Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 24 Sobota, 21. marca 1936 Leto X) Veliki socialistični proces na Dunaju Vsi obtcienl socialisti možato nastopajo. — Silna morala v socialističnih vrstah. — Obtoženi so ponosni ua svoje delo. Kakor smo že poročali, se je 16. t. m. pred dunajsko poroto pričel sodni proces proti 27 socialistom, ki so kljub klero-fašistični diktaturi organizirali socialistično stranko. Sodno poslopje je zastraženo s policaji, detektivi in žandarmerijo. V sodno dvorano imajo dostop samo nekateri. Tako so prepovedali dostop celo ženi belgijskega ministra s, Vandervelda in predsedniku soc. internacionale de Brockeru, Tako more od inozemskih socialistov prisostvovati procesu samo s. Stivin, podpredsednik čehoslo-vaškega parlamenta. Obtoženci so stari med 30. in 45. letom. Med njimi so štiri sodružice. Zastopani so vsi poklici: novinarji, književniki, advokati, privatni nameščenci, tipografi, elektrotehniki, železničarji, rudarji, kovinarji, stavbinci. Kajti avstrijska socialistična stranka uživa simpatije v vseh krogih. Prvi dan procesa niso zaslišali glavnih obtožencev, »ali vendar so,« kakor poroča beograjska »Politika«, »vsi obtoženci priznali, da se tudi danes kljub prepovedi čutijo socialiste.« Prvi je bil zaslišan železniški kon-dukter Karl Rauscher, ki je priznal, da je često potoval po državi, da je odvračal socialiste od raznih fašističnih organizacij. Kakor poroča beograjska »Politika«, je končal svojo izjavo s temi-le besedami: »Vem, da mi sedaj zavidajo tisoči sodrugov, ker v Avstriji se more izpovedati socializem samo s klopi obtožencev.« Mladi študent Bruno Krajski je izjavil sodnikom: »Mi vsi želimo, da se bodoči dogodki odigravajo v duhu človečan-stva. Toda o tem ne odločamo mi, temveč oblastniki.« Drugi dan zasliševanja se je začel z dramatičnim incidentom. Bivši tajnik socialistične mladinske zveze Roman Felais je razlagal, zakaj je delal za prepovedano socialistično stranko, in pri tem izjavil: »Sedanji avstrijski režim je prišel na nezakonit način na oblast.« Predsednik ga je takoj prekinil, da sodišče ne bo dovolilo obtožen- cem razpravljati o zakonitosti vladajočega režima, Tedaj se je iz občinstva dvignila neka žena in razburjeno vzkliknila: »Vi lahko tu jemljete besedo, toda svobode ne morete zabraniti. Kje je svoboda Avstrije!?« Stražniki so vlekli iz dvorane to ženo, ki se piše dr. Pollak in je žena urednika dunajskega »Telegrapha«. Aretirali so tudi Jochmanovo, bivšo članico centralnega odbora razpuščene socialdemokratične stranke, ker je rekla policajem, da ne bi smeli Pollakove tako nasilno vleči iz dvorane. Po pomirjenju v dvorani je Felais z močnim glasom nadaljeval svoja izvajanja. Rekel je: Avstrijsko delavstvo zahteva iskreno likvidacijo februarskih dogodkov, ki se ne more izvršiti samo z amnestijo, temveč se mora popolnoma obnoviti pravica svobodne politične organizacije in propagande. »Za Avstrijo je centralni problem mogoč napad iz Nemčije. Delavstvo je napram sedanji državi popolnoma desinteresirano, avstrijski delavci bodo pa pripravljeni dati vse za državo, ako se jim vrne svoboda in pravice, ki so jih prej imeli.« Tekstilna delavka Maria Emliart je izjavila: »Sem še vedno navdušena socialistka, socialisti niso prostovoljno prešli v ilegalni boj, temveč ta nam je bil vsiljen.« Brnski konferenci stranke ni ona predsedovala, bila pa je na njej navzoča. Potem je bil zaslišan glavni obtoženec Karl Seiler, bivši odgovorni urednik »Arbeiter-Zeitung«. On je obtožen, da je vodil vse gibanje. Beograjska »Politika« poroča o njegovem zaslišanju: »Zagovarjal se je z izčrpnim in dokumentiranim, skoro dveurnim govorom. Razložil je razvoj avstrijske socialne demokracije pred februarsko revolucijo in njen prehod v ilegalnost. Njegovo razlaganje brez vsake fra-zerske patetike je očitno napravilo globok vtis ne samo na občinstvo, temveč tudi na sodnike.« Seiler je poudaril, da je netočna trditev obtožnice, da se je po februarski revoluciji napravila enotna fronta socialne demokracije in komunistov. Enotne fronte ocialistov in komunistov ni v Avstriji. V delavskih vrstah je vedno živela težnja po edinstvu, toda enotna fronta s komunisti se tudi po februarski revoluciji ni mogla uposta-viti iz načelnih razlogov. Napravil se je nekak pakt o nenapadanju. Toda avstrijski socialisti so ostali zvesti ideji demokracije. Mi živimo in delamo tudi danes, ker je nemogoče čez noč izbrisati organizacijo, ki je štela 700.000 članov. Po udušeni februarski revoluciji so hoteli tako nacionalsocialisti kakor komunisti pridobiti delavce na svojo stran. Ni se jim posrečilo. Ilegalna socialistična stranka je dosegla, da avstrijsko delavstvo ni šlo k nacionalsocialistom. Socialistična stranka Avstrije je kljub svoji ilegalnosti glavna trdnjava proti nacionalsocializmu. Spomina na 15letno vladanje avstrijske socialne demokracije na Dunaju se ne da nikdar izbrisati, Te dni je angleški kralj Edvard Vlil. obiskal delavce v Glasgovu in ob tej priliki izrazil željo, da bi angleški delavci dobili isto tako lepe občinske stanovanjske hiše, kakor jih je zgradila socialna občinska uprava na Dunaju. Po februarski revoluciji se slabša gmotni položaj avstrijskega delavstva in že to sili njega, da dela v socialistični stranki, čeprav je prepovedana. Fašizem na svetu je že šel preko svojega viška in ta proces ne bo ostal brez posledic tudi za Avstrijo ne. Kriza demokracije je v znatni meri prebrodena. Napredek demokracije se ne bo ustavil tudi ne ob avstrijskih mejah. Ko bo Avstrija spet svobodna, se bodo delavci borili za njeno samostojnost proti vsakemu neprijatelju. Avstrijska socialna demokracija je edina garancija, da v Avstriji ne bodo zavladali niti Habsburžani niti Hitlerjevci. O nadaljevanju tega procesa, ki vzbuja z možatim in resnim nastopanjem obtoženih socialdemokratov najgloblji vtis po vsem svetu, bomo še poročali. Kal ie z nabavo premoga d. z. in zapo-slenfem rudarjev v Dravski banovini? Iz Beograda prihajajo vesti, da naročila premoga za državne železnice pri rudnikih v Dravski banovini ne bodo povišana. To znači, da so bile vse vloge, prošnje, resolucije, delegacije in deputacije zastonj. In to znači tudi, da bo s tem rudarsko delavstvo v Dravski banovini izpostavlje- no redukciji in še hujšemu praznovanju ter s tem v zvezi še večji bedi, kakor je bilo do sedaj. 40 milijonov Din dolguje država osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, kakor so ugotovili na prvi seji I nove imenovane uprave. Mednarodna sodalistiina konferenca v London Na predlog angleške delavske stranke je bila sklicana v London konferenca druge internacionale, ki se je sestala dne 18. t. m. Konference se je udeležil tudi senatni predsednik čehoslovaški s. dr. Fr. Sou-kup. Dnevni red je mednarodni položaj v Evropi, ki ga je povzročila Nemčija s tem, da je kršila mednarodne pogodbe in nevarno ogroža mir v Ev- ropi' • • 1*1 Udeležencev na konferenci je bilo nad 200. 50.000 kmetiških delavcev dobi zemlio v Španiji Španski državni predsednik je podpisal naredbo, po kateri se razdeli zemlja veleposestev med 50.000 kmetiških delavcev. Čehoslovaška zaposli delavce v Rusiji Med Čehoslovaško in Rusijo je bila sklenjena pogodba, po kateri dobi 50.000 čehoslovaških delavcev zaposlitev v Rusiji. V prvi vrsti gre za kvalificirane delavce, kar pomeni vsaj majhen odtok velikega števila nezaposlenih na Čehoslovaškem. V borbi s kapitalisti ali spor z Nemčijo Če pomislimo, kako velika je tekma v oboroževanju in kako zvito se zamotavajo mednarodni politični odnošaji, pač ne moremo imeti drugačnega prepričanja, kakor, da je kapitalizem tista tajna sila. ki hoče na vsak način pognati narode v klanje. Kakor je jrovedal Litvinov, je v osemnajstih mesecih tretja huda kršitev mednarodnih pogodb ta. ki jo je zakrivila sedaj Nemčija. Nikdar se pa ne nastopi odločno v varstvo mednarodnih pogodb. Tega mora biti konec. Ob vsakem takem zapletljaju pa opažamo, kako frfotajo razni kapitalistični emisarji iz dežele v deželo in — spletkarijo. V Londonu se sedaj posvetujejo, kako bi rešili nemško zadevo, toda nikamor ne pridejo. Zdi se, da se bodo sicer zedinili na tele točke: o krivdi mora sklepati haško sodišče, odobriti se mora lokarnska pogodba, omejiti se mora kršitev pogodbe (Nemčija ne sme pošiljati več vojaštva v Porurje in ga utrjevati), določiti se morajo splošni pogoji za pogajanja z Nemčijo in določiti baza pogajanj. Francija zahteva, da Društvo narodov obenem obsodi Nemčijo, kakor je »obsodilo« Italijo zaradi napada Abesinije ter vse jamstvo proti napadu Francije ali Belgije. Razumljivo ie. da Nemčiji nihče ne more zaupati, ki j>rav sedaj gradi po belgijski vesti 20.000 bojnih letal. Nemčijo zastopa na razgovorih Ribentrop. Nedvomno bodo razgovarjanja trajala precej dolgo, ker ni enotnosti med velesilami ter je jako verjetno, da obramba mednarodnih pogodb zvodeni, kakor ie zvodenela v sporu med Japonsko in Kitajsko ali Italijo in Abesinijo. Po mneniu. mednarodnih krogov se bo mogla vršiti konferenca o Hitlerjevih mirovnih pogojih šele meseca maja v Bruslju. -a., 4o Zagonetka je. ali zmagajo kapitalisti ali diplomati, vojna ali mir in varnost miru. Iz notranje politike Beograd, 18. marca 1936. Senat bo seveda proračun sprejel. Bodo ga kritizirali, bodo v debati politizirali, toda vlada je svoje zmage tudi v senatu sigurna. Drugače tudi biti ne more. Kako bi se sicer rešil konflikt, če bi bil proračun sprejet v Narodni skupščini, propadel pa da bi v senatu. Kje je v ustavi, ki jo vsi čuvajo, za tak primer kaka določba? Sedaj pa zatrjujejo še vedno vsi. da so čuvarji zadnje ustave in da je ne bodo menjali, niti kršili. Po sprejetem proračunu pa se bodo pač raz-govarjali naprej. Arnautovič čaka s svojimi pristaši sodbe in kazni. ki. Po tem streljanju smo kar malo pozabili na hrvaško vprašanje kot izključno nacionalni problem, šele Maček nas je zopet zdramil, ko je napisal kmetom nekaj gospodarskih naukov. Čemu bi morali biti kmeti deležni izsledkov civilizacije in tehničnega napredka. Lan naj zopet raste po njivah, tarejo naj ga v zimskih večerih in sami naj si delajo oblačila. To .ie po Mačkovem mišljenju najboljša rešitev obupnega položaja njegovih seljakov. Sicer pa se veliko govori o demokraciji, o političnih svoboščinah in glasno zatrjujejo govorniki od JRZ, da ima ravno ta stranka svojo živ-Ijensko upravičenost le, kolikor za- govarja demokratizacijo naših notranjih političnih prilik. Nekateri ploskajo temu in takemu zagotavljanju. Ko bo proračun pod streho, tedaj bo nastopilo politično zatišje. Narodna skupščina bo imela časa. da pripravi novega materijala. Rudarji protestestirajo Protest radi ukinitve § 219 obrtnega zakona za rudarje Trbovlje, 19. marca. Veliko ogorčenje je v revirjih povzročila vest, da se z. novim finančnim zakonom namerava ukiniti S 219 obrtnega zakona pri rudarjih. Ni dovolj, da rudarsko delavstvo neznosno trpi vsled neprestanega praznovanja in brezposlice' se ga hoče sedaj, na ljubo bogatim podjetnikom še prikrajšati na socialnih pravicah, ki jih uživa vse ostalo delavstvo. In vendar je izvrševanje rudarskega poklica združeno z največjimi opasnost-mi za zdravje in življenje zaposlenega delavstva! Zato je ukinitev pravice do ene tedenske mezde v slučaju obolenja tem bolj krivično. Članek, ki je izšel v »Delavski Politiki« od srede, je spravil rudarje na noge. Bila pa je »Delavska Politika« tudi edini list v naši državi, ki je nastopil v obrambo pravic naših rudarjev, dočim so vsi drugi listi o tem nezaslišanem podvigu rudarskih baronov ali molčali ali pa so ga objavili brez vsakega komentarja, kot da bi se ne bilo sploh ničesar zgodilo. Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije je na hitro roko sklicala se- stanek zaupnikov, ki je sklenil naslednjo protestno resolucijo in jo poslal vladi: Rudarski delavci, zbrani na sestanku Zveze Rudarjev Jugoslavije, dne 19. marca 1936 v Trbovljah, najodločneje protestirajo proti temu, da se ukine veljavnost § 219 obrtnega zakona za rudarsko delavstvo. S to odredbo je postalo rudarsko delavstvo v Jugoslaviji delavstvo druge vrste v pogled uživanja socialnih pravic in bo utrpelo veliko gmotno škodo. S to odredbo se je delavstvu, ki opravlja najnevarnejše posle in je najbolj ogroženo na svojem zdravju in življenju vzelo pravico, ki jo ima ostalo delavstvo v slučaju obolenja ali nezgode. Rudarsko delavstvo vrši točno svoje dolžnosti do države, zato pa tudi odločno zahteva, da zakoni, ki ščitijo rudarsko delavstvo, ostanejo neokrnjeni in se točno izvajajo. Rudarsko delavstvo ima vtis, da je izšla ta nesočijalna odredba samo' na ljubo rudarskih podjetnikov na škodo rudarskega delavstva, ki že leta prenaša pomanjkanje in bedo. Zahtevamo, da se izvajajo vsi so-cijalnopolitični zakoni dosledno in da se zaščiti posebno rudarje za slučaj bolezni ali nezgod. Trbovlje, dne 19. inarca 1936. Predsednik: Zapisnikar: Pliberšek 1. r. Gorjanc 1. r. Jeseniško delavstvo brani svojo eksistenco Krvava Španija? Reakcionarno časopisje poroča o strašnih krvavih dogodkih v Španiji. Upori,, demonstracije, požiganje cerkva, pobijanje duhovnikov, rušenje samostanov itd. Strašne so torej razmere v Španiji! Prav te dni je pa imela španska vlada sejo, na kateri je poročal notranji minister, da vlada v vsej Španiji popolen mir. Reakcionarno časopisje zvrača vso krivdo na socialiste in komuniste. Komunisti v Španiji nimajo razvitega gibanja. Torej ostanejo le še zločinci socialisti, čeprav je bil minuli teden napaden v revolverjem voditelj socialistov Caballero v Madridu samem. Neverjetnost in neresničnost teh vesti pa nam dokazuje tudi poročanje samo, ker poroča, kljub obrekovalnim naslovom, večinoma le o bojih med desničarji in anarhisti. V teh bojih pa gre najbrže za izvedbo agrarne reforme, ki se ji fevdalna in klerikalna veleposest upirata. Borbe so nadalje rajumljiva posledica stoletnega terorja in izkoriščanja. Čudno je le, da je narod toliko časa trpel grozovite socialne in politične razmere. Reakcio-narci bi torej že morali razumeti, da se vsak narod, čim se mu dovoli svoboda instinktivno, ne organizirano, skuša otresti svojih tlačiteljev, do česar ima vsaj moralno pravico. StraSna slika zdravstva na Ogrskem Najbogatejša dežela — ognjišče tuberkuloze. Kako strahovito pustoši tuberkuloza na Ogrskem, poroča list »Or-szagiit«. Vsako leto umrje za tuberkulozo na Ogrskem 20.000 oseb, okoli 60.000 jih je pa hudo tuberkuloznih, ki lahko oku/ujejo okolico. Potrebovali bi za bolnike 20.000 postelj po bolnicah, imajo jih pa le 4000. Toda še te postelje se ne porabijo, ker bolniki ne morejo plačati oskrbnine in zdravljenja. , Na Ogrskem razsaja tuberkuloza izredno hudo in je vzrok temu slaba prehrana in sploh socialne razmere. — Tako se godi v bogati kmetiški deželi — narodu. Povodom razprav o državnem proračunu se je zvedelo, da namerava država razširiti državno železarno v Zenici in odpovedati svoja naročila pri K. I. D. na Jesenicah, ki je dose-daj dobavljala železniške tračnice in drug železni materijal za državo. S tem v zvezi se je tudi govorilo o de-montiranju celih oddelkov jeseniške tovarne, ki naj bi se prenesli v Zenico, na Jesenicah pa naj bi ostali samo še manj pomembni oddelki za drobno robo. Radi tega naj bi bilo odpuščeno več ko polovica jeseniškega delavstva. Nič čudnega, če se je radi tega polastilo jeseniškega delavstva in vsega prebivalstva veliko razburjenje in da je skušalo podvzeti korake, da bi se ta nesreča, če že ne preprečila, vsaj omilila. Dravska banovina šteje med pasivne pokrajine in je gosto obljudena; prebivalstvo se večinoma preživlja od obrti in industrije, ki pa zadnja leta vedno bolj peša. Brezposelnost in beda je velika. Veleindustrija se umika v notranjost države, naročila premoga se oddajajo premogovnikom v ostalih pokrajinah, produkcija se je zmanjšala za dve Spor med Jesenicami in Zenico tretjini. Govorilo se je celo o ukinitvi železniških delavnic v Mariboru in njih premestitvi v Kraljevo. Vrhu tega zdaj še Jesenice. Kaj bo z našim brezposelnim delavstvom? Sedaj izjavljajo merodajni krogi, da ne preti Jesenicam nobena nevarnost, češ, da bodo vse naše železarne, skupno z razširjenim podjetjem v Zenici, zmogle kriti komaj 72 odst. domače porabe. Ako je stvar taka, potem bi seveda bilo vsako razburjenje odveč, ‘c. .v. Neumnost je, ako kdo očita delavstvu na Jesenicah, da se bori proti Zenici v interesu g. Westna. Delavstvo se bori in protestira, ker brani svojo eksistenco, o g. Westnu pa pravijo, da bo pri zeniškem podjetju itak soudeležen. Torej bi se z vso upravičenostjo lahko trdilo, da se tudi Ze-ničani bore za interese g. Westna. Po tem, kar smo zgoraj rekli pa je jasno, da ni niti eno, niti drugo res. Gre za vsakdanji kruh jeseniškega delavstva in njihovih družin, za njihovo eksistenco, Tu je razburjenje vsekakor upravičeno. Norveška delavska vlada za nezaposlene (I.I.) Prvič je bil predložen dne 13. januarja norveškemu parlamentu proračun, ki ga je izdelala delavska vlada sama. Za pobijanje krize se nahaja v proračunu 88.4 milijone kron, to je 46.1 milijonov več kakor je predlagala prejšnja liberalna vlada in 18.8 milijonov več, kakor je končno dovolila na pritisk delavske stranke. Proti proračunu so se upirali konservativci, vendar pa je bil 15. februarja z veliko večino, s 109 proti 30 glasom, sprejet. Iz tega je razvidno, da je kmetiška stranka odločena, še dalje podpirati delavsko stranko kljub napadom konservativcev. Iz Afrike nii novega Na severnem eritrejskem bojišču ’ se bije na črti Aksum-Makalle ljuta bitka, na kateri so najbolj udeležene Kasove čete. Na južnem bojišču se Italijani pripravljajo na ofenzivo. Abesinski vojskovodja ras Nasibu je bil bolan in je že okreval. Abesinci trdijo v svojih poročilih, da mirovnih pogajanj še ni. Vendar je verjetno, da posreduje kapitalistični agent Rickett, ki je obiskal Mussolinija in je sedaj odšel v Abesinijo. sr?*' &T- V zadnjem času zlasti angleško časopisje obsoja vojevanje v Afriki ter očita Mussoliniju, da tako divjaške vojne že ni bilo od tridesetletne vojne. Italijani porabljajo strupene pline in so povzročili mnogo smrtnih slučajev med civilnim prebivalstvom. c,.;*« m-a ji * ■*..—— ^ SMS* Proti habsburškim spletkam Rodbina Habsburžanov prebiva v Belgiji na graščini Stenockerzel. Po azilnem pravu, ki ga uživa v Belgiji, se ne. sme politično udejstvovati. — Graščina pa je postala središče habsburške propagande. Vodstvo belgijske delavske stranke je te dni poslalo protest predsedniku vlade, v katerem opozarja na določbe, ob katerih se je Habsburžanom dovolilo gostoljubnost. »Cesar« Oton je nedavno podal časnikarju izjave, ki so v ostrem nasprotju z voljo velesil, ki žele ohranitev miru. »Pomenijo«, pravi protest, »jasno grožnjo miru v Evropi ter utegnejo povečati vojno nevarnost.« Belgijska ‘ delavska^ stranka vloži v tem pogledu protest tudi v parlamentu. Poročiti se more samo, kdor dokaže, da je plačal vse davke. Tak odlok je izdala afganiska vlada v Kabulu. B. Traven, BombaZ II. Knjiga Prevaja Talpa 63 Zato na tudi ni bila nikaka puritanka, nego je bila hčerka stare špansko-mehikanske rodbine. V puritanskem okolju pa taki nazori ne rasto, in če sc pojavijo, se zde vsem zoprni. Neki dan je prispel senu mlad Amerikancc. Imel je prav lepo mlado ženo in ljubke otročičke. Bil sem povabljen k njemu na kosilo. Pred jedjo in po jedi je molil in v nedeljo nikoli ni pozabil, da bi ne odšel z ženo v ameriško cerkev. Ko me je poprosil, naj mu razkažem mesto, mi je rekel: »Slišal sem, da je v teh deželah to in to. Kje pa se to vidi?« Pokazal semi mu in obiskal je več kakor eno senjorito. Ko pa je odpotoval zopet v domovino, mi je rekel: »To je res strašno nemoralna dežela. Bogu bodi hvala, da kaj takega pri nas ni dovoljeno.« To je bila seveda laž. Kajti tam je vse dovoljeno, kar je zoper naravne človeške nagone. Zato pa se dogajajo tamkaj posilstva žensk in otrok, poroke enajstletnih deklic s petdesetletnimi bogataši, ki se potem po osmih tednih zopet razdro. Zato se plazijo tamkaj v večernih in nočnih urah ženske in dekleta po stranskih ulicah. Zato bo-luje tam od sto moških najmanj petnajst in od sto žensk in deklet osemnajst na strašnih boleznih, ki razsajajo in klijejo v temnih stranskih ulicah. Nato pa izdado Amerikanci milijone in milijone dolarjev, da bi zaustavili te bolezni, o katerih se sramujejo govoriti, medtem ko bi sto tisoč dolarjev zadoščalo, da bi jih omejili na najmanjšo mero; ljudem bi morali samo nuditi priložnost, da sj sredi štirih razsvetljenih sten voščijo dober večer, da imajo na razpolago vodo in milo in da smatrajo vso zadevo za prav tak obrat kakor plačano postrežbo v bolnici, parno kopel ali masažo. I oda če bi na vse to gledali s takega naravnega in zdravega stališča, potem bi seveda stare tercijalke. kastrirani pridigarji in maziljeni oznanjevalci zlatih pravil ne imeli nobenega opravka več. In kam potem z njimi? Da bi jih zakopali kar v zemljo, m mogoče, čeprav bi pri temi niti ne muknili, ker so še za to presuhoparni in brez krvi. Vsaka senjorita je govorila po vec jezikov. Tiste, ki so znale le španski, so imele le tnalo uspeha. Zadovoljiti so še morale s peoni, toda ti revni tiči zmorejo naložiti v tako podjetje le prav majhne zneske, lake neizobražene senjorito so stanovale v najoddaljenejših predelili, kjer so bile sobe najcenejše in najenostavneje opremljene in kamor so prihajali godci le izjemoma, če je bila konkurenca drugod le prevelika. V teli predelih so bile senjorito tako enostavno oblečene, da bi lahko odšle takoj v mesto in bi nikjer ne vzbujale pozornosti. Dohodki so komaj zadoščali za šminko in puder; pač pa so imele vkljub temu vso vodo. milo, antiseptično raztopino in za vsakega obisko- valca svežo brisačo. Kajti gost, ki jo šel pravkar mimo, bi utegnil biti nadzornik zdravstveno komisije: taki nadzorniki so često prihajali k senjori-tam, jih povprašali po zdravstvenem izkazu ter si ogledali vse priprave za snažnost. Pudra, šminko in parfuma ni bilo treba imeti v redu, toda vse ostalo je moralo biti v predpisanem rodu, sicer so prišle v karanteno in te so se bolj bale kakor globe ali zapora. Suženjstva tu no poznajo. Vsaka senjorita jo svobodna in smo zapustiti hišo, kadarkoli želi. Nihče jo no zadržuje, češ. da mora poplačati še dolgove, hrano ali perilo. Stanovanje morajo plačevati za teden dni naprej. Tista, ki ga ne plača, ga mora zapustiti. Če pa zasačijo katero, da lovi moške na cesti, pride v karanteno. Za lastno zabavo pa se sme vsaka sprehajati po cestah, kolikor je jo volja in kadar je je volja. V »zlatem« predelu, kjer se bleščijo vsa plesišča v lesketajoči se hiši, stanujejo Francozinje. Govore pa strašno hitro francoščino in vse ti prisegajo, da so iz Pariza. Toda več kakor polovica jih ni nikoli videla Pariza, nego so prišle iz Londona, iz Berlina, iz Varšave, iz Budapešte, iz Petrograda ali pa iz most, ki so še bolj oddaljena od Paijza. Nobena izmed njih ni dobila dovoljenja, da pride sem, kajti damam, ki se ukvarjajo s to častivredno kupčijo ali ki se nameravajo z njo ukvarjati, no dovoljujejo vselitve. Toda vse so tu iu vse so so tudi vselile. Vsaka z drugačno zvijačo. (Dalje prihodnjič.) Kam Jadra Ogrska! Soc. poslanec Hugon Payr svari. »Prager Presse« poroča: »Ogrska javnost ni o smeri vladne politike informirana« — je poslane izjavil v interpelaciji — »in često se ji zdi, da ministrski predsednik sam tiplje po temi ter zaradi tega javnosti ne informira. Bati se je« — je izjavil dalje —, da skuša ministrski predsednik svoje rasnozaščitne ideje uporabljati tudi v zunanji politiki«. Omenjuje najnovejše dogodke, je rekel poslanec Payr, da je Hitler s svojo zadnjo akcijo zagnal v evropski sod smodnika iskro. »Mi ne smemo našega položaja še s tem otež-kočati, da akcijo Hitlerja javno odobravamo in naša simpatija do Nemčije ne sme biti tako velika, da bi podpirali politiko, ki utegne voditi do povečanja nemške države.« T v /p •18 w ?r-—SSK? pere vse Ali se bo pomagalo rudarjem! Sanacija bratovskih skladnic in paragraf 219 V naših rudnikih so začeli sanirati Bratovsko skladnico s tem, da so vzeli s februarjem t. 1. 480 vpoko-jencem doklade k pokojninam, ki so se priznavale rodbinam, katerili eksistenca je bila ogrožena, v najvišjem znesku 270 Din mesečno. Za bodoče mesece se najavlja ponoven zdravniški pregled vseh vpo-kojencev. Uporabljaje. strožja merila pri zdravstvenih pregledih, hočejo jemati pokojninske rente še v večjem obsegu. V zvezi s tem gre čez naše rudarske revirje že dalje časa globoko vznemirjanje. Na neštetih zborovanjih so pretresale rudarske strokovne organizacije vseh smeri položaj in zahtevale, da se že izvede enkrat resnična sanacija bratovskih skladnic, ki pa je mogoča le, če se uvede v to svr-ho specialna trošarina na vso domačo produkcijo premoga in rudnin. Iz neštetih zborovanj strokovnih organizacij so prihajale na zainteresirana ministrstva, predvsem seveda na ministrstvo za šume in rude resolucije, ki predočujejo nujnost in ne-odložljivost te sanacije. Rudarsko delavstvo je pričakovalo, da si bo izposloval gospod minister za šume in rude v finančnem zakonu za 1. 1936-1937 pooblastilo, da sme izboljšati obstoječo nezadostno uredbo o sanaciji bratovskih skladnic. Med amandmani ministrstva za šume in rude pa žal ni takega pooblastila. Ali se bo to popravilo v senatu? Vsem so znane težke nesreče, ki se v naših rudnikih vse češče dogajajo. Imena Kakanj, Rtanj, vzbujajo spomine na stotine smrtno ponesrečenih rudarjev. Na kongresu Delavskih zbornic smo slišali, da je bilo v 10 letih na področju treh bratovskih skladnic (ljubljanske, beograjske, sarajevske) 574 rudarjev smrtno ponesrečenih. 3083 težko poškodovanih, 42.823 lažje poškodovanih.' O tem smo mnogo pisali in marsikje so visele tudi črne 'zastave. Rudarsko delavstvo ve, da se nesreče v rudnikih ne bodo dale nikdar popolnoma preprečiti, je pa na drugi strani prepričano, da se proti njim ni storilo tega, kar se proti njim storiti da. Mišljenja je pa, da nalaga nam vsem prava pieteta do žrtev rudarskega poklica, da bf izposlovali rudarjem čimprej na načelih moderne socialne politike sloneč rudarski zakon, boljšo inšpekcijo rudnikov in moderne rudarsko-policijske predpise, ki naj ščitijo do največje mere možnosti zdravje in življenje rudarjev. Rudarsko delavstvo ve, s kakšnimi težavami se ima boriti pri nas zakonodajni aparat. Zato je pričakovalo, da se bo načelo to vprašanje s pooblastilom v finančnem zakonu. Vendar takih pooblastil med amandmani ministrstva za šume in rude ni. ' a 'el Častna zadeva delavstva in njegovih strokovnih organizacij in vse javnosti pa mora biti, da bodo poskrbele, da ostane to poslabšanje v.. v življenju ne bo izvajalo. •■rf .it: Bivši bojeviti grški terij Venizelos V sredo, dne 18. t. m. je v Parizu umrl za pljučnico grški politik Elev-terij Venizelos. Mož je bil doma na otoku Kreti. Rojen je bil 23. avgusta 1864 v Murniaesu pri Kaneji. Po poklicu je bil odvetnik ter se nastanil na Kreti. Že 1887 se je pridružil pro-titurskemu gibanju. Kreta se je končno tudi združila z Grčijo. Venizelos je postal kot Grk voditelj nacionalne opozicije ter postal 1910 predsednik vlade. V narodu je imel vedno več zaslombe. V zunanji politiki se je ba-vil zlasti z balkansko zvezo proti Turčiji (1912). Pred izbruhom svetovne vojne je bil predsednik vlade in vojni minister. Ob pričetku vojne je odstopil ter sodeloval osebno v akcijah v prid velike antante. Leta 1920 je odšel v Francijo in se vrnil v Atene šele 1923, ko je prikipela borba med republikanci in monarhisti do vrhunca. Zopet je prevzel vlado re- Teoriju je sposobna, da prevzame množice, kakor hitro se obrača na človeka in na človeka se obrača, kakor hitro postane radikalna. Biti radikalen, se pravi, stvar zagrabiti Pri korenini. Korenina za človeka je pa človek sam. K. Murx. republikanec Elev-mrtev | pulike, dokler se ni naveličal politič-I nega boja. Zadnja njegova akcija je bila znana krečanska vstaja, ki se je vnela po grškem otočju in severni Grčiji in so v njej zlasti mornarji sodelovali. Ustaja je bila s silo zadušena in Kondylisova vlada je pripravila tla za obnovitev monarhije. Venizelosa je novi režim pomilostil,* a se ni vrnil domov, pač pa podal izjavo, da priznava novi režim, da se dežela končno pomiri Novo predsedstvo SUZOR-a Dne 16. t. m. je imelo imenovano ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu prvo sejo. Na vrsti je predsednik iz delodajalske skupine, ker je bil prejšnji predsednik iz delojemalske. Za predsednika je bil izvoljen Marko Bauer (15 glasov, Carnelutti 7), tajnik Zveze industrijcev: za prvega podpredsednika Vilim Pfeifer iz Zagreba, za drugega podpredsednika Mijo Miro-vič iz Niša. Novi predsednik ni novinec v upravi socialnega zavarovanja. Blagoslov kartelov Za gospodarsko politiko, ki bo t korist delovnega ljudstva! I j« : utf- O m Karteli so orožje kapitalistov, ki razdeljuje kontingente produkcije svojim včlanjenim podjetjem. To je dodeljuje, koliko sme, to ali ono podjetje producirati, da s svojimi izdelki ne pritiska na prodajne cene. Produkcija se razdeljuje tako, da dona* ša čim več dobička v splošnem ter se večkrat dajejo tudi premije v tej ali oni obliki podjetjem, ki bi zaradi omejitve terpela. Karteli določajo tudi cene. Posebno važno pa je za delavstvo, da karteli regulirajo tudi delovne razmere. Če je jim zde kje previsoke plače delavcev, dodele podjetjem manjši kontingent izdelkov. Tako nastane kriza v podjetju ali industriji in pritisk na plače, znižavanje teh je logična posledica. Važen faktor v po-likiti kartelov so tudi davčne in carinske razmere v posameznih državah. Kjer so ta bremena manjša, tam je bolj ugoden teren za izkoriščanje. Jasno nam to potrjuje tudi novosadsko zborovanje čevljarjev. Tam so ugotovili, da dobiva tovarna Bata (ki je sama članica kartela) surovine po 30 do 35 Din, dočim morajo čevljarji plačevati iste surovine po 60 do 70 Din. Le deloma opravičuje razliko v ceni, da je prodaja na debelo zvezana z manjšim rizikom, kakor prodaja na drobno. To je delo kartelirane usnjarske industrije. Prav isto velja za vso ostalo veliko industrijo, ker je večinoma inozemska in ureja gospodarsko politiko od zunaj. Posledica te politike je tudi grozna eksploatacija države in narodnega gospodarstva, o kateri smo že nekajkrat poročali in navajali zglede. Pri nas v Sloveniji tožimo prav mnogo o krizi v premogovni industriji. Kriza v lesni industriji je posledica sankcij, ki ima bolj daljnje, končno pa enake vzroke. Kfifco v riidafršlNH pa čuti naše delavstvo občutno. Zato smo imeli že celo vrsto anket, protestov, sc sklicevali na krivico in' 'na bedni položaj rudarjev in rudarskih rodbin, ki takorekoč, jzumjrajo. Toda povsod smo našli ’ gluha ušesa. O kakšnem kartelu, ki bi dekretiral našim premogovnikom kontingent, ni bilo nikjer in nikdar govora. Niti omenil ni tega nihče. Toda kljub temu obstoja sum, da tudi v premogovni industriji obstoja kartel, ki določa usodo naših premogarskih delavcev. Zakaj, premoga se še vedno mnogo potrebuje pri nas in v sosednjih deželah. Vemo tudi, da je Trboveljska družba zaslužila milijone in milijone v zadnjih petnajstih letih, kar se je morda zdelo kartelu preveč, da je omejil produkcijo naših premogovnikov, K nam in v naše sosednje dežele uvažajo iz mnogo bolj oddaljenih dežel mnogo premoga, ki je le deloma boljši kakor naš. Produkcija in transport tega premoga ni cenejši, toda kljub temu -naš premog — ni konkurenčen. Kje je torej vzrok? Najmanj, kar lahko sklepamo iz vsega tega je, da se razvoj našega rudarstva, ne le glede premoga, ampak sploh umetno ovira s stališča kapitalističnih dobičkov. Sila kartelov je tajna, je močna. Zato o njej ne govore ne kapitalist^ in ne odgovorni faktorji v državi, pač pa iznašajo jalove izgovore, češ, ne moremo, ne gre itd. S to politiko kapitalizma so tesno v zvezi tudi splošne socialne razmere in katastrofalna razlika med cenami kmetiških pridelkov in industrijskih izdelkov. Slekli so nas in še nas slačijo. Kdaj vstane človek, ki pove, da je to krivica? Kdaj se zbudi delavstvo in zahteva novo zdravo gospodarsko politiko v interesu delovnega ljudstva? Indijski socialisti za svobodo Indije Drugi kongres Socialistične stranke 18. januarja je razpravljal o politiki indijskega kongresa. Predvsem ga treba izpremeniti, da postane resnična protiimperialistična korporacija po svoji sestavi: v njem je potrebno zastopstvo delavcev, kmetov in drugih izkoriščanih razredov po njih razrednih organizacijah. Namen parlamenta bodi: popolna neodvisnost v zmislu odcepitve od britske svetovne države; vsa oblast delovnim plastem (vključivši duševne delavce); nacionalizacija glavnih industrij, rudnikov in bank; odprava veleposesti; > priskrba zemlje onim, ki jo obdelujejo, odpis dolgov kmetom in delavcem; odprava indijskih kneževin. Akcijski program parlamenta naj ima’ glavne progra-matične zahteve: organiziranje de- lavcev in kmetov in drugih izkoriščanih na podlagi njih gospodarskih zahtev v njih razrednih organizacijah ter podpiranje njih boja za osvoboditev vsakršnega izkoriščanja. Glede nove ustave izjavlja kongres s poudarkom, da je neopustljiva pravica indijskega naroda, da si sam določa določbe svoje lastne ustave. Konferenca je izjavila, da je v Indiji nujno potrebno, da se združijo vse protiimperialistične skupine in izvo-jujejo popolno osvoboditev izpod imperialističnega gospodarstva ter poudarja ponovno sklep, da hoče napore v tej smeri nadaljevati. .v v Širite ..Delavska Politika" I Čehoslovaška socialna demo- krači ja 1935 UspeSno delo Čehoslovaška socialna 'demokracija se giblje in napreduje v sedanjem političnem in gospodarskem kaosu zaradi svoje izredne previdnosti v taktiki in strategiji ter odločnosti. Najpomembnejši je boj za demokracijo v deželi, ki je obkoljena od fašističnih sosed. Porajajoči se fašizem na Čehoslovaškem je doživel dva težka poraza. Prvič pri parlamentarnih volitvah maja 1935, v katerih je socialna demokracija dosegla znatno zmago, fašizem pa je obtičal v nepomembnem kričaštvu. Drugič je zmagala meseca decembra pri volitvi novega predsednika republike politika socialne demokracije, ko je bil izvoljen novi predsednik, predstavnik demokracije, kakor vsa javnost priznava, pod odločnim vplivom socialne demokracije. Fašistično gibanje na Čehoslovaškem je s temi dogodki izgubilo tla za daljšo dobo let. Čehoslovaška socialna demokracija ima po vsej državi okoli 6000 organizacij. Stranka je druga najmočnejša stranka na Čehoslovaškem in je danes močnejša, kakor je bila pred komunističnim razkolom 1920. Izvršni odbor stranke je pismeno pozdravil novega predsednika republike. Dr. Beneš se je zahvalil za pozdrav in poudaril v zahvali velike zasluge socialne demokracije za narod ter obljubil, da bo sam vedno delal v duhu Masaryka za blagor demokratične republike in za interese ljudstva. Diplomatično nastopan,e stranke, ki načelno zametava vsakršno pustolovščino, je obvarovalo republiko pred mogočimi notranjimi pretresljaji in zunanjepolitičnimi nevarnostmi ter s tem dokazalo veliki pomen močne socialne demokracije z ozirom na Če-hoslovaško in za vso srednjo Evropo ter svetovni mir. Glavna zasluga socialne demokracije je dobro in obsežno socialno skrbstvo za žrtve gospodarske krize. Po nje iniciativi je bil sprejet najboljši sistem sveta o bolniškem, starostnem, pokojninskem in nezgodnem zavarovanju. Nje ministri so izvedli podpiranje nezaposlenih in mnogo prehranjevalnih akcij na državne stoške. Pri javnih delih je bilo zaposlenih okoli 500.000 delavcev. Zadolženim delavcem in bajtarjem se je izvršena prodaja ali izterjava zakonito ukinila. Stavbni obrti pa so se dovolili ceni krediti in davčne olajšave, da se pospeši stavbstvo. Pomembno je, da so lani na Čehoslovaškem delavske kolektivne pogodbe dobile pravovarstvo in obveznost, neodpovedljivost mezdnih in sicer kolektivnih pogodb. Izvedena je bila tudi sanacija bratovskih sklad-nic, kar je zlasti zasluga ministra s. ing. Nečasa. Sprejet je bil zakon proti neopravičenemu ustavljanju obratov ali velikemu odpuščanju delavcev. Vršila se je vztrajna borba proti znižavanju mezd in za skrajšanje delovnega časa, kar je v veliki meri tudi uspelo. Izpopolnjeno je bilo obrtno nad-zorništvo od 34 na 35, da se poostri nadziranje izvajanja socialne politične zakonodaje. V mladinskih azilih za 14 do 20-letno mladino se je izvedla bistvena reforma. Ti zavodi so postali obenem vzgajališča. Na Čehoslovaškem ima soc. dem. stranka tudi zvezo bajtarjev in malih kmetov. O božiču je zveza imela svoj kongres v Pragi. Kongresa se je udeležil centralni tajnik stranke s. Dundr. Ta zveza ima okoli 6000 članov v 332 skupinah po vsej republiki. Socialna demokacija je ustanovila svoj sanatorij »Zdrava generacija« v Františku s 150 posteljami. V tem zavodu se bo krepila mladina, ki je nje zdravje ogroženo. Sanatorij bo obratoval celo leto. Zavod je obenem vzgajališče pod strokovnim vodstvom. Jako lepa je soc. dem. telovadna organizacija, ki obstoja iz 1343 društev s 138.952 člani. Te organizacije se pa ne bavijo samo s telovadbo in športom, marveč tudi s kulturnim delom. Organizacija ima (1934) 27.625 izobraževalni sekcij. Priredila je 3362 razgovorov, 2515 predavanj, 12.035 nagovorov na telovadce, 3867 gledaliških predstav za dorasle in otroke, 1462 predstav s pupami, 1033 propagandnih večerov, 749 večerov za naraščaj, 817 otroških zabav, 1446 poučnih izletov in 729 roditeljskih zborovanj. Vzgojno delo je opravljalo 737 delavcev, 184 uradnikov, 27 učiteljev in drugi. Knjižnice organizacije štejejo 17.106 zvezkov, od katerih je bilo izposojenih 55.606. Socialna demokracija je v čeho-slovaški republiki opravljala večinoma socialna in kulturna ministrstva. Kot delavska stranka in druga najmočnejša stranka v republiki ima pravico do teh ministrstev. Pa tudi v političnem oziru je bila stranka so-odločujoči faktor. Te vrstice naj se smatrajo le kot splošen pregled o veličini in uspehu čehoslovaške socialne demokracije. Natančen pregled delovanja stranke zunaj parlamenta, veličina stranke bo razvidna šele iz poročila Stankinega vodstva. Slaba vest Zakaj volitve in ne plebiscit v Nemčiji? Po svojem zunanjepolitičnem govoru dne 7. t. m. je Hitler razpustil državni zbor. Vršile se bodo nove volitve. V Nemčiji se sedaj izprašujejo, zakaj Hitler ne zahteva zaupnice s plebiscitom, kakor je to napravil že nekajkrat? Razumljivo. Kandidatno listo sestavlja režim, oziroma vodstvo nemškega fašizma. Pri tem izloči neljube osebe, ker je dovolj podkupljivih elementov, ki radi prejemajo poslanske dijete vsak mesec, ne da bi bilo treba kaj delati. In končno je kandidatna lista obvezna ter se more opozicija pojaviti le z abstinenco ali glasovanjem »ne«. Borba za mandate bo zaradi tega živahna, kar ne bi bilo, če bi šlo pri glasovanju samo za to, ali narod zaupa Hitlerju ali ne. Svedlla preganja Hitlerjeve agente Med Nemčijo in Švedijo je nedavno nastalo napeto razmerje, ker je švedska vlada prepovedala nacistične organizacije enako kakor švicarska na- Ootna in po svetu Dr, Korošec in dr. Kramer istega mnenja. V senatu je govoril o prosvetni politiki dr. Albert Kramer. Minister Stošovič mu je po poročilu »Jutra« odgovoril, »da se mnenje senatorja dr. Kramerja popolnoma strinja z mnenjem notranjega ministra dr. Korošca.« Pri zunanje-politični debati »je dr. Kramerju odgovoril predsednik vlade, ki je zaključil svoj govor z apelom na notranjo slogo, češ, če sta složna dr. Kramer in dr. Korošec, kakor je to povedal prosvetni minister, naj bi bili potem složni tudi vsi ostali v vseh ostalih vprašanjih.« Zaradi strelov v narodni skupščini je bilo aretiranih doslej dvanajst poslancev. Obtoženi so vsi po čl. 1., točka 7. zakona o zaščiti države. 270 učiteljev premeščenih, V Sloveniji so po poročilu prosvetnega ministra premestili 270 učiteljev. Minister je rekel, da je za ta ukrep dobil 80 zahval od raznih organizacij. 126 milijonov Din je zaostankov 1 pri bolniškem zavarovanju SUZOR-a. j Tako delodajalci ovirajo razvoj socialnega zavarovanja. Posojilo SUZOR-a državi. Na prvi seji nove imenovane uprave osrednjega urada za zavarovanje delavcev (SUZOR) so razpravljali o 25 milijonskem posojilu državi za razne bolnice. Proti temu posojilu je nastopil inž. Carnelutti. Odobreno je pa bilo posojilo 5 milijonov Din ljubljanski občini. »Popoln nered v Španiji«, grozodejstva rdečega terorja itd., to so naslovi serije člankov, ki jih prinaša v zadnjem času katoliški »Slovenec«. Ta dobro informiran list, ki ima svoje dopisnike vsepovsod, pa ni opazil velikega procesa na Dunaju proti 25 po aferi Gustlof. (Gustlof je bil šef nacistov v Švici in je bil tam ustreljen.) V Švediji je dobil šef nacistične organizacije in vsi njegovi sodelavci nalog, da zapuste državo. Nemška vlada se je maščevala s tem, da je pregnala iz Nemčije tri in-dustrijce Švede, ki že leta in leta prebivajo v Nemčiji. Ukrep nemške vlade je seveda silno razburil švedsko kolonijo v Berlinu, Zadružna centralna banka v Švici Ugoden poslovilni zaključek. (IGB.) Švicarska zadružna centralna banka, pri kateri odlično sodelujejo strokovne organizacije, je tudi v letu 1935. ugodno zaključila poslovno leto kakor lani, in obrestuje deležni kapital s 5 odstotki, rezervno glavnico pa dotika s 150.000 franki. Poročilo opozarja tudi, da je od cele bilančne vsote 124 milijonov investiranih v inozemstvu samo 1C0.000 fr., ki se v tekočem letu vrnejo, tako, da bodo praktično vse naložbe doma. III sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako le ne, stori tako) svo|o dolžnost t avstrijskim socialistom. Teror, ki ga izvajajo klerofašisti bodisi v Avstriji ali v Španiji, je za »Slovenca« oči-vidno povsem v redu. Kadar pa se mase zatiranega delovnega ljudstva revanžirajo, ta list obupno kriči o terorju in nasilstvu. »Ljudska pravica« ustavljena. — »Ljudska pravica«, ki je izhajala v zadnjem času v Ljubljani, in sicer vsakih 14 dni, je bila te dni po odredbi notranjega ministra ustavljena, ker je bila zaplenjena trikrat v enem mesecu. Petrov vinar za italijanske potrebe. Iz Berlina poročajo, da je nemška vlada ugodila italijanski zahtevi v smislu dogovora med Vatikanom in Mussolinijem, da sme Italija v Nemčiji naloženi Petrov vinar porabiti za nakupe v Nemčiji. Nemška vlada seveda temu ni ugovarjala, ker ostane denar v Nemčiji in napravijo industrijci dobro kupčijo. Med temi zneski so tudi razne ustanove za maše v. precejšnjem znesku. Nemčija išče posojilo v — Angliji. Nemčija je že pred svojo akcijo iskala posojilo v Angliji. Z Ribentroppom pa je prišla posebna delegacija, ki se bo dogovarjala o večjem posojilu z angleškimi kapitalisti. Izpor 100.000 danskih delavcev. Danski tekstilni in sorodni delavci so izprti že tri tedne zaradi mezdnega spora. Razsodišče je izreklo svoj posredovalni predlog, ga dostavilo delavskim in delodajalskim organizacijam, da se do 25. t. m. izjavijo ali ga sprejmejo ali ne. Največji most na svetu so Angleži zgradili v svoji koloniji Njassa čez reko Sambesi. Gradili so ga tri in pol leta in je dolg 3620 metrov. Nala akcija za svobodno strokovno organizacijo In »Delavsko politiko" Sijajna udeležba na predavanju v Laškem — 38 novih naročnikov V četrtek, dne 19. marca se je vršilo v Laškem v dvorani hotela »Savinja« predavanje o socialno politični zakonodaji, o nalogah delavskih strokovnih organizacijah in pomenu delavskega tiska. Velika dvorana je bila nabito polna poslušalcev, sodrugov in sodružic, kljub temu, da so rudarji v Hudi jami ta dan povečini delali. Predavanje je .otvoril s. Eigner, ki je podal besedo s. dr. Reismanu. Govornik je na številnih primerih obrazložil sedanje stanje socialno politične zakonodaje. Prikazal je posledice delavske neorganiziranosti in nezavednosti na primeru ukinitve velavno-sti § 219 obrt. zak. za rudarje in s tem v zvezi omenih važnost delavskega tiska De- j lavske Politike«, ki je edina dvignila svoj I glas proti takemu početju, katero pomeni | silno materijelno oškodovanje rudarjev. Njegova izvajanja so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem. Kot drugi je govoril s. Eržen o organiziranem boju delavca in delavke proti krizi s pomočjo organizacije in delav. tiska, lisk je najboljše orožje, zato tudi nasprotniki delavskega gibanja- polagajo tako silno pažnjo baš tisku. Izvajanja govornika so poslušalci spremljali s pritrjevanjem. Uspeh predavanja pa je v tem, da se je prijavilo 38 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«, ki so tudi obljubili, da bodo ostali zvesti plačniki. Delavski pravni svetovalec Pravica do porodniške dajatve. B. Š. v K. Vprašanje: Ali ima delavka, ki je preko dve leti v službi in zavezana zavarovanju pravico d,o porodniških dajatev, če mesec dni pred porodom nieno delovno razmerje vsled odpovedi preneha. Odgovor: 'l aka delavka ima pravico do porodniških dajatev. V smislu veljavnih predpisov bolniškega zavarovanja ostane noseča žena lahko šest tednov pred porodom doma. V danem slučaju se bo delavka po svojem izstopu iz dela javila pri uradovem zdravniku kot porodnica. Izostanek iz dela. S. K. v M. Vprašanje: Ali mora delodajalec plačati tiste ure, ki jih zamudim, ako grem med delovnim časom k zdravniku oz. zdravniškemu pregledu. Odgovor: Ako delavec izostane iz dela vsled bolezni ali iz drugih važnih osebnih razlogov, vendar pa ne po lastni krivdi, mn pristoja mezda za ves čas izostanka, za doto največ enega tedna. V gornjem slučaju ima torej delavec pravico do mezde za čas, ko gre k zdravniku. Policijska kazen. Kaznovani ste bili policijsko na 75 Din denarne kazni ali 36 ur zapora radi kaljenja nočnega miru in ker kazni niste pravočasno poravnali ste dobili opomin, da plačate globo v 14 dneh, v nasprotnem slučaju bo rubež. Ker je dotična odločba postala- že pra-vemočna, ne morete sedaj ničesar več ukreniti proti njej. Zato morate naloženo Vam kazen plačati. Pred pravomočnostjo odločbe ste imeli pravico do pritožbe na Bansko upravo, to pravico pa ste sedaj izgubili, ker se niste za stvar pravočasno pobrigali. Ljubečna pri Celju Vzdrževalnina polnoletnega otroka. Rojeni ste v Gradcu, Vaš oče je premožen odvetnik v Leobnu. D,o sedaj ni oče za Vas sploh nič skrbel in bi zato radi vedeli, ali morete proti njemu vložiti tožbo radi ded-ščine. Kot razvidim iz Vašega dopisa, ste nezakonski sin. Nezakonski otroci nimajo zakonite dedne pravice po svojem nezakonskem očetu. Le kar bi Vam oče po svoji volji zapustil bi lahko od njega dobili, seveda šele po njegovi smrti, ker pred smrtjo zapustnika se ne deduje. Pač pa imate na-pram Vašemu nezakonskemu očetu preživninski zahtevek tudi v slučaju, da ste polnoletni, ako niste v stanu, da se sami preživljate. V primeru tožbe bodete morali dokazati, da niste zaposleni in da brez Vaše krivde niste mogli zaposlitve dobiti. Dopisniki pozori Pošiljate dopise pravočasno! Nekateri sodrugi imajo navado, da pošiljajo objave za prireditve vedno zadnji dan, čeprav so prireditve več tednov poprej bile sklenjene, — Ker pošta ne funkcijonira vedno in povsod brezhibno, se zgodi, da kakšen tak dopis pride redakciji prepozno v roke in ne more biti .objavljen v dotični številki, za katero je bil namenjen. Posledice so: razburjenje, zamera in nepotrebno objasnjevanje. Skrbite sami, da se vsemu temu izognemo. Za vse reklamne notice pa je treba istočasno poslati tudi odpadajoči znesek za oglasni davek. Kulturni pregled MARIBORSKO GLEDALIŠČE Gospa Zlata Giungienčeva, primadona ljubljanske opere, je gostovala v Abrahamovi opereti »Ples v Savoyu«. Z izrazito svojstveno igro in visoko pevsko tehniko svojega krasnega glasu je dosegla sijajen uspeh. Njen res primadonski nastop je dvigni! opereto na operno višino: zato je tipfCni operetski konec te drugače dobro zasnovane operete učinkoval tembolj plehko in klavrno bil je takorekoč odveč. Pevka je vžgala tudi ostale igralce, da so ustvarili predstavo višje kvalitete. IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljanski proračun Letošnji proračun je bil prvi proračun Ljubljane in pridruženih občin Moste, Zg. Šiška in Vič. Ljubljana in prejšnje občine Moste, Vič in Zg. Šiška *pa si nimajo mesebojno nič očitati. Za občine, ki so jih priključili Ljubljani, pa tudi za mesto samo je bil največji problem, kako in kje dobiti denar, da bodo plačali poleg rednih izdatkov tudi težke obveznosti, ostale od prejšnjih občinskih uprav. Za same okoliške občine bo tekem prihodnjega proračunskega .leta treba dobiti nad 5 milijonov, da se bo Ljubljana ubranila eksekutorjev. Nič boljše ni z Ljubljano. Tudi Ljubljana izkazuje več milijonov takih dolgov, ki jih odložiti ne (bodo mogli in ki jih bodo morali plačati tekom prihodnjih me' secev. Občanom Ljubljane in priključenih občin je 'prepuščeno, da bodo presodili, če je sedanja občinska uprava pravično in pošteno razdelila ta izredna bremena. Sedanja imenovana občinska uprava, ki ima v občinskem svecu skoro štiri petinsko rečino je ta proračun sprejela in nosi zato za ta proračun tudi politično odgovornost v polnem obsegu. Ne vemo pa še, če imajo prav oni, ki trdijo, da bo ljubljanska okolica plačevala sedaj račune liberalne Ljubljane. Na proračunski seji se je večina odločila za sledečo taktiko: krepko z loparjem po prejšnji upravi, idokazati zavoženo gospodarstvo te uprave, to je najbolj prepričevalni argument za sestavo novega proračuna. Obenem pa najboljše opravičilo za ukrepe, ki jih ta novi proračun vsebuje. Proračun so nazvali — sanacijski. Češ, treba je radi slabega gospodarstva prejšnje uprave izrednih odredb in mer, da se spravi občinsko gospodarstvo v red in da bodo imeli denarja za vse obveznosti in vsa plačila. Proračun, kakor je bil sprejet, kaže sledeče značilnosti: 1. občutna 10% linearna re- Ljubljana dukcija plač in mezd mestnih uslužbencev in redukcija družinskih doklad stalnim delavcem; 2. občutno zvišanje trošarinskih in uvezninskih postavk, to je zvišanje indirektnih davkov ljubljanskih konzumentov in 3. izdatno zvišanje najemninskih pristojbin, kot so kanalska pristojbina, gostaščina in vodarina. Davčni objekt je po tem proračunu pretežno le delovno ljudstvo, četudi vemo, da je njegova kupna moč radi stalnega nižanja mezd takn padla, da že ne moremo več govoriti o zadostni prehrani ljubljanskega prebivalstva. Pa tudi še na to značilnost moramo opozoriti; po sedanjem proračui^t mestna občina ljubljanska ne bo več iM^opala kot organizator večjih del, mestna občina na delovnem trgu po tem proračunu ne "bo več nastopala kot delodajalec » In končno je pri proračunu še omeniti tudi sledeče: Klub JRZ sicer dobro ve, kakšna beda vlada, kolikšna je brezposelnost. Kljub temu pa tega problema s proračunom sploh niso niti načeli, pustili so proračun socialnega sknbstva, posebno kar se tiče (preživljanja brezposelnih, skoro neizpreme-njen, za tolažbo vseh teh pa so sklenili k proračunu posebno resolucijo. Tudi še nadalje bodo brezposelne podpore odvisne od raznih dobrodelnih akcij, tombol in beračenj, in le po uspehu teh akcij bodo nakazovali brezposelnim podpore. SsEf** Naravno, da sta socialistična zastopnika v občinskem svetu glasovala proti takemu proračunu. Posnemajte! Za tiskovni sklad so darovali ss. Narobe Franc. Medvode Din. 10.—. s. Jakomin Lovro, Ljubljana Din 10.—. — Iskrena hvala! Maribor Delavstvo in občinski proračun Izvajanja s. Grčarja v generalni debati o proračunu mestne občine mari- borske v mestnem svetu dne 10. marca 1936. (Konec.) Regulačni načrt je nam pokazal nujnost priključitve okoliških občin. Naj bi se že izvedla v kateremkoli obsegu, samo da bi se enkrat že izvedla. To zahtevajo stvarni gospodarski razlogi in nikaki politični momenti- bi je ne smeli ovirati. Ta nujnost bi se nam pokazala še jasneje in neodložljivejše. ko bi si mestni svet za svoje gospodarsko udejstvovanje napravil gospodarski načrt. Vse naše gospodarsko delo desetih let je plod trenotne inicijative posameznikov in slučajnih prilik časa. Zato pa dostikrat, investicije hišo bile ravno srečne in so dale javnosti priložnost velikih obravnavanj in prerekanj. To se je moglo zgoditi samo, ker občina ni imela nikakega načrta, po katerem bi se imel kretati gospodarski napredek mesta in kateri bi bil obvezen za gotovo dobo in za vsak režim. Pri vseh budžetskih obravnavah preteklih let sem povdarjal potrebo in nujnost takega načrta. Vedno sem za izvajanja zel pritrdilni izraz umevanja, ostalo pa je po starem: mi gospodarimo iz rok v usta, iz dneva v dan. Resničnost moje trditve se bo jasno pokazala iz mojih naslednjih izvajanj. Prehajam k tehnični strani današnjega proračuna. Oblika sama ne odgovarja zahtevam moderne dobe. Že dejstvo, da je s proračunom mestnega zaklada zopet pomešan proračun mestnih podjetij, ga dela nepreglednega- in mestoma napravlja utls fiktiv-nosti. To pa ni krivda onih, ki so proračun sestavljali. Proračun mora odgovarjati zahtevam uredbe ministrstva financ o btidže-tiranju samoupravnih teles za 1936-37. 1 i >> T’ Vidi se pač, da še ne ži- vimo v dobi ustaljenih razmer. Zato se tudi s podrobnimi številkami proračuna, ki med dohodki in razhodki ne kaže prav nobene napetosti, ne bom podrobno bavil. Sam sem bil pri sestavi navzoč in vem, da se na številkah ne da spreminjati. Pri izvajanju proračuna bo pač treba silno paziti, da se bodo pričakovani efekti tudi dosegli. Zadržati pa se hočem pri poglavju občinskih dolgov. Najlepše bo, ako prikažem vzporedbo z dolgovi leta 1924. Koncem leta 1924 je imela občina dolgov: Din 2,429.880,— 350.000.— 147.000.— » 610.079,— » 2,614.307,— Din 6,151.266.— Din 952.544,- 3,000.000,- Mestni zaklad mestni vodovod mestna klavnica mestna plinarna mestno elekt. podj. Skupaj K temu na novo Za nakup Kiffmannove hiše Pri Pokojninskem zavodu za M. R. P. ki pa je bilo efek-tuirano šele v 1925. Skupaj Din 10,103.810,— J^iie I. IV. 1936 pa izkazuje občina dolgov: • o proračunskem izkazu Din 62,125.597.— Pribiti dodatek za nove šole » 1,600.000.— Skupaj Din 63,725.597.-I o rej saldo 1. IV. 19,% Din 63,725.597.— saldo 1. IV. 1934 » 10,103.810.— diferenca Din 53,621.787.— ... ' orej se je v dobrem desetletju zadol-t prazen, pust objekt. Le redki so turisti, ki zasedajo , vlak proti Ljubljani. Na naš bližnji -Storžič ki je kakor pokrovitelj Kranja hi okolice ni- na Kamniške planine pa se turisti odpraT . vijo peš ali^s 'kolesi do poijv&iožja. Tukaj ' ■pa niso vezani na določeno urp' o’dhpda, za-*« to dobiš turista na cesti 'v $m£ri ptoti tein planinam tudi ob vsaki, nočni uri. sPo vrho- • vili gorenjskih jTaiiin- dthnev^io/ob nedeljah'. ' :;iw pražfiil^hft.vetintr radostfii klasovi -od kega dela sproščenih ljudi. Delavsko planinsko društvo goji pravo srčno kulturo in skrbi za zdravje svojih članov. Izlete organizira tako, da vodi delavstvo, ki je zaposleno v nezdravih tovarnah, na solnce in zrak, da ga odvaja od posedanja po zatohlih gostilniških lokalih, kjer marsikateri proletarec svoj edini prosti dan v tednu preživi, omamljen od alkohola in pri tem počenja stvari, ki ne samo, da mu niso v čast, ampak tudi v nesrečo. Naloga društva je tudi, da gradi planinske postojanke, kamor se turisti zatekajo čez noč ali v slabem vremenu. Žal, »kulturna« doba dvajsetega stoletja še vedno nudi delavskemu razredu zelo malo časa za gojenje turi-stike. Veliko je med njim tudi navdušenih planincev, ki imajo časa v preobilici ali so brez vsakega zaslužka. Tudi tem hoče delavsko planinsko društvo nuditi možnost, da se bodo lahko v prosti naravi veselili kakor morejo to oni. ki žive od izkoriščanja. Današnja moderna tehnika naj prinese tudi delavstvu korist: predvsem dobro eksistenco in vsa| nekaj plačanega dopusta, kateri^ bo omogočil delavcu gojenje planinarstva. Članom novoustanovljenega društva že v naprej kličemo planinski Družnost! Zelo poučna sodna razprava končana. Dne II. t. m. se je vršila na sre-skem sodišču že druga obravnava proti ravnatelju Sirčeve tovarne, katerega je tožil bivši nočni čuvaj pri imenovanem podjetju P. F. radi tega, ker ga je 22. novembra I. 1 udaril s pestjo po glavi in mu s tem zadal lažjo telesno poškodbo, katero ie ugotovil tudi zdravnik g. dr. Globočnik. Po zaključeni razpravi ,ie sodišče obsodilo ravnatelja le na plačilo sodnijskih stroškov. Razurnlji-vo je’ da katere so v podjetju še za- poslene, težko izpovedo proti predpostavijo-mm. Kako priljubljen pa je g. ravnatelj, nam najbolje priča dejstvo, da je bil od delavcev ze večkrat napaden. Ko je bil P. F. se nočni čuvaj, ga je moral večkrat spremljati domov. P. F. je bil, ker ni požrl očit- kov g. ravnatelja, tudi brez odpovedi odpuščen. Zato bo moral tirjati od podjetja še mezdo za 14 dnevni odpovedni rok. VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se! »TIVAR«. prodajalna Kranj. Lesce Posnemajte! Za tiskovni skiad so darovali s. Magdič Pavel iz Lese Din 10.— in s. Podobnik Josip iz Lesc Din 2podje smatrajo volilce res za tako omejene, da jim servirajo take stvari? Usoda delavnic naj bo odvisna od tega ali bo izvoljen g. Pr. za župana! Mi smo videli pri odvzemu državnih naročil rudnikom v Dravski banovini, kako brezuspešne so bile intervencije samih ministrov, kako malo je pomagalo, da je bila v Zagorju ob S. izvoljena JRZ-lista! Sedaj pa bi naenkrat kakšen vaški veljak imel tako' moč, da bi držal ali premikal delavnice drž. žel.! Recite še, da je od izida volitev odvisno ali se bo Pohorje podrlo na Radvanje ali ne, da bo več »heca«. Radvanjski volilci vemo, da bomo 29. marca vsi glasovali za listo s. Peska Alojzija in da bomo na ta način najlepše izrazili svojo voljo proti gospodarski demontaži naših krajev. Slov. Bistrica Oviie za tujski promet. Razmere v našem mestu nas silijo, da ,bi čim bol,} skrbeli za tujski promet, saj bi od tega imeli predsvem gostilničarji trgovci itd. laihko zelo lepe dohodke. Toda zdi se, da gotovi krogi v nerazumevanju težkega položaja niti tujskemu prometu niso naklonjeni in (bi menda najrajše zaprli mesto s srednjeveškim zidom, da bi nihče ne mogel do nas, če bi le mogli. — Vsakega tujca ogledujejo z največjim nezaupanjem, kaj šele, če jih pride več skupaj, ob priliki izletov itd. V tujini je navada, da tujce, ki prihajajo v večjih izletniških skupinah, pozdravi najmanj kakšen uradnik mestne občine, ipri nas pa ti alarmirajo ne vem koga, da vidijo, kaj taka izletniška skupina počne in kaj se govori. Najrajše bi tudi videli, da bi izmed domačih nihče ne prišel v stike z »nadležnimi« tujci. Mestni občinski upravi priporočamo, da naj v interesu tujskega prometa ukrene potrebno, da se odstranijo take in podobne ovire. Ptuj Predavanje, ki ga je priredil v soboto, dne 14. t. m. OUZD v »Mladiki«, je bilo zelo dobro obiskano. Navzoči so pazljivo sledili izvajanjem predavatelja. Slike so nazorno prikazovale razne nedostatke, vsled katerih se zgodi toliko nesreč, res včasih po krivdi delavcev samih, navadno pa po krivdi delodajalcev, ki se ne zmenijo za zaščitne naprave. Upamo, da imajo oblastva možnost, napraviti konec sabotiranju zakonitih predpisov od strani onih, ki jim je profit vse, življenje delavcev pa deveta briga. Op. p.) Posebno pa je ugajal film »Dva brata«. Je to podučen igrokaz, vzet iz življenja, (Da med nami in kar je najbolj žalostno, celo med sicer zavednim delavstvom, ne manjka ljudi, ki dobršen del svojega zaslužka puste v gostilni, dočim doma deca nima kruha, je očitek, ki se ga ne moremo ubraniti. Jasno je, da se tak človek ne zmeni dosti za zdravniške predpise in ga prej ali slej pobere bolezen, dočim vsi vemo, kako drugače poteka življenje tistega, ki se ravna po osnovnih pravilih higijene in sovraži strup alkohol, Le tega se sušica tako lahko ne loti. Ogromno je število žrtev, ki jih vsako leto pobere proletarska bolezen tuberkuloza. Uspešna odpomoč vsemu temu pa bi bila le, ako bi bilo vsem tistim, ki živijo v največji bedi, zasigurno človeka vredno življenje. O, p.) Želeli bi si še kaj podobnih predavanj, pa tudi, da bi se ob takih prilikah dajalo pojasnila. 181 lil Tivar-obleke Rabite obleko za delo? Pri nas jo dobite za . Din 140*— Potrebna Vam je praznična obleka? Pri nas jo dobite za............Din 240’— Seveda tudi brez kape ne morete biti! Imamo veliko izbiro po ceni , . . Din 12’— Zima je! Potrebna je zimska suknja! Zopet Vas mi najboljše postrežemo . Din 320'— Kratka^suknja stane pa samo . . . Din 140-— Dežuje! Zopetsmo mi, ki Vas naj boljše poslužimo! Naši nepremočljivi hubertusi po . . Din 320'— Vaša soproga potrebuje nov plašč. Naši plašči za dame so naš ponos! Dobite ga že za.................Din 290 — Posetite nas brezobvezno, in našli bodete nekaj tudi za Vas! Tivar-obleke m m Za konzorcij Izdaja In are]u]e Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Lladska tiskarna, A d. t Maribora, predstavite!] Josip Ošlak r Maribora.