^ien*
V Gorici, 20. novembra 1885.
„8q&i" izhaja, v*nk iietek  in  velja
poSiljana:
Vm if»to    .   .    .   .   .   '.  t.4u
'        P«I letit     .   .         ...      "'» .
C«m h'ta                ...:;>»
Pri oznanilili '¦¦¦'  .-U;.» tudi  ...../-«•
ilanicah" se p'aciij<> za uavaiiii.. ii-^i.,,,. f»o vrsi»:
8 kr. Zr si- ttsl<a !  1:i-ti
7   ......     ..   •;   .,
ft   ..   ..    .     .    :\   .
Tecaj XV;
Posamozne imvilke so dpbjvajo po 8 kr.  v i.JiakariiscBh v gosposki filici
!-!.-it   . • ¦<¦]}   l.!-i:i'<.   na Btarom trgu :i   •¦ ntiti.'<i ulici Kit- t Trstu,  via Cn-'
'¦' nii.j <<¦ liIiKjovoIjuo poSiljajo -!¦¦¦,' .>! ¦•> .?fia-vOorici na Travtuku 1'!, L, iinioi'imid pa opravnisfcvu j,So8eu Via delist Croce at. 4. II.
Iui!.m.:.i so ne vraftajo; dopigi nnj m»' l»ln),'()vol,iiui frajikiijojo, — Delalcom in ilriipini iicpN'mo&iiim se imvodtiinft •oi'ftrt. iikosw oa'fiHC pri opravnistvu.
Vojska na jugu.                  I
K»r so nam jo zdelo popolno nemogo^e, zgodiln | se jo zo. Srbija, ona Srbija, kateri je bila naiuenjena na jugu uloga italijanskega Piemonta, napovodala je bratom Bnjgarom vojsko, in arbske puake prostriglo so danes ze na stotine Bolgarom iivljenja nit. Srbija ottlobodila se je So Ie prod kratkira tujega gospostva, Bolgarija ne difaa Ie slobodno, so vedno ji stiska sto-letja tlacetia prs.a turska krutoat, in io napaja alo-vanska krv alovaosko zemljo na jugn. In temu ni kriv krvolo^ni Turek ali dobi6kaz"eljni Angled, temve6prvi siomnski kralj na juga, v katerega 2ilah teLe disfco slovanaki krr, kralj Milan. Doenn je vaakdo prida-koval, da bod© on akupno z drugimi neodvianimi vla-darji na jugti pomagal bornim bratom Bolgarom proti krutemu so?ragu kristjanstva in alovanatva, proti Turku, da se otreaejo koneSno apon, katero uosijo ze dolga stoletja, napal jih je — krvne brato — earn, napovedal jim vojsko, in to brez nikakega stvarnega povoda.
Sree mora krvaveti vaakerau Slovanu pri tem prizoru, duti britke tugobe polastitise inorajo vsawga lodoljuba, ko vidi starega sovraga slovanskega — ne« slogo — t taki men in moil iistajati na balkanskam poluotoku. fJednako nam je pri arci, kakor da bi vi» deli na mrtvaskem odru brata, umorjenoga po bratski roki, potem ko sfa bila dolga lota loccna v zaporu po ljutem aovra/,niku, t«r ata prvo priltko zlate slo-bode pors.bila v to, da eta drug druzoga napala. Dol-golotno krividno trpljeuje pod tujim jarmom ni ju sparaefilo, slepa strast dela, da ne vidita poameha so-sedov Bovra^nikov in neizmerno skode, katero pouz-ro^ujeta s avojim pocetjem aosedom in prijatoljem in lastaim otrokom, zaliva jima vid v preteklost in ee-danjoat. Gluha sta bila za svarila prijateljev, gluba Bta naaprotu krohotu aovragnikovemu.
Jedina tolazba pri tem strasanskera pogledu nam je v tem. da ogromna ve6ina srbskega naroda ne o-dobruje poSetja avojega kralja, ter da vlada na Bol-garskem nera§ki knez Battenberg. Prvega dovedle so osobne strasti do tega osodepolnega koraka, drugemu Tcepili so v zadnjem L&su kramarski Angleii nove pojme o hvaleznostt. A narod arbski in bolgarski sta zdrava, pr?i eaka le ugodne prilolnoati, da se otrese kraljevih novodobnih nazorov, druzega uclli bodo prvi bolgaraki prijatelji hvalelnoati.
Ako preidemo na lalostno polje sedanjih jugo-alovartakili razmer, opomniti nam je, da je kralj Man
LiXSTEK,
Zgudo v iosko-podu^ua  crtica.
Spisala Pavlina Pajkova. (Konec.)
Ko smo si tudi to ogledali, menil je na§ vodja, da smo zdaj Tideli vse, kar bi bilo ogleda vredno. Ah da! Tideli smo do^olj, prepricali smo ae vec" kakor doTolj o aeverjetaej, a -render ialoatnej resnici nekdauje ne6Iove5noati. Groza obhaja Sloveka, pomi-slivSega, da je STet, da je SloYrStvo, ki je x zadnjih atoletjih tako brzo v vsem napredovalo in ae razvi-jalo, v so6utnosti do nesreiinilijaobratov tako po pol-46T0 napredovalo.
Saj se-le za cesarja Leonolda It. leta 1790 do 1792 polajaal se je kazenski zakonik. Tedaj se-le pred komaj devetdesetimi leti se je prepovedalo priklo-patijetniko k zidovom, vprezatijih vladije, ^igosatiia javno kaznovati. Od one dobe Se-le so dobivali tudi jetniki najtezje jece po trikrafc na teden toplih jedil ter so tudi oni smeli leiati po deskah, po katerih so bile razprostrte plahte in tople odeje.
Leta 1842 odetranile ao ae popolnoma tezle verige. Jetniki so bili odalej samo na nogah in ro-kfth t ielezne oklepe vkovani, ter ao dobivali vsak mm tople kam*  CM tedflj ameli ao tail fo jedno
14. t. m. napovedal bolgarskoimi kuozti vojno, da je 1 14. t. in. ob oni uri po poluno^i prekoraoila srbaka j vojaka bolgarakb mojo  in da na rroh krajih  prodira
Srofci glavnemu mestu bolgarakomu proti Sredcu (Sofiji). I olgari, ki so bili povsem presencteni, bnmili so se se le pri Dragornanu, kjer pa ni bilo ko mid 2000 bol-garakih vojakov, a valed ogtomue frbako ailo opustili bo to meato ter ppmaknili so nazaj v Slivnico, kjor ae pridakuje ve^ja bitka. Tjo doepei je' tudi knez bolgarski Aleksander. Bitka okoli Slivnice bodo odlo6ilna za Bredec, katero meato nameravajo Srbi zaaesti. Ni akoro dvoma, da se jim to poste6i, kajti bolgaraka vojaka je na rumeljaki meji, da bi so branila zoper Turke, snloh pa niso bolgarski vojaki tako izveSbaui kakor srbski. Bolgaii prSakujejo io le potnoei, da bodo branili Srodeo, docmi napredujejo Stbi po ze davno promigljeuem nuci-tu. Stoviio ranjenih in umor-jeuih Bolgarov racunulo se je do 1-8 t. m. na 800 oseb, ono Srbov pa je Se ve<5je, kar je verjetno, ker se prvi braoijo, drugi pa napadajo. IM Vidinu udrli so baje bolgarski vojaki na srbskd ozemlje v iaj6ar» uki okraj.
Poro6ila od 18. t, m. it Bredoa pravijo, da so Srbi res napali Slivnico, a da so bili odbiti, Bolgari so celo naposled sarai Srbe napali ter jih 0 kilome-trov dale6 podili. Cakatije treba, kako so bodo gla-sila ta novica iz arbskega vira, potem se resnica spozna. Bicor pa so bila poro&la iz Sredca do zdaj rosnicna iu niso pretiravala. —
Simpatije skoro vso Bvrope ao*na Strani Bolgarov. Kuski listi in ruski narod sicor ne odobruje politico knezi Aleksandra BatteuberSkega, kar je na-ravno, kor so je poalodnji iz nopoznatih uzrokov po-dal iz gotovega ruakega zavetja na pustolovno polji angle&kih kramarjev. Rusija je dala neizmerne zaklade v denarji in v ljudeh za oslobojenje bolgarakega ozemlja iz turskega barbarstva ter si je pripravila e tem pot v balkanski poluotok in je dosegla upliv na balkanske narode; a zviti Angled, da bi sedaj brez truda in 2rtev tam dole zel? Ni mogocel Pri vsem tem pa izrazajo vsi ruski listi svojo nevoljo proti srbskemu kralju ter obsojujejo njegovo zapocetje. Uradne Petrograake novine imenujejo ta boj brato-mor in zapocetje brezbozno. Tudi alobodni angleSki in vsi francoski in italijaaaki listi obsojujejo to dejanje srbskega kralja, le poluradai dunajski „Fremdenblattu zagovarja Srbe in trdi, da so slednji bili izzivani ter primorani vojno priceti. Do take trditve ni dospel noben drug noodviaon  avstrijek list.   Celo nezavisni
uro na dan sprehajati se po dvorii&h. Tudi za njih telesno zdravje zacelo se je zdaj skrbeti; kajti zdrav-nik obiskoval je odslej jetnike po trikrat na teden ter jih lecll, kadar je bilo treba.
Na zadnje ogledali amo si Se dve veiiki dvo-riifii, kjer so se nekdaj ahajali jetniki. DvoriSSi sti obdani od visokega debelega obzidja, tako da dlovek, ce ne bi zapazil visoko nad seboj moJiega neba, leh-ko bi menil, da hodi po zaprtem prostoru.
Prav dedno kapelico, posveceno av. Trojici, naj-demo tu gore. Zo koj pri vstopu v ta bozji hram zna se, da je ta kapeltca nekdaj slu^ila jetnikom ze. bozjo hifio. Klopi ne vidii notre nobene; jetniki so av. maio po oratorijih posluaali, ki so bill od kapettce z gostimi ^eleznirai ograjami lo^eni. Kapelica je sedaj jako 6edna, a ze!6 starinska videti. Kedaj je bila do-zidana, ni znano; samo toliko je gotovo, da je ondi stala ze I. 1850. A 1. 1645 bila je popolnoma raz-drta, ko so §vedi oblegali Spilperk. Sv. opravil niso mogli potem veC v njej opravljati do 1. 1693. Takrat jo je namted dal na novo prezidat tedanji vodja Ipil-perSke trdojave, grof Zin^endorf, in sicer v italijan-skem slogtL Imenitni jetnik spilperski, polkovuik pi. Trenk (ki je umrl v avojej je^i na Spilperku in je pokopatt v kapucinskej eerkvi v Brau), napravil je v svojej ofioroki ustanovo za ohranjenje te kapelice. Pustil jej je tri tisofi goldinarjov v spomin na svoje jetaiitvo na Spilperku. Obrosti toga kapitala ae zdaj jabijo v pflp?Ayl;aoje U$f>lke.
sibski listi mol^ijo o novem koraku kralja Milana, in to jo zolo pomonljivo.
Knj jo bilo povod temu postopanju >a kaj so nametava sedaj doseel, di se povedati v malih »l»v» kih. Rrostol kralja Milana so raaja, iWIobI j® vojako, a bal so je udariti proti Turku; vrniti domov btm vsneba ni smel, radi tega ssapidil se je 7 bolgarsko vojsko. Sedaj namerava zaaesti Sredee ter potem se tako-le prifikati: Bolgari so izvedli dovrSeno delo in zahtevajo na tej podlagi zjodinjonjo Bolgareke in Ru-melije; mi smo sedaj tudi novo delo dovrSill in na toj podlagi zahtovanio toliko in toliko bolgarsko zom-lje. Ali bo pri tem prav raounal all pa dola li raoun brez ki'anarja, tega ni mogo^e sedaj ptorokovati. Pri sedanjom delu mo til ga menda ne bo nikdo; Turfiiia je zo izjavila, da ne bode postopala proti njomu, da si bi bila primorana, ker je Bolgaraka od njo odvisna. Rusi mu sedaj tudi ne bodo nasprotovali, a ko prido do koniSnoga ra6una, ne vomo, kako bode; mogoeo, da bi nastala iz tega io vojaka mod Avstrijo in Rusijo, Bog obrnS vso na doWo.
Dopisi.
Iz Koborida, Id. nov. - dlovok bi mislil, da naprodujemo; a motis se, dragi prijatelj. Nokatori izgledi nam prav nasprotno dokazujejo. Reg je, da so pristeva Koborid najzavednejlim in najomikauej&im trgom Goriakega, ali ako bi bil kedo v naSem trgu pred poldrugim mesecem, bi bil videl prizore, kateri se nikakor ne strinjajo z napi-edujooo omiko. Ti pri* zori so bili naatali zaradi ditalnidoega glasovirja in so ptihajali od koboridskih pevcev. Ker se ta zade-va od neke strani drugaco ume in tolmaci ter resnica obsojuje, naj mi bode dovoljeno tukaj celo zade-vo na kratke&i pojasuiti.
Rodoljub g. J. K. je posodil denar, da si je #-talnica kupila glasovir. Pri neki priliki je omenjeni gospod daroval glasovir fttalnici (on bi bil lahko tudi denar daroval). Na to so se nasi pevei vzdignili, cob izrazil se je, da ga daruje peveem. Pra&a se zo-pet g. J. K., kako je mislil; in onpotidi, da druga-ce ni mogoce misliti, kakor da ga je titalnioi daroval. Ta izjava se tudi v zapisnik upi&e. Nekaj mo-secev pozneje se je sklical obcni zbor, da bi se tudi o tej zadevi govorilo, in tukaj bi bil videl, kdor bi bil pri5ujoL, tiste prizore, kateri se morejo goditi le v kakem drugem kraji, pa ne v fiitalnioi.   Ne bom
Sv. maSa so sedaj ondi bere vsak 6etrtek. pri-fiujo^i so vojaiki jetniki. Odkar je namrofi na Spilperku kasarna, je ondi tudi vojaska je6a.
Y kapelici hrani se velika spominska knjiga, v katero vsak izobrazea obiskovaleo SpilperSkih podko-pov zapisuje svoje im6.
Mej tem, da je moj soprog podpisal najini imeni, molila sem ofienaS za dufie nearecnikov, ki so po teh jecah zatisnoli trudne oCi. A potem prof, profi od tega kraja polnega groznih spominov!
Se lo ko mi zadoni na alio poredno smchljanje otrok, igrajoith se po SpilperSkih drevoredih, ustayim brzo korake. Zeljno ozrem se po krasnej prirodi o-kolo sebe in diham Sieti zralc; ginena gledam v sre«S-ne obraze uedolzne igrajofie se mladine.
Kako lep so mi je v tem trenotji zazdel svet, kakor malokedaj poprej. Menim, da ko bi najneareS-nejsi dlovek obkodil Spilperake podkope, imonoval bi se gotpvo srefinega, kadar bi jih zapustil.
So nekaj dnij potem noaila sem v sebi 6ut po-leu groze in presuujenosti; Se nekaj noSi so mo mu-cSilo hude sanje. A pclagoma upokojila se mi je duSa; izprevidola sem, da k&r jo preteklo, se ne da spre-menit. Pomilovala sem zalostno osodo onih, ki so se na najstrasnejsi na5in pokorih za svoje pregrehe, tec dutila & njimi; a veselila sem s6, da se sedaj s ta-kimi nesredniki bolj no 61ove5ko ravna.
In drez teden dnij obcudovala sem z noni Spit-p«rk n pi«jkyim, mmjMm f^en.
izobeaal aurovosti, niti nasteval laskavih naalovov, ni-ti opisoval nedoatojnega vedenja vcitalnici in vdru-rih jsvnih prostonh proti atalnicnemupredstojmstvu, posebno ptoti utfteljatvu, ker to je preSalostno. Bral-ci bi strmcli, da so more v Koboridu, med citalnicm-nii udi kaj taccga goditi, zlasti ker so med njimi spo-Stovane oaebe. Za citalnieo ao ae potegaili u&telji; zato so proti njhn letele vae paovke, kakerane 86 morejo sliaati le iz uat neomikanca, in to po javaih prostorib, in celo v njih navzocnoati. U&telji ao ae opirali na poatave in pravila, a kaj ao njim poatave in pravila? oni sami ao poatave in pravila. Bog jim rosvetli uml Niao jim xadoatovaliviivi, celo rartve ao zopet kficali v Bpomin, rajneega SeWija, tiate Wage date, katera je irtvovala deuar, idravlje in fivljenie za narodni napredok, cegar apomin je vaakemn tako drag in Ijnb, tudi nje^a so aesporaiuali, njegovo ko-ati t grobn premetavali, i njegovo smrtjo ae norce-T*H eea — ˇ Tret bomo hodili umirat. Druzega no raorem reel, kakor: Bog vam atokrat povrni vasebla-godusno area, aaj tudi oil ae vaa spomni pred veenira aodnikom rekoo; .Goapod, odpusti jim, aaj ne vedo kaj detyol"                                   a   a
To so tedaj janaki, katenm ao dosdeva pev8ko snanje veije nego Sokratota modrost. In vender za vae to, kar raajo, ali ae nimajo prav uclteljem naj-veS zahvaliti? Ali nimajo biti hvalaim rajnkemu Car-liju, Volaricu in drngim ooitoljem? Ali vsega tega vec" ne vedoP — cerau tudi! Glaa o na§ih pevcih to zvabi, dragi nedomacinec, v corkov, da bi sliSal tisto tolikokrft hvaljeno koboridako petje; a kako ae za-cudiS, to saaliSis aamega organiata in k vecjemu ae enega, ki potiaka. GreS k veliki iuasi, morda bo se-daj kaj iavanrednega; motil si ae, prav takiato. No-hote ae vprasaS, kje je tiato blaieno petje, kje ao ko-boridaki pevciP Povsod lahko, aamo ne na kom. In to se ponavlja od nedelje do nedelje; izjemo dela aamo kak posebeu praznik. Stopi zvcSer v kremo ia glej, ttt t! udarijo na nbo ubrani glaaovi. Polno-Steviloi, kot apoatoli sede pri mizi, ter ubirajo milo-doneCe, junaako pesmi, napitnica ae vrati za napitni-eo in to pozno v no& Z veaeljem poslulas vae to, a vender ai mialia: ccrkev je pad le vec" kot krema. Takojestvar! Reanica naj pride na dan; rane jo treba odkriti, drugace ae ne ozdravijo.
. Gg. ucitolji! Tiaokodnino vedenje pevcev, proti Vam naj vaa nikakor ne tali. Tolafi naj Vaa za-veat, da ste ae potcgnili za pravicno atvar. Dolujte tudi v prihodnje naiodu v korist in v cast nuscirm trgu; bvala in pomoc naaega razumniStva Vam ne izoatane; in pride cas, ko tudi aedanji najveeji zagri-zenci apoznajo, da je bilo njih vedenje ostre graje vredno. Kaia ditalnica zaradi tega ne propade, am-pak vedno lepie bo napredovala, beaeda bb bodevr-atila za besedo, kakor do aedaj. in Koborid a& bo §e vedno priSteval najzavednejsim trgom Goriakega. Skle-nem a KriSpinovirai besedami: nGoapoda, jaz sem govoril; vi pa soditi !* (Oglasite se veckrat. Ur.)
Breginj,    2T. okfobm. — Pricakoval aem do-piaa iz apretnejiega peresa, ali ker se nikdo ne gane, aprejmite g. nrednrk to mojo pisavo.  Bridka zgub.i zadela je nasega drzavnega poalanca dr. viteza Ton-klija in z njim vao Tonklijevo rodoviuo.   Fmrla iau je mati,   ki je dozivela viaoko ataroat in je obranila najlepae zenake 6ednoati poniznost, pohlevnoat, mirnost, radodarnoat in  delavnost do zadnjih duij.   V torek 13. t. m. zvecer dosel je naS de^elni poslanoc dr. Nikolaj Tonkli iz Tolmina v Bregin? k avoji sestri, omoieni Borjanjiic'evki, pri kateri je le^ala bolna mati. Stareji ain bil je na Dnnaji in ni vcdel o nevarnoati bolezni;  celo smrt zvedel je se le tedaj, ko je bila mati uze pokopana.  Solznimi o5mi prasal je dr. Ni-kolaj po avoji materi in ni se ganil vec od njene postelje. Stregel jej je dva dm" no?, in dan  ter pov-racal ji skrb, katero je imela zanj, kojc bil Se inaj-hen. Pomagal je, kakor je mogel, preuasati boleciue zadnjega boja, in mati mu je v narccji umria. 2aIoat bila je pri sorodnikih in soscdih  toiiko venja,  ker ao videli aina tako poatrezljivega in  nzaloscenega. Pogreb bil je sijajen;   vodii ga je prec.  g. zupaik J. Petemel a tremi bblujimi duhovni. Ob6inatva ude-leJilc se je prav veliko,   celo iz aoaedcih krajev,  in | aicer radi apoatovanja  do ranjke in do ainov.  Banj- 1 ka poLiva pri Devici Mariji na Kladji,  kakor je I tudi v ftvljenji vedno zelela (vaae prvo poro&lo bilo [ je napaino);  a aoaedi in nbogi,  med katere je go- j apod poslanee tisti dan pred pogrebom  obilno  mi» I Iodine razdelil,  so vro^e za njo molili.  Naj v mirn i po&va.                 __________         Doma^inec.    I
Politidni pregled.
Cesarjev patent od 14. t. m., katerega je razglasila „Wiener -Zeitung", sklicuje deielne zbors v 25. dan novembra; zasedanje bode tra-jalo komaj mesec dni, ker do 23. decembra morajo oie kondati svoje delovanje.
Preduo se je mislilo, konLali &ti tudi obe Me&ciji jBfiye felowvje; kar so fikfcjjili e4-
seki, tema so pritrdile tndi sknpscine. Vsled nastale vojne med Srbi in Bolgari, zdrzali so se delegati, da niso ministra zuuanjih zadev tudi v javni seji izzivljali in tirjali pojasnil glede na§e zunaaje politike, posebno o balkanskih do-godkih. Ves proraiuu sprejel se je brez ugovora od katerekoli strani; iz tega se da sklepati, da so bila pojasnila ministrova, dana kot tajna v odsckn, povoljna Oelegatom in da so ti se svojim postopanjem hoteli dati zanpnico voditelju nasih zunanjih zadev. To je priznal tudi minister Kalnoky sam pri sklepu avstrijske delegacije reksi, da se v imena cesarjevcm in v imenu skup-ne vlade zahvaljujc za dovoljenc potrebscine, posebej pa se v svojem lastnem imenu, ker se je delcgacija zdrzala razprave o bolgarskem vprasanji.
bunajskt policijskt predscdmk Krtifika, kateri je se svojim previdnim postopanjem mnogo pripomogcl, da je jelo socijalisticno rovanje na Dunaji pojemati,»je 17. t m. po kratki bolezni se le 62 let star nmrl.
Kakor znano, je hrvaska vlada dezelnemu zborn predlozila postavni nacrt o preosnovi npra-ve, katerega je izvoljeni odsek skoro brez spre-membe tudi sprejel in kmalu pride na vrsto tudi v zboru. Razna raesta, njim na 6elu glavno me-sto Zagreb, se svojimi zastopi ugovarjajo proti taki spremembi mestnega reda, kt druzega ne namerava kot prikrajiati ali celo uniciti vso mestno artonomijo, ker po novem Statute bi bila vladnemu nadelniku dana skoro neomejena oblast, ker bi lahko svojevoljno mestne zbore razpuscal, njihove sklepe uniccval ali celo preziral.
Francoska zbornica se je konstituirala ; v predsedniStvu sed6 sami republikanci, ker so se v tem slndaji republikanci raznih barv zedinili proti skupnemu sovra^niku — monarhistom.
0 dogodkih na jugu govorimo na prvem mestu.
Bomade in razne vesti
Najvigji imendan presvitle ceaarice Elizabete obhajal ao je v Gorici io na dezeli sloveano. Vaa ofiilil^a imflla so slu^bo bozjo, katere so se udele&li ueeoci in ufiitelji, ozirema ucenke in u6iteljice. Po sluibi bozji imeli ao vai zavodi proat dan.
Janez Jakop Delia Bona, knez inSkofTri-
denfcinaki v juznih Tirolih, umrl je v torek zvecer 1T. t. m. valed mrfcuda nagle amctr. Ranjki je bil rojen v Gorici 23. novembra 1814, v duhovnika je bil po-avecen 25. januarja 1838. S"ekaj Lasa bil je v Gorici v duhovnem pasfeirstvu in je pridigoval tudi v slovenskem jeziku. Na to je bil profesor bogoslovja v gotiskih bogoalovskih solah, v katerih je predaval paatoralo. Pozneje jo bil poklican v dr^avno sluzbo in je alazil kot solski avetovalec in nadzornlk Ijud-akih sol v Benetkah do leta 1866, ko je prisla Be-necija pod Italijo. Tega leto priiel je na Tirolsko in je bil imenovan ud dezeinega solakega sveta in namescoiatveni avetovalec v Inomostu. Ob enem je dobil naslov kousiatorijalnega in dahovnega svetoval-ca v Skofiji Brikaeoski. 21. avga3ta 1875 postal je pnoSt in pomocni §kofSolnogra§ki; 27.febrnarja 1880. pa knez in skof Tridentinakl. Kot tak imel je viri-len glaa v gosposki zbornici drzavnega zbora na Dunaji in v dezelaem zboru v Inomoatu. Baojki je bil do erarti castni kanonik prvost >laega kapitelua v Gorici in se je odlikoval po ucenosti, delavnosfct in po-hlevni prijaznosti proti vsakterema 6loveku. Goriski notar Delia Bona je ranjkega brat. JS"aj visoki do-atojacstvenik v miru pociva. — Nadejamo se, da vr-lemu Goricanu dajo naalednika zopet Goricaua, ki je po javnem mnenji, odgoji i» privatnih izjavah odlo-cilnin krogov v to namenjen. To se toiiko Ia^ezgo-di, ker je Trident zunaj Primorake, in ker je doti&uk avojeavatrijako miSljenje a svojim vedenjem toko jasno dokazal, da si je vsied tega nakopal aov-raStve vae primorake irredeate, ki ga radi tega preganja, ameSi in zaniduje. kjer in kakor more. Ko bo imel mitro na glavi, ae bodo pa Se zidi pred njim klanjali.   Tak je svet.
v De^elni zbor gori^ki sklican je na 25. dan tekocega meaeca, to je prihodnjo aredo. Ob 10. uri predpoludne bo slovesna masa v prvostolni cerkvi in ob 11. uri bo prva aeja v dezelni dvorani. Ali pri-dejo v ieto§nji sesiji kateri vladni predlogi na vrsto, ni se receno.
Dr. vitez Tonkli, ki je zastopal goriSko de-zelo v delepcijah na Dunaji, vrnil ae je domov v Gorico, kjer ga dobi, kdor ima 2 njim kaj optaviti. Sfe vemo, kaka porocila je prineael o novem miniatni to o razmeri Avstrije nasprori sedaojemu po lezaju m
DekliSki Soli v Gorici sodarovali: 3. Butar v Spljetu 5 gld.; Janes Feltrin v Vol^ah 1 gld.; Aloj-zij Sor6 v Bolci 1 gld.; S. Gregore'ic' v Logu 1 gld.j nlit Gabrscek 1 gld.; Avgust Jakopifi v Bold 1 gld.; T. C. 2 gld.; Karol Miekuz v Oseku 1 gld.; Prano Kranjee v Soci 1 gld. Hvaia prearSna.
Visoko c. k. ministerstvo za uk in bogo-castje dovolilo je tudi letoa alovecskemu o t r o S k e-m u v r t u v Gorici podporo 200 gld. proti temu, da amejo kandidatinje tukajsnjega c. k. uliteljskega izo-brazevalisca obiskovati brezplacuo ta vrt in imeti v njem potrebne vajer da bodo mogle z zrelostno iz-kuanjo vred opraviti tudi izpit iz vrtnarstva. — Pri tej priliki naj omeaimo, da ao dosli zopet naslednji radodarni doneakiza imeuovani otro§ki vrt: Ve5 rodoljubov (tukaj) 10 gl.; Janez Peltrin v Vol-6ah 1 gl.; Alojzij Sor6 v Bolci 2 gld.; Franc Kranjee v So5i 2 gld.; Simon Gregordifi vLogu 1 gld.; Gabrscek ufiit. 1 gld.; Mlekug Karol v Oseku 1 gld.; okrajna uciteljaka konferenca vTolminu 6 gl. SO kr, Prcsrfina hvala vaem darovateljera in obilno posne-malcev. Roditelji pa v mestu, ki potrobujejo nadzorst-va in odgoje svojim otrokom, naj ae pridno poalu-Eujejo zavoda, ki ae vzdr2uje z mnogimi stroSki. — Najvisji imendan presvitle ceaarice alavil se je tudi v slovenaki dekli§ki Soli in v otroskem vrtu. Ob 0. uri ao ati otroci k sv. ma§i; potem so imole solarce proato, otroci ao pa §e ostali v vrtu.
Vateransko drugfcvo goriSko bo alavilo prihodnjo nedeljo, 22, t. mM najvisji imendan Njenega Velicanstva presvitle ceaarice Elizabete, ki je bil pre-tekli cetrtek, in ob enem obletnico ustanovljenja dru-stva in blagoslo^ljenja dru§tvene zastave, PrvaSka godba pride ri2e ob 1% v druSfcveao piaarno; unifor-mirani veterani zberejo ae ob 8I/4 na senenem trgu pod mestnim vrtom ter odidejo z godbo in zastavo v cerkev av. Ignaeija, kjer bo ob 9. uri masa, Po ma-Si odidejo veterani z godbo in zastavo v gostilno „pri poSti" za Meanicami (Via Morelli) h, §t. 48, kjer bo imel predsednik nagovor na zbrane druStvenike ter ae preberejo in pojasnijo pravila za voteransko podporno druitvo, ki naj bi se ustanovilo za Gorico in za okraj Rubije-Mirenski. Cerkvenega opravila in zbora ude-lezijo ae tudi druitveniki, ki nimajo uuitbrme.
Kocijan6i6ev spomeuik je popolnoraa dovr-Sen. OpravniStvo BSoce" jo bilo nabralu v ta nainen, kakor je bilo o svojem casu razkazaao, 281 gld. Ta denar se je tako porabil, da je bilo danih za uagrobni epomenik 85 gl. (ta je vreden uad 200 gld , ali po priz.i-devanji 6. g. SeBsicha dobil ga je odboi* tako cono), m spomOnsko plo§6o in vdolbljoni napis na nji 56 gld., za prevazanje plosee v Vipavo in njo vzidanjo ter kot donesek k slavnosti, ki se je vrsila ob oni priliki, 16 gl. 62 kr., Vipavaki ljudski Soli dar 40 gld., za-vetiscu sv. Joiefa v Gorici 20 gl., otroSkeinu vrtu in dekliSki soli v Gorici 63 gld. 38 kr. (in obresti, ki so se natekle pri goriski ljudski posojilnici). Toroj so stroski enaki dohodkom iu je tudi ta zadeva areLno resena.
Ne bo nid, kakor se govori, iz ono velevazne pravde, katero smo zadnjiS omenili. Prof. Maionica je sicer vlozil ovadbo proti dr. Bizzarru, ali sploSno se govori, da no pride do obravnave, ker bi ta mo-rola predated segati, tako da b> prille osebe vmea, ki nikakor ne morejo pusliti, da bi se imenovale pri obravnavi, dokler ao na avojih sedanjih mestih, Prof. Maionica toiej najbrze ne bo sinel iti do skrajue meje, 6e tudi bi hotel; dr. Bizzarro pa najbrze ne bo hotel izkoristiti svojega polozaja, kolikor mu je ugoden, da bi ne vzbujal proved hrupa. Konec vsej zadevi bo po nast'in in mnogih mneuji ta, da se gospoda pogo-uita, da najdeta kako obliko, v kateri naznanita svetu svoje 9Missverstandniase,M in te zadeve bo konec, svet se bo tudi dalje tako vrt el, kakor do zdaj. Od-krito receno, stvar je za dr. Bizzarra tezKa; ofiita, da so ae prodajale oglejske izkopanine na AngleSko; ali dr. Bizzarro bi maral vedeti, da prof. Maionica ae je glede prodaje izkoparia v „Bo6iu uze zagovar-jal in izjavil^ da je prodajal, kolikor ae je takrat o tem pisalo, na podlagi pismenega dovolj enja. BSo6a" je na to tudi poveJala, da je ono dovoljenje pod-pisal nameatnistveni cvetovalec Wintschgau, in do zdaj nismo citali, da bi bil kdo ugovarjal proti oni vesti, dasi ati pretekli od tega uLe dve leti. Iz Bizzarrove poslanice ni popolnoma jasno, ali ocita prodajo v prvi vrsti prof. Maionici ali tretjim osebam. Prof. Maionica bil je v tej zadevi, kakor pravijo, tudi v Trstu (najbrze pri visjem diiavnem pravdniku) in je baje tudi v Gorici dobil obiskovanje iz Trsta.
Iz Mima dobiii smo dopis, ki tozi da je ob-cinsko sttiraSusst-.a nalozdo 10 gld. obCinskega davka ua vsak hektohier %auja, ter zahteva, naj se ta da-vek odpravi. Dapis prihodnjifi.
Sezauoka citalnica prircdi due 22. t. m. v dvorani g. viteza Scaramaoga veselieo z jnaalednjim sporedom: Za Hrvate, domaSi zbor; Mi vstajamo, kraski kvartet; Pevceva kletev, deklamacija; 5la stra-li, domadi zbor; Lovska, kraSki kvartet; Bob iz Kra-nja, vesela igra s pecjem v enem dejanji; plea. Za-eetek ob 1% zre^er; vatopnina k besodi in pleau 50 fa. m mtm. Jm4M mo io joedeljo, kw $mm m*
cne advent, v katerem so kristijanu ne spodobi ra-zveseljevanje. Nadejaino se obilne udelezbe in lepega svrSitka v vseh to6kah.                               Albin,
Odbor katolSkega bralnega druStva v St. FrjanU naznanja slavnemu obematvu, da je na-znanjeno beseda odlozena za 29 nov. t. 1. ob 5. uri zveSer.
BHeposredm davki" &inekovi izsli so v Hi-larjanski tiskarni in se piodajajo v Gorici pri Woku-latu po 1 gld. Oraenili smot da je to prva knjiga 8voje„vrste v sloyenakem jeziku. AJko bi ae zdei jezik tu pa tarn nekoliko trd, pomisliti je, da je imel pi-satelj sarao nemSke izvirnike v pomofi, Tudi glede znaustvenih in uradnih izrazov ne smemo biti proved strogi, kajti ako bi vsakdo toliko storil, kolikor g. §inek, dobili bi boljSo termiaologijo od drugih naro-dov. Razprava je po modi domaca, ali tvarina, o ka-teri knjiga govori, je po sebi taka, da zahtova veasih nekoliko truda, predoo ae razume. Sploh moramo reel, da je knjiga Slovencem dobro doSIa in da paz-Ijivi 6itatelj ae iz nje lahko veliko nauci. Zato jo Bvojim rojakoin toplo priporocamo. Kolikor je nam znano, niti Italijani niraajo enake knjige iz zadnjik let. Gospodu pisatolju izrekamo zasluzeno hvalo in zahvalo,
Kakor krokarji na mrhovino prezijo, zdi se, nekatori lacniki na mesto voditelja kmotijske Sole v Gorici, ki ni ae razpisano. Ce je kedo kedaj kje kako beaedo eliSal ali brai o knietijstvu, uzemi-sli, da je strokovnjak in patentiranzavoditeljevo mesto na goriSki kmetijski Soli, Ker ne upajo ucakati razpisa, upijejo, da provisory dovede Solo v propad, ter pretakajo hinavske soize nad nevarnostjo, ki prefci vsled tega narodu od narodnih nasprotnikov. Ker menijo, da pri mogocem razpisu bi jim znal biti na poti doaedanji voditelj, poiiakajo ga v blato, da bi ga oe>nili pred njegovimi in njihovimi sodniki. Ni6 ne pomaga, da vejo, zakaj ni bilo mesto do zdaj razpisano ; po sili se hoeejo preprieati, da so je razpis opustil samo iz neiazumnosti ali nebriznosti onih kro-% gov, katerim provizorij bolj ugaja nego stalne razme-re. NiS jim ne pomaga vedeti, da provizorij ni mo pokvaril, da je skuSal prcjSnje razmere vsaj ohraniti, ako jih ni mogel zboljSati; proti provizoriju so mora ropotati, ker je njim nevaren, kakor menijo. Ker slednjifi alutijo, da sluzba bo najbiie v kratkem raz-piaana. se ne moiejo vec brzdati, temuc bruhajo iz sebe, Sesar je srce poluo. Take ostudno vojske fee nismo videli. Teni ljudem jo le oni zasluzen moz, ki zapusti met to, da naredi drugim ptostor &aUbog da na mesto enega se more lo eden unesti; kam pa drugi? Da bi ti „strokovnjakia enkrat koncali svoje uepleuienito sekanje, ki se etudi vsakeuiu cloveku, ki ima kaj pojma o kolegijalui eUpljivoati, PrilioduoBt bo a^ila, ali niemo prav sodili bojevitih junakov, Ni-kakor si ne prisvajamo pravice, soditi o stanji krae-tijakih sol ali o njth placancih; pa boj, ki se bojuje nze cez pol Ieta, ne priporoca drogega nego OBtati i pri provizoriji, dokler se ne prikaze med propirljive I de&ike — moz.   mmm_mmmmmm^mmmmmmm
Odgovor gospodu Hi liar du Dolencu,
vodji  deielne   kranjake   vinarske  in
eadjarake   Sole na  Slapu,  na ujegovo
odprto pismo z due 2. uovembra  1885
v 4 5. S t e v. „S o c e."
ISe vem, ali bi se bolj Yasi najivnosti iSudil, s katero ste hoteli svet prepricati, da je Vam le Vaia BtrokovnjaSka east (in ne kak oaoben nagib) Bodprto pismo* narekovala, ali TaSi pre6udni ucenoati, s katero se v svojem Bodprtem* bahate. Kak duk Yam je to ^odprto" navdihcil, brati je med vsako vrsto. Meni podtikate nepolteno, nekolegijalno dejanje, oes, da sem pri javnej Bkusuji hotel proti Yam polemovati. Boze moj I Vi vender naj bolje veste, da Yas do da-nes osobno ne poznam, Vassh del in navkov (o kate-rih ste ie presneto malo priobeili nkljub vsem izkus-njam 13 Ietnega gUmnega" gospodarstva) se manj,,— da torej nisem imel povoda pri izkusnji proti Yam polemovati, ker se vedel nisem, da ste navzoei.
Ni moja iznajdba, da belo vino postane preza-gatno, ako je puatimo vreti (ali kakor Vi pravite ki-peti) 48 nr. Iz niojik Solskih let ae se spominjam, da gospod PovSe (kaEeremn g. Dolenc vender nebo hotel avktodtete odreci) je ueil, da Yipavci slabo ravnajo (uie pred g. Dolenc-em so tako ravnali!), ker puat6 vmo vreti celib 48 nr in Se ^e<5, in da tudi Briei ne ravnajo prav, ki vino le malo (ali celo nic) vreti ne puste; ter da je najbolje, da bo vzame arednja pot, t. j. 36 nr.
Tako jf g. Povlo u«Sil in tako sem jaz — nje-gov ufceneo — nadaljeval. Se ve, da nisva ni jeden ni drugi nic o tern vedeia, da je vzel g. vodja na Slapu patent za 48 umo kipenje.
Prof. Babo, strokovnjak prve vrste, pise na strani 280. svojega znamenitega dela o vinaratvu in kletaratvu, da vec kot 12—24 umo vrenje mosta dela vina zagatna in neprijetna, katera vrha tega, da dobijo grdo baxvo, ae nikdar ne dajo popolnoma
(Sorgfaltige Versuehe zeigten, dass hei aller Voraicht den Einfluss der Luft fern m halteu, ein etwas langores Liegen des Mostes auf der Maische — mehr als 12—24 Stunden •— Woine gab, welcke herb u. rauk warden und erne unachoue Farbe erhiol-ten, Pehler, welehe sich gauzlich nicht mebr beheben
Tako u6i prvi strokovnjak, kteri Se dodava (na strani 281), da vina, katera se pustijo preveS vreti, postanejo trda in tamne barve, tako da niso ve6 za kup5ijo, ampak le za domace pivee pokvarjenega oku-sa, kterim bolj ugaja-ti?do-^rino7-kKbir"kii4ivOT7ir3e" navajen komisa, ta bolj ugaja nego najfinejSe havaii-ske smodke,
Kinetijska So'a v Gorici ae je drzala zmirom srednje poti, in jaz, kot ucenoc g. PovSeta, mm po njegovem narodu ufil, fa tudi bi m bil najrajgi Babo-vega nadela dr&il, ker sem prepriian, da kipenje cez 24 ur dd le zagatna vina.
Ker je bil g. vodja PovSo v letoSnjem kursu svoja na^ela M razvil, predno sem jaz na kmetijsko Solo prifiol, nadeljeval aem predavanja v njegovem emislu. Zato se je tudi nLaSki Rizling" pustil celiU 86 ur vreti in „meSano vino" (ne da bi oil jaz so-deloval) na poskuSnjo pa celih 48 ur, kar je aalo — drSimo se g. Dolen6*evo sodbe — prav zagatno vino. Tudi jaz Bern Bin velikega vinogradnika in earn velepOBestnik, in kot tak vem tudi jaz iz laatno skuS-nje, kaj dolgo vrenjo provzroSi. V 43. Sfeev. BSofie« je g. Doleno tolil, da naSa vina nimajo pri kupcih kre-dita, no da bi vedel navosti fcemu kak drugi vzrok razen brvat&ko konkurenco. Prof. Babo povedal mu jo vzrok v gore navedenem etavku.
Tujci imajo drugi okus nogo Vipavd, in ako hocefce kredit dobiti pri tujoih, vstrozite njihovemu okusu. „Producent ao mora po konsumentu ravnati in ne narobe", u6i veliki strokovnjak na Slapu. Ma-pravite dobra, mila vina, lepe barve, in ne bo so Yam bati konkurence hrvatskih waifutovK. Kar se od-govorov ti^e, ktere sem na svoja vpraSanja od u^on-cev prejel in ktere so Vam jo zdolo umostno zdaj po nSooia roSetati, vodite to le:
ad 1.) Ees je, da se mora grozdjo najprej na mre^i obrobljati in potem io le na inlimi zmuBtiti, ako se ho6e dobro belo vino napraviti. Da je to pri veliki mnozini grozdja malo tozka procedura, ao uioji uSenci dobro vedeli. Tako som jaz ucil, ne da bi ae na to oziral, kako so na Yipavskem in kako se na Slapu udi. XJ6il Bern, kako bi se morale posto-p a t i, da so dobi dobro vino,
ad 2.) Kako prakso etc Vi na Slapu uvedli ali sploh na Vipavskem, kder —•,,kakor bi olovek iz VaSega ^flpisa sklepal — vai lo za tern hodijo, kar Vi uvajate, ne vem. Ali to vem, da prevrtano dno vrhu tropin zabrani oksidovaoje in vsled tega raz-vijanje cika. To uci veliki mojster Babo in tako so je na naSi kmetijski Soli po navodu g. PovSe-ta dosloj u^ilo in delalo ter se bo Se tudi naprej.
ad 3.) Glicerina se doda od % — 2 0/n, nci uze prof. Babo (sir. 360 „je naoh dem mehr oder weniger uaharmonischen Charakter des Weines"), in da se glicarinj smo le starim vinom dodati, je uze tako dognana stvar, da je Skoda za vsako besedo polemovanja. G. Dolenc naj here Roth-a, Btr. 120, ki pravi: nNur alterer, hefefreier Wein soil den Glyee-rin-Zusatz ohne Faehtheil ertragen, in hefehaltigem jungem Weinesoil das Glycerin dureh Gahrung sieh in Propionsaure und Wasser, eiue im Weine in minimalen Spuren enthakeno Saure von ausserst iiblem Geruche, umdetzen u. denselben verderben." Vidite g. vodja, da to ni moja kemicna iznajdba!
ad 4.) Pri izpitu ni bilo o tern govora, da bi se v kleti, se zveplom zakajeni delalo, dihalo itd. Moji ucenci dobro vedo, da se pri vlainem vremonu Met le zato se zveplom zakadi, da se glive odstra-nijo; da se pa mora potem klet prezraeiti in da se sine Se le nato „delati in dihati". Tudi za to imam avktoritat na svoji strani. Hauch piSe na 76 strani svojega dela o kletaratvu ta ko le: „Vor dem Ab-ziehen lufte man steta Presshaus un Keller, urn die in der Kellerluft sehwebenden vielen Schimmelpilze u. sonstige Formente zu entfernen, u. verbrenno bei gescblossenen Thureu u. Feustern in den Gahrraumen Schwefel, um die nooh vorhandenen Selnmmelpilze zu todten, dann lufte man den Gahrraum und schreite zum Abziehen".
Yidifce torej g. vodja, 6emu se se ivepl^v zakadi?! To ao Vam g. vodja ^Spaaske jvasi*, kaj ne? ad 5.) Ako bi se g. Dolenc ne bil toliko „z vzviSeno osebo razgovarjal", zapazil bi bil koj, da sem jaz ne premog kot rudo, ampak premogov p e p e 1 menil, in da je ta dobro gnojilo, bila je dognana 8tvars So predno je esin najveSega vipavskega viaogiadnika" kemijo pozuak Toliko v kratek odgovor, do katerega so me le piijatelji priraoraii*
Moje nacelo ni, po politickih listih o vinarstvu polemovati. Ako je bilo g. Dolencu za sfcvar. odpreti je imel razgovor v kakem kmetijskem liBtu (katevih imamo hvala Boga vefi kot dovoij), in odgovarjal bi mu bil mirno iu stvarno. Na napade, kterim se na celu bere da imajo le namen javno mnenje delati, sposobne in zasluzoe moze (ne mislim aebe, ker ae itak dauas rad ogaem, ako so eposobnejfii oglaai, kakor m mm tudi h j>o&$t* wkmm nmafy i^o-
drivaii in svetu siloma kazati, da je g. Doleno „ain najveSega vinogradnika na Yipavskem" tudi naj veoji strokovnjak, auktoritat v kletaratvu, kemiji, narodnem gospodarstvu (in Bog ye Se kje), in kot tak najspo-sobnejSi kandidafc za izprazujeno voditeljako mesto na kateri kmetijski Soli, nimam drugega odgovora kot — pomilovanje.
Dovelj tega. V daljne polemike se z Vami v tern listu ne bom vec spuScal. (Tudi nam bi ne bilo vSee, ako bi morali Se dalje razpravljati to zadevo. -nSoLa8 Bicer rada sprejema kmotijske Clanke, vender v prvi vrsti take, ki na kratkeminspotrebnojasnost-jo priporocajo kmetovalcu katero stalno pravilo ali tudi le poskuSnjo brez uconega aparata. Kjer je treba razpravo, odgovora, protiodgovora, se xada ne raeSa, ker jej prostori no dopuSfiajo in ker spada to v atio-kovno liste. Glede osebnih opomb, katerih je v wod-prtema gomazelo, moramo izjaviti, da se & njimi no strinjarao, zato smo jih opuatili, kolikor mogofie. Kolikor je So osebnega vmeB, jo to stvar piBaloeva, katoremu prepuSoamo vao odgovornost. Ur,)
AWSZU COTI6
togaa nriatav na de^elni kmetyakl Soli v Qorioi.
Poslano.
Na vse hudobne in podlo napade proti moji osebi v ^Edinosti'' in v j.Novioah* mi moja dw»fc ne dopul^a odgovarjati, ampak aamo toliko omenim, da ako bi bil od mojih bivSih troh predni-k o v vaak toliko Solsko kmetyo izboljfial, kolikor jaz v 10 meseoih, bi bila gotovo lahko ? vehko boyiom stanu nego je; drugafio je pa moj g o 8 p o-dar veleslavni dozolni odbor, in on ima
Sravico poklicati mo na rod, ako svojih slulbenih olznoati no izpolnujom, 6osar pa, hvala Bogu, do zdaj So ni bilo treba etoriti, in upam da tudi v pri-boaujio ne bode toga treba.
V Gorici, dne 18. novembra 1885. Fit. ZSPIO. ssaoaroi voditolj deiolne kmotijske Solo,
POZOR!
Moj osomnaJBtlotni eoatric jo uzo maraikoga nad-logoval s proSnjo za denar v mojem imeou.
Zatoioj opozarjam a torn vse moje 6. g. priju* toljo in znance, naj bodo glede toga previdni.*—
Bolkan, 19. novembra 1885.
TOMA2 JUG, naduoitolj.
Hyi^V%^.
Zahvala.
i
Vsem sorodnikom, prijateljem, znanoem in Clo-vekoljubim sreem, ki so spremiii do preranega groba naSo preljubljeno Mer, sestro, svakiujo, oziroma teto
Josipiuo Mozetid
ter nam lajSali sreno zalost o tako tuznem dogodku, izrekamo najprisrcnejSo zahvalo. V Solkanu, 18. novembra 1885.
2alujo6a rodovina.
T novejgem 6asn muozijo se toLbe, da na* mesto edino uspoiuih lekarja It* Brandta dYl« earsklh kroglto se prodajajo druge zmeei kot prave Svicarske kroglioe, kakor spricuje naslednje po» rocilo: U o v i T i c i n (Moravsko). Trpel sem dalje easa v svoji bolezni na zagacenosti. HiSni zdravnik mi je Bvetoval lekarja R. Brandta Svicarske kroglioe, ki so mi dobro ugajale. Lal, da zdaj ne morem dobiti pristnih Svicarskih kroglio, marvec le ponarejene, ki so brez vse moci. Prosim torej itd. Karol pi. Hu-gelmann, c. k. major v pokoji. — Vsakdo naj ae za* gotovi, ali ima Skatlja lekarja R. Brandta Svicarskih krogiic (Skatlja dobi se po 70 kr. v lekarnah) bel kriz v rudecem polji in podpia R. Brandta, in naj jo zavrne, ako bi bila drugace apravljena._______
iz§el je v Trstu in se prodaja tudi v Gorici pri g. J. Preselnu po 55 kr.
1S.QQQ Eld. da se na posMo
proti dobremu varstvu. Vefi se izve pri dr. Sta-nici, odvetniku, v Qosposblh ulicah h. it 2$ y
Stavbiiiski slegi,
zlasti kre&nski, njih raavoj in krafcka agovovina a do-datkom o aidanj: in popravljanji ccrkva. V tekstu 145 filik in 40 tabel a 305 slikami. Spisal J. FLIS, gpiritorftl v knezo-skofovein semenisci. Ta knjiga jo mnobr &«Ia ˇ „KatoEski tiskarni* v LjaWjani ia jo PKodaja ˇ Gorici po 6 gl. 50 kr. izvod
^                                M-Ooppag,
y semeniSkih olicah.
Hto >a Cesti
pod Kriiero, v kteri je Stacuna raznega blaga, je na prodaj. Vec sc fevc pri opravniStva ,Sa&.»
ED1N0
t najyecji krojacmei za mozke
;NM€IMSTllHEW4o
1                  V GOBICI                 "
| nahajajo ae izgotov^jeu* v neiznterno iabero i SEA. ZIMSKU CAS
I povrhno soknje za moike podoble&eno                          i
l:        x volno.....po   gl. 10 do 40 '
Opopolna obleka za moike, licno delo po gi. 10 do 30 talaco z* moike, nov kroj . . po gl. 3 do 10 Mentsohikoff za moike .               . po   gl. 14 do 26
halje Nordpol (severni teCaj) neizmcr-
8ncga trpoza                                po   gl. 10 do 12
Popolna obleka za de6ko in otroke, za sobo, i plaici za dot nepremoiMjivi, fieTlji za lov, vrhu toga UOGATA ZAI.OGA
'    plaScev watbei'proff,  dolman,  sacco za gospe — za | to Mage odprt se jev vefjo sloinost gospodov odjenmikov poseben uddelek v posebneia, lo-, cenem prostorn blizu prodajalnice.
1 wHmdh pwhit ninji u ott od 2 lit inti-
Blago vsake vrste za delo po men, cono prav   4fe
j nizka, delo licno, stvari, ki no dopadajo, se zmer.ijo   II
brez teiave.                                                                      *&
'           Edina zaloga srajc, jop, izvirnih svitic z   A.
[i Tolno iz imenitne tovarne t Stockolniu pod odgovor-   IJ
nostjo prof, dr. Jagerja.                                              H*
8 Mil Mo raj
lasten pridelek
posestnika  AvguStina Ritossa iz Vizinade,
prodaja se na debelo
Via deila Groee v Gorici H. 9 ^
blizn Pretnre pri by. Antosn.                V
feoooooooooocxg
AntirrheumOL^ najboljae zdravilo proti preblaje-cja ia ce bolijo kosti, proti hromoti delavnih cntnic, bole&nam t krizi in r prsib, prehladpim bolecinam v glavi in t zobeb. Steklenica 40 kr.
Pastite santoninske; (koiesca zopor giiste, iz.
knieoo zdravilo zoper giiste, skatljica 10 kn, 100 ko-acekor 50 kr., lOOu kosdekoy i gld., 2000 koacokov 6 gl.
Salieilne pesfile proti prelUajeoja,  naj-
boljSi pripomo&ak proti davici(difteritis), pjjmmim, pranim in vratnim bolecinam, zoper kaaelj in hripavost; Skat-yica 20 kr.
Zell^tti prsni Sirop. Ta iz zdrayilnih zelii& izdelani sirop se robi z najboljiim nspehom proti vsem pranim in p^jucnim boleznim, zaslizeujn, ka^lju, hripa-Tosti, dualji?ema kaSljn itd. OdraSceni naj vzamejo 3 do 4 ilice Tsak dan, otroci pa toliko zlifiic. Steklenica
Tu navedena,  kakor vea
druga zdravila ae
zmiraj. sveia dob6
v lekarni
,?ri Augelu*
v Ljubljana na Dunajski oesti, kjer se naroeila tahojpopoSti proti ptmeiju izvrmjejo.
POTSISE IN BLA4.0
__                            spravlja v              *
Ameriko
najbolje in najceneje
Arnold Reif, na Dunaji, I. Kolowrafring hM.
fSTajstarejsa firma to vrste.)
a Yarn preaouer usp^n Ti.dega unennnrS* w. **u.™ jenakcga balzaraa. 1 let trj>in6ila \* mojo s«>prog» sna imodLna bolejron, ki s* je * zadnjih a letih tako mozila,   da jo j«> pogonto p^jenml krfT   posebno to
Blagorodni gospod! —  Polcn bvaleznoati nazca-njam Vam predober uap^b Vi.sega imcnitnpga dr. Rosa
strasna
pomnozila,        „   „   .  „        .    w               ..
leto so 80 poiiitvljali vsakUi «—I-t dnij in ao trpeli po \6— 2U ur. V»u zdravila in vm trad bil je zairrieu; najmanjaega uspeha ni>mo mogli doaeci, ker bolezense jo Tckstiln od tedna do tedna in je uzroctta fie diugih boleznij, namrec zlati>nico in krc v matomici, kateri jej jo delal poscbno ob 6a-m ciic«nja ncizrckljive boltfine, tako da je bila nio tei'krat blixu smrti. Vsi, ki so jo poznali, ho w ii cudili, kakor da bt bila prtsla iz gro-ba, in res bila' je bolj pottobna dubu ko /^remu bttju, dokler niaem kupil na pripurocilo nekaterth prijateljev nckaj steklenic Vasega cudo nspeanega. dr. Rosa Ziv-ljeuskegu balzama v lekarni v ML Hchiinbergn, katftri jej ni Ie tezav zmanjsal, ampak tudi popolno zdravje podelil, tako da errata in zdruva opravtja rsa svoja dela. Zahvaljevaje se Vam obaT jaz in soproga, za tud-ni uspeh Vasega izyrstnega dr. Rosa iivljenskega bat-zanta, Stejeva si v Cast, pi*iporocati vsakteremti, ki trpi na takih bolecinab, naj dr. Rosa ztvljonski balzam rabi prod vsakint zdravilom. Z vsem spoStovanjom znamujeva se Vam prcbvalezna
v Jititendorfu pri M. SdiSnherffu, 28. dee. i860 Frane Hlonnieb a soprogo.
Hagla in gotova pomofc za ielodfine
bolezai in njih nastopke. Ohranitev zdravlja
jo odvisna zgoli od ohran'i..2 ia pospeievanja dobrega prebavljanja, ker ta jo glavni pogoj zdravja in telesnega In dusnega dobrega 5utenja. Naj bolj potrjeno DOMAGE ZDRAVILO, prebavljanje vrediii, floac*":! primerno meianje krvit odpraviti pokvarjene ne/drave krvne dele, to jo uio vec let 8pl0h znani in priljubljeni
1L
XnprAvljen iz na]bolJ3lhr zdravitiiko najkrepkejsih zdravilskih zeli§5, potrjen je posebno kakor gotova pu-moc pri vsch slabostih prebavljanja, poaubno pri prese-danju, po kialem diseclm riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolecinah v telesu in zelodcu, Jelodcnem krfiu pre-nabasanju zalodca z jedmi, zasliienju, krvnem navatu, hemeroidah, zenskib boleznih, boleznih v orevlh, hipohon-driji in melanholiji (vskd slabega prebavljanja); on o/iv-lja T8o delavnont prebavljanja, dela zdravo in 6lsto krt in bolno telo dobiva zopet poprejino mo6 in zdravje. Vsied te izvrstne moCi je postal gotovo in potrjeno ljudsks doma5e zdravilo tor so splon razsiril.
I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl.
Sa tisoce pohvalnib pisem Ialiko vsak pregleda. PoSilja se na frankirana piama proti povzetju zneska na V88 strani.
SJF SVARJENJEI ^f
Da se izogncjo neljubim uapakam, zato prosim vse p. n. gg. narolnike, iuij povsodi izreCao dr. Kozov zivljenski balzam iz lekariw B. Fragner-ja v Pragi zabtevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na tb5 kra-jib dobiii neuspesno zmes, ako so zabtevaii samo zivljenski balzam, in ne izrecno dr. RozoTega zivijenskega balzama.
Ill
dobi se samo v glavni zalogi izdolovalca B. Fragner-ja, t lekarni „k crnemn orlu-* v Pragi, Jhlcko der Spor-nergasse >'r. 205—3. — V GORICI: 6. Cristofoletti, Iekarnidar; G. B. Pontoni, Iekarnicar; R. Kiinter, lekarnifiar. A. de Oironcoli lekarn. V OltLEJI: Da-maso d'Elia.— V TRSTLT: P. Prendini, Iefcarniear; G. Foraboschi, lekamiCar, J, Serravallo; Ed. de Leitenlmrg, Iekarnicar. Ant. Suttina — V ZAGRE-BU: €. Arazim, Iekarnicar.
Vse lekarne in veeje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ugerskej Imajo zaloga tega zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI:
Praiko domade mazilo zoper bole, rane
in vnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa ynamejo, ali strdijo, pri ba~ lah vsake vrste, pri turih,gnojnib tokih, pri crvu t prstu in pri nobtanji, pri izlezah, oteklinah, pri zma§cenji, pri morski [mrtn] kosti zoper revmaticue otokline in pntiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, rokah, v ledji ce sikdo nogo spahne, zoper knrja odeaa in potne no-ge, pri razkopanih rokah, zoper iisaje, zoper oteklino po pikn mrcesov, zoper tekoce rane, odpete noge, zoper raka in rnoto kozo ni bolj§ega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bale in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven tece, potegne mazilo v kratkem vso gao-jico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prcd ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojiea ven pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi boleeine to hladii-no mazilo poteii. — Odprte in tekoce rane se morajo z mIaLno vodo umiti potem se Ie se mazilo na njo priiepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam   za   uho.
SkuSono in po mnogih poskusih kot najzaneslji-vejse aredstvo znano odsiram naglubost, po njem se dobi tndi popolno uze zgubljen slab. I sklenica 1 gi. a. t.
^m^im^Smm
Jo^ef Culot,
;B|     trgovec na debelo in na drbno
W               v  Ftastelji,
\m\  naznanja alavnemu obciustvu, da ima v svqji
J5j  atacuni veliko zalogo vsakovrstnih igraS, no-
f»!  vo?tij  in razlicnib   puncik z obleko   in  brez
ill  nje, razne vrate  voliienega- bla^i,   rokavice,
|W  erne ovratne rute za (tuhovnib;. /apestke raz-
|S  uih vrat,   Skornje,   volncue   eevljt> za zimo s
y   podpkti ia UrP-5 njih vs>tkr vclikoMti. in prav
lS;  mnogo firugih re<?i|: najfinejo podubiceiz l*a-
iBj  r'za' Bvetin^e, tazpela vsako vrnto rudi z oikbi
Rud  in belo  kosti 8 stojalom,   kipe.   ro^ne vence
\l{,  najrazlicuojaih  vrst in tudi z biflernib raatic,
iU|  najfiueji na verizici so stcbra itd.
ti ii           Cone  tako  nizke,  da se  ni bati  cok-
l*|j  movanja.
¦*
i
a se  ni ban  coK- (¦
1
EQUITABIL~
I    zavarovalna druziba za zivljenje,
j                              ustanovljena leta 1859.
I        Slnipna glavnica koncc leta 1884           145,404.813 gld.
i       Razdolilo ne zavarovanrem leta 1881        8,041.979   „ j       Stanje zavr.rovanj konee leta 1884                 83,699 polie.
[                                                         Za znesek 773,522.928 gld.
j              V poroStvo avstrijskim   zavarovancem polozenih je pri
)  dunajski  banki „Union-'   105.000   gld. v avstryskih drlavnih
j  d'llznth pismih z obrcstnii u%.
j              Vhl- po'ico „K(juitabIou-ove so po treh letih  noprekl'n,«
.  Ijivo, to jo: ko pretecu «..i obrok, „E(iuttflblo'1 pln&a zavnrorano
v oto  tudi tednj, fie kdo  umrje v dvobo.ii,  po saraomoru  ali
•   v.led postavnc obsodbo ali ce katori podatki v oglasu se po» .'   kuzejo iiurcsnicni. „E(|uitabIo11 no zahteva nikakih sprifievanj »   ir. plnca nnmudotna  ko je potrjena smit. Ves dobicok pripada
z^varovancem (loia 1894 bilo jo rezdeljenih 8,041.979 gld,) in na navadne police pltu-a so v gotovlni uze po drugetn vplaciln pi-emija (vsakolotncga doneska na r«(5un zarnrovalnega lista aii police) pri policnb, dosmrtne rente ali poloviQne doimrtnt
•   mnte (prihodkov) so pa nukupici in se izplu^a konoc zavaro« viiro dobo.
Vzgled v pojnsnjcnje naCrta polovicno dosmrtne rente, /.i zavoravnjo po tej lestvici v '/nesku 20.000 gld., sklenjeno v 43, Jetu, iznaia na porting! pogejov, veljavnih pri naLrtu za polovicno dosmrtno rente/za dobo 15 let vsakoletni premij (vplacilo) \m gld. 80 kr.; v 15 letih todaj 14.757 gld.
Po ra/nib racunib iznasala bi vsota zavarovanca pri zaloga poIovi5ne dosmrtne rente po preteklib U letih blizu 7.890 gld., fcarero zavarovanec lahko obrne po eni itirih potij, Bnvedenih v uvodit, namrec:
1.  proda svojo polico z dobiCki in pravieanri druzbi, in v tern slucaji bi dobil najbrze okolo 19.180 gld., s katorimi se uniCijo negove pravico do druzbe;
2.  ali pa dobi zavarovanec namesto svoje izvirno police drugo, ki je zc popolnoma vplacona, ki zapade ob smrti in ki dusegn blizu vsoto 34.0U0 gld. ;
3.  ali pa se odpove svo.jim koristim (dobickom), polica z-'pade ob smrri za 2a0()0 gld. in druzba mu plaeuje do smrti r*snto v znesku bli/:u 818 gld. na, leto ;
4.  ali pa zavarovanec dobi v gotovini nakupiceni dobicok okolo 7.S90 gld. in za polico se placa ob njegovi smrti 20.000 g->ldinarjer.
Nodaljna pojasnila dajo R. F4. VERVE6A, menjalec v niici mestnega vrta (Via Oiardino), h. at. 5, ki je zastopnik z i Gorieo in dczVlo.
cTifiiruTicTiji
p o   dr.  31 a 1 i ci
je odiocno najbolj§e zdravilo zoper protln tef ravmatizem, trganje po ndili, boleaine v krizi tor iivrih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo casa ce se rabi, pa miue po polnem trganje, kar dokaznje obilno zabval. Zabteva naj se samo „evet zoper trganje po dr. lualitt" 2 zraven stojedim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala. "^H
f'» Gospodn pi. Trnkdczy.jn, lekarjn v LjubUani. Moja raati so na p.'otinskej bolezni na nogi sllno trpeli in razna donafia zdravila brezvspesno rabili. Ko jepa b »lezen cedalje haj&a prihajala in uze vec dnij niso mogli soplti na nogo, spomnim se na Vas dr. lUalidev protinaki rvet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocim. In res imel 'O c idovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mntaiit 1 >Iefin. S popolnim prepricanjem priznaTant torej div BialiLev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa-k mn bolnikn v jednakej bolezni priporoiam, VaSej blago* r dnosti pa izrekam najprisrLnej§o zahvalo z vsem spoSto-* -njem udani
Franc Jug, posestnik v Bmarji pri Ce\ji. |f^ Planinski zeliSdni sirup kranjski, "^Bg
iiboren zoper ka§elj, hripavost, vratobol, prsno in pliucne boleeine; 1 steklenica 56 kr. Kor stnej§i nego vsi T ttgoVinib. so nahajajoii soki in Siropi.
&C Kri cistiluc krogliee, c. kr. priv., ~&L
n smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogre§ati in so s& ne risuckrat sijajno osvedocile pri zabasanji cloveskega teles a glaroboln, otrpnenih udih, skazenem zelodc'i, iotrnib in obiBtniir bleznih, r sk;t«ijah h 21 kr.; jeden zavoj's 6 Skatuljami t g Id. 5 kr. JIanje od enega zavoja se a posto ne razpoaib;
Narofiia se izvrSS: najhitreje s poitaim povzetjem in Adresa je: