The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America ŠTEV. (No.) 243 Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. IN TWO PARTS—PART I. CHICAGO, ILL., TOREK, 19. DECEMBRA— TUESDAY, DECEMBER 19, 1933 V DVEH DELIH.—I. DEL. LETNIK (VOL.) XLI1 Priprave za zasedanje kongresa; utegne 1 živahno DASI SE PRIČAKUJE ZNATNO OSTREJŠI ODPOR PROTI PREDSEDNIKU V PRIHODNJEM ZASEDANJU KON-! GRESA, KAKOR JE BIL V ZADNJEM ZASEDANJU, VENDAR BO PREDSEDNIK BRŽKONE OBDRŽAL KONTROLO Washington, D. C. — V tukajšnji prestolici se živahno ugiba o tem, kako bo prihodnje zasedanje kongresa, ki se otvori 3. januarja. Predvsem je vprašanje, kako stališče bo zavzel kongres napram predsedniku in njegovemu "new deal". Ali bo predsednik še vedno s tako lahkoto obdržal vodstvo, kakor ga je v zadnjem izrednem zasedanju, ko so bila odobrena vsa njegova priporočila, ali bo naletel na odpor. Razumljivo je, da tako gladke poti predsednik ne bo imel, kakor jo je imel zadnjič. Opazovalo se je namreč že proti koncu izrednega zasedanja, da ni šlo vse tako lahko, kakor je bilo ob otvoritvi. Ko je bilo namreč o-tvorjeno zasedanje, je bila dežela na robu propada in kongres-nikom je prav dobrodošlo, da je prevzel predsednik takorekoč celotno odgovornost na se, in so za-tq brez obotavljanja odobrili vse, kar je želel. Ko se je voz po njegovi zaslugi malo izvlekel iz močvirja, so hoteli tudi oni zopet pokazati svojo važnost in imeti svojo besedo. Iz tega se da sklepati, da se bo v tem zasedanju odpor proti predsedniku še ojačal. Kljub temu pa se ni bati, da bi naletel Roosevelt na tak odpor pri kongresu, kakor ga je na pr. Hoover. Kongresniki se namreč zaveda-, jo, da stoji pretežna večina prebivalstva še vedno za predsednikom in mišljenje svojih volilcev bodo torej morali upoštevati. To očividno ve predsednik sam. Nenavadno je namreč, kak mir vlada v Beli hiši kljub bližajoči se otvoritvi kongresa. Dočim je pod prejšnjimi predsedniki ob takih prilikah vladal tamkaj nervozen nemir in so se vršile konference za konferenco z vo ditelji raznih kongresnih skupin, tega zdaj ni opažati, in edi ' ni, ki pridejo v Beli hišo, so načelniki raznih kongresnih odborov, kateri poslujejo med kon grešnimi počitnicami. Druga stvar pa je, da na sprotniki sedanje vladne administracije niso dosti trdno organizirani in nimajo pravih voditeljev; to velja predvsem za republikance. Od demokratov se pa itak pričakuje, da bodo stali za svojim voditeljem, predsednikom, in tako se upa, da bo ta še vedno držal kongres v svojih rokah. EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ KAMPANJA AM. SLOVENCA Sijajen paradni obvoz v Chica-gi in Jolietu. — Najlepša prilika za agitacijo bo med prazniki. Chicaški popularni kandidat g. Jože Fajfar in jolietski popularni kandidat, ali bolje, jolietski Napoleon, g. Martin Težak, sta dobila potom prijaznega posredovanja g. Jože Kukmana. slov. grocerista in mesarja v Chicagi od znane Gordon Baking Company iz Chicage, "Sound Truck", ki je elegantno salon sko opremljen z radijsko opremo in z aparati za povečanje glasu, da se sliši govor več blokov daleč. S tem trukom oglašajo znani "Silvercup" kruh. Notranjščina je sijajno opremljena, kakor kak najboljši salonski Pullman voz. Na tem truku se je vršil zadnjo soboto propagandni obvoz, in sicer v Chicagi od 9. od 11. ure dopol. in v Jolietu od 1. do 3. ure popoldne. V obeh krajih so oglašali kampanjo "Amer. Slovenca" in v Chicagi popularnega kandidata g. Jožefa Fajfarja, v Jolietu pa tamkaj-šnega popularnega kandidata (Napoleona) g. Martina Težaka. Občinstvo je z zanimanjem prihajalo iz hiš, ko se je čula mogočno oddajana slovenska pesem in med pesmimi reklamna beseda v prilog omenjenih popularnih kandidatov lista "A. S." List "A. S.' se vsem, ki so pri tem paradnem obvozu pomagali, najprisrčneje zahvaljuje. Na vozu sta bila v Chicagi v narodni noši g. Jože Fajfar in gdč. Tončka Mohar, ki sta vzbudila obilo zanimanja. Gdč. Mohar je šla z trukom tudi v Joliet. Zraven teh so se udeležili obvoza tudi g. Leo Mladič, g. Victor Mladič, g. J. Zupančič in v Jolietu sta se pridružila tudi naš popularni kandidat (Napoleon) g. Martin Težak in g. Marko Bluth, naš tamkajšnji zastopnik. Kakor se čuje iz vseh naselbin, bo kampanja "A. S." dosegla višek živahne agitacije te dni med prazniki. Prav je tako; do 31. dec. štejejo glasovi za kandidate po "topelt". Zdaj je čas, kandi-datje, zdaj delajte! -o- tee Jsigoslavife* NEKAJ PODATKOV IZ ZGODOVINE USMILJENIH SESTER SV. VINCENCIJA V SLOVENIJI. — MLINARJI IN ŽAGARJI SE ORGANIZIRAJO. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN RAZNE VESTI IZ DOMOVINE. Ekspedicijska skupina Lincoln Ellswortha, zbrana na Novi Zelandiji, od koder je odplula v raziskovalna svrhe na antarktično ozemlje okrog južnega tečaja. Ellsworth stoji v prvi vr- sti v sredL ,j*i..*IJL* 0 DOHODNINSKIH DAVKIH Na visoke dohodke se bodo naložili večji davki. Washington, D. C. — Kongres bo pri svojem zasedanju moral obravnavati tudi proračun Zed. držav za prihodnje fiskalno leto. Med dohodke proračuna spadajo na važno mesto dohodninski davki. Glede teh se je pretekli teden izrazil podtaj-r.ik zakladniškega departmenta, da bo priporočal znatne izpre-membe. V prvi vrsti se naj bi naložili večji davki za tiste, ki dobivajo visoke plače, zlasti od $7000 na leto dalje. Obenem se bi zvišali tudi davki na dobičke podjetij. Znižajo pa naj se dohodninski davki tistim, ki prejemajo male plače. -o- ČUVAJ IZGINIL Z DENARJEM Chicago, 111. — Po celi Chicagi je policija preteklo soboto j poizvedovala za 37 letnim R. 'Hammelom, ki je izginil s tru-ka, na katerem se je vozila ,večja svota denarja, in z njim je izginil tudi znesek $39,000 Truk je bil last Brink Express j Co. in je omenjenih $39,000 prejel na First Nat'1 banki, da jih prepelje na določen naslov. Ustavil se je nato pred Continental Illinois Nat'1 banko, da prevzame še nadaljnje zneske. Vsi uslužbenci na truku so odšli v banko, dočim je Ilammel ostal sam na truku. Ko pa so se vrnili, ni bilo ne Ilammela, niti denarja. V truku pa je bil listek z napisom "Odšel na toilet." Preiskali so takoj vso okolico, a za ubežnikom ni bilo sledu. KRIŽEM SVETA — Green Bay, Wis. — V tukajšnjem mestu , sv zdravniki izvršili uspešno operacijo nad Mrs. Th. Naylor; ženska je bila '21 let slepa, po bolezni škr-latinki. Preteklo soboto je za-dobila vid, prvič po svojem sedmem letu starosti. — Mexico City, Mehika. — Odbor poslanske zbornice je pretekli teden sestavil predlog, po katerem se naj bi uvedel v vse šole pouk o socijali-zmu, obenem pa se izloči iz šol vsak verski pouk. Odbor je prepričan, da bo predlog sprejet. — Vatikan. — Papež Pij je preteklo soboto izdal ukrep, po katerem se bodo po 1. januarju znižale plače vsem du.v»yni-kom in cerkvenim ulužbencem v Vatikanu in v Rimu. To znižanje bo znašalo za višje plače 15 odstotkov, za nižje pa 10. -o—— I REV F. S. RANT NASLEDNIK MONSIGNORJA OGULINA Kakor se poroča, je šentpa-velski nadškof te dni imenoval za naslednika pok. Monsig-norja Ogulina pri fari sv. Neže v St. Paulu, Slovenca, preč. g. F. S. Ranta, dosedaj župnik v Sleepy Eye, Minnesota. Tako je ta nemška župnija dobila zopet Slovenca za župnika. Ustanovil jo je pokojni slovenski škof J. Trobec, z,a njim je žup-nikoval na tej župniji preč. g. pok. Janez Solnce; njegov naslednik je bil preminuli mon-signor A. Ogulin in zdaj je imenovan za ž,upnika žopet Slovenec, preč. g. F. S. Rant. Zaslužnemu preč. g. Rantu izreka A. Slov. k temu imenovanju iskrene čestitke! --o- PLIN POD ULICO EKSPLODIRAL Chicago, 111. —- Tukajšnja Armitage ave. je miljo daleč razdejana vsled eksplozij,ki so se pripetile pretekli petek v podcestnem kanalu. Eksplodiral je plin, kateri se je na nerazumljiv način nabral v kanalu. Kakor se domneva, je kaka tajna žganjekuha skušala krasti plin iz glavne cevi pod cesto. Ni pa dovolj trdno zamašila zveze in plin je zato uhajal ODPOR PROTI HITLERJU Francija in mala antanta proti oborožitvi Nemčije. —o— Pariz, Francija. — Med francoskim zunanjim ministrom Paul-Boncourjem in zastopnikom držav male antante, čeho-slovaškim zun. min. Benešem, se je koncem preteklega tedna vršila konferenca, na kateri se je sklenilo, da bodo vse zastopane države trdno vztrajale na stališču, da se Nemčiji ne dovoli oborožitev. Istočasno pa je Francija tudi dala zagotovilo mali an-tanti, da ostaja z njo v prijateljski zvezi. V mali antanti je namreč nastala huda razburjenost, ko je Francija podpisala Mussolinijev pakt štirih velesil. -o- NASEDEL SLEPARJEM Washington, D. C. — Da je pregovor "Dobrota je sirota" pravilen, lahko potrdi arhitekt A. H, Granger, ki je prišel semkaj iz Chicage, ko je bil vsled svojega dobrega srca olajšan za $200. Na cesti se mu je približal mlad mož in mu povedal, da je po poklicu artist brez dela, in da potrebuje pomoči. Granger je sklenil, da se bo zavzel zanj. Ko pa.sta šla po cesti, ju ustavita dva druga tujca, ki sta se predstavila kot policijska uradnika, ter sta dejala, da sta videla artista, ko je beračil, kar da je občuten pregrešek. Eden od njih je nato vzel navideznega artista na policijsko stražnico, kakor je dejal, in se je kmalu vrnil. Granger-ju sta pričela govoriti, kake silne neprijetnosti ,utegnejo zanj nastati vsled tega slučaja. Lahko pa, ako hoče, zabriše celo zadevo, ako jima plača $200. Granger je potegnil denar iz žepa in jima plačal zahtevano. Sele, ko je bilo prepozno, se je zbrihtal, ter naznanil stvar policiji. IZOBRAZBA POD MUSSOLI-NIJEVO KONTROLO Rim, Italija. — Vsi učni zavodi v Italiji, od najvišje univerze do najmanjše vaške šole, bodo prišli pod kontrolo fašistične stranke po odredbi, ki jo je izdal pretekli teden Mussolini. Odredbo je sicer predložil v odobritev poslanski zbornici, vendar pa, ker je ta popolnoma odvisna od Mussolinija, bo brez vsakega dvoma sprejeta. Vzgojno osobje vseh šol bo moralo položiti prisego vdanosti fašistični vladi. Usmiljenke na Slovenskem Ljubljana, 29. nov. — Danes praznujejo sestre usmiljenke ŠOOletnico ustanovitve svoje Icongregacije, katero je ustanovil sv. Vincencij Pavelski., — Na slovensko ozemlje so prišle prve usmiljenke 29. decembra 1843, ko so prevzele splošno bolnišnico v Mariboru. V Ljubljano so prišle prve sestre leta 1852, 28.maja. Društvo krščanske dobrodelnosti je osnovalo v Ljubljani nekakšno ir-božnico ter jo izročilo usmiljenim sestram v oskrbo. Prišle so štiri sestre, društvo je zanje najelo in plačevalo skromno stanovanje. Obiskovale so tudi ubožne bolnike na njih stanovanjih ter jim stregle, trikrat na teden sta smeli dve iti tudi h kaznjenkam v prisilni delavnici in jim deliti tolažbo in versko pobudo. — Leta 1856 (21. januarja) je prišlo prvih 12 sester v tedanjo civilno, sedaj splošno bolnišnico v Ljubljani, Z delovanjem usmiljenk v tej bolnišnici in več ali manj v vseh zavodih usmiljenih sester v Ljubljani je najtesneje združeno ime sestre Leo pol dine Hoppe, ki je z izredno požrtvovalnostjo in podjetnostjo vodila bolnišnico kot prednica on-dotnih sester od leta 1868 do leta 1918, ko je blaženo zaspala v Gospodu. Predvsem na njeno pobudo in z njenim sodelovanjem so nastali v teku let mnogi zavodi, v katerih še danes delujejo usmiljene sestre. — Poleg Ljubljane in Maribora so bili tudi mnogi drugi kraji naše domovine deležni blagodejnega delovanja usmiljenih sester: v Ptuju so leta 1875 prevzele bolnišnico in hiralnico, v Celju istega leta splošno bolnišnico, prav tako istega leta umobolnico na Studencu pri Ljubljani. Leta 1871 so bile poklicane v žensko kaz nilnico v Begunjah pri Lescah, leta 1878 v splošno bolnišnico .v Brežicah itd. — Leta 1919 so bile od tedanje graške provin-cije odcepljene vse postojanke usmiljenih sester na ozemlju Jugoslavije in je bila ustanovljena nova jugoslovanska pro-vincija z osrednjo hišo Marijin dom v Ljubljani oziroma pozneje Marijin dvor v Radečah pri Zidanem mostu. Novo pro-vincijo je Bog spremljal s posebnim svojim blagoslovom, po stojanke so se pomnožile, število sester je vidno raslo, njihovo delovanje se je razširilo daleč čez meje Slovenije, več sester je odšlo tudi v'zunanje mi-sijone, kjer zelo vneto delujejo. -o- Nova organizacija Novo mesto, 28. nov. — Naši mlinarji in Žagarji, ki so bili doslej prepuščeni sami sebi v vseh vprašanjih, so se šele leto* začeli organizirati, da tako branijo svoje interese. Že meseca januarja so sklenili, da u-stanovijo samostojno zadrugo Širite amer. Slovenca; INSULL TOŽI, DA JE BOLAN Atene, Grčija. — Odredba, ki jo je izdala pretekli teden grška vlada, namreč, da bo se bo moral ameriški bivši magnat Samuel Insull izseliti iz Grčije s 1. jaguarjem, ko mu poteče njegov policijski permit, je In-sulla strahovito potrla. Mož je star 74 let in napori, da se ubrani ekstradiciji v Ameriko, so očiv'dno zdelal:, starca tako, d: pravi, da tega udarca, da bi bil zdaj prisiljen, zapustiti Grčijo in priti v roke Ameriki, ne bo moral prenesti. V petek je dejal, da se bo podal v posteljo in da bo tam tudi ostal. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA: KITAJSKA ZMAGA NAD KOMUNISTI Šangaj, Kitajska. — Iz glavnega urada diktatorja Ciang Kai-šeka, ki vodi vojno proti komunistom v Kiangsi provinci, prihaja uradno poročilo, da se je vladnim četam posrečilo doseči veliko zmago nad nasprotniki. Poročilo pravi, da je bilo okrog 5000 komunistov u-bitih, drugih 5000 pa ujetih. v kanal, kjer se je na nekak način užgal. Povzročena škoda se še ni mogla preračunati, domneva pa se, da bo dosegla okrog milijona dolarjev. Tri osebe so zadobile poškodbe pri nesreči. združenih mlinarjev in Žagarjev, za katero sta se posebno trudila predsednik te zadruge Franc Kovačič in g. Udovič, ki sta s pomočjo svetnika zbornice TOI., g. Windischerja dosegla, da je zbornica potrdila pripravljalni ustanovni odbor in pravila. S tem je bil položen temeljni kamen na ustanovni seji zadnjo nedeljo.— Važnost organizacije je v tem, da bo podpirala mlinarje in Žagarje v borbi za obstanek. Sedaj, ko je zadruga ustanovljena, jim bo lahko braniti se raznih izkoriščevalcev. Do sedaj je vpisanih v organizacijo že lepo število mlinarjev in Žagarjev in brezdvomno bodo pristopili še ostali. —-—o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Komar, tiskar, star 7-1 let. — V Trsteniku nad Kranjem so pokopali dr. Ivana Perneta, mini-sterskega svetnika. -o- Nesrečen in obsojen Pred ljubljanskim sodiščem je bil te dni obsojen na 10 dni zapora, pogojno na eno leto, neki Janez S., kmet iz Brezovice, ki je poleti vozil s konjem po poljski poti čez železniški prelaz in je v voz, na katerem je sedela njegova dveletna hčerka Francka, zadela lokomotiva, da je voz, i*azbilo, Francka se je pa do smrti pobila. -o- Odlikovanje Na izrednem zboru kamniške gasilne župe 26. nov. je bi-o prebrano pismo, da je čeho-slovaška vatrogasna obec imenovala tajnika kamniških gasilcev Frana Fajdigo za svojega častnega člana in ga odlikovala z zlato kolajno za njegovo vneto delovanje v gasilskih vrstah. Nesreča v kamnolomu V Straži, obč. Lukovica, se je 27. nov. popoldne pripetila huda nesreča. V kamnolomu se je utrgala plast kamenja in zemlje in zasula 471etnega delavca Franca Capudra, ki je zadobil nevarne notranje poškodbe in ima zlomljeno tudi nogo. -o- Sto let poročena V vasi Klinovo blizu Kavada-ra sta pred kratkim slavila stoletnico poroke Stojan Dimitri-jevič in njegova žena Jelka. Oba sta bila rojena leta 1815 in sta še sedaj toliko ohranjena, da z lahkoto delata na polju. -o- Okraden čebelar V Šmihelu so neznani ponočnjaki ukradli železničarju Janezu Zigonu, ki se ukvarja tudi s čebelarstvom, več težkih panjev. — Se pač pozna, da se bližajo prazniki. -o-- Širite amer. slovencas UP Ustanovljen tet« JOTI, Izhaja vsak dan razun nadel], pone-►ljkov In dnevov po praznikih. Ca celo leto---------$ Km pol leta-------2.50 Ka četrt leta —---------1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: {Ca celo leto-----M K* pol leta----------- 52a četrt leta------- OVtMSWM f*^ ujjjfe-" irffli a'^narr' 'rt I'M »1931, by Edgar Rice Burrough«, Inc. All rights reserved. 'AMERIKANSKI SLOVENEC i&MERlKANSKI SLOVENEC Mtrffi in najstarejši sloventki Kflgft lint v Ameriki, Izdaja in ti«ka: ifcDINOST PUBLISHING CO. > Naslov uredništva in uprav«! |849 W. Cermak Rd.r Chicago Jelefon: CANAL 5544 If % Naročnina: The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established Ittl, Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_________$5.00 For half a year-------2.50 For three months--------1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6-00 For half a year-----— 3.00 1.751 For three months-------1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zveličar se rodi, ki je Kristus Gospod! Dne 10. avgusta 1. 70 po Kr. je ob zavzetju jeruzalemskega mesta neki rimski vojak kljub prepovedi cesarja Tita vrgel gorečo b a kij o v jeruzalemski tempelj, ki je v celoti postal plen plamenov. S tem se je svetišče pravega Boga v starem svetu zrušilo v prah in pepel. Osem mesecev prej, 9. decembra l: 69, •je največje svetišče v glavnem mestu poganskega sveta, tempelj vrhovnega rimskega boga Jupitra na rimskem kapitolju, postalo žrtev požara, zanetenega od rimske roke. Rimski zgodovinar Tacitus imenuje ta dogodek naj žalostne jši in najsra-lnotnejsi izmed vseh, ki so zadeli rimsko državo, odkar je bil km ustanovljen. Toda plameni, ki so vzplamteli v Rimu in Jeruzalem^, so bili kakor jutranja zarja nove, prave vere, ki je /atfiestela na duhovnem obzorju človeštva in ki se ji je moralo umakniti judovsko verstvo in pogansko malikovalstvo. Glasniki te vere SO že nastopili svoj pohod po grškem in rimskem kulturAem svetu ter prodrli do njegovega središča, do Rima. On, ki vlada svet in njegovo usodo, je odprl nov oddelek v zgodovini sveta. Ni to bil rimski cesar Augustus, ki je takrat vodil usodo ogromne rimske države in ki si je domišljal, da bo začelo človeštvo z njim novo štetje časa. Začelo se je novo J štetje, toda ne z Avgustovim rojstvom, marveč z rojstvom ;bnega, ki ga je sam aTlget"Gospodov sporočil pastirjem na bet-lehemskih poljanah: ^Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod." (L/uka 2, 10, 11.) Kristus Gospod je največja in najsvetejša osebnost zgodovine. Premagal je svet ter ustanovil na njem kraljestvo, ki ne pozna ne zemljepisnih ne narodnostnih mej. Kolika razlika1 med osvajanjem sveta, ki ga je izvršilo betlehemsko Dete, termed delom in uspehi velikih osvajalcev: od perzijskega kralja Kira do macedonskega kralja Aleksandra Velikega in do francoskega cesarja-Napoleona Velikega! Njihovi irhperiji (države) so že začeli razpadati, predho so ti vojskovodje in državniki zatisnili svoje oči, po smrti njihovi pa šo vsi razpadli. Kristusovo kraljestvo pa se je začelo po svetu širiti, ko je On kot človek zapustil zemljo. Dela in imena onih velikih osvajalcev je zabeležila zgodovina, ni pa danes nikogar, ki bi Se za nje potegoval, boril in živel. Drugače ,pa je z Zveličarjem. On živi kot kralj v svojem kraljestvu, živi v dušah ljudi, živi kot gonilna sila, ki giblje in ogreva morje zgodovinskega življenja. Njegovo kraljestvo je bilo Ustanovljeno na svetu s sredstvi, ki se jim je poganstvo smejalo, Iv težki borbi si je Osvojilo svet in v težki borbi je ostalo na svetu ter razširja sVoje meje. Vzdržujejo ga tiste tajne duševne sila, ki so zagonetka za tistega, ki nima vere v Zveličarja kot Sinu božjega. Njegov križ je prišel na stolpe pre-stolhih in podeželskih cerkva, na grobove .umrlih in na pozor-nico življenja, v svetišče krščanske družine in v tiho redovni-eko celico, v krone Vladarjev in v tresočo roko bolnih in umirajočih. Njegov duh, ki je ohranjen v knjigah sv. pisma, je zavladal svetu ter je človeštvu ustvaril pravo, osrečujoče kulturo. Njegova ljubezen prešiti j a človeška srca ter jih vnema za ljubezen do bližnjega v dejanjih in za človeka dostojne kreposti. Brez njega bi bila zemlja že davno postala pustinja, kjer bi zamrlo socialno življenje in delovanje. Kristus je središče sveta. On je temeljni kamen vsake socialne zgradbe med ljudmi in narodi. Brez tega temeljnega kamna ni nobene trajne človeka in človeštvo osrečujoče zgradbe. Kdor hoče zidati brez tega temelja, ta zida na pesek ter v človeško nesrečo. Gorje njemu, ki mu je Zveličar mesto temeljni kamen — kamen spotike. To je brezbožnemu boljševizmu. Odklopil je Zveličarja sveta ter hoče graditi srečo naroda na človeka kot podlago, in to na človeka, ki je samo materija, samo telo brez duše, brez večnosti. Brez Zveličarja ni sreče, kjer se On izžene, tam se naseli gorje. Naselilo se je že med ubogim ruskim narodom ter bo narastlo med njim kot morje gorja, dokler ne bo nad njim slrta nasilnost brezbožnih boljševiških voditeljev in bo tudi v Rusiji se svobodno razlegal glas betlehemskega angela, oznanjajočega veliko veselje tudi ruskemu ljudstvu. Tudi za nase slovensko ljudstvo v tej širni zemlji Ameriki je Zeličarjevo rojstvo velikega pomena. So tudi v našem narodu sicer med priprostim delavskim ljudstvom lažipreroki, ki blufajo naše ljudi s tiskano in govorjeno besedo. So to ljudje, ki oznanjajo lažnjivi socializem, češ, da bo ta odrešil slovenskega delavca iz mizerije, v kateri se nahaja. Ti rdeči lažipreroki sami dobro vedo, da je njihov nauk sama brezkončna laž, ki se vije naprej in naprej brez konca in kraja kakor jara ka ča. Toda kljub temu š svojo lažjo nadaljujejo. Pametni del našega ljudstva te lažipi-OToke vsepovsod krepko zavračuje, kakor tudi njihov Muk. Pametni slovenski delavci vedo, da je Kristus Zveličar za na§ slovenski narod. Pametni Slovenci vedo, da žilavi slovenski rod je vzdržal vse navale na njegovo narodnost, na njegov jezik in na njegovo vero edino vsled tega, ker je skozi dolga stoletja trdno veroval v Kristusa in Njegov Križ. S Kristusom je živel — s Kristusom vztrajal in zmagoval. V svoji trdni Veri v Kristusa se bo haš iiftrod tudi letos zbiral okrog jaslic Božjega Deteta, pozdravljajoč ga z ljudsko cerkveno pesmijo: "Bodi češčeno Dete preblago, samo ljubezen do nas te rodi!" svetega večera, da smo smeli iti k polnočnici. — Nikdar ni bil ta večer prehud mraz, nikdar predebel sneg, da bi ne namerili svoje poti v cerkev. Z veseljem smo gazili debel sneg in z gorečo bakljo v roki iskali prave poti proti cerkvi, kjer je bilo zbranih že lepo število častilcev božjega Deteta. — Že od daleč so nas pozdravljala razsveljena cerkv. okna, skozi katera se je bliščalo neštevilno lučic, in hiteli smo, da bi ne bili pozni. Prišla je polnoč. Vse je bilo tiho in mirno, polno svetonočne-ga miru. Pristopal je mašnik pred oltar v novih mašnih oblačilih v družbi svojih ' strež-nikoV-ministrantov. S kora se je pa oglasila tako blažilna "Tiha noč, blažena noč..." Zares, bili so veseli časi ob božičnih praznikih, v katere nam še vedno hitijo naše misli. — Tudi tukaj bomo kmalu obhajali božične praznike in slišali petje, katerega so pred de-vetnajststoleti prepevali angeli nad Betlehemom; "Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje." Vsem naročnikom Amerikan-skega Slovenca želim vesele božične praznike, poSebno še milvvauškim Slovencu, ki se zanimajo za ta haš katoliški dnevnik. G. W. R. Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate zA n&rbčhino! božične praznike želim vsem rojakom in pa srečno in zadovoljno novo leto 1934. George Pavlakovich, tajnik cerkve. -o- BIRMOVANJE PRI SV. ŠTEFANU IN DRUGO MINNESOTČANJE SE OGLAŠAJO Virginia, Minn. Poročila iz Mrzle Minnesota so vedno bolj redka v našem listu. Ne vem, ali nas tako Zebe ali kaj, da se ne zanimamo svetu poročati naših novic. — Zima je res pritisnila z vso f uri j o in danes, 11. dec. ko to pišem, smo imeli 28 stopinj pod ničlo. Snega pa imamo bolj malo. — Lovska sezona je končana. Srn je veliko obležalo postreljenih — je namreč letos tu izredno veliko število divjačine, srn in zajcev. Trope volkov sO se zelo zmanjšale, vseeno je neki lovec ustrelil enega največjih "timber wolf" lei je meril 6 čevljev in 2 inČa — pravi orjak. Delavske razmere se nekoliko izboljšujejo, a je vseeno še dovolj brezposelnih. Rudnik v Ely, Minnesota je pričel že precej dobro obratovati, tako mi je vsaj poročal prijatelj, ki se mudi sedaj na Virginiji, to je John Zgonc, sin ugledne družine Franka Zgonca. On je namere imenovan za porotnika na okrožnem sodišču tu na Virginiji. — Tudi vlada zaposluje precejšnje število delavcev, toda le bolj mlade, ki jih rabi za pogozdovanje in tudi za čiščenje gozdov, katere so velike lesne družbe skoro popolnoma izkoristile. Imamo dovolj prostega časa za čitanje. Sedaj, rojaki, je čas, v dolgih zimskih večerih, da si naročite list Amerikanski Slovenec, katerega vem, da boste z veseljem prebirali in on vas bo kratkočasil. Ob enetl tudi naznanim, da bom obiskal ob času vse naročnike in ostalo rojake, tako okrog novega leta, kolikor daleč sega moje okrožje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem či-tateljem, kakor tudi uredništvu lista. Vaš rojak in zastopnik. Paul Cimperman. -o- SPOMIN NA NEKDANJE DNI Milwaukee, Wis. Nekako pred 19 Stoletji sta bila ha potu proti Jeruzalemu dva sveta popotnika, Jožef in Marija, ki sta šla v Davidovo mesto izpolnit dano cesarsko povelje. — Ta dva popotnika sta bila ona srečna popotnika, katerima se je rodil Jezus, ob čigar rojstvu so angeli prepevali; "čast Bogu na višavah in mir ljudem na zeinlji, ki so svete volje." Komu izmed nas naseljencev ne uhajajo na sv. večer misli preko morja v drago domovino, kjer smo se kot otroci veselili božičnih praznikov, kjer smo poslušali pred sv. dnem veselo in ubrano pritrkavanje zvonov, tedaj smo vedeli, da bo drugi dan Velik praznik. Kot otroci V mladih letih, vemo, kako smo se veselili in težko pričakovali NAŠ CfeRKVENl BAZAR Denver, Colo. Dobro je bil obiskan naš cerkveni bazar. Kljub slabim časom, je bilo vse večere v dvorani precej naroda in tlidi izku-pilo se je nekoliko več, kakor lansko leto. K temu je tudi nekoliko pripomoglo to, ker je bilo ves čas bazarja lepo vreme. — Veliko naših farahov se je trudilo za cerkveni bazar. Posebno ženske, ki so prodajale "srečo" in pobirale denar in druge stvari. Dosti je tudi teh, ki so darovali razne stvari za dobitke. Sedaj lahko zapišemo, da je bilo čistega dobička pri bazarju $800.00. — Seveda je to vprimeri s tem, kar smo napravili v dobrih letih, le mala svota, a moramo biti zadovoljni S tem, kar smo dobili. — Več naših farahov je bilo tako srečnih, da so dobili razne stvari za mal denar in so šli prav zadovoljni domoV. Miss Angeline Andolšek je bila tako srečna, da je dobila "ceder chest" poln lepih stvari za samo 25c, d asi je vse skupaj vredno do $40. Rev. Father Judnich in cerkveni odbor se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so kaj darovali, kakor tudi vsem, ki so pri bazarju kaj delali, ali poprej kojektali po hišah in prodajali "srečo. Lepa hvala pa tudi vsem drugim, ki so se našega cerkvenega bazarja udeležili in tako pripomogli, da se je omenjena svota spravila skupaj za našo cerkev. Prav vesele in blagoslovljene Chicago, 111. V četrtek dne 14. dec. se je vršila v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi sv. birma, katero je podelil prevzv. pom. škof g. Sheil okrog 200 birm an cein obojega spola. Lep prizor je bil že, ko so korakali birmanci in botri in boterce iz šole v cerkev. Cerkev je bila za ta dan krasno ozaljšana. V zvoniku so potrkavali po slovenskem načinu, naznanjajoč, da pride k nam ta dan visok cerkveni knez delit zakrament sv. birme. Birmovanje se je vršilo v najlepšem redu in lepi obredi bodo zlasti vsem birmancem o-stali v najlepšem spominu. Saj kdo se pa z veseljem ne spominja dneva, ko je bil birmovan. Tudi lepe božične praznike bomo pri sv. Štefanu slavili kakor vsako leto. Na božični dan bodo v slovenski cerkvi sv. maše: Ob 5. uri zjutraj polnočni-ca slovesna peta maša; nato bodo svete maše ob 6., ob pol 8. uri, ob 9. in ob 10. uri zopet peta slovesna sv. maša in zadnja maša bo ob 11. uri. Rojaki Slovenci, ki ste raztreseni po veliki in široki Chicagi, spomnite se ta dan svoje slovenske cerkve in pridite, da vred s svojimi rojaki Slovenci v njej proslavite rojstvo Zveličarja. Božičnica, ki so jo priredili šolski otroci v nedeljo večer, je izpadla jako povoljno. Lepi pevski nastopi, lepe igre, ki so jih proizvajali otroci, je bilo res nekaj lepega. Vse to kaže, da je bilo mnogo truda in dela za slovenske šolske sestre, da so šolske otroke izvežbale za ta nastop. Farani jim moramo biti hvaležni za ta trud, kakor za trud pri vzgojevanju v šoli naših otrok. V tej božični številki je objavljenih več^oglasov naših trgovcev in obrtnikov. Cenjene naročnike in čitatelje prosimo, naj te zavedne trgovce, ki z o-glasi podpirajo list, da ga je mogoče izdati v obsežnejši izdaji za praznike, po možnosti podpirajo. Isto velja tudi za vse druge naselbine. Podpirajte vedno tiste trgovce in obrtnike, ki podpirajo vaš list. Rav-najmo v vseh takih slučajih se po geslu: svoji k svojim! -0- TONETOVI SPOMINI IN vse zna priti, kar ni. Ko sem praznoval pred 13 leti božič na tem hribu, je bilo marsikaj drugače. Prohibicija je bila tedaj v veljavi, pa za nas ni pomenila nič. Imeli smo tedaj piva in vina kolikor ga je kdo hotel. Pa tudi delali smo, še celo ob nedeljah. Plače smo prejemali visoke. Še danes se spominjam, ko sem potegnil prvo plačo v Ameriki tiste dni, delal sem 13 dni in prejel blizu $90.00. Kot griner sem takoj izračunal na krone, tedaj so bile v starem kraju Po blizu 400 za dolar. Naenkrat sem bil z računom v deset tisočih. Kosmata kapa, še par takile plač, pa si bom lahko kupil najboljšo in največjo metliško hišo. Vrnil se bom tja in živel kakor bogataš. Tako mi je rojilo po glavi. Minilo je leto, dve in več, računanje iz dolarjev v krone sem opustil. Saj se mi je stari Jure vedno smejal rekoč: "Počakaj Tone, ko boš toliko čaSa jedel ameriški stejk kakor jaz, boš na krone že pozabil." Naj bo kakor hoče, vem le še toliko, da marsikateri moj dolar je romal v stari kraj in od doma sem dobival vesela pisma, polna zahval. Pozneje sem spoznal celo še to„ da če nisem poslal ali pa priložil v pismo kakega zelenega metulja, cla se jim v starem kraju nič ne mudi odgovarjati. Prav imajo! Morda še nas sreča kedaj pamet, da ne bomo odgovarjali in pisarili, če nam ne bodo iz starega kraja kakega kovača priložili. DRUGO Joliet, HI. Letošnja predbožična doba je kaj pusta. Nebo je navadno vsak dan oblačno, po nebu se podijo razne megle in oblaki. Človek misli, zdaj pa zdaj bo začel padati sneg, pa ga le ni in ni. Kakor na smrt bolni bolnik se drži to vreme-, ki noče in noče umreti. Pravi božič je tedaj, kadar zapade sneg. No, pa saj ga lahko dobimo do božiča še dosti, lahko nam žamete ves hrib, še Trinajst božičev je šlo od tedaj v večnost. Jaž sem še vedno na tem jolietskerti hriblt. Zadnja leta so dokaj pusta. — Dela je bilo nialo. Po več mesečev doina brez zaslužka; zdaj nekaj delamo pO par dni nti hiesec in srečen s£m, če uja-meiii na plačo po $9.00. Nekdaj pa ste hi jih $90.00. Čudni spohi'ihi, kaj hte? Svet ste svet se spreminja in mi z njim. Mojemu prijatelju Juretu dam za marsikaj kredit. Kot izkušen A meri kan fee, na kar je Jure vedno zelo ponosen, me je marsikaj naučil. Najbolj sem mu v tej depresiji hvaležen pa zato, ker hli je Vedno dajal nauk: da se je ženiti dovolj tri dni pred smrtjo. Zame bo že res, ker v tej depresiji komaj še Sam sebe živim. Še tole moram zapisati o popularnem kandidatu haše naselbine v kampanji A. S. Namreč, da naš Napoleon ha našem hribu vodi junaško vojsko Za ta list. Prav je tako, za dobro stvar dela in za ponos naše naselbine. Saj A. S. je takorekoč sin tudi naše naselbine, ki je nam Vsem najbolj pri srcu izmed vseh listov. Mr. Martin Težak je velik agitator. Vedno je ha straži in dela, da bi ga kdo ne prehin-gal. Mi drugi morahiO pa pridno pomagati, da bo mož zhia-gal in prejel glavrto nagrado. Vsi sodelujmo z njim in drugimi zastopniki tega lista, da bo (Dalje nk 3. str.) »f'i >1 lil' "ii i»Biea=-__ ■ - Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam foetid i h žAhteSljiVo po dnevnem kurzu. V sled vedno menjajoči se ceni Valutam računamo Sta pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo danar. Včeraj so bile naše cone: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00............ 110 Din Za $ S. pošljite......$ 5.75 Za $ 5.00............ 200 Din Za $10. pošljite......$10.85 Za $10.00............ 410 Din Za $15. pošljite......$16.00 Za $20.00............ 825 Din Za $25. pošljite......$26.00 Za $23.50............1000 Din Za $40. pošljite......$41.25. Vsa pisma ih pošiljatve naslovite ttri: John jerich (V pisarni Amcrikanskega Slovenca) 1849 W. CERkAK RD. CHICAGO. ILL. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE f Metropolitan Newspaper Servictl Vedel je, kakor je vedel tudi Blake, da po pravilih dvoboja ga ima Blake pravico umoriti, če ga premaganec ne prosi usmiljenja. Nihče .pa ni pnčakoval, da bo oholi vite? to napravil. Smrtna tihdta je vladala pri gledalcih, ko je Sir Malud pričakoval svojega konca. Namesto tega je pa Blake ukazal Maludu vrriiti njfcfeov moč, kar je množica burno pozdravila. Zopet oborožen je Sir Malud prijezdil k Bla-ku in se mu poklonil s pozdravom: "Pozdravljen plemeniti vitez". Blafce je odzdravil s.poklo-nom. "Si pripravljen?" ga vpraša. Malud prikima. "Začniva torej," ukazuje Blake. Nekaj časa sta Se prtgarijala po bojišču, Blake premišljeno odbijajcsč napade, Malud srdito mahajoč. Na pol omamljen in popolnoma divji se je Malud zagnal broti Blaku. 'Spopadla sta še srdito ifl bila se je ',odlO©tcv. Meča sta se križala da SKsJe daleč sliialo med gledilce, ki so strrrieli naH srditostjo 'dvoboja in nestrpno pričakovali odločitve.. Tedaj je Blake zartahhil, iz Maludo-ve desnice je ckdletel meč na tla- Mahni je pa. obupano obsedel na konju in čakal konca. Mallid je ravno zamahnil, Blake se mu je previdno umaknil in pri tem dobil priliko, da je zamahnil po Sir Maludu tako posrečeno, da je ta omahnil s konja in se zvalil na tla, ravno pred prinčevim tronom. Urno'je skočil Blake s konja in sto'pil k ležečemu vitezu, kateremu je nastavil meč na vrat in mu z levo nogo stopil na prsa. — Gledalci so tiho pričakovali konca. Torek, 111. decembra lf)3S 'AMERIKANSK.I SLOVENEC _ Si can S j Tvoj nedeljski tovariš, | ■uuumuui»iuiiiiiiii»riiauim«iiiiiHiiiwiiii"iii"^ TEDENSKI KOLEDAR 25 Ponedeljek — Božič. 26 Torfek — Sv. Štefan, muč. 28 Četrtek — Nedolžni otroci. 29 Petek — Sv. Tomaž Kanterburški. 30 Sobota — Sv. Sabin in muč. 31 Nedelja — SV. Silvester, papež. Rev. J. C. Smoley: ČETRTA NEDELJA V ADVENTU Prej kakor je Kristyrs Gospod nastopil svoje javno delovanje, mu je pripravljal sV. Janez Krstnik pot. Hodil je po vsej pokrajini Jordanski in pridigoval krst pokore v odpuščanje grehov. Vzpodbujal jih je z gorečimi besedami, da naj se vsi očistijo grehov in gredo za Gospodom. Odrešenik bo zopet prišel. Piide na jutrajšnji božični prazliik k nam s svojimi milostmi. Prišel bo k nam, k marsikomu morda kmalu, ob mi smrti, da nas bo sodil. Tudi nam se je treba pripravljati na Gospodov prihod. Delajte pokoro! To treba imeti vedno pred očmi. Kaj pa pomenja delati pokoro? O tem imajo mnogi jako napačne pojme, zato danes premišljujmo o tem. Delati pokoro pomenja, da treba: 1. Opustiti greh in se vrniti k Bogu. Ta prvi korak resnične pokore označuje prerok Izaija z besedami: "BrezbOž-než naj opusti svojo pot in naj se vrne k Gospodu." Kaj po-nieni to? Pomeni: prenehati z grehom, pa ne samo prenehati, marveč greh tudi sovražiti. Vrniti se k Bogu pomeni: okleniti se Boga in mu zvesto sV-ržiti. Najlepši zgled vseh spokornikov in spokornic nam daje Marija Magdalena. Grešila je, pa delala pokoro. In kaj je bil njen prvi korak pri pokori? Začela je sovražiti greh in nehala grešiti, opustila je grešno cesto in S is vrnila k Bogu. Tako mora storiti vsak kristjan, če se hoče resnično spokoriti; toda v tem ozira marsikdo stori napako. Hoče delati pokoro, pa Se grehu ne odpove. Gre k spovedi, se greha spove, pa ne preneha grešiti. To ni prava pokora. — "Brezbožni naj opusti sVojo pot," pravi Izaija. 2. Druga stopinja prave pokore je, hitro zbrisati stare grehe. Kako jih pa zbrisati? Kristus nam je v to svrho ustanovil sredstvo, zakrament sv. pokore; grehov se treba kesati in jih spovedati. "Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni," je rekel Gospod apostolom. In ta moč grehe odpuščati obstoji in bo obstala v cerkvi do konca dni, in to moč imajo škofje in duhovniki. Gl*ehov se torej kesati, ljudje mnogokrat ne vedo, kako to storiti. Vstopite v duhu y peklo, poglejte zavržence. Po-terti se ozrite v nebo, poglejte svetnike. Stopite potem na Kal-varijo, poglejte na Kristusa« na križju . . . Pogled v pekel vas bo napolnil s strahom, pogled v nebesa z zaupanjem, pogled na Kalvarijo z ljubeznijo. Pa boste lahko obudili pravo kesanje. Potem se pa grehov spovejte. Potožite spovedniku grehe kakor dobremu očetu, ni se treba bati spovedi, on posluša vaše grehe ne kot človek, marveč kot božji namestnik, kot od Boga postavljen sodnik, da Vas v božjem imenu odveže vaših grehom. Po sv. spovedi pa opravite naloženo pokoro. 3. Tretji korak: Popravi, kar si z grehom napravil škode. Zgled vam bodi Čahej. Hrepenel je, da bi videl Gospoda. Želja sfe mu je spolnila, ne samo to, da je videl Gospoda, Gospod je šel celo v njegovo hišo. In tu je pahej obljubil, dk bo vse popravil, kar je zakrivil. "Gospod, če sem koga ogoljufal, bom četverho povrnil." In Kristus je na to rekel: "ZVeličanje je danes došlo tej hiši." Tako mora storiti vsak človek, popraviti napravljeno škodo, najsi naj je na imetju ali dobrem imenu. Ni samo mogoče delati pokoro, je tudi potrebno jo delati "Če he boste delali pokore, boste vsi pogubljeni." Naj današnje premišljevanje ne bo glas vpijočega v puščavi, naj se pri vas vseh spolnijo besede današnjega evangelija: "In vSe člOvfeštvo bo videlo izveličanje." ŠIROM JUGOSLAVIJE VABILO K RAZPRAVI Uredništvo "Amer. Slovenca" je prejelo te dni zanimivo pismo od nekega rodoljubnega, zavednega kulturnega slovenskega delavca V Ameriki. Prosi nas, da njegovo ime kakor tudi -tan ohranimo v strogi tajnosti, kar bo uredništvo tU d i storilo. V svojem pismu piše to-le: Det. 12tb, 1933. "Velecenjenemu uredništvu A. S.:— Nad petindvajset let že opažujem naše Slovence, njih delovanje in gibanje v Anr eriki. Žilav rod je to. Mnogi drugi narodi, ki so številrfejši od nas, nimajo pokazati tako dofefc-o organiziranih društev, jednot in zvez, kakor jih imamo pokazati mi SJfcVenci. Dcsedaj je nain šlo, hvala Bbgu, še vse dol- ro po sreči. Kaj pa za naprej? Slara generacija se hitro umižfe. Malo je dni, da bi slovenski listi ne poročali o stfirti tega ali onega Slovettca. Gremo, danes edfen, jutri drugi. Iz stare do-domcvirie rti več dotoka. Vse naše ustanove, kot društva in organizacije, slovenske župhijfe in naši riarodni domovi čakajo naše oporoke (testamenta). Na-raVh'j zapustiti jih bomo riiorali naši mladini. Kakšna pa je naša mladina? Ksko smo jc pripravili, da bo znala ceniti to, kar je sloVen&ka !-oka V tej deželi ustvarila? Je naša mladina kaj slovensko zavedna? Kakšni so bdnbšaji med slovensko mladino rojeno v Ameriki in pa sterejšd generacijo; ki s^ je priselila v to deželo? So ti odrtošaji prisrčni, bazirajo li na šlcvfenski iskrenosti in zavednosti? Je naša mladina v tem pogledu kvalificirana, da sprejme, kar Smo starejši ustvarili v tej deželi in bo li nadaljevala tb delo naprej? In če ni? Kje je krivda? Kdo je odgovoren' za napake, da naša mladiha hi za slovenstvo tako idealna, kakor bi bilo pričakovati? Kdor Ve za vzroke, jih naj pove in hbelodarii! Morda bomo na ta način vsaj cb tehajsti Ut-i n'ašega živijenjA V tej deželi našli prave vzroke in bomo skušali na podlagi pravih simptoirtov popraviti-, kar se popraviti da. Pfc-epi-ičan sem, da bo taka javna anketa aH razprava o tem vprašanju rhnbgo kbristila našemu slovenskemu narodu v tej deželi. Prosim Vas, Velecenjeni g. uredr-ik, da objavite to moje pismo našemu narodu v Ameriki. Vse pa, ki so zmožni peresa in debate, poživljam, da pridejo na plan v tem listu in posežejo v to razpravo. Poživljam starejše kakor mlajše. Povejte oboji svoje vzroke. Pokažite vsi, kar vidite napačnega ali dobrega, da se pride do vzroka. Podajte zraven pa tudi svoje nasvete, po katerih mislitte, da bi se dalo doseči uspeh za večjo skupnost in' boljše razumevanje mfcd Starejšo irt rtašb mlajšo generacijo. Ta razprava naj bi trajala vsaj do 1. maja ali pa še dalj. Onemu člankar-ju, ki bo v tej razpravi podal najboljše nasvete glede boljšega razumevanja med stai-ejšo in mlajšo generacijo, obljubljam $10.00 nagrade, katere bom poslal po zaključku razprave na uredništvo, da bo isto cddalo onemu, ki jo bo zaslužil. Ako mislite g. urednik, da je to pisnr.o vredno, da se ga objavi, tedaj to stbrite. Vas irt vse ošbbje pri listu iskreno pozdravljam in sem Vaš (Podpis.)" Uredništvo "A. S." si šteje v veliko čast, da je pisec gori navedenega pisma počastil ravno naš list s tem vabilom na javno razpravo o predmetu v navedenem pismu. "A. S." bo rade volje objaVil vse dopise in tozadevne članke, nanašajoče Se ha to javno razpravo. Tudi uredništvo "A. S." smatra to vprašanje za zelo važno in iz tega razloga vabi tudi uredništvo vse, ki so zmožni peresa, da posežejo v to razpravo. Gospodu piscu gori objavljenega pisma pa iskreha hvala! BreždVdmho bo Z njegovim pismom oživel mnoge slovenske zavednosti ined nami. Lenrane pomagajo revmatikom da se čutijo 10 let mlajši Niknrte niti on dali več trpeti Vfcled i-evma-ligiiih ali neVritičtiih boloBin. Liilikri ae jlfi izm'bite, in se čytite boljo in leta mlajši v kratkem času. Poskusite to. Hoblte ši navoj REV PRESCRIPTION. Zmešajte ga doma s kvartom vbde, prideitite sok štirih leni oil. Celo v trdovratnih kroničnih slučajih nastopi olajšava navadilo v 4ft uriih, včasih pa dež noč, Je enostavno, prijetno, stane samo nekaj centov na dun, ill ako ne boste sijajno zadovoljni 7. uspehom, vam bo vaš deiiiir povrnjen. Na prodaj, priporočano in garantirano pri vseh vodilnih drugi H t ill. Vsak drusrist vam ga lahko preskrbi. in inštalacijska dela, pri napeljavi elektrike in vodovoda Omenjeni je namreč zaposlen kot zidar pri tovarni celbluze v Goričanah, v resnici je pa iz-učen čevljar. Danes je njfegdva vila ena najlepših hiš v Goričanah. -o- Nesreča pri stroju V Stopercah je zašla 10 letna posestnikova hčerka Marta Lorberjeva z levo roko v sla-moiezni stroj in valji so ji roko popolnoma zmečkali. NesrSČa pri slFdjtt V Gotni vasi pri NoVfem mestu je pomagal pan čiščenju ajde na podu mizarja Hrastarja domači 9 letfii sihčfek, ki jS pc neprevidnosti vtaknil roko v stroj in kolesje mu je zdrubilo nekaj prstov. -o——- Velikte poVbdhji lz dalmatinskega Zagorja poročajo, da je vsled povodnji koncem novembra veliko rodovitnega polja poplavijenega. Voda j« uničila vSe nasade ha polju in j« škoda Silno Velika. V okolici Velika je pa padlb rtrnogo snega in je hastal hud mraz. --o • ~ Težka nesreča V mariboi-ski tekstilni tovarni je prišel delavec Jakob Fle-go iz 'rciko ined valjarje, ki so 'trni roko popolnoma zmečkali. —o- Kap Posestnik Oglar iz Ravni V ki-ški okolici je Sklepal kupčijo ž vinskimi trgovci iz Ljubljane. Ko je od tam krenil v neko trgovino, da kupi nekaj blaga, ga je hehadno zadela kap. ——o—;— Ntest-ečen padec S3 senika je padla 20-letna Fran j a Božnarjeva, delavka iz Skd je Loke, 31. Pri padcu je zadobila zelo nevarne poškodbe in je bila prepeljana v ljubljansko bdlnico. -o-- Pcšktdbam je podlegel V ihalem rudniku v Strahi-cah pri Konjicah, ki daje prav dober premog, se je usula debela plaSt kamenja na inidar-ja Antoh Sdjiča z Bukove gore, ki je kmalu, ko so ga rešili neprijetnega položaja,za poškodbami urrirl. PbSkbdba pri delu 26letni tamrSki pdttmčhik Vilko Pliberšek V Maiiborii je bil ftri delu takd nesrečen, da rhu j« pri odi vim ju zaklane živine spodletel mesarski ftož lil ga nevariVo ranil. ——o-- Pbd kolesbrti V Ljubljani je rteki mototi-klist podrl na tla »KletiiegA poštnega uslužbehca Franca §*ogačarja ih sicer takd nesrečno, da so ga ž zloVrtljeho nogo spravili v bolnico: —o——- jozeia i\ a p liso v a iz Domžal. Revici se je zmedel um in si je na thalu s Sekiro odsekala roko v zapestju. -o- Promocija Na medicinski fakulteti v Innsbrucku na Tirolskem je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva Ivan Turin iz Stu-denic pri Poljčanah. -o- Št. Vid pri Stični Radi vednega deževja je vse polje pod vodo, da mnogi ne morejo vsejati ozimine. To spet kaže, da bo drugo leto slabo. Kmetje prodajajo svojo živino izpod cene, ker rabijo denarja za zimo, to se je videlo na zadnjem sejmu. -o—i— Rdeči petelin V PlintoVcu na Štajerskem je pogorela posestnica Cecilija Ša-bender. Požar je izbruhnil na podstrešju in v nekaj trenutkih zajel celo hišo. Zgorelo je seno. žito in druge Stvari, ki so se nahajale na podstrešju. Škode je Had 100.000 dinarjev. -o- Smrtna kesa V Ljutomeru je umrla Nina Ivančič-Deu, upokojena učiteljica, vdova po davčnem uradniku. — V Mariboru je umrl Štefart Kamenšek, odvetniški pisarno-vodja star 54 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Josip Cerar, uslužbenec drž. železnice. Napaden Jože Franko, trgovec z živino iz Št. Petra v Savinjski dolini se je na poti s sejma sporekel z nekim mešetarjem, ki je Franko-la nevarno obdelal z nožem. -o- Huda nesreča Posestnik Franc Sužnik iz Krčevine pri Vurbergu je nedavno peljal težko naložen voz proti domu. Voli so se spla-šili in zdirjali z vozom, Sužnik je pa nesrečno padel pod voz, da so mu šla kolesa čez desno nogo. -o- Z dinamitom nad župana V Šmartnem pri Litiji rd neznani zlikovci dne l-i. nov. ponoči zažgali dinamitno patrono pred trgovino župana Jožefa Strniana. Eksplozija je popolnoma raznesla izložbeno okno in razbila tudi druge šipe na poslopju, da trpi župan občutno škodo. -o- Nevarna pabena V Pogorju pri Kamniku se je 9-letni posestnikov sin France Vavpotič igral s staro vojaško patrono, ki je eksplodirala in ga nevarno ranila na rokah ih po glavi. sreči prišel z roko pod žago tam uslužbeni 34Vetni Žagar Avgust Polmin od Sv. Lovrenca na Pohorju. Žaga mu je roko nevarno razmeSarila, da je moral v bolnico. - -—o——-Cerkveno odlikovanje Za knezoškofijska svetovalca sta imenovana Jože Miha-lič, župnik v Slivnici pri Mariboru in Anton Ravšl, župnik v Cirkbvcih. --o—— Mursko polje pod vodo Iz Ljutomera pišejo, da je Mursko polje že več dni pod vodo. Voda je pridrla iz raznih potokov, pa tudi Mura se je razlila zelo na široko in dela veliko škodo po polju in travnikih. --o-- Tihotapci Kokain in saharin sta najljubša tihotapska predmeta. Tihotapce pa na vse načine preganajo in jih love ne samo po mestih, tudi na deželi. Ma-sikateri tihotapec, ki skuša vti-hotapljeno blago spraviti v de-nal'i mora pod ključi marsikateri kupovalec takega blaga je tudi bridko goljufan. Tako poročajo, da je neki trgovec, ku- ____■ , ,.-. ...........K8&2 Obsojen na pet let V Varaždinu je bil pred kratkim obsojen Anton Zoigar, pravi mednarodni vlomilec, po rodu iz Svete Nedelje ha Štajerskem, na pet let in šest mesecev strogega zapora, ker je o dnevu ropal po raznih trgo-inah v Varaždinu in Čakovcu. ——o- Nesreča pri delu Pri posestniku Vrčku na rez ju pri Mariboru jo po ne- pil od tihotapcev večjo množino saharina, za katerega je plačal okoli 20.000 Din. ko je blago pi-egiedal, je opazil, da je bil samo v enem zavojčku saharin, v drugih pa sama moka. Poleg tega bo pa še kaznovan, ker je kupoval vtihotapljerio blago. -o—L— Lep vzgled pridnosti. Lep vzgled marljivosti ih varčnosti je mlad posestnik Janez Lužtrik v Goričahah. Naj-poprej je pomagal bratu, da Si je postavil hišo, nakar je zač*el misliti sam na se. Lotil se je ž vso vnemo zidanja ih kmalu hišo, oziroma vilo, sam sezidal, kakor tudi izdelal vsa mizarska Ni Se bati žeje Statistika mesta Kamnika kaže, da je V mestu, ki šteje 2500 prebivalcev 25 vinotočev, 5 žganjarn, dva brezalkoholni i-estavraciji in 10 trgovin, kjer prodajajo špirit irt žganje. — V Kamniku se tolrej ni bati suše, ker si skoraj lahko na vsakih sto korakov privežeš dušo. . -o-- Huda krava 65 letno Rozalijo Potočnik iz Sv. Marjete niže i*tuja je krava prav nevarno poškodovala z rogovi, da je morala v bolnico. ■ - -o—— Iz strahu pred slepolo Na Trški gori je živel v svOji koči 70letni viničar Jartež Laffl-pert, ki je bil zaposlen že pri raznih vinogradnikih. Zadnja leta mu je začel zelo pešati vid kar ga j'6 prignalo tako daleč, da je Obupal nad življenjem. Vtrgel se je v Krko nasproti gradu Graben in utonil. ............ ....... _i_-••*•■ ........... »«-■»■"■ (Nadaljevanje z 2. strani j| naš Martin vedno rta vrhu kandidatske liste. Pokažimo, da kdor hoče nas spraviti v kozji rog, mora zgodaj vstati in napraviti več kakor bomo mi. Vsem čitateljem lepe božične pozdrave! Kaj božje Dete osreči vsaj ob praznikih vse in vsem prinese veselo božično razpoloženje! Tbne 3 hr&a. lilillllllMII HillliXll II li-ff iIihTii m Društvo sv> Vid« Sliv. 25, K.fe.K.i. CLEVELAND, O. Leto 1933. Predsednik: Arttdii Skull, lt)99 E. 71št St. Tajnik: Anthony J. ForWltd. 1093 E. 64th Str. Zdravniki: Dr. J. M. Scliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Pernic ih Dr. A. J. lJcrk<). Društvo zboruje vsako prvo rit-deljo V nlesetu v KriJtilšovi dvorfnii ob 1. tiri popoldne. v drrtStV« se sprejmejo člani(lce) o:a najmanjše prispevke, goji društvo tlldi razne vrste športa za mladino. LAWRENCE LESKOVEC, predsednik. FRANK MATOH, podpredsednik. GEO. PANČUR. tajnik. 829 E. 143rd Street. JOHN OMER2A, blagajnik. JOHN TRČEK, zapisnikar. f f # .f ti f] * % ^ Vf ^ ip ^ ^ ^ »j« v'p »p »j. ^ V^ Jf ^ m 7 dni do JUGOSLAVIJE Ž ZNANIMI EKSPRESNIMI PAZNIKI EUROPA POSEBNI VlAK ob pnrniku v Bremerhavenu iamči zelo udobno potovanje V LJUBLJANO. Izborne železrtižke zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrotinoštt voraSaite kati-rtegakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Raridolpli St.; Chicago, ill. Draštvo by. S'tev. 33, K.S.K.J Waukegan, III. Sprejema vše slovenske katoličane Od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vSa-ko drufe6 nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo Ustanovljeno leta 1900. —■ Sktiflnd iteje 390 članov(ic). Nadalina pojasnila Se dobi od slc-sečefa pdbdra -. Math Slana, Jr., predsednik J6seph Zore. tajnik Mike Opeka, blagajnik. Društvo "SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 člafroV v dbtH oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prVo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE f. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. - Tajnik JOHN BEVEC, Bos 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Soil 94, Strabahe, Pit: Varujte Vaše oži Ako vas nadleguje glavobol; akt) vam solzijo oči in še hitro utVudij«S; ako imate krivogled; tedaj je ^o znamenje, da morate dat« vaše preiskati. DR. im 5, SMETANA optometrist — Zdravnik za, oči — 25 let skušnje v zdravstvi! za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVJfi. CttlCAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. tire dop'oidirt: do žVeetr. Proslavite Božič ob lepih Jaslicah! t>t>»M»ft»»f»t»t»»f»»t»»tf»t»t»»»»»»t»»>»t»OTfttwtfttttw, Jaslice, kakoršne prikazuje zgorajšnja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic, kakorinih doslej še niste imeli priliko videti. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepša vso hišo, v katero se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s spoštnino vred Naročajo se od Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU? Jurij Kozjak lz predavanja A. Tomec-a. 6 *000<>00000000^00000^0<>0<>0<>00000^0-0<>00000-0<><>000-00-' SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače 'zgodovine Spisal Josip Jurčič. zažgani po turški roki, žalostno tleči sijali po temi. Okoli tega velikega ognja se je bilo zbralo možakov veliko krdelo razne starosti: ta mladenič, ta mož srednje starosti, ta starec kraj groba; imeli so skoraj vsi cepove, kovane z železom, ali pa dolge, betičaste, črno opaljene grčavke ali kakovo drugo stvar pri rokah. Med glasnim ravsom in govorjenjem, ki se je razlegalo po jami in katerega so čudno odbijale in oponašale kamenite stene nakopičenih skal, bilo je še najbolj slišati, kar so ti možje, prostaki iz naroda, ugibali. "Kaj pravite, možje", pravi čokat možek, "ali bo še kdaj dobro na tej naki zemlji. Bog nas varuj! Že od nekdaj, kar je menda naša narodovina na svetu, ni je bilo sreče še toliko časa, kar človek potrebuje, da iz zibeli v grob zleze, še toliko ni bilo veselega. Moj ranjki oče so pravili, da tačas, ko so bili Turki v prvo prišli in ko smo bili ravno tu-le, da je bilo njega dni le še hujše, ko so bili še tisti Pesoglavci. Za tistimi so bili pa gospoda prišli, ki tudi niso veliko boljši, kar je, to je, samo, da na kolec ne nabadajo nas kakor Turki, ki so zdaj v deželi, Bog jih pogubi!" "Res je to!" odgovori drugi zarasel, hud mož. "Trlep govori resnico. Gospoda se zdaj zapira v gradove, nas pa pusti, naj nam psi požro otroke, naj nam mlade ljudi v Turško odpeljejo, da se Bogu usmili; nam pa ne pomaga nihče, ako se čreva vlečejo za nami, ne zmeni se nihče za nas. Kadar je cesarju potreba vojakov za na Nemško, tačas ti brž prilete in hajdi, moramo iti gori. A za sedem naglavnih grehov, ne pomaga ti živa duša, kadar nas davi sam hudir iz Turškega ali pes vedi odkod. Meni le to ne gre v glavo." "Potolaži se, prijatelj," nastavi drugi, 'jaz pa menim, pustimo na miru gospodo in cesarja, oni imajo tudi že svoje križe; jaz pa pravim: pomagajmo si sami, možje, sami si pomagajmo !" "Lahko ti je govoriti," seže m« prejšnji v besedo, "ti si sam pod solncem, očeta nimaš ni matere ne; žene in otrok še poznal nisi; če ti gre za kaj, gre ti za lastno glavo. Kaj bi maral, ko bi bil sam na svetu. Ali ko bi ti bili Turki sina ubili, ženo pod zemljo spravili, hiše že ne štejem, les še raste, to bom že postavil!" "Postavil jo boš, da ti zopet pride Turek in jo zapali, ako boš ravno prezaspan, da se še sam spečeš v tem pepelnjaku," dostavi četrti. "Vse je res kar pravite, možje!" reče šest-desetletni mož rdečih las, "pa bom vendar jaz še eno rekel. Nič ne pomaga, če se hudu-jemo nad gospodo in cesrajem. Bog nam jih je dal, ne bilo bi prav, ko bi jih zametavali; bodo že sami od sebe odgovor dajali. Mi ne bomo sodili; saj vidite, da se vsakemu izmed nas lahko primeri, da umrje od davi do drevi, od nocoj do jutri zjutraj, zlasti ker se je smrt v naši deželi udomačila; Turki jo trosijo. Zato jaz pravim, ne dajmo se! Ne ležimo tukaj brez dela, četudi Turka samega ne moremo odgnati, nujmo, ogrenimo mir to, kar si bo pridobil. Jaz pravim, da naši cepci še komu črepinjo razkoljejo, turške pa tudi niso trše od naših. Jaz sem že prileten, pa grem še zmerom z vami in videli boste, da sem včasih še za kam potekniti." 'AMERIKANSKI SLOVENEC* Baraga je šel med Indijance širiti vero, mi pa zadnja desetletja ne le, da še za ohranitev vere jned lastnim narodom nismo skrbeli in delali, nismo se brigali, da bi naši ljudje ne prišli v roke krivim prerokom, nismo skušali zabraniti, da bi se med naš narod ne razširilo protiversko časopisje in ne za-sejalo seme nevere in odpada od Boga, temveč smo namesto da bi poskrbeli, da bi se med narod razširilo katoliško časopisje, še naročali in podpirali in še naročamo in podpiramo časopisje, katero pišejo in izdajajo najhujši sovražniki Jezusove vere. S tem zdržujemo boj in delo proti Bogu in veri; s tem smo delali in še delamo za odpad od vere, za odpad od Cerkve, za odpad od Boga. Velik del naroda smo že s tem odtujili Bogu in veri. Delali smo in še delamo v duhu, ki je nasproten duhu Baragovemu. Z ozirom na to ' dejstvo mi nismo Baragovi in Baraga ni naš! O, kaj bi rekel Baraga, ako bi zdaj prišel med nas! O kako bi se bridko zjokal, ko bi videl, da ob stoletnici njegovega prihoda v Ameriko, katerega namen je bilo misijonar,jenje med Indijanci, je toliko njegovih lastnih rojakov, ki so po naši lastni krivdi vsled slabega branja prišli ob vero, katero je on s toliko vnemo in apostolsko gorečnostjo širil mecl Indijanci, ko bi videl, kako še mnogi Slovenci bojujejo proti Bogu, veri in cerkvi in kako ta boj premnogi katoličani med nami sami podpirajo,kako med Slovenci izhajajo strupeni in veri sovražni listi, kako ti listi po slovenskih domovih zastrupljajo staro in mlado. S koliko bridkostjo bi se napolnilo velikodušno, za Boga, vero in bližnjega tako vneto Baragovo svetniško srce, ko bi videl, da je dandanes tako veliko število Slovencev, ki se za Boga, za ve- ro, za svojo dušo in zveličanje iste čisto nič ne zmenijo, ko bi videl, da toliko naših rojakov nič več ne spolnuje verskih dolžnosti, ne dajo več svojih otrok krstiti, da so med njimi pogoste civilne poroke, civilni pogrebi, da je med Slovenci toliko popolnih poganov, ki živijo grše kot živali, ki v neveri in sovraštvu do vere nesrečno živijo in nesrečno umirajo. O, saj bi tega, pogleda Baragovo srce najbrž ne moglo prenesti. Baraga je šel v daljno tujino, v pogansko deželo pogane spreobračati h Kristusovi veri, za Indijance je žrtvoval vse svoje moči, da bi jih rešil, osrečil in zveličal, mi njegovi roja-1 ki, njegovi nasledniki, pa žrtvujemo denar za protiversko časopisje, katerega namen je naše lastne rojake spravljati ob vero in s tem pahniti v časno in večno nesrečo in pogubljenje, pa hočemo pri tem še 'jati za katoličane, služabnike božje in za častilce Barage samega! Pa dovolj o tem žalostnem poglavju. .Skrajni čas je, dvanajsta ura je, da se zdramimo, streznimo, spregledamo in prenehamo s tako napačnim ravnanjem, pa začnemo delati v duhu Baragovem, delati z vsemi močmi za spreobrnenje naših odpadlih bratov, modernih poganov, ki so po naši krivdi postali to, kar so. Sku-šajmo popraviti, kar smo zagrešili. Naj nam bo za naše lastne brate, za naš lastni narod, vsaj približno toliko, kolikor je bilo Baragi za Indijance! Baragova stoletnica pa naj bo mejnik v zgodovini ameriških Slovencev; naj bo začetek novega dela, novega življenja ameriških Slovencev! Kaj bomo zdaj sklenili? Zdaj, ko smo pomen tiska spoznali in vemo. kaj je nas katoličanov dolžnost, ko smo spoznali, koliko hudega po- vzročajo slabi časopisi in kako napačno in neumno smo ravnali. ko smo jih naročali in podpirali, ko smo spoznali svojo ■zmoto, da smo zanemarjali svoj katoliški tisk, slabega pa podpirali, ko smo spoznali svojo sliko, spoznali sami sebe, spoznali, da smo na tej sliki taki, da nas je po vsej pravici lahko sram te slike, ki nas predstavlja tako grde in neumne, bolj neumne, kakor podgane, zato pa mora biti pri tem našem spoznanju naše najprvo vprašanje: Kaj naj zdaj storimo? Kaj naj zdaj sklenemo? Naš odgovor na to vprašanje, naš sklep naj bo: Proč s to sliko! Spremenimo se! Začnimo drugače! Preskrbimo si drugo, novo, lepšo sliko, da nam ne bo v sramoto, temveč v čast in ponos. Bodimo celi! Samo dva tabora sta. Kristusov n Antikristov. Samo v enega izmed dveh moremo spadati. Tretjega tabora ni. Nikar ne bodimo več tako neumni, da bi hoteli biti katoličani, obenem pa podpirali sovražnike kato-ličanstva in jim pomagali sami vzdrževati boj proti katoličan-stvu in proti samim sebi. (Konec prihodnjič.) "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v^ tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." —Rev. P. Cyril Zupan. DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK z univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana. Kuba, in z bolnico za kožne bolezni in rak« v Philadelpnlji. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. ORDINIRA SAMO PO DOGOVORU. 5G E. Washington »t., Chicago. 111., Suite 2705 TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer od 6.-8. ure, 4830 West Cermak Rd., Chicago, 111. Tel. Cicero 66. Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto želita vsem rojakom sirom. Amerike Mr. & Mrs. Anton Golenko Slovenska gostilna in restavracija 2226 'Blue Island Ave. Chicago, 111. TEL. CANAL, 8045 V naši restavraciji in gostilni dobite vedno tečna in sveža jedila ter dobre zdrave pijače za mal denar. Pridite in se pepričajte sami. Rojaki, ki prihajajo v Chicago iz drugih mest in naselbin se priporočamo, da se ustavijo na našem naslovu, kjer boste pošteno in dobro postrežem. Na dne 30. DECEMBRA zvečer ste pa še posebno vabljeni na našo domačo zabavo, ki je namenjena na proslavo dvojnega rojstnega dneva. Pridite vsi, zabave bo obilo. Zraven bomo pa še poskušali srečo, katerega se bo držala. — Pozdrav vsem in na svidenje! Med takim pogovox*om se izgubita le-ta dva človeka med drevjem, drugi maloprid-nejši od drugega, vsak po svoje. In zopet se ni slišalo drugega po brezju in smrečju kot ljubo šepetanje tekočega potoka, v katerem je kapljica rinila pred seboj, kakor bi se jim mudilo daleč v neizmerno morje. TRINAJSTO POGLAVJE Zbrali so se ljudje kmečki y * Pod veliko skalo v les; ^ 1 " Vsak v orožje ima cep Prot sovražnikom. K r a 1 j e d v. r o k o p. Kako poldrugo uro od Stične izvira pod skalnatim hribom na dolenjskem Kranjskem reka Krka. Prihaja na dan v dveh izvirkih, ki sta pa sila blizu drug drugega. Prvi rokav stopi na svetlo v kotu, ravno pod gradom, katerega je bil ravno neka leta poprej Vitovec iz Celja razdel; drugi rokav pa izvira bolj proti vzhodu. Oba vira sta komaj za kake streljaj e na dvoje in se zlivata tudi ravno tako kmalu v eno in isto strugo. V tem kraju se posebno zopet pokaže značaj kraških tal. Ves hrib je sestavljen iz kamena in ves veliki hrib, ki se potem razteza ob Krki in proti severu, je votel. Ako se gre od vzhodnega rokava kakih dvajsfet stopinj iz dola navzgor, pride se do velike, viseče skale, ki ima malo, komaj vatel široko in visoko žrelo, votel vhod v zemljo. Človek, ki hodi v le-to jamo, mora se ukloniti pri vhodu. Potem se nekaj časa, komaj sedem stopinj, gre navzdol v zemljo. Precej potem pa se pride v veličastno poslopje, katero je zidala in skladala sama roka vsemogočnega Stvarnika. Vse je tukaj zidano iz celega kamena, visoko, široko, da ni še do današnjega dne nihče do konca prišel! Le tu pa tam leži v tej visoki naravni dvorani kaka debela in podol-gata skala, ki se je v kaki veliki naravni pre-kuciji, pri kakem hučiem potresu utrgala od kamenitega stropa; take skale zapirajo dalj-njo pot v strani. Naprej pak je v neizmerni, temni daljavi predrznežu pot odprta še daleč, tembolj, ako bi hotel hoditi še po vodi naprej, po Krki, ki teče tu pod zemljo, Bog vedi odkod! Vendar mi ne bomo natanko popisovali jame, kakova je v daljavi, le pri kraju ostanemo. Bila je ta jama v nekdanjih časih okoli bi-vajočim stanovalcem pribežališče in zavetje pred Turki. Tako je bila tudi leta 1475, ko se je godila naša povest, privrela velika množica v jamo zavetja iskat. Pred jamo sta stala dva mlada kmeta z orožjem v roki, eden zgoraj, eden zdolaj, na straži. V jami pa, v obokani sredini pod zemljo, po raztreseni slami je ležalo in sedelo za tri vasi ljudi. Veliko ognjev je gorelo in obsevalo čudovito črno temo, ki se je razpenjala po široki duplini ter čarobno slikala kameniti strop, ki je grozeč visel ljudem nad glavami. Med mnogimi ognji, pri katerih so kuhali ali samo greli se posamezni ljudje, bil je posebno velik ogenj najbližji pri vhodni luknji, koder se je debel dim venkaj valil, in koder so ven in ven prihajali in odhajali, nosili drva ali hrano ali hodili milo pogledavat svoje domačije, katerih zadnji ostanki so po dolu, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem JOHN KOCHEVAR Edini slovenski razvažalec Monarch, Pilsen in Bismarck piva. 2215 WEST 23rd ST. Tel. Canal 6177. CHICAGO, ILL. Rojakom Slovencem se priporočam za naročila za pivo: Kadar rabite pivo za partye ali kaj drugega, me pokličite na telefon. Vesel in radosten Božič in srečno Novo leto želi vsem svojim prijateljem in znancem SLOVENSKA GOSTILNA IN HOTEL Hotel oyne RUDOLF SROFF, lastnik 2047 West 21st Street, Chicago Phone Canal 5512 V poslopju je 28 zračnih, svetlih sob s kopalnicami in tekočo vodo. DOMAČA KUHINJA PRESKRBUJE GOSTE Z OKUSNIMI JEDILI. Ob sobotah prosta zabava, ples, kranjske krvave klobase z zeljem brezplačno. čas! Kakor znano, bo velika kampanja mladinskega oddelka K. S. K. Jednote zaključena dne 31. decembra t. 1. Lepo število otrok je dosedaj že pristopilo k prvi, ali najstarejši slovenski podporni organizaciji v Ameriki, h Kranjsko-Slo-venski Katol. Jednoti. Čemu? Zato ker njih starši spoznavajo veliko vrednost in pomen zavarovanja pri tej organizaciji. Dalje, ker se nudi v tej kampanji izredne udobnosti za pristop, kakor sledi: 1.—v gotovini.—50 centov za vsakega nove člana ali članico v tej kampanji in 50 centov za zdravniško preiskavo kandidata ali kandidatinje. 2.—Posebne nagrade.—Posebna nagrada v obliki "Coaster" vozičkov KSKJ. vsakemu dečku izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 3. Posebna'nagrada—v obliki punčke (dollice) KSKJ. vsaki deklici izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 4.—Oni državt,— ki bo zmagala v tej zrakoplovni tekmi bo od Jednote podarjena velika srebrna trofeja. Tretjič: Ker se pri K.S.K.J. v tem oddelku plačuje nizek asesment za veliko po-smrtnino in sicer za RAZRED A Mesečni asesment 15e Posmrtnina in starost otroka ob času smrti vpošte-vajoč prihodnji rojstni dan: let 1 — $20., 2 — $34, 3 — $40., 4 — $48., 5 — $58., 6— $140., 7 — $168., 8 -+ $200., 9 — $240., 10 — $300., 11 — $380., 12 — $450., 13 _ $450., 14 — $450,, 15 — $450., 16 — $450. RAZRED B 1 — $25., 2 — $50., 3 — $75., 4 — $100., 5 — $150., 6 — $200., 7 — $300., 8 — $400., 9 — $500., 10 — $600., 11 — $700., 12 — $800., 13 — $900., 14 — $1,000., 15 — $1,000., 16 — $1,000. Važno: Sprejema se tudi otroke nečlanov Jednote. Ne zamudite torei te lepe nrilike dokler ; Krasne! J F • I* ; jaslice j f -m CHICAGO, ILL., TOREK, 19. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 19, 1933 V DVEH DELIH—II. DEI IN TWO PARTS—PART II Kaj je torej mir? Zakaj ga ni? In ali je res tako težko priti do miru in ga o-hraniti?. . . Pravi mir bi užival človek, ki bi imel vse dobrote, ki si jih želi, tako da si ne bi želel ničesar več in se ne bi bal, da bi jih izgubil. Takega■ miru na tem svetu ne bomo dosegli, ker na zemlji ni stvari, ki bi nas popolnoma zadovoljila in osrečila. Pravo blaženo srečo in popolni mir bomo dosegli le pri Očetu, "zato je nemirno naše srce, dokler ne najde pokoja v Bogu," kakor je lepo povedal sv. Avguštin. Doseči pa moremo in moramo vsaj takšen mir z Bogom, mir z bližnjim in mir s samim seboj, da bomo lahko rekli, da smo stortfi, kar je bilo v naši moči. . . Z Bogom bomo dosegli mir, ako bo naše življenje v skladu z njegovimi neskončno modrimi zwpovedmi, ako se bomo vedli do njega kot do svojega vsemogočnega in predobrega Očeta, ako bo skratka naše življenje — kakor sem malo prej rekel — takšno, da bomo z njim slavili Boga na višavah. Ko bo tako najlepše urejeno naše razmerje do Boga, bo s tem urejeno tudi že naše razmerje do bližnjega, da bomo tudi z njim živeli v miru. Kolikokrat slišimo, da smo vsi ljudje bratje med seboj, toda kolikokrat to tudi izvršujemo? Pa beremo, da smo vsi kristjani udje istega skrivnostnega Telesa- Kristusovega in da je vsak 'med nami tempel, svetišče sv. Duha, kakor je pisal sv. Pavel. In vsi smo ustvarjeni po podobi božji, odrešeni z isto Kristusovo krvjo, vsi smo prav za prav ena sama velika družina, katere Glavar in Oče je Bog sam! To so tako neizmerno globoke in vzvišene resnice, da ne bi nikdar več grešili niti zoper svojega bližnjega niti zoper sebe, če bi jih premislili, jih skušali razumeti in se jih zmerom zavedali! Kako vse drugače bi potem gledali svojega bližnjega in tudi nase! Saj kakor smo po Adamu vsi telesni bratje in sestre, tako smo po Kristusu vsi bratje in sestre v veri in v duhu. Zato se dajmo voditi Duhu in drug drugega bremenu nosimo, kakor je isti Pavel pisal Galačanom, da bomo tako spolnili Kristusovo postavo. Vidite, to, da moramo drug drugega bremena nositi, to je zopet takšna misel, da ne bi nikjer prišlo do nesoglasja, celo pa ne do sovraštva, če bi jo izvrševali, kot jo ne. Zato je danes toliko razprtij med posamezniki in med celimi narodi in med najbližnjimi sosedi, da bi drugega rajši danes kakor jutri potopili v žlici vode. Zato ni miru in ga ne bo! Če bi pa po naših družinah vladala ta zavest, ki jo priporoča sv. Pavel, ne bi bilo toliko žalostnih prepirov med možem■ in ženo, ne toliko sramotnih razdorov med starši in otroci, ne toliko nevoščljiv osti med brati in sestrami. Take resnice, da smo vsi bratje med seboj, ustvarjeni po isti božji podobi in odrešeni z isto rešnjo krvjo, pa da moramo res drug drugega bremena nositi, to se pravi drug z drugim potrpeti, bi morale delovati na nas kakor dober kvas in pre-drugačiti naše življenje, poboljšati vso človeško družbo. Potem bi prišli tudi do miru s samim seboj. Ko bi živeli z Bogom in z bližnjem — naj najbližnji je pa vsak človek — bi se tudi v naši duši naselil sladki mir, da se ne bi vznemirjali v težavah in bojih, ki jih je polno človeško življenje! V najtežjih bojih ne bi izgubljali glave, ker bi vedeli, da imamo na svoji strani Vsemogočnega Zaveznika in vse ljudi, ki so blage volje. Mirno bi gledali na besnečo valov je, ki. divja in hrumi okoli nas, in srečno bi prišli v pristan večnega miru. J. Gregorič: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. §4KO je odmevalo pred dobrimi tisoč devet sto leti na betlehemskih planjavah, ko se je nad bornim hlevcem odprlo ne-, bo in so preprosti pastirji zagledali trume angelov, ki so poveličevali in hvalili novorojenega OdreŠenilca in Boga. Koliko let je od takrat že preteklo, koliko se je že spremenilo — eno pa je ostalo nespremenjeno : spomin na ono skrivnostno. in zares sveto noč, ki je prinesla svetu Luč in Resnico, se obnavlja leto za letom, leto za letom, postavljamo jaselce in v rrnših dušah se zgane neko nedopovedljivo čuvstvo sreče in miru in božičnega veselja. Še vedno prihajajo k nam angeli miru in še vedno prepevajo kakor nekoč. A. Škcdlar: Božična skrivnost. Zakaj si B:t:ce nebciko. prišlo nft mrzli trdi svet, na zemljo, kjer je vse nestalno, kjer mrje spev in vene cvet? Mar nisi vedel, da bo zemlja z bridkostjo napojila te; stesala križ, ti zvila krono, ničesar dala, vzela vse. Zakaj si, Jezušček premili, zapustil blesk in soj neba? Zakaj ubog v božični noči, prišel v dolino si solza? Vse to sem vedel — jaz vsevedni, a prišel tebe sem iskat: le eno hočem, da v ljubezni ti mojega srca si brat. — "Slava Bogu na višavah. . ." Vse stva-ri, žive in mrtve, v nebesih, na zemlji in Sfo pod zemljo, dajejo Bogu hvalo in čast. Saj zato so pa tudi ustvarjene, zato je ustvarjen človek, zato živali in rastline m in mrtva narava. Poglejmo samo ono ve-ličastno pesem, ki so jo zapeli trije mla- m deniči v ognjeni peči, v katero jih je ra-di n jihove stanovitne vere dal vreči w brezbožni kralj Nebulcadnezar! Ker ču- W tijo, da sami ne morejo dostojna veličati || božje vsemogočnosti, ki jih je med m ognjenimi zublji ohranila nedotaknjene, w kličejo nebesa in angele in vse moči Go- W spodove, naj z njimi vred pojejo hvalo vsemogočnemu Gospodu. Pa to se jim še ne zdi zadosti, ampak se obračajo na sonce, luno in zvezde nebeške, naj dajejo čast svojemu Stvarniku; nagovarjajo dež in roso, sneg in led in mraz, ogenj in vročino, naj počastijo Gospoda nebes in zemlje; opominjajo noči in dneve, blisk in grom, oblake in vetrove, hribe in doline, studence in reke in jezera in morja, naj poveličujejo večnega Gospodarja nad oblaki; pa še ptice pod nebom in živali v gozdu in ribe in kar se giblje v vodah, vabijo, naj z njimi povišujejo Boga nad bogovi!. . . Tako mrtva, nezavedna in brezumna narava nevede in nehote slavi Boga in s svojo lepoto oznanja njegovo nedosežno lepoto in razodeva njegovo nesluteno dobroto. Kako ga moramo slaviti šele mi, ljudje, ki nam. je dal razum, da ga spoznamo, in prosto voljo, da ga priznamo kot Očeta in vzljubimo kot svojega Stvarnika! Mi mu nismo dolžni slave samo kot stvar svojemu Stvarniku, ampak — kar je mnogo važnejše in odličnejše za nas — kot sinovi Očetu in kot dedidiči nebeškega kraljestva, ki nam ga je od vekomaj namenil v svoji neskončni dobroti in nam ga je Kristus po Adamovi izgubi iznova pridobil in vrnil. Otroci nebeškega Očeta smo in dediči nebeške domovine, odkoder je na sveto božično noč prišel sam Jezus Kristus. Zavedajmo se tega, te svoje odlike, in poudarjajmo ne le dolžnost hvale in češčenja, marveč tudi pravico češčenja! Da, pravico zavestnega češčenja, ki je razen človeka nima nobena stvar na svetu! Tega se zavedajmo vedno in povsod, in tako delajmo, potem se nam ne bo videla ne težka ta dolžnost ne odveč ta pravica! Naše življenje bo samo po sebi dobilo pravo ceno, ker ga bomo preživeli, tako, da bomo z njim res dajali slavo Bogu na višavah. . ." "In mir ljudem na zemlji. . ." Mir! Kaj je mir ? Kako si danes vsi želimo miru in vendar kalco različno si vsak predstavlja mir! Kaj je mir? Lahko rečemo, da se še nikdar ni toliko govorilo o miru, da pa se še nikdar ni tako malo storilo za mir in da se še nikdar ni toliko storilo proti miru! To je gola ugotovitev, kdor ne veruje, naj le odpre ušesa in oči in naj malo pogleda okoli sebe, pa bo takoj videl, če je res ali ne. Srčno je želeti, da bi vsi, kar nas je blage volje — kdor še ni, pa naj postane! — razumeli skrivnost svete božične noči, lco se je sam Bog rodil, ubog in brez moči, ko sc je Najvišji radi nas ponižal m se sklonil k nam in nam dal najlepši zgled, ponižnosti do Boga Očeta in ljubezni. do brata človeka. Bratje in sestre! Obljubimo Jezusu v jasel-cah, da bomo odslej tako živeli, da bo vse naše življenje res slava Bogu na višavah. On pa nam ne bo odrekel svojega miru. Tako bodi! P. Evstahij Berlec, O.F.M.: 1. O sveta noč, pozdravljena, mladosti rahle ljub spomin, ko naša je družinica čutila sladki vonj višin. . . 2. Napravljali smo jaslice, da pride Jezus pod naš krov, da duše bodo blažene prejele božji blagoslov. . . 3. Spomin si in resnica spet, 0 Božič, poln skrivnosti, nam Rodi se znova rajski cvet duhovno, vir sladkosti nam. . . 4. Rodi se v duši z milostjo za večno slavo visočin, tam z blaženo obilostjo napaja srečne Božji Sin. 5. Zveličar, Rešenik sveta, odvzeti hoče smrt in greh, le On življenje, blagor da, le On je moč v poskušnje dneh. 6. Pozdravljena, o sveta noč, pozdravljen, blagi sveti dan! , Gospod je v Cerkvi pričujoč, njegovo rojstvo ni zaman! |"t«/"I SEM našim čitateljem in naročnikom, zastopnikom, fa/M1! delničarjem, sotrudnikom in somišljenikom želimo I vesele praznike v svetem zadovoljstvu in vseogreva-joči Ljubezni! UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Amerikanski Slovenec Božična priloga Stran 2 - v W'iv wmiw^ AMEKikANSKl SLOVENEC Torek, 14). decembra i§3Š C Kdor zaupa v Boga -n. f Bilo je pred par leti v velikem ameriškem tnestu na osrednjem zapadu. Dvajsetletna dekle po imenu Josephine je tavala že ves dan semintja ifekajoč službe in dela. Povsod je cula eno in isto pesem: "Nobene moči ne rabimo, še preveč ljudi imamo in še te bomo morali odpustiti. . ." Hudo je bilo to za Josephine. V več kakor petdesetih krajih je vprašala za delo, pa nikjer nič. Kakor bi bilo vse zakleto. Doma je imela postarano mater. Živele ste v nekem pritličju. Njuno stanovanje sta bili dve sobici. V eni sta kuhali, v drugi sta spali. Skromen domček je bil to, kakor ga je najti le med proletarskimi družinami. Toda za Josephine je bil prijeten, kakor je bil prijeten tudi za njeno drago mamico. Obe Sta se ljubili, bili sta res mati in hčer in obratno. Vse bi bilo, saj ste bile navajene skromnega življenja, z malim sta bile zadovoljne. Toda kaj, ko njima svet še tega malega ni nudil... Večerilo se je že in Josephine se tisti dan kar ni hotela podati domov. Zavila se je tesneje v svoj površnik, kajti bil je že mrzel decernberski večer in celo snežen ike so nale-tavale. Široka avenue je bila že deloma pobeljena z njimi. "Ne neham preje, pa ne neham," je dejala sama pri sebi Josephine, "dokler ne iztaknem kakega dela, vsaj-za nekaj časa, da boni saj nekaj zaslužila za božične praznike, ki se bližajo. Josephine zatopljena v te misli gre naprej po širokem trotoarju, ozirajoč se po visokih stavbah, da bi videla, kaka podjetja se nahajajo v njih in če bi ne bilo tu kje za vprašati za delo in službo. Pred 18 nadstropno stavbo se ustavi. Tu bo nekaj, si misli. Stopi v hodnik pred se-znamno tablo in pregleduje. V istem hipu .začuti, da je nekdo položil roko na njeno ramo in se ozre: "Oprostite gospodična, ali gledate morda za delo?" Josephine se ozre v lično oblečenega tujca, ter uljodno odvrne: "Da gospod, že cel dan ga iščem, pa vse zaman. Ali morda kako podjetje v tej stavbi potrebuje kako moč?" "Da, na vrhu v 18. nadstropju, na južnem koncu stavbe potrebujejo eno moč in če se želite potruditi tja gori, sem gotov, da bote sprejeti. Potrkajte na vrata štev. 1886. Vstopite pa, če se vam kdo oglasi ali ne. V pisarni je namreč star gospod, ki dobro ne sliši, zato če ne bo odgovora, kar odprite vrata in vstopite, ter stopite naprej v drugo sobo, tam najdete gospoda in ga vprašajte za službo." Josephinin obraz se je razjasnil. Izginila je iz njega vsa dosedanja otožnost in si je mislila: vendar nisem hodila ves dan zastonj, zdaj bom našla delo in z njim kruh. Toda, ko bi vedela sirota, kdo je bil oni moški, bi nikdar ne šla v 18. nadstropje. . . Vesela je vstopila v dvigalo (elevator) in v 18. nadstropju izstopi. Bila je v dolgem hodniku. Sledila je številkam in štev. 1886. se je nahajala prav na koncu južnega dela hodnika. Vse je bilo temno in zgledalo, kakor bi bila soba zaprta. Potrka. Nič, nobenega iglasti. . . Zopet potrka, zopet nič, nobenega glasu. , . Spomnila se je, kaj ji je naročil gospod v hodniku, da naj vrata odpre sama in vstopi, če ne bo odgovora. Prime za kljuko in kar neka groza jo je sp rele tela. Večer je že bil, tema, in ona sama tukaj, v neznanem kraju. Toda želja po delu, da si dobi košček kruha jo je silila naprej. Odprla je vrata v temno sobo, se ozrla naokrog in vstopila naprej v drugo sobo, kakor ji je naročil neznanec v hodniku. "Dober večer! Ali je kdo tu notri?" — Nobenega glasu. Zopet jo je preletel strah, ker ni bilo nobenega odgovora. Stopi še korak naprej in zopet ponovi: "Dober večer! Ali je kdo tu notri, ali ne?" "Stoj in ne gani se !" zarohni glas zadaj za njo. V istem hipu so se za njo zaprle vrata. Josephine ko je stresnila po vsem životu in obletel jo je nepopisen strah, da je obstala, kakor kamen na svojem mestu. "Miruj, molči in ne gani se, dokler ti ne bd povedano, kaj in kako." Josephine je začutila, da je nekdo ovil okrog njenih oči r.avezo ter isto trdno zavezal. Zdaj je vedela, da je zašla in padla v roke hudobnih in nepoštenih ljudi. Silna groza in strah jo je navdal. Trenotki so se ji zdeli dolgi, kakor cele ure. Mislila jc, kaj se ji bo neki zgodilo. Kaj če ni padla v roke hudobnežem, ki lovijo dekleta za slabe hiše, o katerih je že tolik rat čitala gorostasne stvari. Mislila je med tem na svojo ubogo mamico, ki bo doma sama samevala, ne ve-doč, kaj se zgodilo z njeno ljubljeno hčerjo. Spomnila se je na Boga in je v srcu vroče . prosila in molila, naj ji pomaga, da se reši iz tega položaja. Tako je minulo skoro četrt ure, Ko že ni mogla več prestajati samote in tihote je izpregovorila : "Za božjo voljo, kje sem, zakaj ste me vje-li, kaj sem kriva, prosim izpustite me!" "Tiho!" zarohni zopet glas za njo. Zdaj jo prime za roko in zapove neznani moški'glas: "Sledi mi!" gla sta v četrto sobo. Vrata so se zaprla za njima in moški, ki je imel čisto drugi glas, kakor oni v hodniku, je postavil za njo stol m ji rekel naj sede. Josephine se je vsedla. "Kdo si in kaj si gospodična?" — jo vpraša neznani glas. "Sem Josephine N." "Kaj te je prineslo, semkaj gori?" "Deia sem iskala gospod ves dan. Ko sem prišla pa spodaj v hodnik, mi je neki gospod povedal, da tukaj gori v tej sobi rabite pomoč in zato sem prišla." "Dobro! Zdaj molči in ne govori nič več. V službo si sprejeta. Zapomni pa si te le pogoje: Ce boš pridna, molčala, storila svojo dolžnost, ki ti jo bomo naložili mi, boš dobila 100 dolarjev na teden. Ce boš pa skušala našo stvar izdati in ne boš storila kar ti bo ukazano, boš dobila za plačilo kraj, šest čevljev pod zemljo. . ." Josephinina duša je drhtela od groze. Zdaj je bila na jasnem, da je padla v roke tolovajske družbe. Vendar kaj hoče slabotna ženska, uda ti se mora z zaupanjem v Boga, da jo reši iz te neprijetnosti. Bog mi bo pomagal in nihče drugi. Molila bom, veliko molila in rešitev pride. . . "Tam v sobi, kamor te popeljem sedaj leži bolan postaran gospod. Tam v sobi boš dobila razna jedila, katere mu pripravi za jed in katere bo želel jesti. Tamkaj se nahajajo tudi razna zdravila za olajšavo glavobola, zaprtja in druge take lahke bolezni. Daj mu jih po previdnosti in glej, da ozdravi. Tolaži ga in delaj mu družbo. Glej pa, da nas ne izdaš, v tem slučaju te čaka samo smrt. Ako te bo izpraševal, kdo si, kdo te je najel, kaj si videla in drugo, te rotim, da mu ne odgovarjaš nič. Tvoja zaveza na očeh naj ostane toliko časa zavezana, cla te popeljem v njegovo sobo. Ko se vrata za-pro, štej do 50. nakar lahko vzameš svojo obvezo doli, ter razveži obvezo tudi gospodu, ki se nahaja v sobi. Kadar koli bom jaz potrkal na vrata, kar navadno bom naredil po sedem trkov na vrata, tedaj hitro zavezi svoje oči in oči gospoda, ki se nahaja v sobi, na to stopita in se obrnita k steni. Na to še odgovori: Vstopi! Glej, da boš ravnala natančno tako, če ne, bo padel strel iz revolverja." Še večja groza je spreletavala mlado Josephine. Kam je zašla, kam je zašla, je premišljevala. Zdaj jo neznanec prime za roko in jo pelje seboj. Ko jo je držal za roko, je Josephine začutila, da roka, ki jo drži za roko nima celega prvega prsta kazalca, marveč samo pol. Takoj si je mislila, to si moram zapomniti, to mi zna priti še prav. Ključ je zaškrtal v vratih in odprla so se. Neznanec porine Josephine v sobo in iste za njo zapre. Josephine se je spomnila kaj ji je neznanec zabičal, da mora šteti do 50 predno oclveže zavezo. Storila je tako in si nato odveže zavezo. Pred seboj je zagledala postaranega moža z zavezanimi očmi. Odvezala mu jih je in stari mož jo je pogledal. Videti je bil prepaden in poraščen, kakor bi že teden dni ne bil obrit. "Kako se počutite gospod? Vas kaj boli? Bi kaj radi jedli? Povejte, da vam postrežem?" "Nič. Samo od tu hočem, od tukaj! Kje sem? Kam so me utaknili?" Josephine se ni upala možu odgovarjati, ker ji je neznanec pod smrtjo zagrozil, da mu ne sme ničesar odgovarjati na nobeno tako vprašanje. Toda bolj, ko je moža ogle-davala in njegovo plešo na glavi je spoznavala, da ta stari mož ni nihče drugi, kakor ugrabljeni (kidnapan) bankir, o katerem časopisje ž; ri dni piše, kako so ga ugrabili gangster j i in neznanokam odvedli ter zanj Kifhtevajo -visoko odkupnino 250 tisoč dolarjev. Zdaj je Josephine še le vedela, v kake roke je padla. Molčati pa je morala, kljub temu, da bi rada govorila in povedala svojo bol staremu, uglednemu bankirju ter mu tudi rada pomagala. Strah pred smrtjo, s katero ji je neznanec zagrozil je na njo uplival. Josephine je spoznala, da je mož, ki ga je imela v oskrbi oslabel. Vpraševala ga je, kaj bi rud jedel, kaj želi, pa mož je odklanjal vži vati karkoli. Vzel je le od časa do časa malo limonade in kako pomarančo. Za drugo ni kazal nobenega teka. Med tem časom je zunaj v svetu nastalo rilr.o' zasledovanje za vsemi gangster ji, da bi dobili kako sled za ugrabljenim bankirjem. Gangster j i so postajali nervozni. Dolgo pač, ne ..bedo mogli starega bankirja držati v jet-, ništvu in zlasti ne tam, kjer se je nahajal. Toda'! kako ga odvesti odtod? Snovali so načrte na vse načine in končno so naredili načrt, da ga odvedejo ponoči vred s strežnico Josephine v drugo državo na neko farmo. Tam pa bi čakali z njim tako dolgo, da bi dobili zahtevano odkupnino. Mestno časopisje je prineslo razne izmišljene vesti, da se snidejo zastopniki gangster-jev in zastopniki sorodnikov ugrabljenega bankirja. Toda vse skupaj ni bilo ničesar resničnega. Tretji večer potrka nekdo sedemkrat na vrata in Josephine je vedela, kaj to pomeni. Hitro je zavezala oči možu in nato še sama sebi ter sta se obrnila k steni. Vstopil je nekdo. "Tukaj je suknja, stegnite roke, da vas oblečem," je dejal možu. Isto je naredil Josephine. Nato so jih še in še ogrinjali, tudi na glave so jim dali neka pokrivala in nato «o jih odvedli po stopnjicah, po katerih so hodili dolgo in dolgo, najbrže vseskozi iz 18. nadstropja doli do tal. Nato so ju potisnili v avtomobil, ki je naglo potegnil in vozili so se kako uro in pol. Josephine je na tihem vseskozi molila in prosila Boga za skorajšno rešitev iz tega mučnega položaja. Na enkrat se auto ustavi na nekem samotnem kraju. Josephine i)otegneta -dva moška z a-ata, jo posadita na tla rekoči "Najmanj pol Ure fee ne gani z tega mesta !" Slišala je, kak ;je zabobnel motor in auto je odpeljal naprej; Takoj je vedela, da so jo izpustili in odvezala si je oči. Ko se ogleda, vidi, da je ie par korakov od cementirane ceste v nekem gozdu. Stopi na cesto in začne hoditi. Ni vzelo par minut, ko pridrvi od nasprotne strani cestni policist, zamahne z roko in policist se ustavi. "How do you do, young Lady?" jo obgovo-ri policist. "Oh, prav da pridete, da me rešite iz strašnega položaja. Tu le so me neznani ljudje postavili iz automobila, ljudje, ki imajo v rokah ugrabljenega bankirja. Pred kakimi petimi minutami,so odirjali, v katero stran ne vem. Mene pa pustili tukaj." "Ali je res kar govorite?" "Res gospod, re's in še več imam povedati." "Dobro samo zdaj ni čas zato, hiteti treba, da jih ujamemo. Na teh točkah so vsa križišča dobro zastražena in tukaj ne bodo mogli skozi," reče policist. "Vas vzamem na motorkolo in greva v to smer. Dirjala sta policist in Josephine, ki se je držala policista zadaj na kolesu. V desetih minutah sta prišla na važno križišče, kjer so križale tri velike široke ceste. "Je šla skozi tukaj kaka večja kara?" "Ne, gospod saržent, dosedaj še ne." "Povsod drugod je zastraženo in ne bodo mogli skozi., to Vem," je dejal saržent. "To le gospodično so tain in tam v Forest Preserve potisnili iz automobila. Krožiti morajo kod po stranskih potah." Policijska naznanila po radio so neprestano naznanjevala vse sumljive automobile in policisti so jih ustavljali in preiskavah. Kar se začuje tudi naznanilo: "V severno stran po cesti štev. "takointa-ko" vozi z veliko brzino velik črn automobil, ki jc sumljiv." Komaj to naznanijo ,jenja, že pridrvi proti križišču veliki črni auto. Na sredi križišča so stali trije policisti z rudeče svetilko in ustavijo automobil. Iz njega stopi visok šofer in pozdravi policiste: "Kaj je novega gospodje stražniki?" "Ugrabitelje iščemo. Moramo preiskati tudi vaš automobil. Tak je ukaz." "Zadaj sta na sedežu dva bolnika, ki jih peljem v bolnico." Policist posveti s svetilko in vidi postarano tresečo žensko, ki sedi poleg tresočega starca, ki je hropel. Starec je imel dolgo sivo brado, na nosu bradovico in silno dolge lase. Starec je obenem dremal in stokal. Zenica zraven je odgovorila, da ga silno muči srčna bolezen in da gre z njim v bolnico." "Allright, tu I ga ni," odgovori policijski saržent svojima tovarišema. Toda v istem trenotku se je nekaj zgodilo. Josephine, ki je stala poleg policistov je videla, ko je šofer dvignil v zrak roko, ko je obgovoril policiste, da ima šofer odrezan prst. Samo polovico ga je videla. Nihče drugi, kakor ta,je tisti, ki mi je v sobi zavezal oči in vodil za roko, je postala hipoma prepričana. Hitro zašepeče policaju, primi šoiirja, ta je tisti, preiščite dobro starca v kari. Šofer je že pognal motor v auto ju in že so se zavrtela kolesa, ko planeta dva policista pred njegov auto kricoč: "Stoj!" Policista potegneta revolverja in ukažeta šoferju iz autohiobila. Saržent pa ukaže Starki ven iz zadnjega sedeža. V istem hipu je starka potegnila svoj revolver, a bila je prepozna, saržent jo je že udaril po roki in ji ga izbil iz roke. Kaj se zgodi zdaj?" Šoferja sta .policista uklonila. Nato izvle-eejo starko iz automobila, Ko so jo policisti ogledali so zapazili, da je to le maskirana o-seba, moški, preoblečen v žensko. Ko so mu iztrgali iz glave lasuljo, in drugo so spoznali v njem nevarnega gangster j a. Kaj pa s starcem, ki je hropal zadaj ? Tudi ta je bil ves. našemljen, prilepljeno je imel dolgo sivo brado. Po obrazu nalepljene razne bradovicevin na očeh velika očala. V resnici pa omamljen. Ko so mu vse to odstranili z obraza in glave so spoznali v njem ugrabljenega bankirja. Gangster j i so ga namreč naj prvo o-mamili, nato pa maskirali, da bi ga policija pri pr,eiskavanju automobila ne odkrila in ne spoznala. Saržent je takoj telefonično obvestil glavni stan policije in v dobrih petnajstih minutah je pridrvelo šest policijskih automobilov na križišče in so vso družbo odvedli na glavni policijski stan. Tamkaj so zdravniki spravili k zavesti starega ugrabljenega bankirja. Gangster je pa odvedli v zapor. Cez teden dni je bila prva zaslišba pred sodniki. Dolga obravnava je bila, priča za pričo je nastopala. "Kdo pa je vendar odkril ugrabljenega bankirja in pripomogel, da so lopovi prišli v roko pravici?" je vprašal glavni sodnik. "Ta le gospodična, ki se naziva Jdsephine N. je tista, kateri gre glavna zasluga za odkritje tega zločina," je odgovoril policijski saržent. "Kako pa?" "Gospod sodnik !" začne pripovedovati Josephine, "ko so me zvabili v tisto sobo, mi je zavezal oči človek, ki je imel jako nerodno ro-ko. Ko me je nato vodil v drugo sobo sem začutila, da me drži roka, ki ima le pol prsta. Ko je ta šofer pozdravil z roko policijskega sarženta sem opazila, da mu manjka pol pr- sta, takoj sem vedela, da mora biti on in nihče drugi. In bil je in zločin se je odkril." : Sodnik je gospodično Josephine javno po-1 | hvalil. Za njim pa je vstal postarani bankir, ki je spoznal, da ga je ravno Josephine j rešila iz jetništva. Zahvalil je Josephine v ; iskrenih besedah. Nato pa je rekel: "Gospod sodnik! Odkupnina, ki so jo za- ": h te val i je bila 250 tisoč dolarjev. Desetine tega nakkmjam zdaj Josephine, kot nagrado za njeno junaštvo in pomoč." Ko je to izrekel, je potegnil iz žepa čekovno knjižico in je -nakazal ček za 25 tisoč dolarjev ter ga izročil gospodični Josephine. Obenem jo je povabil k njemu v službo kot njegovo privatno tajnico, kar je Josephine z veseljem sprejela. Božični prazniki so se bližali. Zadnji teden pred Božičem je bilo. Vesela je bila Josephine, ker zdaj je lahko poskrbela za svojo postarano mater vso udobnost za božične praznike. A obenem ni pozabila na Onega, ki je k temu največ pomagal, namreč na Boga, h kateremu je Josephine preje vroče molila za pomoč, zdaj pa v zahvalo, za tako veliko pomoč. Od tistega časa Josephine še močnejše veruje, da kdor se v stiski obrača na Boga, se ne obrača zastonj. . . -M: Ta prešmentana ljubezen Muljavski. Dolgih dva in trideset let je Martina Cuz-lja žulil zakonski jarem. Naposled pa je Bog poslal k Cuzljevim svojo deklo bledo smrt, ki je Martinu vzela njegovo zakonsko polovico. Tisti dan, ko so ženo položili v zemljo, se je Martin pošteno nasrkal rujnega vinca in ko je ponoči kolovratil domov, je iz polnega grla krožil pesmi. No, da se je dobričina skoroda veselil ženine smrti, tega mu ne smemo šteti v zlo, kajti Martin je bil v zakonu velik mučenik. Njegova zakonska družica je bila huda in objestna ženica, ki se je ni bal le Martin, ampak vsa vas. Gorje ubogemu Martinu, kadar je mater Nežo popadla bojevitost! Takrat je bridko zaplesala po njegovem hrbtu metla zakonske pravičnosti. Zato je pač umevno, da je Martin sprejel svoje vdovstvo brez žalosti ter se radoval vrnjene mu svobode in neodvisnosti. Prizorov iz minulega zakonskega suženjstva se je le nerad spominjal in strašno se mu je zameril, kdor mm je omenil, kako ga Jo'imela mati Neža pod copato. Po Nežini smrti je začel Martin vedno bolj zanemarjati svoje malo posestvo. Kmetovanje ga ni več veselilo, v sebi je namreč začutil sposobnost za drugačen poklic. Lotil se je obrti, katero so si navadno lastile le ženske. Postal je kokošar. Z velikim zakajenim košem na hrbtu je hodil od vasi do vasi ter kupoval maslo, jajca, perutnino, zelenjavo in druge domače pridelke. Enkrat na teden se je Cuzelj nekoliko bolje oblekel, si otovoril hrbet z visoko naloženim košem, vzel palico v roke in jo mahnil po državni cesti proti Ljubljani, kjer je mestnim gospem prodajal, kar je nakupil od kmečkih mamk. Tako je Cuzelj živel bolj ali manj zadovoljno. Ce je dobro opravil, se je rad ustavil v tej ali oni ljubljanski gostilni, če pa se mu je kupčija slabo obnesla, je neutegoma zapustil mesto ter vso pot do doma glasno zabavljal na gosposke škrice, ki siromaku ne dado živeti. Ljudje so imeli z možem mnogo zabave ter so se mu posmehovali. Postal je znana oseba daleč naokoli. Kuhal in gospodinjil si je Cuzelj sam, kakor je vedel in znal. Sicer ga je marsikdo nagovarjal, naj si izbere novo gospodinjo, toda Martin ni hotel o ženitvi niti slišati. "Dovolj dolgo, trideset in dve leti, sem moral plesati tako, kakor mi je baba godla!" je odgovarjal Cuzelj sitnim ženitvenim me-šetarjem. "Zopet priti pod komando spaku babjemu me ne veseli in amen." ' Tako je počasi minilo leto dni, odkar se je Martin Cuzelj posvetil trgovini z jajci in perutnino. V tem času si je naš dobričina to-' lilco opomogel, da je sklenil nabavit si voz in konja, da mu zanaprej ne bo treba več vlačiti težkega koša in brusiti nog proti Ljubljani, ampak bo rajši jajca, piščance in maslo lepo naložil na voz, se skobacal še sam nanj ter drdral proti mestu. Kakor sklenjeno, tako storjeno. Sosed (.'vek mu je prodal star, polomljen zapravljiv-ček, katerega pa je moral kovač še temeljito popraviti, preden ga je mogel Martin rabiti. Ko je slednjič bil voz za silo prenovljen, se je Cuzelj napotil na sejem ter od ciganov za majhen denar kupil klavrno konjsko mrho, katero je ponosno prignal na svoj dom. Tako so se šlednjič uresničile njegove sanje. Ko si je nabavil tudi konjsko opremo in bič, je imel vse, po čemer je že od nekdaj hrepenelo njegovo srce. Napočil je clan, ko je hotel naš Martin ,prvič poizkusiti svojega Fukselna, na katerega je bil, silno ponosen ter ga je hvalil na vse pretege. Da so se mu vaščani smejali ter se norčevali iz konja, je; moža seveda jezilo in mu grenilo radost. Lep dan je bil in Cuzlju je poskakovalo srce, ko se je pripravljal za prvo vožnjo v Ljubljano. S silno slovesnim obrazom je natikal Fukselnu novo opremo. Svetla oprava je oguljeni ciganski pari seveda kaj klavrno pristojala, toda Martin je bil ves navdušen od občudovanja. Ljubeznivo je tapljal konja po vratu in mu govoril: "Lep si, sinko, to si iep. Ali se bova postavila in ljudje naju bodo občudovali! Le dobro se nesi, Fukselček moj, saj nisi tako žalostna prikazen, kakor gobezdajo ljudje. O, nisi ne." Nato je povedel oknja k vozu in ga zapre-gel. Kakor pribita je stala stara izstradana para na mestu in klavrno povešala glavo. Cuzelj je lahko nemoteno znosil na voz kur-nike s perutnino, piskre z maslom in jerbase z jajci. Ko je bilo vse pripravljeno za odhod, je Martin zaklenil kočo in se usedel na voz. Počil je z bičem in pognal. Fuksel je le s težavo "potegnil; niku so zakokodakale, petelin je nagubal svoj blesteči vrat ter pogumno zapel. Martin je glasno poganjal in pokal z bičem, a konj ni hotel stopiti niti za spoznanje hitreje. Voz se je naravnost po polževsko premikal dalje po cesti. "No, če se tebi ne mudi, meni se tudi ne," si je mislil dobričina Cuzelj. "Ako danes ne prideva v Ljubljano, bova pa jutri." Solnce je jelo pripekati. Fuksel je vlekel vedno bolj leno in počasi. Ljudje so postajali na njivah ob cesti ter se posmehovali Martinu in konju. Ali Martin ni slišal porogljivega smeha. Zatopljen v sladke misli in načrte je sedel na vozu in malomarno držal za vajeti. Cesta se je vila dalje v kačje zviti progi, na levi in na desni so se raztezali obširni travniki. V trenutku je Cuzlja zdramilo iz zamišlje-nosti tuljenje avtomobilske trombe. Ze trenutek nato je izza ovinka prismodil drveči avtomobil, zavit v oblake prahu, ter bliskovito švignil mimo. Tedaj se je zgodila s sicer pohlevnim Fukselnom nepričakovana izpre-memba. Ko je zbrnel avto mimo njega,.je konj naravnost podivjal. Preden je mogel iz-nenadeni Martin krepko prijeti za vajeti, se je Fuksel splašil ter zdirjal z maslom, jajci in Martinom tako hitro, da tega ne bi nihče pričakoval od njegovih švedrastih nog. Martin se je tako prestrašil, da niti zavreti ni "mogel. Ves trd je sedel na poskakujočem vozu. Fuksel je pa dirjal, kakor bi ga podil sam vrag. Tedaj je prednje kolo zadelo ob kamen in voz se je prevrnil. Martin je odletel v jarek in Fuksel je obstal. "Apamenski tomobil!" je rentačil Cuzelj in kobacal iz jarka. Tedaj je zarentačil kakor še nikdar v svojem življenju, kajti njegovim očem se je nudil žalosten prizor. Posode, napolnjene z maslom, so se razsule v črepinje in maslo se je razlezlo ria vse strani. Jerbasi so se za-trkljali po jarku. Da so se jajca pobila, tega mi ni treba poudarjati. Tudi oba kurni-ka sta padla z voza. Tisti, v katerem so bile kure, je ostal k sreči nepoškodovan, medtem ko se je drugi, v katerem je tičal velik petelin, razsul, da je ponosni pevec zletel na travnik, kjer se je moško razkoračil in začel kukurikati kakor za stavo. Putke, katerim nemila usoda ni naklonila prostosti, so nemirno begale po kurniku in v zboru odgovarjale svojemu.osvobojenemu voditelju. "Ej ruš, Bog pomagaj! Da bi le vrag pri vedel mimo kako pošteno dušo, ki bi mi pomagala ujeti tega zlomkovega jarca," je zavzdihnil ubogi Martin ter se lotil lova na'-petelina. A njegov trud je bil brezuspešen-(Dalge na 3. strani.) Torek, 19. decembra 193,3 AMERIKANSKI SLOVENEC MU. Stran 3 (Nadaljevanje z 2. strani.) Ponosni kokošji kralj se sicer ni hotel oddaljiti od svojih zaprtih podložnic, nego je neprestano tekal okoli kurnika, v katerem so se drle kokoši, toda Martinovim rokam se je vedno znal spretno umakniti. Slednjič mu je celo skočil preko glave na hrbet. Toda ko je Martin segel po njem, je zopet zletel na tla. "O, ti apamenski petelin, ti hudik ti kurji!" je začel robantiti Martin, katerega se je polastila zelena jeza. Takrat je po poljskem kolovozu pristopi-cala Krilova Nanča, najstarejša samica pod zvonom Sv. Vida. Sicer je nosila na hrbtu že skoro pet križev, vendar si je še vedno srčno želela zlesti v sladki zakonski jarem. Torej Krilova Nanča je prihitela našemu Martinu na pomoč. Kar prostovoljno se mu je ponudila in Cuzelj, ki sicer ni bil poseben prijatelj žensk, jo je sprejel z razprostrtimi rokami. "Nanča, sam Bog te je poslal! Glej, kakšna nesreča se mi je pripetila." Z izdatno Nančino pomočjo je Martin ujel petelina, dvignil prevrnjeni voz ter zopet naložil kurnik s kokošmi. Kar je bilo manj po- bitih jajc, sta pobrala in jih položila nazaj v jerbas. "To boš nekaj dni imenitno živel!" se je obliznila. Čez dobro uro je Fukselj zopet vlekel voz, toda ne proti Ljubljani, ampak nazaj proti vasi. Hoteč se izkazati kavalirja, je Martin povabil tudi Nančo, naj prisede. Nanča si ni dala dvakrat reči in je brzo zlezla na voz. In začela je tako lepo tolažiti ubogega Cuzlja ter mu tako ljubeznivo govoriti na dušo, da je mož v resnici popolnoma pozabil svojo nezgodo. Še več: njegovo srce se je začelo širiti in raztezati zaradi raznih sladkih občutkov. Preden se je na hribčku prikazala domača vas, je bil Martin preko ušes zaljubljen v Nančo. Objel jo je in rekel: "Ej ruš, Nanča, ti si ženska po volji božji in mojem okusu. Ti boš moja žena in amen!" Cez nekoliko dni se je po vasi raznesla novica: Cuzelj Martin se ženi pri Krilovi Nanči. Norčevanja ni bilo ne konca ne kraja, toda zaljubljencev to ni preokrenilo. Vzela sta se. Ali je bil Martin v drugem zakonu bolj srečen kakor v prvem, žal, ne vem povedati. Pri pogovoru, o Rusih in Japoncih —n. Živemu človeku pravijo, da se na svetu vse pripeti, staremu Počervinatu, pa se je nekoč dogodil ta le slučaj. Moj oče je imel gostilno. Med tednom ni bilo prometa. Ob nedeljah, pa ob sejmarskih dnevih, pa se je prodalo nekaj litrov vina. Stari Počervina, tako se je reklo podomače pri hiši, pravega imena kako se. je pisal pa ne vem, se je navadno rad ustavil v naši gostilni. Domoval je v Birčni vasi. Z očetom sta bila stara prijatelja in sta rada modrovala o tem in onem. Zlasti v zimskem času-, sta pretresavala rada politiko, ki je segala po celem svetu. Bilo je nekega zimskega dneva leta 1904. Govorila sta o rusko-japonski vojski, ki se je baš tiste čase vršila. Moj oče je bil od nekdaj zagovornik Rusov in Slovanov. Tudi stari Počervina je bil Slovan. Še danes se spominjam, ko je ravno tedaj dejal: "Janez, ruskega medveda Japonci ne bodo ugnali, če se tudi umiče, se bo pa pozneje toliko bolj zagnal nad Japonca." Škoda res, da se ni to uresničilo. "Pol litra ta rdečega boš prinesel Janez, pa eno klobaso, če jo imaš." "Imam," je odgovoril oče, "pa še dobre so, od "ta puklastega" mesarja sem jih dobil. (V Kandiji je mesaril tiste čase neki Jane-žič, ki je bil po rojstvu puklast in ljudje so mu pravili "ta puklasti" mesar. Pod tem imenom so ga ljudje bolj poznali, kakor pa po pravem imenu.) Oče mu prinese naročilo, postavi isto pre-denj, sam pa se vsede h peči. Jaz pa sem sedel na strani na zapečku. Videl sem, da ko je v izbi zadišalo po klobasi, da se je hišni muc, ki je ležal vzleknjen na peči, takoj prebudil. Klobasin vonj mu je u-daril v nos in ga prebudil. Oblizal se je in pogledal po hiši in ko je videl pred Počervi-natom na mizi meseno klobaso, jo je hitro pobral s peči pod mizo, misleč, da bo z mize padlo tudi kaj zanj. Tam je menda nekaj časa čakal in ker ga je klobasin vonj zelo mikal in mu delal skomine, je skočil zraven moža na klop, se vsedel ter opazoval moža in klobaso. Stari Počervina in oče pa sta govorila naprej o Rusih in Japoncih. Razgovor je oba zelo zanimal. Stari Počervina nalije kupco vina in jo posreba. Vince mu je zdrselo po grlu, kar je bilo vidno, da mu je prijalo. Zdaj mož prime z levo roko vilice, v desno nož. JanuS Goleč: Prereže klobaso, zabode vilice in odreže kos klobase. Mesto, da bi bil kos klobase takoj nesel v usta, je pa roko z nataknjenim kosom klobase naslonil na mizo ter se vneto pogovarjal z očetom o Rusih in Japoncih. Hišni muc, ki je menda študiral kako bi prišel de klobase, se pa med roko in Počervinatom spne na mizo in prav lahno s taco potegne kos klobase z vilic. To je storil tako spretno, da stari Počervina ni ničesar opazil, niti čutil kdaj in kako se to zgodilo. Muc je kos klobase hitro spravil pod streho, nakar se zopet vsede poleg voža in ga ogledoval po strani, zdaj moža, zdaj klobaso na mizi. Jaz, ki sem ta čin našega mačka dobro videl, pa iz nagajivosti, kot 11 letni poba nisem hotel povedati. Med pogovorom se Počervina ozre na krožnik, misleč, da bo nesel klobaso v usta, pa ni bilo ničesar na vilicah. Ponovno zasadi vilice v klobaso, zopet odreže, pa zopet se pogovarja in zopet roko z vilico in kosom klobase nasloni na mizo, menda, je hotel takrat ravno nekaj povedati. Maček pa ponovi, kar je storil' prvič in se mu je zopet ravno tako posrečilo. Zopet se je zadovoljno oblizaval, misleč, da mož zanj klobaso odrezava. Ta špas se je ponavlja tako dolgo, da je stari Počervina zrezal skoro vso klobaso. Še le pred zadnjim koščkem se stari Počervina zave, da nekaj ni prav, saj je že najmanj ene desetkrat odrezal pa še nobenega kosa ni prinesel v usta. "Kam zlodja pa je šla moja klobasa?" — je začudeno vprašal in se ozrl okrog sebe. Maček pa ga je od strani milo pogledaval, kakor bi mu hotel reči: hvala lepa, le še daj, dobra je! "O ti vražji maček ti, ti si mi klobaso pojedel? Ho, za te pa jaz ne bom klobas kupoval." — Posegli so vmes še oče in hišni muc jih je dobil z metlo ter prestrašen odnesel pete skozi vrata. Klobase se je pa le najedel, kakor menda še nikdar poprej. Na ta dogodek sta se stari Počervina, kakor moj oče večkrat spomnila. Za Počervi-nata je bila odtedaj naprej to dobra šola, da dokler je imel klobaso na krožniku ni nikoli več govoril, ampak še le potem, ko se je najedel in ko ni bilo več prilike za kakega mačka, da bi mu snemal klobaso z vilic. Letošnji Božič sta že oba v večnosti. Oba sta bila moža starega tipa, kakoršnih ima današnji svet le malo. Komunist Cretnikov Joža poseda še najbrž danes ko-čuro na Radiu ob severni meji, kak streljaj proč od podružnice Svet. Urbana na Remšni-ku. Že v mirnih časih je bil znan po okolici kot coklar in čevljar, ki je znal priskočiti na pomoč obnošenemu obuvalu. Oče mu je zapustil kajžo, toliko zemlje, da bi jo zlahka prepljunil; pa je le pri skromni obrti redila družino, dve kozi in nekaj perjadi. Joža je bil edinec svojih rajnih staršev, po katerih je podedoval vse, kar pač rabi skromen hribovec za šepanje skozi življenje. Družice si mladi Cretnik ni iskal — vsaj tako ne, da bi bil kedo zvedel za ta njegov srčni posel. Najbrž je še dan današnji samec. Kako pa tudi ne! Niti medvojna Avstrija se ga ni upala lotiti, da bi ga bila stlačila v cesarsko suknjo. Joža je prečepel med vojno lepo doma na čevljarskem stolcu, zaslužil celo toliko, da je lahko skrival cvenk za boljše čase pod desko na pod strežju. Prevrat je porinil Cretnikovo kočuro tik ob mejo, da je mogoč razgled izpred nje s precej visokega hriba po Jugoslaviji in Avstriji. Sprememba državnih mej je rodila na prej tolikanj mirnem ter poštenem Radiu — tihotapstvo in vso vražjo navlako, ki je v zvezi z nedovljenim prekoračenjem meje. Ako omenjam zlo tihotapljenja ali šverca-nja ob severni meji, nikakor ne mislim, da bi bil naš Joža zablodil na to nevarno stranpot. Bog varuj! Cretnik je obsedel tudi po razmejitvi na čevljarski stolici, le bolj živahno je postalo krog njegove kajže. Popotni ljudje, pošteni in nepošteni, so se v toplejših dnevih oddihavali pred kočuro, v zimskem času pa se ogrevali pri peči. Kaj in komu so bili namenjeni ti včasih pogostni obiski, Joža ni znal. Razumel in govoril jfc bolj počasi oba obmejna jezika, le siromak oni, ki (Dalje na 4 strani) za obstanek "Amerikanskega Slovenca" trajala bo 100 dni; od 20. nov. 1933 do 28o febr. 1934 Nobena kampanja še ni nwctila talce prilike! s 6 i Poseke nagrade v denarju! S \S CASH! ZA NOVE NAROČNIKE dovoljujemo to pot posebne nagrade v denarju, kakor spodaj določeno: izredn« nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj kakor 400 celoletnih ali 800 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo $500.00 nižje določene nagrade. $250.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje drugo najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 250 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje tretjo najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 100 celoletnih ali 200 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $100.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje četrto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $50.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje peto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 25 celoletnih ali 50 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $25.00 Izredne nagrade v blagu in drugih oblikah za nove naročnike Za 400 CELOLETNIH ALI 800 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi še povrhu denarne nagrade prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano in nazaj iz Ljubljane v Združene države v drugem razredu na najboljšem parniku in vlaku, če bi pa vožnje v stari «raj ne hotel (a) se mu (ji) izplača toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane. ———— ;zre(]ne nagrade bo deležen v tej kampanji oni tf* 1 AA agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te JL vJV/ kampanje šesto najvišje število novih naročni-kov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 10 celoletnih ali 20 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Za 250 CELOLETNIH ALI 500 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano (samo v en kraj) na najboljšem parniku in vlaku v drugem razredu. Če bi pa vožnje v stari kraj ne hotel (a) se mu (ji) izplača toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane. / / m v. Za 100 CELOLETNIH ali 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov dobi fini novi moderni šivalni stroj (št. 1), ki ga vidite na sliki. Vreden do $75.; ali pa moderni pralni stroj Washing Machinc (št. 1), vredno $75. — Eno izmed obeh predmetov je na razpolago 2a navedeno število novih naročnikov. Za 50 CELOLETNIH ali 100 POLLETNIH novih naročnikov — kdor jih pridobi, dobi krasno automatično lovsko puško "repetirko" (št. 2), vredna $40.; ali pa krasen Radio (št. 2), vreden $40. Eno izmed obeh predmetov je na razpolago 2a navedeno število novih naročnikov. Za 25 CELOLETNIH ali'50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — _ kdor jih pridobi, bo dobil fino zlato "ELGIN" uro (št. 3) na 17 kamnov, vredno $20.00. Ako bo ženska deležna te nagrade, dobi žensko zapestno uro iste vrednosti. Za 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, dobi znameniti srebrni Rogers set, 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic malih in večjih, žličko za sladkor in nož za maslo (št. 4), vredno $12.50. Ali pa "Hamilton" rifle repetirko (št. 4), ki sprejme 15 drobnih patron, vredno $12.50. — Eno izmid obeh je na razpolago za omenjeno število novih naročnikov. Za 5 CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih dobi, bo dobil fini "Super Dreadnought" mornariški daljnogled (št. 5), vreden $7.; ali pa fini "Ever-sharp" samopojno pero (Fountain pen) (št. 5), vredno do $7. Eno od obeh je na i?bero. i ' 'j« T'.':. 1! mMS- .............izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni JJU" agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kam-• V/ V/ panje sedmo najvišje število novih naročnikov, ..........pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 5 celoletnih ali 10 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov kakor pet celoletnih ali 10 polletnih se nagrada v denarju ne daje, marveč so taki agitatorji deležni le ojigrad določenih v blagu. POGOJI: i Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v denarju in blagu so: 1. Pridobiti je treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za take naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 in $3.00 polletno. 2. Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad. 3. Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej. Za 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi bo dobil zanimivo "KOLEDARSKO URO" (št. 6), ki kaže minute, dneve in mesec. Ura je v nikelna-stem kaselnu in trpežno narejena in vredna $5.00; ali pa fino zlato verižico (št. 6) za uro vredno $6.00 iz zelenkastega ali bele/ia zlata. Eno iz obeh je na razpolago. Za 2 CELOLETNA aH 4 POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi vsak, ki jih pridobi praktično takozvano "LANDERS ELEKTRIČNO BLAZINICO". (št. 7), velika 12x15 palcev. Ta blazinica se spoii z navadnim tokom, ki se rabi za električno luč, prav tako, kakor n. pr. železo za peglati. Uporabna pa je ta blazinice zlasti za bolnike, ker drži vedlo mako tcplcto. Posebno je praktična za liudi, ki trpiio na revmatiz-rr;u, za r^retjs obolelih delov telesa in za druge b-kv.ni. Vsaka hiša bi jo morala imeti. Vr?dr.a je $4.50. Za 1 CELOLETNEGA ali 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen brivski sestav (št. 8): aparat za striženje las, fine škarje, glavnik in aparat za britje, vredno skupaj $2.50; ali pa krasen usjati nas s krasno ornamentno zaponko (št 8) ter kratko pašno verižico za uro. Eno ali drugo na izbero. Za 1 POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen aparat za striženie las (št. 9). ki ga kaže slika; ali pa krasen pozlačeni rožni venec. Eno ali drugo na i2bero. Joe pravi: "I DO EVERYTHING FOR A GOOD LADY!" to kar se tiče dobre in izvrstne postrežbe pri nakupu grocerije, mesa, perutnine in drugih dobrih stvari za božične praznike! je že od nekdaj človek, ki bi ga vsled njegove nedosegljive slovenske vljudnosti lahko imenovali: "Zlato slovensko dušico". — Da je to resnica, pa nič drugega kakor resnica, vedo vsi, ki imajo z prijaznim Jožetom kak opravek. Pa kaj bi o tem govorili, govorimo danes o tem, kaj bote vi potrebovali za božične praznike ! imamo na razpolago vse jedrca, vse vrste moko in dišave, ki se rabijo za potice in drugo okusno pecivo za praznike. Vse vrste goveje, svinjsko, telečje, jagnjetino in vse vrste najboljšo perutnino dobite pri meni vsak čas, posebno pa bom založen z vsem tem za praznike. so pa naše po sta rok rajskem domačem načinu delane krvave in jetrne klobase, ki jih delamo vsak pondeljek in četrtek. Kdor pokusi naše krvavice ali jeternice potem ne je drugih klobas, kakor naših. Pokusite jih enkrat tudi vi in se o tem prepričajte. Kdor kupi pri nas za $1.00 krvavic ali jeternic, dobi brezplačno 2 funta najboljše po starokrajskem načinu napravljene kisle repe. delane po domačem starokrajskem načinu iz izbranega svinjskega mesa imamo vedno v zalogi. Kadarkoli imate v hiši veselo družbo, party ali kaj podobnega, pridite po naše klobase, da iste servirate svojem prijateljem. nabavljamo slovenskim družinam, ki želijo, cele ali samo polovico direktno s farm pripeljane zaklane prašiče. Tudi letos sprejemamo tozadevna naročila., vedno vse vrste v zalogi Vse navedene predmete po najnižji zmerni ceni za praznike! iskreno in prijateljsko voščim vsem dragim odjemalcem in znancem po vsem svetu vesele božične praznike in srečno Novo leto! JOE KUKMAN Slovenska grocerija in mesnica YOU CAN ALWAYS DEPEND ON JOE! 1837 W. Cermak Rd. Tel. Canal 5634 CHICAGO, ILL. V Bela ^ Ajdova moka po 7c. funt. Po domačem načinu delane prekajene klobase po L 17c. funt. A metavati in iskati po bajti. Zandar je komaj dvignil nahrbtnik na mizo, ga odprl in našel v njem na stotine spisov in letakov, katere je iskal. Orožnika sta coklarja še izpraševala vse mogoče, ker je pa dajal napak odgovore, sta ga vklenila, mu oprtala nahrbtnik in haj-di v Marenberg na odgovor radi komunizma. ■— Cretniku so na marenberškem sodišču odvzeli breme, njega porinili v luknjo do drugega dne, ko bo podal prvo izpoved sodniku. Joži se je dozdevala aretacija, pogon v verigah in noč med štirimi stenami liki sanje, katerih si ni mogel raztolmačiti. Po zajutreku je moral pred sodnika, ki je začel z izpraševanjem z navadnim človeškim glasom. Obdolženec je le debelo gledal, kimal, odkimaval in odgovarjal vse nekaj drugega, le tega ne, kar je bil vprašan. Ko je pokazal sodnik na nahrbtnik, je krenil Cretnik toliko na pravo stezo, da je izmomlal, da ga je pustil pri njem Lešnikov Jorgele iz Avstrije in on zna le to, da je težak, ker ga je moral nesti od Sv. Urbana v Marenberg, kaj da je v njem, ne ve. Razvezah so nahrbtnik, mu moleli pod nos brošure in letake, ki so bili Joži španska ves. Sodnikov zapisnikar je slednjič pogodil toliko pravilnejšo smer zasliševanja, da je vprašal obdolženca iz polnega grla na uho, če ve, kaj je to: komunist? Zavrtelo se je Joži v glavi pri tem vprašanju na pravo in je povedal vse, kar mu je povedal o komunistih Jorgele in kako je hotel z njim deliti prihranke pod desko na dilah, in je on odločno odklonil komunistično vero. Sodnik ga je še pocukal k sebi, mu pokazal na tiskan plakat in pisar mu je razbobnal, naj prečita, kaj je natiskanega na rdečem papirju. Joža je zavrnil z vso odločnostjo tudi ta poziv, da je sicer bil vpisan svoj čas v šolo, v katero pa ni mogel v toplejšem času radi paše, v zimi radi snega ne in ga ne zadene nobena krivda, če ne zna ne čitati in ne pisati. Ako mu ne verjamejo, naj vprašajo glede njegove nepismenosti fajmoštra in vse Rem šničane, ki bodo potrdili, da je bil Joža šolar le na papirju! Sodnik se je smejal, nekaj narekoval in Cretnik se je še podkrižal na pismo, nakar so mu dopovedali, da je sloboden in se lahko vrne nazaj, odkoder so ga prignali vsled lažnivo hudobne ovadbe. Cretnik se je zmotal iz sodne sobe brez ro-batanja in sicer običajnih kletvic, saj se niti prav zavedel ni, kako vročo kašo mu je hotel zavreti peklensko zlobni ovaduh. Odkrevsal je povsem mirno k Sv. Urbanu, si doma skuhal mleka in krompirja, oskrbel meketajoči kozi in hotel preiti na dnevni red, ko ga je nekaj zasrbelo v laseh, da se je popraskal, ostavil izbo, se potegnil po lestvi in dile in privzdignil ono desko, ki je prikrivala njegovo dolgoletno hranilnico. Bil je Joža junak in močnih živcev, da ga ni oplazila kap, ko se je z očmi in s tipanjem na vse strani uveril, da je blagajna — prazna! Spustil je desko, da je glasno loputnila, nekaj ga je prešinilo .liki blisk po glavi in vzdihnil je na glas: "Sedaj, ferdamanek, pa vem, kaj je komunist!" Zlezel je izpod podstrešja, sedel v izbi na čevljarski stol in se globoko zamislil. . . Jasno kot beli dan je postalo tudi tnalaste-mu Cretniku, da ga je napetnajstil — ferdamanek — Lešnikov Jorgele. Najprej ga je ujezil z razlago o komunizmu toliko, da mu je izblebetal, da ima denar na dilah. S tihotapskim nahrbtnikom mu je nagnal žandar-je na vrat in v njegovi odsotnosti ga je okra-del. Razgrnil se je pred njim celotni komunistični program, katerega je proklel s trikratnim : ferdamanek! Naznanil je zadevo o praktičnem komunizmu orožnikom, ki so obvestili še avstrijske. Ti s6 javili, da je spremenil Lešnikov Jorgele svoje dosedanje bivališče in se izselil najbrž v Rusijo, kjer sta na dnevnem redu ovaduštvo in zaplemba premoženja. Cretnikov Joža od Sv. Urbanu na Radiu je še danes poštena in miroljubna duša. Ferda-ma pa komunizem, kadarkoli ga kedo vpraša: "Joža,,že veš, kaj je komunist?" dimo, sedimo," so šepetali po cerkvi, acii se mi, da ne," odgovori župnik, "oni, ki je ukradel koze Staufenu, še ne sedi!" — "Da, da," se je oglasil kmet v zadnji klopi, "tudi jaz že sedim." !* * * Reklama nekaj velja. Nek kmetič je poslušal predavanje, da je dandanes reklama velikega pomena, a ni hotel verjeti. Zato je predavatelj vprašal: —■ "Katera jajca mi raje jemo: kurja ali pur-ja?" Kmet je odgovoril, da kurja. On ga je dalje vprašal: "Ali so ta jajca kaj različna med seboj?" — Priznati je moral, da ne. "Torej vidiš," ga je poučil, "mi samo zato najraje jemo kurja jajca, ker kokoš tedaj, ko jajce znese, dela s svojim kokodakanjem reklamo, pura pa ne, ker je čisto tiho! Sedaj poznaš torej veliko moč reklame!" Stran 4 AMERlKAN&JU SLOVENEC ROYAL BLUE STORE Slovenska grocerija in mesnica x JOHN A. BLUTH, lastnik 1407 CORA STREET Tel. 2-2390 JOLIET, ILL. V zalogi vedno suho in sveže meso in najboljša grocerija. Vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Noto leto! Columbia Baking Company ^ Poskusite naš kruh \ COLUMBIA SPECIAL — CLOVER FARM — VIENNA \ AND RYE POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA PECIVA. Posebnost je pri nas to, da gledamo na sriažnost. \ 1115 N. CHICAGO, ST. Tel. 20552 JOLIET, ILLINOIS Najboljše pohištvo -- Najnižje cene Čudovita lepa in primerna božična darila po nizki ceni. Pridite in poglejte sami. Vedno ste nam dobro došli. Uptown Furniture Store NICHOLAS J. KIRINCICH 500 RUBY STREET, Phone 6464 JOLIET, ILLINOIS Tat v cerkvi. Kmetu Staufen je bilo ukradenih več koz. Šel je k župniku po svet, kako priti tatu na sled. Župnik, ki je bil prebrisan, je rekel, da prisili tata, da se pokaže. Drugi dan je bila nedelja. " Ko je bila maša končana in preden so začeli verniki vstajati s svojih mest, ,se je župnik pred oltarjem obrnil in namignil, da ima še nekaj povedati. Vsi so ubogali. Kljub temu je župnik zavpil: "Čemu ne sedite vsi, kot sem vam rekel?" "Se- Slovenski kamnosek cn CEMETERY 1013 N. Chicago St., Joliet, Illinois Velika zaloga raznovrstnih nagrobnih spomenikov. Zmerne cene, izvrstno delo in točna postrežba, je moje geslo. V tem so prepričani vsi, kateri so spomenike pri meni kupili. Priporočam se še na dalje v Vašo naklonjenost. Spomenike razpošiljam po vsej državi Illinois. — SVOJI K SVOJIM! Zahvala in priporočilo za naprej Zahvaljujem, se vsem Slovencem rojakom in rojakinjam za Obilni obisk moje trgovine, kjer se vedno dobi kranjske suhe klobase, suha rebra in suho meso, kakor tudi sveže in to vedno po nizki ceni. Klobase po 20c funt, suho meso po 15c funt in suha rebra po 10c funt.—Te stvari razpošiljam na vse kraje in ako vam je všeč, pišite na ta naslov. — Obenem želim vsem Slovencem v Ameriki vesele božične praznike in srečno Novo leto. JOSEPH KOLLER 201 JACKSON STREET, JOLIET, ILLINOIS. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem znamcem in prijateljem vaš dobroznani slovenski čevljar JOHN BLUTH 120154 N. HICKORY STREET, JOLIET, ILLINOIS Se vam priporočam, da me obiščete, kakor zdravnika za čevlje. Cene jako nizke in vse delo jamčeno. Pridite in se prepričajte. Povod in učinek. Mati priteče v sobo, ker njen najmlajši sinček grozno kriči. "Kaj ste mu naredili, poredneži?" vpraša ostale otroke. — "Nič hudega, mati. Igramo se avtomate. Malček je moral požreti dinarski novec, zdaj pa čakamo na čokolado." * * * Race po Vesel Božič vsem! 13c funt Moka po 95c. 24 funtov ] Mleko velika 'can' po 5c. SREČNO NOVO LETO VSEM! JOLIET, ILL. Kava (Kofe) po 15c funt. Vesele božične praznike, ter prav zdravo, srečno in veselo NOVO LETO, . voščim in želim vsem odjemalcem, prijateljem, in znancem « Joseph Slapničar (Nadaljevanje s 3. strani.) mu je kaj zaupaval z besedo, ker coklar je toisto čul, da ne rečem, da je bil za navadne smrtnike — gluh! Med onimi, ki so se zglašali ob bolj nenavadnih ponočnih urah pri Cretniku, je bil tudi Lešnikov Jorgele (Jurček), odnekod izpod hriba na avstrijski strani. Od prevrata sem se nikoli več ni potil od dela, pač pa tolikokrat pod tihotapskim bremenom in iz strahu pred financarji. Pojavljal se je na obeh straneh v vseh mogočih preoblekah, govoril širo-koustno, živel razsipno, bil le v toliko nadarjen ter spreten, da .se je ogibal limanicam in pastem obmejnih stražnikov, s katerimi je celo popival ter veseljačil, da mu niso stopali preveč vtik za petami. Pri obmejnih Slovencih in Nemcih je veljal Jorgele kot oni, ki je znal zaupati radovednežem katero tako, katere sicer ni bilo slišati ali čitati v kakem časopisju. Ko so se v nekaj letih po prevratu zenačile cene blaga pri nas in v Avstriji, je padel tudi šverc pod ničlo. Pa tihotapljenje je presneta strast in kdor zagazi v njo do kolen, se je ne bo znebil kar čez noč. Še ni dolgo, ko se je raznesla o Jorgelu tako po tihem vest, da je komunist, ki vzdržuje stalne zveze z rovarji to in onstran državne meje. Na govoricah je bilo toliko resnice, da je prenašal Jorgele v splošni tihotapski krizi pri nas prepovedane spise komunistične vsebine iz Avstrije in jih za dobro nagrado spravljal v promet med našimi prekucuhi. Ta le komunist Jorgele je prebil marsikatero noč pri Cretniku, ne da bi se bilo Joži sanjalo, kako nevaren človek se mudi pod njegovo streho. Kedo za božjo voljo bi naj bil pohu.jšal poštenega Cretnika z boljševizmom! Nekega zimskega večera je strugal Joža nove cokle, Jorgele je pa pljuval po razžve-kani cigari po tleh in se lotil coklarja s pre-upitim vprašanjem: "Joža, ali veš, kaj je to komunist?" Nagovorjeni je gosto debelo pogledal, odkimal in strugal dalje. Jorgele ni odnehal. Kričal je v gostitelja naprej: "Poslušaj, Joža, komunisti so že danes po celem svetu, največ jih je seve v Rusiji, kjer mora biti vsak komunist. Ruskega carja so ustrelili z družino vred, plemenitnike so pobili ali pregnali, zemljo razdelili med potrebne — kmete in delavce. Tak le coklar in šo-štar, kakor si ti, Joža, ima v Rusiji glavno besedo. On zapoveduje, gospoda, imenitni-ki in nekdanji bogatini pa garajo v potu obraza. Da boš še bolje razumel, kaj je komunist in kaj hočejo ti ljudje, ti zabijem v uho to le: Cesar ima eden komunist odveč, mora deliti z drugim. Glej, ti že imaš lepe krajcarje nekje skrite v kajži in če bi bil ali hotel postati komunist, bi moral deliti prihranjeno z menoj." Doslej je Joža mirno poslušal. Ko se je dotaknil Jorgele delitve njegovih krvavo pri-služenih prihrankov, je odložil napol izdolbeno coklo in menil: "Ferdamanek, ta bi bila lepa! 2e vsa leta sem si gosposki potepuh in sedaj bi ti naj mazal jaz podplate z onimi le krajcarji na dilah ! — Ako je ta novi nauk tak, da bi eden delal in hranil za slabe čase; drugi se potepal in živel od žuljev trpina, potem le bodi ti komunist, jaz ne bom nikdar!" Komunistični agitator ni več silil v coklarja z novim evangelijem, saj mu je reva v svoji priprostosti zaupal dovolj, da hrani prište-cleno nekje na — podstrešju. Cretnik in Jorgele ono večer nista več razpravljala o komunizmu. Tihotapca je vzela kmalu noč. Joža se je ves utrujen zleknil in zaspal na slamnatem ležišču. Na večer po tej razpravi je odložil avstrijski komunist pri Joži poln nahrbtnik s prošnjo, naj ostane prineseno pri njem, ker trenutno mora urnih in neoviranih korakov po nujnejšem poslu. Saprament, koj drugo popoldne sta se zgla-sila pri Cretniku naša orožnika. Eden mu je podržal bajonet na prsa, drugi je začel pre- Za smeh in kratek čas Torek, 19. decembra 1933 AMEFtfKANSKI SLOVENEC Stran 5 48 •>» JK » azite zanimivosti Vese Božič in srečno Novo leto želi vsem vlagateljem in klijentom Metropolitan State Bank Member Federal Reserve System 2201 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. 1 Banka, ki je prestala vse preizkus n j e Uradniki: JOHN B. BRENZA, predsednik, JOHN KROTKAS, podpredsednik, STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpredsednik, JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blagajnik. Direktorji: JOSEPH ZIENTEK, JOHN KROTKAS, JOHN B. BRENZA, ST. S. TYRAKOWSKI, SYLVESTER A. BRENZA, FRANK GRILL, EMIL A. BASENER, JUSTIN MACKIEWICH, JULIUS C. BRENZA. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem John Železnikar Razvažalec premoga, drv. seli po- M m hištva in druge prevoze. m 2045 W. 23rd Street Tel. Canal 4534 CHICAGO, ILL. S S Se priporočil rojakom ob času selitve, ali za naročila premoga, drv in druge prevoze. m Louis j0 &etran % V žrelu vulkana Krakatau Vulkan na otoku' Krakatau, ki leži v Suncl-r.kem prelivu, že nekaj časa neprijetno deluje. Iz žrela in iz pobočil izpuhteva neviden in neovohljiv plin, ki je prizadejal prebivalstvu tega otoka nemajhen strah. Vulkana na otoku Krakatau »e prebivalstvo močno boji, ker sta sc pred 50 leti dve tretjini otoka pogreznili v morje. Vse življenje na otoku in sosednih otokih je bilo uničeno. Poslej se dolgo nihče ni upal naseliti se na teh otokih. V zadnjih 10 letih pa je velika rodc-vidnosi zemlje privabila zopet lju di v bližino. Sicer je bilo med ten že več izbruhov, toda človeških žrtev ni bilo. Izhajanja plinov pa poprej niso nikoli-opazi'.;, tako da je to nova uganka za znanost, ki si Šc ne zna razlagati pojavov tega vulkana. Kakor poročajo sedaj iz Londona, je na nujne prošnje tamešnjih izseljencev prišla na otok komisija znanstvenikov, ki naj ugotovi sestavino plinov, ki uhajajo iz vulkan:', ter tako prouči, kaka pomoč bi bila potrebna. Pa Sc to naj doženejo učenjaki: ati vulkan ne postaja zopet nevaren. Na otoku je že več let stalna geološka opazovalnica, 'ki je sedaj za znanstvenike organizirala ekspedicijo v vulkansko žrelo. Na vse zgodaj zjutraj so odšli na vulkan. Cela truma radovednežev je spremljala ekspedicijo. Ko pa je ekspedicija začela hoditi po krajih, kjer uhajajo plini in so morali znanstveniki natakniti plinske maske, so radovedneži radevolje ostali zadaj in se vrnili. Ker pa plinskih mask niso mogli ves čas nositi na obrazu, so vzeli s seboj večjega psa, da je opozarjal na nevarnost. Pes je namreč vedno prvi zavohal pline, začel žalostno cviliti in se zvijati v klopčič. To je za ekspedicijo bilo znamenje, da te treba natakniti plinske maske. Plezanje navkreber je bilo zelo težavno. Rob ogrjenikovega žrela je namreč 1000 metrov visok. Nanj pa je mogoče priplezati le po velikih ovinkih, ogibaje se žarečih potokov lave ter plezati po strmih skalah. Kdor je pričakoval, da bo z roba žrela videl v žrelu pod seboj vrelo in -žaročo lavo, saje hudo zmotil. Pač pa se je iz žrela počasi dvigala n i-prodi r na megla. Lv strašna vročina je dopovedovala, da ekspedicija stoji ob ognjenikovem žrelu. Megla pa je bila prav tako strupena kakor nevidni plini. Niso pa mogli še ugotoviti, ali so v megli iste strupene snovi kakor v plinih. Močan veter je zagnal meglo v drugo stran, t a i. o da so celo tu gori mogli dihati brez plinskih mask. Začeli so z delom. Merili so več ur. Ko so končali, je eden izmed znanstvenikov predlagal, naj bi šli vsaj nekaj metrov globoko doli v žrelo. Končno sta se dva moža odločila, da gresta s prvim skupaj v žrelo. Vsi trije so se navezali na vrv. Kmalu pa jim je neznosna vročina onemogočila prodiranje globlje v žrelo. Napravili so v žrelu nekaj fotografskih posnetkov, nato pa so se vrnili. Enega je zmanjkalo! Kmalu so vsi trije pogumni možje bili zopet -na vrhu. Ekspedicija se je začela vračati. Zopet je bilo treba prehoditi kraje, kjer so vladali strupeni plini. Naenkrat so opazili, da manjka enega izmed znanstvenikova Nihče ni vedel, kje je. Zato so se morali takoj vrniti, ker so slutili, da se mu je zgodila nesreča. Že se je mračilo, ko so pogrešanega našli v zgorelem gozdičku. Ležal je na tleh nezavesten. Šel je zadnji za di užbo, ko je naenkrat omedlel in padel. Najbrž je vdihal kaj strupenega plina. Poskušali so ga obuditi. A ni se jim posrečilo. Zato so ga nesli v dolino. Ker pa sedaj niso smeli tratiti časa, so šli kar vprek in čez potoke vroče lave, da so si okrajšali pot. Tod «o bila tla tako vroča, da so nekaterim zgoreli usnjeni podplati na čevljih. Spodaj si je zastrupljeni z zdravniško pomočjo kmalu opomogel. Ekspedicija je imela — če odštejemo to nezgodo — popoln uspeh. Ugotovila .je, da zaenkrat od vuikana še no grozi večja nevarnost. Begata Angležinja, ki sovraži ljudi'' Vesele radostne praznike in srečno •'Novo leto želi vsem rojakom Slovencem Prvi -slovenski pogrebni zavod v Chicagi. 1941 W. Cermak Rd. Tel. Canal 4611 CHICAGO, ILL. -:- Na razpolago noč in dan Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženi to vali j a. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — tf CENE ZMERNE. I »r^®^ j® Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem I JOHN KORENCIIAN m Slovenska groeerija S® 2313 S. LINCOLN STREET CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 6399 Se priporoča slovenskim gospodinjam ! ^Angležinja Mrs. Bonham Christie je stara 67 let, je milijonarka in ima gradove po vsej Angliji. In čudno je to, da sovraži ljudi. Se bolj čudno je to, da med bogatinci dobiš največ takih, ki sovražijo .ljudi, živali pa ne. Taka je tudi ta stara angleška bogatinka. V njenih gradovih ni ljudi, pač pa so polni na-gačenih živali. Pred petimi leti je kupila otok Brownsee Island za kakih milijon dolarjev. Ljudje ne smejo na otok, pač pa vsaka žival. Najela je celo vojsko ribičev, ki nimajo drugega opravila, kakor veslati okrog otoka in ljudem braniti blizu. Časnikarju pa se je le posrečilo, da je prišel na otok. Stara čudakinja namreč sprejme vsako bolno žival v oskrbo. To je porabil časnikar za zvijačo. Tako le popisuje zgodbo: "Prinesel sem gospej bolnega fazana (v resnici je bil zdrav). Tako sem mogel na o-tok. St-otisoče je veljal nasip okrog otoka — v varstvo živali. Konec oktobra je — precej hladno. Pa še nikdar nisem videl tako redkih ptičev, kakor na otoku Brownsee Island. Dva velika pingvina sta štorkljala ob obrežju, ko sem prišel. S fazanom pod pazduho že pol ure hodim po otoku, pa ne vidim žive duše. Grmovje in trate, steza pa nič. Iz grmovja skačejo divji zajci v celih tropih in beže po travnikih. Zdi se, da se-celo tukaj, Kjer jim nihče nič ne stori, človeka grozno boje. Celi tolpi nekdaj londonskih mačk se tudi godi rajsko dobro. Zdi se, da so tu močnejše in večje, ker plezajo po drevju ko opice. Končno sem pred gradom. Spominja na staroangleško knežje dvorce. Pa lady Christie ni. Vrata so zapahnjena, okna zamrežena. Pajčevine mi dopovedujejo, da tu ni Iju- Dober odgovor. V majhnem kraju na deželi je živel mlad pravnik, ki si je domišljal; da bi se svet ustavil, ako bi njega ne bilo. Nekoč so se sešli občani, da se pogovorijo, kako bi se dalo najlažje odpomoči nekaterim nedostatkom v občini. Navzoč je bil tudi pravnik, ki je hotel z nekaterimi predlogi dokazati svojo bistroumnost. Eden izmed kmetov je pa po svoji izkušenosti zavTačal vse njegove predloge kot nepraktične. Pravnika je to zelo .pogrelo. "Vi mož!" je zaklical jezno, "veste li, s kom govorite? Jaz se nisem učil v konjskem hlevu. Ce vas zanima, vam povem, da sem študiral na dveh vseučiliščih." — "Pa kaj je d i ampak le nagačene živali Nikdar pa nisem še videl tako suhih prešičev, ko na tem otoku. Morda so to edine živali, ki jim ta raj ne ugaja. Obupani begajo sem in t.ja, ker jih nihče ne krmi, ampak morajo skrbeti sami za se. Ne kolje jih nihče. Kokoši, race, gosi vseh vrst veselo plešejo okrog mene in kriče, da bi skoro oglusel. Gosjalc je pojedel bonbonček z moje roke. "Stoj!" je zaklical ženski glas za menoj. Gospodična Ola Olaffson, švedska telovadka in sedaj zasebna tajnica gospodinje ne verjame moji zgodbi o bolnem fazanu. Naj le pustim fazana tu, sam pa naj se naglo poberem v London. Mrs. Christie ne sprejme nikogar. Noče videti ljudi, celo gospodične Ole ne. Končno pa mi je le obljubila, da bom Mrs. Christie videl od daleč. Ob sedmih zvečer. Kakih 150 metrov za gradom je skedenj. Tu živi milijonarka lady. Kmalu pojcle na večerni sprehod. Pozna vse živali na otoku in njihova skrivališča. V pelin letih so se je tudi živali privadile in jo poznajo. Na sto metrov daleč ne smem lady pogledati. Drugače ni šlo, ker ima pri sebi ovčarskega psa. Daljnogled mi pomaga. Mrs. Bo-ham Christie ima lase bele ko sneg. V roki ima palico, na kateri je pritrjena žepna sv.e-tiljka. Hodi čudovito veličastno. Res kakor kraljica. Zvečer obiskuje živali v prenošči-ščih. Njen pes "lord Winchester" vse pozna. Naenkrat Mrs. Christie zavije proti nama, lord Winchester začne lajati, v naglem diru me gospodična Ola pripelje k čolnu." In milijoni ljudi? Za nje ni ljubezni. Čudaška milijonarka morda misli, da je ne zaslužijo, Svoje dolžnosti pa reva ne pozna. Zato je pomilovanja vredna sirota pri vseh svojih milijonih. r -tr zato?" je mirno dejal stari očanoc. "Jaz sem imel nekoč teka ki je pilo mleko od dveh krav, in če vas zanima, vam povem, da bolj ko je pilo, večje tele je postajalo." Sumljiva pozornost Mlada lepotica sedi s starejšim gospodom v restavraciji. Gospod hoče plačati in ko pogleda račun, sc začudi, rekoč: Kako to, da računate dve porciji kaviarja, saj ga nisem naročil ? — Vi ne, pač ga je naročila gospodična Prav vesele in radostne božične praznike ter srečno Novo leto Vam želi vsem odjemalcem tvrdka A Veletrgovina s pohištvom in raznim blagom 2107-11 W. Cermak Rd., Chicago, 111. TEL. CANAL 6133 Vsem našim odjemalcem iskrena hvala za patroni-ziranje v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem Slovencem S. B, TEL SER Trgovina z zlatnino ZA GOTOVINO IN NA OBROKE 2205 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 5496 Vsem iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost in se za isto še v nadalje priporočamo! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vse našim odjemalcem in prijateljem! WENCEL'S DAIRY Slovenska mlekarna 2380-2 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILLINOIS Tel. Monroe 3673 PRISTNO MLEKO zdravstveno odobreno za vaše otročiče dojenčke. Steklenica našega mleka pomeni steklenico dobrega zdravja. Radostne božične praznike in srečno Novo leto želi vsem rojalcom Slovencem Cermak-Damen Beer Garden JOE SP1LAK, lastnik 1943 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 7740 Rojakom Slovencem se priporoča za obisk njegove gostilne. Vesel Božič in srečno Novo leto 1934 želim vsem mojim klijentom, prijateljem in znancem! m JOSEPH ZUPANČICH || Notarska pisarna - zavarovalni-ne vseh vrst - prdajam hiše in zemljišča. 1824 W. 22nd PLACE, CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 7130 Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vs«m mojim odjemalcem, prijateljem in znancem JOSEPH PERKO Slovenska trgovina s čevlji, |g kjer dobite čevlje za -vso vašo .družino. 2101 W. CERMAK RD., CHICAGO. ILLINOIS Tel. Canal 2521 Vesele božične ■jnaznike in srečno Novo leto želi vnem Park View Wet Wash Laundry Co. FR. GRILL, predsednik 1727-31 W. 21st STREET, CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 7172-7173 Slovenskim gospodinjam se priporoča. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem MATH KREMESEC Slovenski mesar, 1912 W. CERMAK RD., -CHICAGO. ILLIN Tel. Canal 6319 Se priporoča slovenskim gospodinjam v na'"' AMERIKANSKI SLOVENEC Stran fi Torek, 19. decembra 1933 KONTESTNE VOLITVE Vesele božične praznike in srečno Novo leto Božične pozdrave Za smeh Previdnost. — Gospod Per-ko, ali bi bili toliko prijazni, da bi mi odkritosrčno povedali, kaj mislite o meni! — Prav rad, ljubi prijatelj, toda le na — telefon ! Amerikanskega Slovenca Da bo letošnja kampanja zanimiva za vse sloje, bodo tekom te kampanje tudi kontestne volitve, in sicer bodo v tem času izvolili naročniki Amer. Slovenca tri osebe, ki bodo prejele tekom kampanje najvišje število glasov, na sledeča častna in odličrfa mesta: 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a.) do zaključka kampanje do 28. febr. 1934. najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "A. S." Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "A. S." 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) od zaključka kampanje drugo najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA PRVEGA ADJUTANTA MARŠALU. Če ženska: ZA PRVO DVORNICO KRALJICI. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) do zaključka kampanje tretje najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA DRUGEGA ADJUTANTA MARŠALU. Če ženska: ZA DRUGO DVORNICO KRALJICI. POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO GLAVNI ZMAGOVALCI ŠE NASLEDNJE NAGRADE: Prvi ali glavni zmagovalec (ka) prejme častno nagrado: i ZMAGOSLAVNO SREBRNO | TROFEJO Z LAVORJEVEM VENCEM želim in voščim vsem mojim cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem! FIRST NATIONAL' BANK Eveleth, Minn Med prijateljicami. — Ali je res, da skriva Marjetka neko tajno skrb ? — Naravno! Ali ti ni o tem še nič pripovedovala? J. Drašler PARKS LIKE NU SHOPPE Popravljalnica čevljev in čistilnica oblek Prenavljanje klobukov in čiščenje čevljev Prodajajo se delavski čevlji in galoše. 306 GRANT AVENUE Tel. 616 EVELETH, MINN. Slovenska GROCERIJA in MESNICA Pogled v bodočnost. — Toda takih prepirov, kakor med mojim očetom in materjo, med nama po poroki ne bo, Evgen. — Seveda ne, dušica. — Vidiš, saj sem mami pravila, da si boš dal ti to prej dopovedati. Tel. No. Chicago 613 CHICAGO, ILL. 66 -- 10th Street, NORTH Miklavž v zadregi. — ..Miklavž se je zglasil s svojim spremstvom v neki meščanski rodbini in takoj je vzel na piko najmlajšega sinčka. — Bodi vedno priden in varuj se slabe družbe, — mu je dejal. — No, no, sveti Miklavž, kako pa to, da hodiš ti s parki ji? — se je odrezal deček. Božični pozdravi — od — WIITAM AKIS *'Evelethska vodilna trgovina z dragulji" i213 GRANT AVENUE Tel. 94 EVELETH, MINN, v Kakor druga leta, imamo tudi letos v zalogi vse stvari, ki jih potrebujejo gospodinje za božične praznike. Vse vrste sveže meso, perutnine, suho prekaje->10 meso, domače klobase in vse drugo. Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost in obenem se jim najlepše zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti. V šoli. — Učitelj: Po čem poznate strupene gobe? — Po bolečinah v trebuhu, — odgovori učenec. Vesele božične praznike in zadovoljno Novo leto želi vsem Nagla odločitev. — Dušica, ali hočete postati moja žena? — Oh, kako ste me presenetili ! Dovolite mi trenutek časa, — Kako dolgo bom pa moral še čakati? — O, ne posebno dolgo, samo da pokličem mamo, ki ča ka v sosedni sobi. Drugi zmagovalec (ka) prejme častno nagrado KRASNO ZLATO URO OTTO R. NELSON Premog - Pesek in Gramoz 216 GRANT AVENUE Tel. 160 EVELETH, MINN. Vesel Božič in srečno Novo leto vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem! Seveda. — Najtežji avtomobil ustavim z eno roko. — Ta bo pa bosa. — Prav nič bosa, saj sem šofer. Božični pozdravi od Cherne & Anderson Eveleth ski vodilni plumber ji TELEFON 65 EVELETH, MINN, Trgovina Z OBLEKAMI. MEŠANIM BLAGOM in OBUVALI Iz kuhinje, — Dekla je pobila skledo. Gospodinja se jezi in pravi: Kako si le mogla pobiti to lepo skledo? — Dekla zagrabi drugo skledo, vrže jo z vso močjo ob tla, da se razle-ti na drobne kose in reče odkrito: Mati, takole se je zgodilo! Vesele božične praznike in zadovoljno Novo leto želi vsem 502 -- 10th Street, Waukegan, Illinois Range Hardware & Furniture Co. 319 GRANT AVENUE Tel. 10 EVELETH, MINN. Iz ljubavnega pisma. — Predraga! Ti si moje vse. Zate bi šel tudi skozi — ogenj. P. S.: Jutri popoldan pridem k tebi, seveda če ne bo deževalo! Poklon od Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanio "Amer. Slovenca" se podajte! , Vsako vrstne moške in fantovske obleke, površnje suknje itd. — V zalogi imamo bogato izbero srajc, ovratnikov, ovratnic in vse vrste spodnje obleke. Za božična darila dobite vse vrste predmete v naši trgovini. Pridite in izberite si jih. Vsem hvala za naklonjenost v preteklosti in se za isto vsem še v naprej priporočamo! HENRICKSON'S BAKERY Izdelovalci domačega kruha TELEFON 112 EVELETH, MINN, PRAT IK NIMAMO VEČ! Vsem naročnikom bodisi Družinske ali Blasnikove Pratike sporočamo, da so nam že oboje pošle in z njimi, žal, letos ne aremo postreči več. Prosimo, da čitatelji vzamejo to rta znanje. V zalogi pa imamo še Mohorjeve knjige za leto 1934, ki so zelo zanimive in jih vsakomur prav toplo priporočamo. Stanejo s poštnino $1.25. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem HELPS HARDWARE CO. EVELETH, MINNESOTA NELSON BROS. BARVE IN STENSKI PAPIR barvarski kontraktorji "Kjer so na mizi brezverski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja." 314 GRANT AVENUE EVELETH, MINN, Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem rojakom Slovencem ANT. KOŠMERL SLOVENSKI BRIVEC 1948 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Rojakom se priporočam v naklonjenost! Glavni stan za darila Vesel Božič in srečno Novo leto Vesel Božič želi vsem Golden Rule trgovina želi vsem. PERRY JEWELRY CO The PACIOTTI CO SAM PRETH želi vsem vesele božična praznike! 316 GRANT AVENUE EVELETH, MINNESOTA Vese praznike in srečno Novo leto vsem ! Eveleth, Minn 512 HAYES STREET, EVELETH, MINNESOTA Eveleth, Minn Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem ,odjemalcem prijateljem in znancem, Vesel Božič in srečno Novo leto žele vsem STEPETICH BROS. PRODAJALCI Chrysler in Plymouth avtomobilov Prodajamo sloveče DAYTON avto gumije Božič bo kmalu tukaj THE FAIR STORE Vesele praznike želi vsem FR. TOMAŽICH SLOVENSKA grocerija 1900 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 2910 Mi smo pripravljeni z vsemi zalogami za Božič in naše bla-g