gorica Bojovičeva, ki je obdarjena z izrednim glasbenim talentom, nikakor pa ne more v sedanji dobi kupiti zaželenega klavirja. Na topel poziv »Norega vremena« je uredništvo za slepo nesrečuico že začelo sprejemati Številne prispevke jn je upanje, da bo slepa Umetnica imela v kratkem klavir. s Srbski ministrski svet je izdat naredho, po kateri je zadružništvo podlaga za vso srbsko narodno, socialno, duševno, kulturno in go-eiKidarsko življenje. Potrebam in koristim zadružništva gre prednost pred vsemi drugimi. s Takoj v zavetje! Belgrajsko »Novo vreme« poučuje, da protiletalsko topništvo strelja tudi na posamezna letala. Ponovno je treba povedati — piše časopis — da so že mnogi izgubili življenje od delcev granat. Za alarma an streljanja topov ne sme biti nihče na ulici ali na cesti. Radovednost je že marsikdo plačal z življenjem. s Svarilo za Srbijo. Belgrajsiki list »Obnova« piše, da si mora Srbija vzeti za zgled današnjo žalostno usodo Bolgarije. Boljševizem in monarhizem sta nezdružljiva. Razvoj boljševi-zacije omogoča razrušenje tisočletnih temeljev bolgarsikepa naroda ter ga meče v resničnost, ki bo težka in krvava. Sedaj rodi dolgoletno Setolizništvo boljševizmu, ki «o ga uganjali v oigariji, svoje grenke sadove. 6 Obsodba dveh bivših ministrov. Zagrebški listi poročajo, da sta bila pred velikim sodiščem Poglavnikove telesne straže obsojena biv-Iša hrvatska ministra general Ante Vokič in dr. Lorkovič. Vodila sta tajno politično delo, tki je bilo v nasprotju z njunim sluižbenim delo-ikrogom in z njuno prisego listaškemu poikretu. Sodišče ju je obsodilo na odvzem častniškega čina in na internacijo, v katero so ju takoj odvedli. Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« s S »Črnimi bukvami« se peča zadnja številka »Katoliškega lista«, glasila zagrebške madškofije. O »Črnih bukvah« piše med drugim tudi tole: »Knjiga ima za cilj razkrinkati komunizem kot največjega neprijatelja vseh evropskih narodov, mu strgati »narodno-osvobo-dilno« krinko, pod katero hoče izvesti komunistično revolucijo in z njo boljševizirati vse javno in privatno življenje. Komunizem je Slovencem povzročil velikans-ko škodo in izgube v ljudstvu, premoženju in kulturi, tako da se mora danes narod boriti ne za druge cilje, •kakor zgolj za nadaljnji narodni obstoj. Na tisočo mrtvih Slovencev, razrušena njihova domovina, padec ,v kulturi in gospodarstvu na stopnjo vsaj pred sto leti nazaj, uničenje nenadomestljivih tvarnih dobrin in kulturnih spomenikov, razdor med prebivalstvom, ki je nastal kot posledica komunističnega divjanja, oslabitev narodnih sil, vse to so dejstva, s katerimi slovenski narod danes obtožuje komunizem prod vsem svetom, obtožuje komunistične domače in tuje vodnike in vse tiste, ki podpirajo komunistično delovanje med slovenskim narodom ali ga zagovarjajo ali pa opravičujejo. »Črne bukve« so prvovrsten dokument, ki bo za vse čase ohranil svež bolesten spomin na to-'ovajsika divjanja in njihove zločine v razdobju druge svetovne vojne. Delo spada med najbolj dokumentirano gradivo, ki je bilo v zadnjem času objavljeno.o razdiralnem in rušilnem delovanju toiovajstva v srednji in južni Evropi, ter ga je zaradi tega treba Citati pazljivo in celo proučevati, da »o človek prepriča, kako daleč lahko pride v praksi ljudska zloba, če človetk enkrat zabrede v zablodo.« Rte.« Družinski angel Soparen dani ... Kar zrak razžarjen pred očmi miglja« Se Simon po obrazu pot si briše, ko zre z oltarja viške božja hiše, čo morda prek neba oblak vesla. Privel na plan je jug, oči v višavi Benco aro. Kar v bojno vrsto jo je sam postavil in kmetu strah pred točo je napravil. Kot mora skrb se spušča na zemljo, Grozi oblak svinčenosiv, da letino nam stre. Neviden prst ognjene črke piše po nebu glasno, včasih zopet tišo; dozdeva se, da vse v višavi vre. In naenkrat nam vzame vid, ko strele silno moo kot jastreb zapodi se do senika, po žici v hlev ... Nevarnost je velika, poslopja da objame ogenj žgoč. Nesrečo ni prinesla btida ura nam s seboj: družinski angel je razširil krila; njegova moč je ogenj odvrnila; z njim doma kmečkega neljub razkroj. Zahvala ti dvorjan nebeški, srečen rajski knez za varstvo in za milosti nešteto, ki jih deliš nenehno skozi letol — — Privedi nas kdaj v blaženstvo nebesi Za Borovničane V nedeljo in na Veliki šmaren so po vseh cerkvah v Ljubljani in ljubljanski okolici zbirali prispevke za Borovnico. Vsaka še tako majhna župnija se je potrudila, da bi po svojih močeh pomagala svojim bratom v nesreči. Vse župnije s a v teh dneh zbrale za Borovnico blizu 150.000 lir, od tega so ljubljanske župnijo prispevale 57.000 lir. Najbolj se je izkazala stolna cerkev, ki je one dni tudi tako lepo ustoličila kraljico Slovencev — Brezjansko Marijo. Stolnica sama je zbrala 18.000 lir. Od zunanjih fara je največ zbrala župnija pri Devici Mariji v Polju, 9382 lir, nato Ježica 9299 lir in Vrhnika 8015 lir. Ostale župnije so darovale: župni urad So-stro 3528 lir, Ljubljana, uršulinska cerkev 1000 lir, župni urad Goren ji Logatec 2602.50 lir, župnija Zg. šišika (Dravlje in Koseze) 4723 lir, župnija Zg. Šiška (Glinica) 1304.50 lir, Grosuplje 2300 lir, župni urad Ljubljana Sv. Jakob 1650 lir, župni urad Preserje 4830 lir, neimenovani, 100 lir, župni urad Ig pri Ljubljani 3535 lir, župnija Zg. Šiška (Dravlje) 500 lir, župni urad Šmarje 1350 lir, župni urad Podlipa 1495 lir, duhovnijski urad Bevke 1260 lir, župni urad Sv. Peter, Ljubljana 4250 tir, župni urad Vič-Ljubljana 4500 lir. Mladinski dom na Kodelje-vem (cerkev sv. Terezike) 3400 lir, župni urad Moste, Ljubljana 3160 lir, cerkev sv. Mihaela na Barju (minoriti) 3642 lir, Gumnišče (Šmarje) 942 lir, Notran je gorice (Brezovica) 2060 lir, Ljubljana, Sp. Šiška 2121 lir. Ljubljana, Sv. Križ (pokopališka cerkev) 800 lir, Ljubljana, Štepa-nja vas (kapucini) 3017.45 lir, Rakek 4721 lir, Unec 1650 lir, Rudnik 1777.45 lir, Zaplana 3280 lir, Horjul 6327 lir, št. Jošt nad Vrhniko 3490 lir, Dolenji Logatec 5320 lir, Ljubljana, cerkev sv. Jožeta 1967 lir, Ljubljana, sv. Ciril in Metod 3003 lire, Ljubljana, Rakovnik 1893 lir. Šmartno ob Savi 2201 lira, Ljubljana, Zelena jama 885 lir. Odlikovani črnovrški junaki Padli poveljnik slovenske narodne stražo v Črnem vrhu nad Idrijo, poročnik Jože Jakoš, je bil zaradi svojega junaškega zadržanja ob napadu na postojanko povišan po smrti v nadporočnika. Njemu na čast so bo četa, ki ji je poveljeval, imenovala »15. črnovrška Četa nadporočnika Jožeta Jakoša«. Njeno jedro bodo tvorili častniki in vojaki, ki so se rešili iz komunistične obleče Črnega vrha. t KRATKE Slovaška j« lani izvodila 930.150 ton lest oglja iu drevesne fckorjo v skupnem znesla 1079 milijonov K a. V Nemčiji »o pridobili v I. 1933 samo 100.000 ton olja, deset let kasueje 330.000 ton, letos m že >50.000 ton. Za 1® milijonov pengd na Madžarskem & dom zaseženega blaga bodo razdelili med ru. darje. število trgovcev na Švedskem se je zadali čas povečalo od 13.3% na 13.875. ' 5 milijonov ljudi bo v Ameriki p<, vojd brezposelnih, pišejo ameriški listi. Velike zaloge palmovega olja čakajo v bel. gijskem Kongu na povojni izvoz. Danska ima po Mtdnjem štetju 15. juniji nad 3,170.000 glav goveje živine, torej 140.009 več kot pred letom. Veliko železniško nesrečo je povzročil nj področju Londona izstrelek »V 1«. Vlak s bO0 potniki je strmoglavil v dolino, trije vagoni so ]>opol'.iomn uničeni. Novo nacionalno bolgnisko vlado je, sesti« vil profesor Aleksander Cankov, odločen nasprotnik boljševizma in prijatelj Nemčije. Boji v Novi Gvineji se nadaljujejo. Japonci so vrgli sovražnikove invazijske čete pri Mu-dangnu na^.aj in korakajo proti zapadli. 816 sovražnih letat so sestrelili Japonci V avgustu na Pacifiku. Na temelju odredb o totalni vojni so zaprli na Češiko-moravskem vsa gledališču, potujoča gledališča, kabarete in varijeteje. Za akademski naraščaj, ki jo postal v vojni invaliden, so določili v Nemčiji za povojno <5o-bo posebne ugodnosti. Odstopila je vlada »svobodne« Islandije. Na italijanskem bojišču je padel S. septembra znani nemški vojni (poročevalec Herman Georg Reseroth. Do 6000 finskih beguncev je do srede septembra iz strahu pred boljševiki prekoračilo finsko-švedsko mejo « 3000 domačimi živalmi. 3180 litrov mleka je dala lansko leto krava štajerskega kmeta Benedikta Paara v Stategegu pri Gradcu. Angloameriški bombniki so uničili vse zgodovinske zgradbe v italijanskem starem in stavnem mestu Raveni, Nad 200(1 vrtiljakov je prenehalo s svojim delom v smislu totalne vojne v Nemčiji. Dne 16. septembra s n zasedle sovjetske čet« bolgarsko prestolnico Sofijo. _ , Prva kratkovalovna radijska postaja je z«-čela v Nemčiji delovati pred 15 leti, in sicer t Zeesenu pri Kbnigsvvusterhuusenu. 12.000 vojakov — Poljakov, uvrščenih v sovražnikove divizije, je že padlo na italijanskem bojilšču. ... Sovjetska zveza bo zahtevala od Turčije razorožitev Dardanel in odprtje te vodne po« za vse zavezniške ladje. « Slovaški parlament je bil sklican za a. september na polno zasedanje. Kako se je zapletata RDEČA KOLOBOCIJA vam MI ME v črki razloži ia MIMA v risbi osvetli ■ 'i : S'4 68 Kmalu nato smo zagledali na koncu široke cest* nekaj belega, ki js prihajalo iz gozda in se vedno boij oliiaJo, Čim biiže je prihajalo, tem bolj je postajalo razločno... Najprej smo zagledali itiri ženske oblečen« v belo obleko. Ena je Sla »predaj, ostale tri so korakale za njo, v»o tri v eni vrsti. Hodile so počasi, slovesno... Ko «o dospele do sredine pot«, so začele peti mehko in »ladko pesem, ki bi ganila celo kamenje že »no z glasom, kaiti besed ni bilo mogoče razločiti. Medtem so prihajal« vedno bliže.., Prva se je zdelo, da je angelska prikazen, če bi tie vedeli, da je Alema. Kako lepa jc bila temnopolta devica! Bila je oblečena v dolgo belo heljo, ki pa je bila bolj bela in bolj tanka kot halja ostalih ženfik. Namesto da bi bila okrašena z rdečim trakom, sem jo da! cbžiti z belim svilenim trakom. Na glavi je imela venec iz belih vrtnic, medtem ko so ostale imele rdeče. V rokah je nosila palmovo vejo, njene toverišice pa oljko. Vse itiri ženske so Sle mimo mene a poveienimi očmi in sc približale kapelici, kjer so pokleknile na prag. Za njimi so prihajali trije očetje z otroki v naročju. V tredi fe korakal Atkin« z obema svojima malčkoma. Njegove oči so bile vse solzne. Na koncu sprevoda so bili vsi divjaki, kolikor jih je ie ostalo na otoku, ker jih je nekaj že pomrlo Želel sem, da bi tudi ti prisostvovali slovesnosti. Brez dvoma bo naredila globok vtis aa njihovo bujno domišljijo. Ne bom opisoval vseh obredov krstov in porok, ker se v teh stvareh pač premalo spoznam in bi moj opis M zelo pomanjkljiv. Povedati pa moram, da se nisem potrudil samo zato, da bi bil lep kraj obredov, ampak sem mislil tudi za pozneje. Ko je bil obred končan, tem se viteSko poklonil Alemi in ji podal roko. Zdaj pa ni bila več Alema. Imenovala se je Lojzka, Tudi ostali kr-žčenci so dobiK druga imena. Ponudil sem torej roko Lojzki, vsi trije soprogi pa so posnemali moj zgled. Za njimi so se uvrstilo priče m drugi udeleženci. Povabljencev je bilo kakih trideset. Tudi duhovnik se nam J« pridružili »topil je v prvo vrsto, poleg Lojzke. •Gremo, gremo ,.. Kam neki gremo?« sem slišal spraševati za svojim hrbtom. »Bog vel« je bil nespremenljiv odgovor. A jaz sem molčal. Či ta tel ju pa bom povedal, da »em jih vodil v poletno vilo, ki so jo delavci, ki sem jih privedel iz Anglije, •krivaj okrasili, kolikor so pač dopuščale razmere na otoku. Možiček, o katerem sem vam že pripovedoval, da Je bil nenavadno sposoben za vsako delo, je znal narediti kar čudovite stvari. Najlepše je bflo to, da je bila Živa meja okrog vile tako gosta, da nihče ni mogel vedeti, kaj se godi za njo. Komaj sta Lojzka in duhovnik vstopila, sta glasno vzkliknila od začudenja. Isto so storili drugi, kakor hitro so stopili skozi ograjo. Ne bom vam opisoval vseh podrobnosti; povem vam samo to, da je poleg lepega bilo tudi mnogo dobrega, kajti pripravljenih je bilo več miz z izbranimi jedili. K največji mizi sem povabil Lojzko, duhovnika in vse tri zakonske dvojice. Lojzko smo posadili na častno mesto, duhovnik je sedel na njeno desnico, « jaz na levico. Ostala mesta so zavzeli novoporočen-cl in moj naslednik. Drugi povabljenci so sedli k ostalim mizam. Pri pojedini ni manjkalo dobre volje, Bili smo celo presenečeni z godbo. Že omenjeni možiček je naučil nekaj tovariiev, da «o posnemali z usti razna godala in ker so bili skriti za zaveso, smo si lahko predstavljali, da imamo pravi orkester. Odhod z otoka. Nastopil je čas, da zapustim otok in zato sem začel vse urejevati tako, da bi zapustil otok mirno, kakor oče, ki zapušča družino ia odhaja v večnost. Materialne stvari sem uredil prav dobro v sploino zadovoljstvo. Toda bile so Se druge stvari, višjega reda, nič manjše važnosti. Skrbita «ne je na primer usoda ujetih divjakov, ki so umirali drug za drugim Zaradi brezdelja in zapuščenosti so kar zaporedoma umirali, in ker nismo bili vešči v zdravilstvu, si tega pojava nikakor nismo znali razlagati, Se manj pa od-pomoči. Ko sem se pripravljal na odhod, jih je bilo samo Se sedem in trideseti Zato sem se sporazumel s Španskim guvernerjem, da odidem k niim in jim stavim naslednji predlog: Kdor hoče, dobi kos zemlje, da jo sam obdeluje. Naseljenci mu bodo dali semena in orodje. Kdor pa hoče, lahko »topi v službo pri Evropejcih, ki ne bodo ravnali z njim kakor s sužnjem — suženjstvo je bilo namreč na mojem otoku strogo prepovedano — pač pa kot s služabnikom ali delavcem in bo užival popolno svobodo. Nekateri so sprejeli prvi predlog, drugi drugega. Od tedsj je njihovo taborišče bilo odprto in so lahko prosto hodih ven in noter. Treba je bilo le določiti divjakom kraj, ki naj bi ga obdelovali, in smer, v katero so lahko razširili v bodoče svoje njive. Določeno je bilo, da jim je na razpolago svet proti vzhodu otoka kjer so se navadno iz-krcevaK divjaki. Bila je to zvijača Rimljanov, ki so podjarmljenim narodom dajali zemljo, ki naj jo obdelujejo. Tako so postavili ob mejah cesarstva močno obzidje bogatih žitnih polj, ki je bilo močnejše od pravega obzidja iz kamna, kajti prentagani narodi eo branili polja z vsemi svojimi močmi. Poleg tega pa smo divjake tudi dobro oborožili in jim povedali, na kakšen n»čm prikličejo ponoči in podnevi naseljence na pomoč v primeru napada. Angleška kolonija, ki ji j« načelo-val Atkin«, je ostala na prejšnjem mestu. Spanci pa so ohranili zase trd- njavo, ki je bila kot mala preotolnica trojne državice, O tem in o mnogočem drugem sva se sporazumela s Španskim guvernerjem. Zadostiti pa sva morala tudi pravičnim duhovnikovim zahtevam, ki je večkrat ponavljal, da si pri vsem ne sme pozabiti na Boga. Določeno je bilo torej, naj kapelica ostane na svojem mestu in naj sc uporablja za molitev. Obvezno je bilo praznovanje nedelje in ta dan nihč« ni smel delati. Dopoldne je kapelica bila na razpolago španskim naseljencem, ki naj bi se zbrali ob določeni uri in molili skupno, po katoliškem obredu. Popoldne so prišli na vrsto Angleži. Atkins naj bi jim čital sveto pismo in ga razlagal. Vprašali me boste: Ali je bil tega zmožen? — Pa še kakol Vedeti morate, da je bil sin anglikanskega pastorja, zato je bil vešč takih stvari. Morda se boste čudili, kako jc mogel postati tak zločinec. Nemalokrat 6e zgodi, da postanejo najboljši, če zaidejo, najslabši. Srečen je bil Atkins, da je imel v nebesih dobro mater, ki je čula nad njim in molila zanjl Ni mu bilo dano samo, da bi se spreobrnil, ampak je prejel tudi milost, da je postal orodje v božjih rokah in je vršil pravo duhovniško poslanstvo med svojimi rojaki, njihovimi družinami in med divjaki. Duše, ki jih je pridobil za Boga, so potem izprosile tudi njemu odpuščanje. Pozneje mi je španski guverner poročal, da so ob njegovi smrti vsi silno žalovali za njim. Vse je bilo pripravljeno za odhod. Določil sem že tiste, ki bodo odpotovali z menoj. Dan pred odhodom se mi je približal Petek — že pred nekaj dnevi sem opazil, da je bil nekam potrt, kar pa se mi je zdelo popolnoma naravno, ker se bo moral zopet ločiti od očeta — iu mi dejal: »Gospod, nekaj povedati.« S kretnjo mi je dal razumeti, da želi govoriti z menoj na samem. Nemudoma eem mu ugodil in komaj sva se dovolj oddaljila od ostalih, mi je dejal s tihim in žalostnim glasom: »Gospod, jutri odpotovati... odpotovati tudi Lo ... Loj...? »Lojzka?« sem dopolnil besedo, ki je sam ni mogel končati, ker eo se mu tresle ustnice. V zadregi je prikimal. Kakor luč, ki prodre skozi okno v temno sobo, razsvetli vse okrog nas, tako je Petkovo boječe vprašanje bilo zame kot bbsk, ki je razsvetlil in pojasnil toliko stvari, ki sem jih sicer opazil, a so 6e mi zdele brez vsakega pomena. Petek je bil zaljubljeni Zaljubil se je v leno rojakinjo AlernO. zdaj gospodično Lojzko. Sicer pa je bilo to popolnoma naravno! Kaj pa ona? Nikakor ne morem trditi, da bi bila neobčutljiva. Opazil sem. da že ves teden ni več prepevala, čeprav je prej vedno žvrgolela. Znala je več španskih popevk in nekaj pobožnih pesmic, katere jo je nauči! mladi duhovnik. Včasih je bila tako žalostna, da se mi je zdelo kar čudno. Zdaj sem Petka smehljaj« potrepljal po ramenu in dejal: »Videli bomo.« .... Vso 2adevo sem povedal duhovniku, ki je tudi sam ie nekaj opazil. »Stvar je popolnoma naravna,« <4 izjavil, »Prav rad bom blagoslovil zvezo obeh mladih ljudi.« »Dobro,« sem dejal, »a ne tukaj, ker ni mogoče več odložiti odhoda. Poleg tega pa želim da bi poroko obhajali slovesno po katoliškem obre-tiu. Zato moramo čakati, da dospemo v kakšno mesto, kjer b-ma imeli na razpolago cerkev.« »v redu, gospod. Hvala lepa.« V tem sva zagledala Lojzko in jo poklicala. Nemudoma je prišia k nama in se ljubko priklonila. »Čemu si žalostna, deklica? Si morda bolna ?« »Ne, gospod; toda ...» ; »Ti je, žal, da cdpotujemo?« »Da,..« Bila je tako prevzeta, da ni mogla reči drugega. »Hočeš iti z nami?« sem jo mirno vpraSel. Nikakor ne morem opisati izraza, ki se je nenadoma pojavil na njenem prej bledem obrazu, ki pa je zdaj za-žsr-el od sreče. Nasmehnil sem se in pristavil: »Pojdi zdaj in pripravi vse svoje stvari, zakaj jutri zjutraj odpotujemo.« V svojem velikem veselju je deklica postala zopet divjakinja. Kričala je, skakala in ploskala z rokami, da se je razlegalo daleč naokrog. Zvečer sem ime! posvet s Španci. Podaril sem jim oba topova, ki 6mo jih uporabljali pri proslavi, kakor tudi zvon, ki naj bi služil istočasno v verske in civilne namene. Ob nedeljah naj bi vabil k molitvi, v primeru potrebe pa naj bi klical tudi k orožju ali k posvetu. Obljubil sem, da jim bom kmalu poslal Se več drugih koristnih stvari. Drugo jutro, 5. maja, so bili vsi naseljenci na obali, kakor tudi vsi divjaki. Slovo je bilo prisrčno in ne brez solz... Petka sem poslal že prejSnji dan na ladjo in zato ni prav nič vedel o tem, kar sva r. duhovnikom sklenila glede Lojzke. Deklici 6era dal moško obleko in ji posadil na glavo Širok klobuk z veliko perjatiico, ki ji je zakrivala skoraj ver obraz. K«r je bila visoke postave, ji je obleka zelo dobro pristojala in bila je res pravi caballero. Naročil sem ji, da se ne sme oddaljiti in da mora ves čas hoditi za duhovnikom. Ko smo dospeli s čolnom do ladje, sem se prvi povzpel po lestvi iz vrvi. Za menoj je šel duhovnik, za njim pa Lojzka, sobarica in mladenič. Nato pa še vsi ostali. Ko smo dospeli na krov, sem krenil proti sprednjemu delu ladje, ostali pa za menoj med dvema vrstama mornarjev. Nenadoma sem zaslišal za seboj hrup. Okrenil sem se in zagledal celo zmešniavo. Tudi duhovnik se je obrnil in bil ves prepaden. Kaj se je zgodilo? Nekaj čisto naravnega. Caballero je korakal s povoženim pogledom za duhovnikom. Ko pa je dospel do Petka, j« je ta prepoznal, se mu, ali bolje, ji vrgel okrog vratu in začel kričati na vse grlo. Dekletu je padel klobuk z glave na tla in tudi ona je zače)e kričati in tako dala duška svojemu veseljr. Vsi so bili presenečeni nad nenadnim dogodkom. Po prvem navalu veselja smo ju ločili in vse je bilo zopet v redu. Bo) z divjaki. Petkova smrt Nisem še povedal da je ladja bila tista, ki sem jo nalaSč dal zgraditi in ki sem jo razstavljeno dal pripeljati na otok r, nečakovo ladjo. Pozneje «o moji delavci in mornarji spretno sestavili skupaj posamezne kose, medtem ko sem jaz urejeval razmere na otoku. Ladjic« ie bila precej skromna, a zame kar dovolj velika. Imela je dva tope, ker dva sem podaril Spancem, kakor sem že povedal. PRAVNI NASVETE Nove nakaznice in oblačilne izkaznice z« oblačilno blago. Te dni je izdala Pokrajinska uprava novo naredbo, ki ureja prodajo in nakup oblačilnega blaga. Vsi teikstilni izdelki, ki so pod zaporo, se smejo prodajati bodisi na posebne nakaznice, bodisi na oblačilne izkaznice (oblačilne karte). Naredba navaja v posebnem seznamu one tekstilne izdelke ali tudi metrsko blago, ki se sme prodajati na posebne nakaznice, v drugem seznamu pa one oblačilne predmete, ki jih bo mogel vsakdo kupiti na odre?iko oblačilnih kart. Nakaznice za v prvem seznamu navedeno blago bodo izdajala okrajna glavarstva in ljubljanski župan za posameznike. Pokrajinska uprava pa za javne potrošnike, kakor n. pr. za zavode ali razne korporacije. S takimi nakaznicami se bodo mogle kupiti n. pr. narejene obleke tako moške kakor ženske, srajce, pletenine itd. Te nakaznice se bodo izdajale samo na posebno prošnjo po najstrožjem merilu in samo za zagotovitev najnujnejše potrebe. zlasti, da se prepreči nujna škoda za zdravje. Drugo oblačilno blago se bo prodajalo na odrezke oblačilnih izkaznic, katero bo dobil vsakdo. Med tako blago spadajo zlasti kratke hlače, ovratniki, manšete, žepni robci, šali, ko-žuhi, rokavice, nogavice itd. Ta naredba z vsemi seznami je objavljena v št. 69. Službenega lista z due 16. septembra 1.1. Obvezno delo pri protileialskf zaščiti. Pokrajinska uprava je na podlagi pooblastila Vrhovnega komisarja izdala naredbo, ki obvezuje vso prebivalce Ljubljanske pokrajine k sodelovanju pri protiletalski zaščiti. Vsakdo je dolžan sodelovati osebno in s svojim razpoložljivim orodjem in prometnimi sredstvi pri protiletalski zaščiti. To sodelovanje velja tako za pripravljalna dela kot za primer alarma ali dejanskega letalskega napada. Zato se mora vsakdo odzvati j»zivu uradnih organov protiletalske zaščite in od njih pooblaščenih organov, kakor so vodje gasilske, zdravstvene in tehnične zaščite, vodje zavodske in industrijske zaSčite, hišni stairešine. Od obveznosti osebnega delovanja so izvzete osebe, ki še niso dosegle 15 ali ki so ie prekoračile 60. leto starosti, dalje osebe, ki so zaradi telesnih ali duševnih hib za vsako delo pri protiletalski zaščiti nesposobne, če to dokažejo z uradnim zdravniškim spričevalom, in osebe, ki 90 že službeno obvezane za druga službena ali uradna opravila ali naloge v javno korist. Naredba dalje vsebuje še posebne predpise za mesto Ljubljano, zlasti glede ureditve zaklonišč in nabave zdravstvenih potrebščin za prvo pomoč in gorilnih sredstev za nadomestno razsvetljavo v zakloniščih. Prekinitev zastaranja v vojnem času. H. B„ V. — Pred par leti so vaščani pričeli voziti preko vaše njive, čeprav imajo okoli njive dobro pot. Smer preko njive je sicer nekoliko bližja, vondar vam povzroča vožnja precejšnjo škodo. Ker sodiSče pri vas že dalj časa ne posluje, ne morete sodnim potom preprečiti vožnje, Vpra-_ šate, kaj bi storili, da bi vaša pravica do tožbe no zastarala in da bi vaščani j>ota preko njive ne priposestvovali. — Ker sodišče zaradi vojnih dogodkov na posluje, se vam ni treba bati, da bi zaradi tega prišli ob svoje pravico. Po postavi je zastaranje in priposestvovanj« zadržano, če pravosodje zaradi vojne počiva, čim bo sodišče zopet poslovalo, boste lahko zopet uveljavili svoje pravice. Prisilni upravitelj. S. O., Z. — Sodišče vas je postavilo za prisilnega upravitelja nekemu trgovcu. Radi bi se seznanili s predpisi, iki govore o prisilni upravi in vprašate, kakšni so ti predpisi in kje bi jih našli. — V glavnem je prisilni upravitelj upravičen iij>ravljati vse posle in vsa pravna dejanja, ki jih ponavadi zahteva redu o vodstvo podjetja, ki mu je zaupano. 1 redpise o prisilni upravi najdete v »Zakonu o izvršbi in zavarovanju«. Obrnite se na sodišče, ki vas jo imenovalo za prisilnega upravitelja. Jam boste dobili lahko na vpogled vse zadevne zakonite predpise. Križem sveta Umetno suSenJe sena Poskusi so pokazali, da se da izguba pri sušenju sena, ki znaša približno 40% hranilne vrednosti sveže trave, zmanjšati za S do 10% prt naglem umetnem sušenju. Zalo je švicarska zvezna vlada že lani odobrila posebno podporo za izgraditev električnih sušilnic za seno. Doslej so zgradili v Švici 47 takih naprav in so * njimi napravili prav dobre izkušnja. Zgodovina — najboljša učiteljica Ko je apostol Pavel bil pretepen ln nato vržen v ječe v Filipu, je prepeval Bogu hvalnice. To je bilo v prvem stoletju po Kristusu. — Ko je škol Atanazlj iz Aleksandrij« moral bežati pred vsemogočnim cesarjem Julijanom Odpadnikom in Križanka St. 37 1 2 8 4 5 e 7 8 9 10 li 12 18 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28 24 25 26 27 28 29 30 81 32 »8 84 35 36 87 38 39 Vodoravno: 1. kraj na Dolenjskem, 10. glavobol (tujka), 11. kemični znak za hrom, 13. mladenka, 14. kratica za sledeči, 15. industrijska rastlina, 16. koroši i narodni plee, 17. kurirji, 18. začetnici imena in priimka slov. pisatelja, ■i), močan človek, 21. začetnioi imena in priimka slov. pesnika, 22. reka na Krimu pri Setbastopo-lu, 24. izguba teže, 25. oksidirano železo (2. ski.). 26. severni jelen, 28. neumen, 29. hrvaški »z«, 30. cerkvena pesem, 32. kratica za množino, 33. pokrajina v zahodni Afriki, 35. pridevek pri ho-landskih imenih, 36. pogoste končnice ženskih imen, 37. velika ptica, 38. arabsko mošlko ime, 39. trata. Navpično: 1. kroparsika obrt, 2. pamet, 3. jud, 4. staroitalska vodna vila, 5. mračen, temen, 6. koroško mesto, 7. nekatere, 8. komični znak za radii 9. država v Ameriki, 12. velikonočna ropotiilja, 14. smučarska panoga, 19. more, 20. tatarsiki poglavar, 23, japonska koloni-jalna dežela, 26. tre, prelamlja, 27. Abrahamova žena, 30. svetopisemski kraj, 31. mesec, 33. krajevni zaimetk, 34. del obraza. Rešitev križanke št„ 36 Vodoravnoi 1. bo, 3. vojak, 7. in, 9. oče, 10. bar, 11. eni, 12. ri, 13. tongs, 15. Or. 16. Kra-kovo, 18, Vi«, 19. rob, 21. era, 22. ep, 23. nimam, 25. An., 26. suhljad, 28. kan, 29. aat, 30. kes, 30. oh, 33. orkan, 1. 1„ 39. Liim, 37. dar, 38. eta, 39. Ober, 40. mrak. Navpičnos L borovec, 2. oči, 4, oboa, 5. Janko Mlakar, 6. Argo, 7. ino, 8. nivvana, 13. trs, 14 ave, 16. kip, 17. ora, 19. Rihard. 20. bajtar, 23. Nun, 24. maik, 26. šahih, 27. delta, 28. kolo 31. slak, 36. me, 38. Er. se je zdelo, da se bliža popoln propad krščanstva, je neustrašeni škof tolažil svoj« vernike, ki so trepetali zanj in za sebe 6 sledečimi besedami! »Ta cesar, ki nas preganja Je Ia oblaček, ki pojil« .kmalu mimo!« To je bilo v četrtem stoletju. — v 17. stoletju bo francoski Hugenoti prestajali najhujše trpljenje, ki si ga more izmisliti Slovaška grozovitost, čeprav bi 3amo z besedo: »Jaa premenim svojo vero,< mogli reSiti družino, položaj In svoje premoženje. O takih slvareli, ki so se dogajala v zgodo« vini često beremo ne brez ganolja in s» »prašuje« mo, kako bo pri nas v Evropi v 20. stoletju? AU bomo zdržali? Ali bomo zdržali, če bi kdaj prt« šlo najhujše nad nas? Ali smo pripravljeni tudi na resne žrtve? V zgodovini jo vedno bilo tako, da je najvišje vrednote često bilo treba braniti a največjimi žrtvami. Ko gledamo na preteklost, zaupajmo tudi sedanjosti in bodočnostil Prvi boj t zraka Prvi zračni dvoboj je mnogo starejši, kakot bi si utegnili misliti. Do prvega dvoboja v zra« ku namreč ni prišlo v ipunsko-ainerikanski voj« ni v začetku našega B&Jetja, kakor smo do se« daj mislili, ampak se le odigral že sto let prej. Leta 1808. sta se borila dva plemenita gospoda, gospod Le Pique in gospod Graudpr« za naklonjenost lepe primadone pariške opera, Pri tem je prišlo na obeh straneh do osIriM besed. Gospoda sta se nazadnje odločila za dvo» boj. Izbrala sta zelo izviren in pozornost zbuJ jajoč način dvobojevanja. V dveh balonih »ta ste dvignila v zrak nad pariškim dirkališčem Longchamps in sta začela na dogovorjeni sod« nikov znak, ki ga je dal doli na zemlji, • samo« kresi streljati drug na drugega. Gospod Gracd« pre je kmalu prestrelil balon svojega nasprofc« nika, ki je strmoglavil na zemljo in si zlomil tilnik. Sodnik (in verjetno tudi primadona) i« proglasi! za zmagovalca gospoda Grandpreja, ki se je mirno spustil na dirkališče. Riba ▼ kockali Na Norveškem v zadnjem času ribjo maso posuše ln med sušenjem stisnejo v kock*. Prt tem postopku ribje meso nič ne izgubi plode oku< sa, hranilne vrednosti in vsebin« vitaminov. Btb«* ki jih dopoldne vlove, so do večera žo predelana v ribje kocke, ki se ne pokvarijo. 1'oleiiovka, kt tehta 2 do 5 kg v svežem stanju, v neka} urah predelajo v kocko, ki tehla 200 do 300 gramov. Evropski sladkor Letopise« Licbt v nemškeim Magdeburga nt* vaja jiodatk« o nasadih sladkorno rep« v evrop« sitih deželah. V mnogih deželah so so nasadi 1«« tos povečali in v zadnjih meaecih je kazalo, da b« letošnji pridelek zadovoljiv. Iz nobeno delela nI bilo poročil o neugodnem vremenu. Vm keSs, da bo tudi letos Evropa s sladkorjem zadostno pre« skrbljena. Nasadi sladkorne rep« obsegala I»to< (lani v oklepaju): na Slovaškem 19.000 (18.000), Madžarskem 101.000 (100.000), v Belgiji 47.000 (44.280), Danski 41.000 (15.110) Bvedskt 84000 (50.980), Hrvatski 5800 (8050), Srbiji 12.008 (18.000), Bolgariji 20.000 (28.000), fivid «00 (4160), Finski 4000 (3060), Turčiji 48.000 (4S.0O0) hektarjev. Pomanjkanj« vinskih stcklenfa »N. VVlener Tagblafck poroča, da povaureJS« [»manjkanj« stekleni« vinski trgovini vedno vedjf ovire. Mnogo tvrdke ne bodo mogle svojih kov spraviti v promet, če n« bo praznih ntekl»« nic. Najmanj 5% steklenic se tudi v rednih raw merah razbije, zdaj pa iz oddaljenih frontnih odsekov steklenio sploh ni mogoče dobiti. Najved škodo ia ovir pa jiovzroča samovoljno prilaščanj« steklenic, ki se Je zelo razpaslo. Ve« nov tekoči izdelek steklenic lahko provzam« sam« kakih 10 odstotkov srednjega vinskega pridelka. C« na bo mogoč« urediti rednega vračanja praznih uteklo« nic, bo vinska trgovina v vel i kili ležavah. Heraosgeber - Izdajateljii dr. Gregorlj Pečjak, Prpl I. R., profesor v pok. - Schriftleiter - Urednik! France Kremžnr, Jonrnalist, časnikar, n—n J . '1«„