^/veruni GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIV ŠTEVILKA APRIL 1982 Poslovanje Slovenskih v letu 1981 Prav je, da tudi v našem glasilu predstavimo poslovanje Slovenskih železarn v preteklem letu. Splošna gospodarska gibanja, ki se v Jugoslaviji že več let zaostrujejo, vplivajo na poslovanje Slovenskih železarn. Stopnja rasti industrijske proizvodnje je bila lani ena najnižjih v zadnjih letih, pa še na to je vplivala izredno visoka konjunktura na domačem trgu. Rast cen industrijskih izdelkov je bila v Sloveniji 42,5 odst. Temu so sledili tudi življenjski stroški, ki so bili večji kar za 42.6 odst. Cene na drobno so rastle še hitreje, v povprečju za 57.7 odst., kar smo seveda vsi občutili. Tako smo bili priča izjemno visoki inflaciji, ki je vplivala na gospodarjenje, največkrat v smislu pridobivanja dohodka mimo dviga produktivnosti. Velik del težav je izhajal iz zunanje trgovinske menjave. Primanjkljaj se je sicer zmanjšal, vendar na račun manjšega uvoza. To je oviralo rast proizvodnje, pa tudi investicije so bile manjše. Vsi ti problemi se odražajo v poslovnih rezultatih Slovenskih železarn. Proizvodni rezultati so bili skromni. To velja predvsem za surovo jeklo, od česar pa je odvisna nadaljnja predelava. Blagovna proizvodnja je porastla šele v zadnjem kvartalu, in to največ v železarni Jesenice. V železarni Ravne je proizvodnja od začetnih mesecev nazadovala. Vzroki za skromne uspehe v proizvodnji so predvsem slaba oskrba s surovinami in z reprodukcijskim materialom, predvsem uvoženim. Tu je še tehnološka zastarelost proizvodnje jekla v martinovkah na Jesenicah, v železarni Štore pa so imeli večjo okvaro transformatorja. Čeprav je na področju proizvodnje vladala stagnacija, je bila konjunktura na domačem trgu izredno visoka, čemur je sledilo tudi naraščanje prodajnih cen. Vendar je cena jeklu rastla 9 odst. počasneje od cen drugih industrijskih proizvodov. Ena ključnih nalog je bila povečanje izvoza, saj je oskrba s surovinami iz uvoza v naj večji meri odvisna od doseženega izvoza. Pridobivanje deviz na odnosu združevanja s kupci jekla še ni prav zaživelo. Največ je izvoz povečala železarna Jesenice, ki je najbolj odvisna od uvoza. Še vedno pa je dosegla najnižje razmerje pokrivanja izvoza z uvozom. V tem pogledu je Veriga na prvem mestu, saj je ustvarila 52 odst. več iz- železarn voza kot uvoza. Devizna problematika se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj nas obstoječi režim sili k samofinanciranju, kar pa je v sedanjih razmerah nemogoče doseči. Že nekaj let nazaj ugotavljamo, da so investicije v Slovenskih železarnah prenizke, kar nam pove tudi primerjava s planiranim obsegom. To se kaže na doseganju proizvodnih rezultatov. Vrednost investicij se giblje na ravni enostavne reprodukcije, kar pa je ob doseženi stopnji inflacije relativno malo. Tudi za letos ni pričakovati bistvenega napredka, kar je skladno s splošnimi usmeritvami na tem področju. Pripraviti se bomo morali na velike investicije na področju predelave jekla, ki so pred nami. V Slovenskih železarnah je bilo zaposlenih ob koncu leta 18.200 delavcev. Tako se je število zaposlenih delavcev povečalo za 1 odst. Naj navedem še podatke o povprečnih osebnih dohodkih zaposlenih neto OD/182 ur Železarna Jesenice Železarna Ravne Železarna Štore Veriga Lesce Plamen Kropa Tovil Ljubljana Žična Celje 12.382 din 12.945 din 11.972 din 11.653 din 11.395 din 11.734 din 11.064 din Naša DO je po višini povprečnih OD na sredi med DO v Slovenskih železarnah. Največji porast OD je dosegla Žična Celje, kar ji je dopuščala visoka rast dohodka. Dohodkovna uspešnost je bila po posameznih delovnih organizacijah zelo različna. Ugotavljamo pa, da je bila najmanj uspešna prav naša delovna organizacija. O vzrokih takih rezultatov smo že dosti pisali, vendar nam prav primerjava z ostalimi DO daje realnejše ugotovitve. Na uspešnost prav gotovo vpliva tudi izvozna usmerjenost, saj organizacije z večjim deležem izvoza v celotnem prihodku kažejo slabši poslovni rezultat. Da ne bi mislili, da izkazujeta izgubo le dve naši temeljni organizaciji, naj navedem, da je bila izguba ugotovljena tudi v nekaterih tozdih v vseh železarnah. Seveda je bila izguba povsod pokrita. Primerjave z ostalimi panogami nam kažejo, da je bila lani črna metalurgija v slabšem položaju kot ostali, predvsem zaradi težav v proizvodnji, pa tudi zaradi neuresničenih razvojnih programov. Marjana Kozamernik ********************************************+********************-********** * * * * * * ¥ * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ OP&em Sodelavcem, upokojencem, našim vojakom in poslovnim pactnetjem ceSlilamo ob ptazniku dela 1. maju DPO, samoupravni organi, vodstvo in uredništvo glasila ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Proizvodnja v prvem kvartalu 1982 Podatki o proizvodnji v prvih treh mesecih letošnjega leta sio nam znani. Proizvedenih je bilo skupno 5.973 ton izdelkov, od tega predstavlja eksterna proizvodnja skoraj 60 odst., tj. 3.319 ton. Vrednostno smo proizvedli za 514 milijonov, od tega je eksterne proizvodnje za 346 milijonov oz. 67 odst. V istem obdobju smo zunanjim kupcem prodali 3.555 ton. oz. za 303 milijone. S prodajo so se zaloge zmanjšale. V delovni organizaciji je bil proizvodni plan za prvo trimesečje količinsko in vrednostno presežen. Na internem trgu je preseganje vrednostnega plana nekoliko večje bot na eksternem trgu, količinsko pa je preseganje skoraj enako na obeh trgih. Vsi tozdi so izpolnili skupni plan količinsko in vrednostno. Tozd Kovačnica ni v celoti uresničila planskih obveznosti za interni trg, tozd Vzdrževanje pa za ek- sterni trg, vendar le-ta predstavlja v strukturi plana tozd Vzdrževanje majhen delež. Količinsko in vrednostno doseganje plana po trgih in tozdih je razvidno iz naslednje tabele: Proizvodnja januar—marec Za proizvodne rezultate v marcu velja naslednje: eksterna proizvodnja v marcu je bila količinsko in vrednostno dosežena v okviru postavljenega osnovnega plana, operativnega indeksi plam='100 V din v kg Tozd PROIZVODNJA PROIZVODNJA ekster. interna skupaj ekster. interna skupaj Vijakarna 119 1.158 120 109 — 109 Verigama 105 159 107 105 97 105 Sidrne verige 125 136 131 104 106 106 Kovačnica 122 95 114 104 87 100 Orodjarna 228 108 110 — — — Vzdrževanje 91 121 120 — — — T I O 121 — 122 — — — DO VERIGA 117 123 119 106 105 105 (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) plana pa nista dosegli tozd Sidrne verige in Orodjarna. Vijafearna je tudi v marcu dosegla ugodne rezultate. Pomemben delež predstavljajo razoepke in žičniki. Težave zaradi pomanjkanja materiala so bile pri specialnih zakovicah. Odprema je 7 odst. višja od proizvodnje, kar pomeni znižanje zalog, in 27 odst. višja od plana. Verigama je količinsko in vrednostno presegla osnovni eksterni plan za 10 odst. in prav za toliko tudi operativnega. Večje je preseganje proizvodnega plana za potrebe internega trga. Preseganje plana je občutno izboljšalo doseženo povprečje v prvem trimesečju. Pomembnejši e izpad pri zaščitnih verigah zaradi cemantacije. Odprema je za 17 odst. pod povprečnim mesečnim planom zaradi sezonskega plasmaja snežnih verig in za 25 odst. nižja od proizvodnje. V Sidrnih verigah je bil proizvodni plan vrednostno znatno presežen, količinsko pa za 2 odstotka. Izvršitev plana bi bila še bolj ugodna, če ne bi bilo izpada pri toplem cinkanju, zasto- jev zaradi tekočih okvar strojev in pomanjkanja kapacitet. Odprema je bila za 20 odst. nad planom in 18 odst. višja od proizvodnje. Tako kot v Vijakar-ni so se tudi v Sidrnih verigah zaloge zmanjšale. Količinsko in vrednostno je plan za eksterni trg v Kovačnici presežen, ni pa bil količinsko dosežen proizvodni plan za interni trg. Preseganje proizvodnega plana je ugodnejše kot v prvih dveh mesecih. Najpomembnejši delež v proizvodnji predstavljajo transporterji, odkovki serijske izdelave in škop-d. Odpremi jena količina izdelkov je za 4 odst. višja od planirane in za 5 odst. nižja od proizvodnje. Tozd Orodjarna je imela v marcu dovolj naročil, tako da je skoraj v celoti izpolnila svoj proizvodni plan. V tozdu Vzdrževanje so proizvodni plan presegli za 57 odst. Proizvodnja v tozdu TIO je za 60 odst. nad planom. To je precej izboljšalo možnosti doseganja plana v drugem polletju, ko je plan večji kot v prvi polovici leta. Odprema je 14 odst. nad planom, od proizvodnje pa je nižja za 28 odst. Vrednostna proizvodnja za marec 1982 v 000 din Tozd Eksterna proiz. Indeks Interna proiz. Indeks plan. dosež. plan. doteež. Vijakarna 21.707 28.128 130 6 74 1.233 Verigama 32.107 35.225 110 848 1.612 190 Sidrne verige 18.575 26.605 143 22.491 30.704 137 Kovačnica 17.818 22.426 126 7.505 7.932 106 Orodjarna 125 107 86 6.323 6.252 99 Vzdrževanje 152 205 135 8.263 13.015 158 TIO 8.487 13.562 160 — 26 — DO VERIGA 98.971 126.258 128 45.436 59.615 131 Količinska proizvodnja za j marec 1982 v 000 kg Eksterna proiz. W M Interna proiz. in Tozd (D plan. dosež. £ i—1 plan. dosež. £ HH Vijakarna 261 310 119 — — ■ Verigama 386 426 110 2 5 250 Sidrne verige 310 316 102 729 736 101 Kvoačnica 150 165 110 51 39 76 DO VERIGA 1.107 1.217 110 782 780 100 Marija Vidic ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 11. MAJA 1982. Novemu 1. maju naproti Vse daljši in svetlejši so dnevi, vse lepše so jutranje in večerne zarje. Sončni žarki nas vse bolj nežno poljubljajo, pomladni vetrovi spet nežno božajo. Vsa narava se prebuja in odeva v novo zelenje in cvetje. Pesem ptic nas prebuja zgodaj in spremlja na delo. Neutrudna čebela nas uči, kako delavni moramo biti tudi ljudje. Človek, najvišje bitje tega planeta, vendar ve, da je le v delu resnično zadovoljstvo in prava sreča. Čeprav se še sem in tja podijo črni oblaki, je pomlad tu in z njo njena svetloba. Mi se pomladi veselimo in uživamo v njeni lepoti. Srečni smo, ker imamo delo, kruh, dom, možnost za izobraževanje. Kdor dela še nima, gori v njem upanje, da ga bo dobil. Nobenemu pridnemu delavcu se ni treba bati, da ga bo ošabni in surovi lastnik tovarne odslovil z dela. Nihče nas ne bo pognal na cesto, če bomo zboleli, poslali nas bodo na zdravljenje ali določili invalidnino. Na stare dni nas tudi ne čaka beraška palica ali sirotišnica, temveč bolj ali manj udoben dom. Nikomur ni več nujno hoditi v svet s trebuhom za kruhom in garati za tujca. Ce si kmet, ti ni treba živeti v strahu, da ti bodo zaradi nesreče ali neplačanih davkov trgali od grunta kos za kosom kakor ud za udom s telesa, dokler ne boš obnemogel in utrujen ugasnil kakor ogenj v peči, ko zmanjka drv. Ce si ženska, ni potrebno biti pisana lutka kogarkoli, ampak s svojim delom tkeš življenje s tistim, ki te je sposoben razumeti, spoštovati in ceniti. Ce si mati, ti ni treba skrbeti, kje boš dobila skorjico kruha, ko bo tvoj otrok zajokal od lakote in kdo ga bo varoval, ko si na delu. Ko so se obnemogli proletarci skušali prav spomladi upirati ali kakorkoli praznovati delavski praznik, so oblastnikom polnili ječe in škropili poti ter ječe s svojo krvjo. Mnogi so prav okrog 1. maja izgubili delo ali celo življenje. Ko bomo izobešali zastave, tako ali drugače proslavljali svoj praznik, dali v vazo pomladni cvet, nas bo vse to spominjalo na prelito kri vseh trpinov od kmečkih puntarjev do partizanov in dru- gih. Spomnili se bomo vseh na našem planetu, ki še v brezdelju, revščini, bolezni in obupu stiskajo pesti k uporu. Drugi spet umirajo, da bi zrušili svet teme in zgradili svetlejši svet, kjer bo imelo delo čas in delovni človek tudi oblast, kjer bosta vladali ljubezen in pravica. Kar imamo, je bilo priborjeno s krvjo, z znojem in žulji. Nič več nočemo biti igrača trdosrčnih in brezvestnih posameznikov ali narodov. Nočemo garati zato, da bi velike države gradile tovarne orožja, s katerim bi nas potem tako ali drugače ustrahovale, teptale ali krotovičile. Samo delo in razvoj našega samoupravljanja bo napravilo praznovanje 1. maja — delavskega praznika —■ vse lepše in svetlejše. Svobode in sreče nihče nikomur ne more podariti, za oboje treba delati, oboje braniti in se za oboje tudi vedno znova žrtvovati. Vsak rod ima do svojih prejšnjih rodov svoje dolžnosti in obveznosti in tak dolg imamo tudi mi do naših prednikov, ki niso imeli na svojih življenjskih poteh veliko cvetja. M. S. Integralni sistem kontrole kvalitete - ISKK ISKK je sodoben pristop k problematiki kvalitete. V 60 letih so spoznali, da je kvaliteta industrijsko izdelanega izdelka rezultat mnogih faz proizvodnega ciklusa. Zato je bilo sprejeto načelo, da mora biti problematika kvalitete izdelka prisotna v celotnem ciklusu od razvoja, preko proizvodnje do servisa. Sodobna industrija zahteva tudi sodobno gledanje, ki se izraža v načelu pozitivne kontrole kvalitete, ki zahteva preprečevanje izdelave neustreznih kosov. Poudarek sedaj prehaja na preventivne aktivnosti. Ker ima koordinirano zagotavljanje kvalitete širše področje dela kot klasično pregledovanje skladnosti, je potrebno tudi več znanja ljudem, ki delajo na področju kvalitete. Potrebno je okvirno poznavanje tehnološkega postopka, problematiko strojev, statistične tehnike, primeren pristop do ljudi itd. Z ekonomskega stališča so vsi napori v zvezi s kvaliteto izdelkov in uslug usmerjeni v povečanje prihodka DO in zmanjšanje stroškov za dosego zaželene kvalitete. Uspešnost poslovanja in sloves neke DO sta v veliki meri odvisna od nivoja kvalitete izdelkov ali storitev, ki jih nudi tržišču. Potrebno pa je poudariti, da zagotavljanje kvalitete ni več samo skrb službe za kontrolo kvalitete, ampak se tiče vseh udeležencev proizvodnega ciklusa. Dober izdelek ni rezultat kontrole, ampak rezultat dobrega načrtovanja in dobre izdelave. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z dnem 7. 1. 1981 smo tudi pri nas začeli z uvajanjem integralnega sistema kontrole kvalitete. Izvajalec projekta je Iskra Zorin — Ljubljana. Izvajalca sta si ogledala proizvodnjo po tozdih in si tako ustvarila sliko o nivoju kvalitete v DO. Na podlagi stroškov za vzdrževanje kvalitete je bil izračunan koeficient stroškov za kvaliteto v DO. 0,69 odst. izračunani koeficient uvršča DO med tiste, ki imajo povprečen koeficient. Vrednost izmeta je bila 1,55 odst. vrednosti proizvodnje. Na podlagi teh informacij se je začelo postopno uvajanja ISKK v tozdih. ORGANIZACIJA KK V PROCESU ima značaj preventivnega odkrivanja napak oz. odstopanj izdelkov. Elementi KK so: -— kvalitetni prevzem procesa je potrditev prvih dobrih kosov na začetku vsake operacije, začetek dela ni dovoljen brez potrditve prvih kosov; — obhodna kontrola je najvažnejši tip preventivne kontrole, poleg delavčeve. Kontrolor je dolžan, da občasno prihaja k stroju in preveri, če izdelki ustrezajo predpisom; — statistični prevzemi predstavljajo izhodno kontrolo kvalitete za oddelek in zagotavlja predpisan nivo kvalitete; — 100 % kontrola se izvaja na operacijah ali na prevzemu, če je izdelek ekonomsko upravičen; — super kontrola je kontrola po zaključnih operacijah v montaži, kjer kontrolor vzame vzorce definirane s kontrolnim postopkom; — snemanje sposobnosti in stabilnosti procesa na določenih tehnoloških operacijah je osnova za določanje kontrolnih in prevzemnih točk. Namesto dosedanjega »obvestila o izmetu« se je oblikoval dokument »obvestilo o stalni kvaliteti«, ki nosi poleg stroškov izmeta še stroške popravil in prebiranja ter ostalih težav v proizvodnji. Na podlagi teh obvestil se v TPD opravijo določene korekturne akcije. Osnova za delo KK v tozdih so kontrolni postopki. To je dokument, ki ga izda SKK, in je sestavni del tehnično-tehnolo-ške dokumentacije. Kontrolni postopek je dokument format A 4, izdelan za vsak polizdelek po operacijah, oz. izdelek posebej. ORGANIZACIJA SLUŽBE ZA KK Z uvedbo ISKK je bilo potrebno spremeniti organigram SKK. Potrebno število delavcev za opravljanje del in nalog SKK se je povečalo, kar je bilo tudi realizirano na koncu leta 1981. V zvezi s tem so se spremenila določena dela in naloge. POROČILO Uvajanje ISKK teče po zastavljenem načrtu. Pojavljajo se določene težave, ki pa jih skušamo sproti reševati. Nadaljuje se z uvajanjem kontrolne dokumentacije v proizvodnjo, na osnovi katere preverjamo kvaliteto izdelkov. Kontrolorji imajo težave pri svojem delu zaradi neusklajenosti tehnoloških postopkov z dejansko možnostjo izdelave. Rezultati ne bodo v celoti vidni takoj, odvisni pa bodo tudi od sodelovanja vseh služb v DO, kar je tudi osnovno načelo integralnega sistema kontrole kvalitete. Darko Hanžič Izvoljeni delegati ZZD, SIS ter samoupravnih organov DO in SOZD SŽ V mesecu marcu smo izvolili nove delegate za delegacije ZZD in SIS. Mandatna doba teh delegatov traja 4 leta. V skupščinskem sistemu bodo zastopali interese naše delovne organizacije, upoštevajoč pri tem tudi družbeni interes. Poleg tega smo izvolili še arbitražno komisijo na nivoju delovne organizacije ter člane samoupravnih organov na nivoju SOZD SZ. V tozd Verigama in Orodjarna pa so opravili še nadomestne volitve. Za boljšo informiranost te organe objavljamo v našem glasilu. I. tozd KOVAČNICA a) Izvaljeni delegati skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Jazbec Stane 2. Radevič Ivo, vodja 3. Muhovec Vinko 4. Tramte Anton 5. Haiačevič Ekrem 6 Hatič Ivanka 7. Krničar Darko 8. Žemva Karel 9. Tonejc Peter b) Izvoljeni delegati splošne delegacije SIS 1. Košir Rudi 2. Hirustelj Franc 3. Reb al Mirko 4. Kržišnik Ivan 5. Kragelj Franc 6. Ribič Beno 7. Rijavec Marjan 8. Kunc Matija, vodja 9. Janežič Marjan 10. AOdšič Ekrem 11. Simončič Stane 12. Koblar Lidija II. tozd VERIGARNA a) Izvoljeni delegati skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Kovač Financ 2. Gričar Majda, vodja 3. Levstik Vera 4. Pogorevc Marija 5. Rozman Julka 6. Vidic Miha 7. D rol Leon 8. Markovič Milutin 9. Tonejc Majda b) Izvoljeni delegati I. združene delegacije SIS (izobr., raz-isk. in zaposlovanje) 1. Jakič Pavla 2. Larisi Fanika 3. Legat Zdravko 4. Poiičar Franc 5. Tonejc Dona, vodja 6. Mežek Miro 7. Babič Martin 8. Vovk Janez 9. Heberle Rezka c) Izvoljeni delegati II. združene delegacije SIS (zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokoj .-invai, zav., star. zav. kmetov, stanovanjska skupnost) 1. Kolslil Slavko 2. Bevc Jože 3. Beguš Peter 4. Bogataj Lilijana 5. Potočnik Alojz 6. Gate j Romana 7. Legat Franc 8. Rozman Janko, vodja 9. Šlibar Bojana č) Izvoljeni delegati III. združene delegacije SIS (kultura, telesna kultura) 1. Pfajfar Alojz, vodja 2. Felicijan Vili 3. Brezovnik Ljubo 4. Novak Anton 5. Fister Lovro 6. Sirebernak Marjian 7. Lukan Lovro 8. Ptiček Jože 9. Pintar Stane III. tozd VIJAKARNA a) Izvoljeni delegati skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Mattar Jože 2. Pavlin Marjeta 3. Knagič Francka 4. Mengeš Hilda 5. Pogačar Pavla 6. Mali Matevž, vodja 7. Zavratnik Franc 8. Stres Stane 9. Stipers ki Zora b) Izvoljeni delegati I. zdru-ženien delegacije SIS (izobr., ra-zisk. zapasl.) 1. Kovač Ivanka 2. Podgornik Ljuba 3. Kejžar Aniton, ml. 4. Marjanovič Ljubica 5. Stiperski Marjan, vodja 6. Cinkale Tilka 7. Laharnar Ilinka 8. Atanasova Marjana 9. Popovič Gordana c) Izvoljeni delegati II. združene delegacije SIS (zdrav.,...) 1. Legat Majda 2. Jan Milka 3. Ovsenek Štefka 4. Eržena Stana 5. Pagon Alojzija, vodja 6. Izlakar Marija 7. Krničar Irena 8. Mihajlovič Dragica 9. Pretnar Franc č) Izvoljeni delegati III. združene delegacije SIS (kultura, . . .) 1. Zupan Ivo 2. Marič Ivica 3. Dolenšek Konrad 4. Rozman Franc 5. Jakovljevič Marko 6. Novak Velimir 7. Gračner Marija 8. Milosavljevič Slavko 9. Fikfak Marjan, vodja IV. tozd SIDRNE VERIGE a) Izvoljeni delegati v skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Mohorič Zdravko 2. Zupan Stane 3. Heberle Miro 4. Pungerčar Jože 5. Žnidar Gregor, vodja 6. Poklukar Jože 7. Jalen Stane 8. Izlakar Anton 9. Mihajlovič Nenad b) Izvoljeni delegati splošne delegacije SIS 1. Pavko Franc 2. Heberle Olga 3. Beravs Jakob 4. Koščak Marko 5. Podobnik Niko, vodja 6. Pnikovič Avgust 7. Devic Ste van 8. Amdolšek Tomaž 9. Pirc Janez 10; Dvoršak Vojko 11. Avdič Ekrem 12. Vavpotič Rudi V. tozd INDUSTRIJSKA OPREMA a) Izvoljeni delegati v skupščino družbenopolitičnh skupnosti 1. Arh Franc 2. Božič Franc, vodja 3. Čadež Anton 4. Klinar Jože 5. Valant Alojz 6. Hrast Danijel 7. Fikfak Vojko 8. Arh Miro 9. Novak Janez b) Izvoljeni delegati splošne delegacije SIS 1. Praprotnik Jože 2. Gvetkovič Rafael, vodja 3. Dežman Darko 4. Grilc Janez 5. Kostanjevec Janez 6. Drol Anuša 7. Skoparc Ignac 8. Širovnik Marija 9. Markovič Ivan 10. Rogač Jakob 11; Žohar Vladimir 12. Lapuh Janez VI. tozd ORODJARNA a) Izvoljeni delegati v skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Obradovič Ivica 2. Avbelj Branko 3. Gmkovič Jože 4. Vidmar Edi 5. Kolman Pavel 6. Mali Štefka 7. Tavčar Janez 8. Hrast Zorko 9. Branice Janez, vodja b) Izvoljeni delegati v splošno delegacijo SIS 1. Čadež Jože 2. Hrovat Vladimir 3. Kecelj Anton 4. Kornuta Brane 5. Kuščar Nežka 6. Lukman Viktor 7. Oman Filip 8. Oman Marjan 9. Panker Mira 10. Tavčar Jože, vodja 11. Valant Franc 12. Vidic Božena VIL tozd VZDRŽEVANJE a) Izvoljeni delegati v skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Maličntik Rajko 2. Mulej Milan 3. Pogačnik Franc 4. Benedičič Stane 5. Polajnar Miha 6. Puirger Florjan 7. Rozman Stane 8. Knafelj Mirko 9. Pristav Matjiaž, vodja b) Izvoljeni delegati I. združene delegacije SIS (izobr.,...) 1. Arh Valentin 2. Andrejčič Zvone 3. Ciijan Vladimir 4. Krebs Roman 5. Logar Boris 6. Kokalj Janez, vodja 7. Podgornik Niko 8. Kunstelj Štefan. 9. Kalamar Anton c) Izvoljeni delegati II. združene delegacije SIS (zdrav.,...) 1. Avsenik Franc 2. Ažman Franc 3. Hrovat Jože 4. Kocjančič Janez 5. Ovsenik Pavel 6. Legat Urban, vodja 7. Koselj1 Jože 8. Legat Slavko 9. Rogač Miro č) Izvaljeni delegati III. združene delegacije SIS (kultura, . ..) 1. črnilec Jože 2. Čuden Silvo 3. Kunšič Matija 4. Jelenc Stane 5. Beguš Franc 6. Bagi Tomo, vodja 7. Košelnik Ludvik 8. Skumavc Frido 9. Prezelj Zvone VIII. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB .a) Izvoženi delegati v skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1. Bde Frtilmož 2. Novak Anka 3. Svetina Andrej 4. Zupan Vlado 5. Pintar Anton 6. Maček Janko, vodja 7. Pisek Stane 8. Bregar Simona 9. Kemperle Franc b) Izvdjeni delegati I. združene delegacije SIS (zapasl., izobr., ...) 1. Bizjak Marjan 2. Pfajfar Jože 3. Dobnikar Marjan 4. Janša Marinka 5. Primožič Zdravko 6. Lampe Albin 7. Koder Nada 8. Vidic Marija, vodja 9. Faladore Vinko c) Izvoljeni delegati II. združene delegacije SIS (zdrav....) 1. čop Franc 2. Svete Lidija 3. Zupanc Marija 4. Hozjiatn Vanda 5. Bergant Franc 6. Jauševec Marjan 7. Černe Vida, vodja 8. Obid Stanka 9. Derbnk Branka č) Izvoljeni delegati III. združene delegacije SIS (kultura, ...) 1. Ambrožič Jože 2. Noč Ivioa 3. Vovk Franc ■— komerciala 4. Pogačnik Jana 5. Mulej Vida 6. Mlakar Olga, vodja 7. Kodrič Peter 8. Dimič Dušan 9. Perovič Vojin Predsedniki, namestniki in zapisnikarji konferenc delegacij na nivoju delovne organizacije. KONFERENCA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA predsednik — Maček Janko namestnik — Pristov Matjaž zapisnikar — Bregar Simona I. ZDRUŽENA KONFERENCA DELEGACIJ SIS predsednik — Dobnikar Marjan namestnik — Kokalj Janez zapisnikar — Koder Nada II. ZDRUŽENA KONFERENCA DELEGACIJ SIS predsednik — Rogač Miro namestnik — Podobnik Niko zapisnikar •—■ Širovnik Marija III. ZDRUŽENA KONFERENCA DELEGACIJ SIS predsednik — Mlakar Olga namestnik — Zupan Ivo zapisnikar — Pogačnik Jana ARBITRAŽNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Izvoljeni delegata 1. Kozamernik Janez tozd Kovačnica 2. Šmid Janez 'tozd Kovačnica 3. Felicijan Vili tozd Verigama 4. Jemc Quii tozd Verigama 5. Zupan Ivo tozd Vijakama 6. Pretnar Franc tozd Vijakama 7. Lavrič Niko tozd Sidrne verige 8. Žnidar Gregor tozd Sidrne verige 9. Kašelj Gabrijel tozd TIO 10. Kučič Albin tozd TIO 11. Vidic Božena tozd Orodjarna 12. Pogačar Branko tozd Orodjarna 13. dobevnik Janez tozd Vzdrževanje 14. Legat Urban tozd Vzdrževanje 15. Torkar Mitja DSSS 16. Janša Miloš DSSS Za predsednika arbitražne komisije DO je bil izvoljen 1. Cerne Lenart DSSS V delavski svet SOZD SŽ so izvaljeni: 1. Košir Rudi tozd Kovačnica 2. Vahtar Jože DSSS 3. Krivec Milan tozd Sidrne verige V Odbor samoupravne delavske kontrole SOZD SŽ je bil izvoijiein : 1. Larisi Janko tozd Vzdrževanje V zbor Interne banke SOZD SŽ so bili izvoljeni: 1. Košnik Btogo tozd Verigama 2. Maček Janko DSSS 3. Ulčar Miro tozd Sidrne verige NADOMESTNE VOLITVE tozd VERIGARNA V Odbor samoupravne delavske kontrole tozd Verigama sta bila izvoljena: 1. Kovač Franc 2. Rozman Janko tozd ORODJARNA V delavski svet tozd Orodjarna je bila izvoljena: 1. Vidic Božena Tajništvo samoupravnih organov Inovacije V prvem trimesečju letošnjega leta je služba za inovacije prejela 14 inovacijskih predlogov. 1. Piredlog št. 1/82, Žbontar Matevž in Dežman Darko iz tozda TIO: Izboljšava na stružnem pdlavttomatu Krušik (povečan hod vpemjalnih čeljusti). 2. Predlog St. 2/82, Mencinger Franci iz tozda Orodjarna: Zaščita na rezhalnih strojih. 3. Piredlog št. 3/82, Pogorevc Hubert in Panker Franc iz tozda Sidrne verige: Namestitev ohišja za nazobčanje žice na vlečnem stroju FUHR. 4. Predlog št. 4/82, dipl. inž. Legat Franc, vodja razvoja: Združevanje operacije kalibri-ranja in preizkušanja na kalib-rimem sltroju KKM 200. 5. Predlog št. 5/82, dipl. inž. Legat Franc, vodja razvoja in dipl. inž. Žvan Beno iz JRB Split: Popravilo razpok in napak na členih sidrnih verig. 6. Predlog št. 6/82, Čuk Marjan iz tozda TIO: Varnejša in racionalnejša izdelava matic. 7. Predlog št. 7/82, Jemc Ciril in Košir Franc iz tozda Verigama: Racionalnejša izdelava TR sklopov v opremljevalnici. 8. Predlog št. 8/82, Dežman Janez, kontrolor v Orodjarni: Konstrukcijska sprememba na orodju za stiskanje venca spojnice IMT. 9. Predlog št. 9/82, Veren Bela in Kunšič Matija iz tozda Vzdrževanje: Izdelava tesnilk za tesnenje grelnih elementov na Ipsen pečeh v tozdu Sidrne verige. 10. Predlog št. 10/82, Veren Bela, Arh Valentin in Železnjak Dušan iz tozda Vzdrževanje': Vgraditev svetlobnih signalov; kontrole, delovanja grelnih elementov na Ipsen pečeh. 11. Predlog št. 11/82, Fikfak Vojko iz tozda TIO: Podloga za vrtanje ohišij pod kotom. 12. Predlog št. 12/82, Fikfak Vojko iz tozda TIO: Priprava za povrjtanje in rezanje navojev. 13. Predlog št. 13/82, inž. Ra-spet Jernej in dipl. ing. Legat Franc iz razvoja ter Jemec Ciril iz tozda Verigama: Optimizacija premerov žice in delitev členov ter toplotne površinske Obdelave pri snežnih in drugih verigah. 14. Predlog št. 14/82, Hrovat Vladimir iz tozda Orodjarna: Oblikovane čeljusti za vpenjanje obdelovancev neprimernih oblik. V omenjenem obdobju je imela strokovna komisija za obravnavanje racionalizacijskih predlogov tri seje, na katerih so bili pripravljeni predlogi za posebna nadomestila. 1. Predlog št. 28/81, Slako-nja Franc iz tozda Orodjarna: Priprava za struženje glavačev in predstiskačev. Za ta predlog je komisija ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna v dokončno potrditev. 2. Predlog št. 29/81, Oman Filip iz tozda Orodjarna: Hlajenje z zrakom in zaščita na hi-drokopirnem rezkalnem stroju G 301 HA 400. Za ta predlog je y Verigi komisija ugotovila, da se predlog ne uporablja več in vsled tega ne pripada predlagatelju posebno nadomestilo. Tak predlog je bil poslredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna v dokončno potrditev. 3. Predlog št. 31/81, Habjan Vinko iz tozda Orodjarna: Izdelava modela za izdelavo elektrod za erozijo. Izdelek: nosilec spone M 12 X 120. Za ta predlog je komisija ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna v dokončno potrditev. 4. Predlog št. 34/81, Valand Janez iz tozda Orodjarna: Izboljšava noža za odrez žice pri izdelavi vijakov in kovic. Ker se predlog ne uporablja, je komisija ugotovila, da predlagatelju ne pripada posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna v dokončno potrditev. 5. Predlog št. 36/81, Valand Janez iz tozda Orodjarna: Nov način izdelave obrezilnega trna za mostiček št. 15. Za ta predlog je komisija ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Orodjarna v dokončno potrditev. 6. Predlog št. 3/81, Kos, Sti-perski, Dobnikar, Planinšek in Konda iz tozda Vijakarna: Izboljšava tehnologije izdelave lesnih, iver in krovnih vijakov. Komisija je potrdila izračun posebnega nadomestila za 1. 1981 in tak predlog posredovala komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 7. Predlog št. 45/81, Stiperski M., Zupan A. in Dežman F. iz tozda Vijakarne: Poenostavljeni glavači za stiskalke 02-07, 08 in 09. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljem enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 8. Predlog št. 53/81, Resman Jože iz tozda Vijakarna in Podgornik Niko iz tozda Vzdrževanje: Izboljšava pri delovanju rezkalnega avtomata 18-16. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 9. Piredlog št. 9/76, Kralj Janko iz DSSS : Nov način izdelave klina za IMT 9-11x44. Komisija je potrdila izračun za tretje in zadnje leto koriščenja predloga. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 10. Predlog št. 17/78, inž. Hanžič Franc iz tozda Kovačnica: Nov način izdelovanja ele-vatorskih loncev. Komisija je potrdila izračun za tretje in zadnje leto koriščenja predloga. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 11. Predlog št. 9/81, inž. Ha-rinski Jože, inž. Hanžič Franc in Lužnik Franc: Grabeži kovane izvedbe. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljem enkratno posebno nadomestilo, katerega bosta izplačala v enakih deležih tozd Kovačnica in tozd Verigama. Tak predlog je bil posredovan obema komisijama za delovna razmerja v dokončno potrditev. 12. Predlog št. 7/82, Jemec Ciril in Košir Franc iz tozda Verigama: Racionalnejša izdelava TR sklopov v opremljevalnici. Predlog se ni osvojil, ker se ne bo koristil, tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Verigama v dokončno potrditev. 13. Predlog št. 19/81, Pajič Hasan iz tozda Kovačnica: Racionalnejša izdelava grabeža št. 3. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo za predlog. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 14. Predlog št. 37/81, Janežič Marjan iz tozda Kovačnica: Izdelava vozička na dveh ali štirih kolesih za prevažanje orodij. Ker predlog ne predstavlja novost, komisija ni predlog sprejela in tak predlog tudi posredovala komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 15. Predlog št. 43/81, Cvetkovič Rafko iz tozda TIO : Izboljšani pnevmatski razvodnik PRAŠ 0652 ARR. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju 'enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja piri tozdu TIO v dokončno potrditev. 16. Predlog št. 44/81, Jauše- vec Marjan, kontrolor v tozdu TIO : Izboljšani pnevmatski razvodnik PRA 0652 ARV. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu TIO v dokončno potrditev. 17. Predlog št. 1/82, Žbontar Matevž in Dežman Darko iz tozda TIO: Izboljšava na stružnem polavtomatu Krušik. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delova razmerja pri tozdu TIO v dokončno potrditev. 18. Predlog št. 6/82, Cuk Marjan iz tozda TIO: Varnejša in racionalnejša izdelava matic. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu TIO v dokončno potrditev. 19. Predlog št. 11/82, Fikfak Vojko iz tozda TIO: Podloga za vrtanje ohišij pod kotom. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu TIO v dokončno potrditev. 20. Predlog št. 12/82, Fikfak Vojko iz tozda TIO: Priprava za povrtavanje in rezanje na- vojev. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo in je tak predlog posredovala komisiji za delovna razmerja pri tozdu TIO v dokončno potrditev. 21. Predlog št. 52/81, inž. Fa-1 adore Vinko, Resman Stanko in Šušteršič Slavko iz tozda TIO: Sprememba programa in tehnoloških izvedb pri cilindrih PCD. Komisija je opredelila predlog kot normalno delo, zaradi tega ne pripada posebno nadomestilo. Tak predlog je posredovan komisiji za delovna razmerja piri tozdu TIO v dokončno potrditev. 22. Predlog št. 38/81, Janežič Marjian iz tozda Kovačnica: Izkoriščanje odvečne toplote pri pečeh za ogrevanje surovcev za ogrevanje vode. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo za predlog in je tak predlog posredovala komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 23. Predlog št. 39/81, inž. Bizjak Marjan iz razvoja: Naprava za pozicioniranje izdelkov na kovaškem upogibalniku. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 24. Predlog št. 40/81, Kneže-vič Dane in Jelenc Dušan iz tozda Vzdrževanje: Manšeta iz vul-kolana pri batnici na padalnem kladivu KPH 850. Komisija je ugotovila, da predlagateljema pripada enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 25. Predlog št. 41/81, Beguš Franc in Janežič Marjan iz tozda Kovačnica: Izboljšano prebi-jalno orodje za vezne člene in druge izdelke, kjer se luknje prebijajo toplo. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 26. Predlog št. 42/81, Beguš Franc in Janežič Marjan iz tozda Kovačnica: Izboljšano krivdno orodje za krivljenje locnev žičnih spon. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Kovačnica v dokončno potrditev. 27. Predlog št. 47/81, Burič Jusuf in Zakairič Ivica iz tozda Vijakarna: Predelava glavačev na enoudarčni stiskalki 01-06, 07 in 08. Komisija je ugotovila, da pripada predlagateljema enkratno posebno nadomestilo. Tak perdlog je bd posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 28. Predlog št. 49/81, Tutič Ante iz tozda Vijakarna: Bolje usmerjanje izdelkov na stiskal-kah 02-07 in 08. Komisija je ugotovila, da pripada predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. Tak predlog je bil posredovan komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna v dokončno potrditev. 29. Predlog št. 51/81, Burič Jusuf in Kralj Janko iz tozda Vijakarna in službe tehnologije: Verižni transporter pri dvo-udarčnih sltiskalkah 02-07, 08, 23 in 24. Komisija je predlagala komisiji za delovna razmerja pri tozdu Vijakarna, da se izplača enkratno posebno nadomestilo kljub temu, da se predlog ne bo koristil, ker le predstavlja dobro tehnično rešitev. Komisije za delovna razmerja po itozdih 'So dokončno sklepale O' predlogih. 1. Tozd TIO 1.1 Predlog št. 43/81, Cvetkovič Rafko: Izboljšani pnevmatski razvodnik PRAŠ 0652 ARR. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 4.000 din. 1.2 Predlog št. 44/81, Jauševec Marjan: Izboljšani pnevmatski razvodnik PRAŠ 0652 ARV. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 4.000,00 din. 1.3 Predlog št. 1/82, Žbontar Matevž in Dežman Darko: Izboljšava na stružnem polavtomatu Krušik. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Žbontarju 4.000,00 din in Dežmanu 4.000,00 din. 1.4 Predlog št. 6/82, Cuk Marjan: Varnejša in racionalnejša izdelava matic. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 8.000,00 din. 1.5 Predlog št. 11/82, Fikfak Vojko: Podloga za vrtanje ohišij pod kotom. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 2.500,00 din. 1.6 Predlog št. 12/82, Fikfak Vojko: Priprava za povrtavanje in rezanje navojev. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 4.000,00 din. 1.7 Predlog št. 52/81, inž. Fa-ladore Vinko, Resman S., Šušteršič S.: Sprememba programa in tehnoloških izvedb pri cilindrih PCD. Komisija je predlog zavrnila, vendar je predložila predlagatelju, da izdela nov predlog z novimi osnovami. 2. Tozd Kovačnica 2.1 Predlog št. 9/76, Kralj Janko: Nov način izdelave izdelka klin IMT 9-1x44. Komisija je odobrila izplačilo 3. in zadnjega nadomestila, v višini 12.924,90 din. 2.2 Predlog št. 17/78, inž. Hanžič Franc: Nov način izdelovanja elevatorskih locnev. Komisija je odobrila izplačilo tretjega in zadnjega nadomestila, v višini 2.789,00 din. 2.3 Predlog št. 9/81, inž. Ha-rimski J., Hanžič F. in Lužnik F. : Grabeži kovane izvedbe. Komisij a je odobrila vsakemu od predlagateljev izplačilo posebnega nadomestila, v višini 12.500 din, kar predstavlja polovico nadomestila, ostalo polovico bo izplačala tozd Verigama. 2.4 Predlog št. 19/81, Pajič Hasan: Racionalnejša izdelava kovanega grabeža. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila, v višini 7.000,00 din. (Nadaljevanje na 6. strani) Kam na dopust? Ob prihodu kamp prikolic v našo DO, smo se začeli spraševati, kam na dopust, v dom ali kamp prikolico. Lično izdelane prikolice so marsikaterega od nas spravile v dvom, kje bi preživel Itako težko pričakovani dopust. Da bi bila odločitev nekoliko lažja, želim v tem članku opisati počitniški dom v Crik-venici in vas seznaniti z novimi počitniškimi zmogljivostmi — kamp prikolicami. V prvih vrstah naj vas seznanim z domom v Cirikvenici. Tega večina nas že dodobra pozna, zato naj navedem le, da imamo v novem delu na razpolago 15 sob oziroma 34 ležišč za odrasle in 10 otroških postelj. V starem delu pa imamo na razpolago 11 sob oziroma 28 ležišč. V letošnji sezoni bo dom odprt od 21. 6. do 12. 9. 1982. Cene bivanja v domu so za sezono 1982 naslednje: — Avtokamp Cikat — Mali Lošinj. V ta kamp bomo postavili štiri prikolice (2 tip 465 in 2 tip 500). Sam kamp se nahaja v lovorovem gozdu in je od Lošinja oddaljen le dober kilometer. Kamp je solidno preskrbljen s trgovsko mrežo, ima urejene sanitarije, cestišče v kampu je asfaltirano, ima tudi več športnih igrišč, pa tudi zabave ne manjka. Tistim, ki se boste odločili za Lošinj, naj povem, da trajekt vozi iz Brestove na Cres vsake pol ure. Vožnja traja približno 20 minut. Ko ste prispeli na Cres, vas od kampa loči še 80 km prijetne vožnje. Ob prihodu v kamp se morate javiti v recepciji. Turistično takso plača vsak sam v recepciji kampa. — Avtokamp Medulin — Pula je največji kamp v puljskem področju, nahaja se v bližini ostankov antične nekropo- 1. cene za člane kolek., upokojence iin svojce članov (dnevna osk.) novi del stari del -siamo hrana za 1 odraslo osebo 290 240 200 otroci nad 7 do 14 let 190 150 130 otroci nad 2 do 7 let 140 110 90 2. cerne za nečlane kolektiva — polne oene (dnevni a oskrba) novi del stari del siamo hrana za 1 odraslo osebo 460 400 320 otroci nad 7 do 14 let 315 270 217 otroci nad 2 do 7 let 275 240 190 Nekaj več prostora bi posve- le v Medulinu. V tem kampu til prikolicam, saj smo pri org a- bomo namestili tri prikolice, tip nizaciji tovrstnega letovanja še 465 in -eno tip 390. Sam kamp novinci. je v lovorovem gozdu. Medulin Že v letu 1981 smo sie odio- je od Pule oddaljen le 10 km. čili za nabavo kamp prikolic z namenom, da povečamo kapaciteto naših počitniških zmogljivosti. Preko investicijske službe je v mesecu novembru stekla nabava kamp prikolic. Z nabavo smo imeli nekaj težav, ker se proizvajalec ne drži dobavnih rokov. No, na večkratno posredovanje smo dobili zeleno luč in 5. 4. smo že prejeli prvih osem prikolic. Ostali dve so obljubili v naslednjih dneh. Nabavili smo naslednje tipe prikolic : Tip 390 — 2 kosa, prikolica ima na razpolago štiri ležišča (3+1); Tip 465 — 6 kosov, prikolica ima na razpolago štiri ležišča (2+2); Tip 500 — 2 kosa, prikolica ima na razpolago pet ležišč (3 +2). Pri izbiri lokacije za postavitev kamp prikolice smo upoštevali različne kriterije in želje. V končni fazi smo se odločili za: V neposredni bližini avtokampa je tudi nudistični kamp Kožela. Kamp je zelo urejen in ima dobro preskrbljeno trgovsko mrežo-, športno rekreativni center, urejene sanitarije, zabaviščne prostore, mednarodno telefonsko govorilnico ipd. Ob prihodu v kamp se je potrebno javiti v recepciji kampa z napotnico, s tem pa so tudi urejene vse obveznosti, ki jih imate do kampa. — Toplice Čatež so namenjene predvsem tistim, ki jim morje m-e ustreza in ki bi dopust radi preživeli na celimi. V Toplicah Čatež bomo postavili eno prikolico tip 465 in eno tip 390. Toplice Čatež izkoriščajo več izvirov termalne vode, s temperaturo 43 °C do 62 °C in radioaktivnostjo 3,2 do 10,3 Macheovih enot. Voda sodi med akro-terme, za katere je empirično dokazano, da pozitivno in zdravilno delujejo v regiji kroničnih bolezni, še posebej na bolezni gibalnega aparata. V kampu je trgovina, samopostrežna restavracija, urejene so sanitarije, tuš, ipd. Prodajalna plina se nahaja le 1 km pred toplicami Čatež. Ob prihodu v toplice se morate javiti v recepciji, tam urediti prijavo na osnovi napotnice, ki ste Ijo prejeli v DO. Da bi bilo bivanje v kamp prikolicah čim prijetneje, smo jih tudi dodatno opremili. Zaradi nekoliko osiromašene opreme smo v vsako prikolico naknadno vgradili 501 hladilnike. V vsaki prikolici je tudi komplet posode in pribora za kuhanje. Ležišča so opremljena z blazinami, vsakemu ležišču pa pripadata tudi 2 odeji. Kuhanje je na plimskem štedilniku. Plin je že nabavljen in je v zaboju pred prikolico. Če bi plina zmanjkalo, ga je dolžan vsak sam zamenjati. Stroški za plin se povrnejo ob predložitvi računa. iPred vsako prikolico bo postavljen predšotor — baldahin, v njem pa bo lesen pod, ki bo enkoliko odmaknjen od tal. V predšotoru bomo namestili tudi štiri stole in mizo, tako da bo bivanje možno tudi v predšotoru. Bivanje v prikolici bo omejeno na 10 dni. Tako bi v sezoni opravili 8 izmen. Sezona se prične 21. 6. 1982. Cena bivanja za člane kolektiva, upokojence in njihove ožje svojce znaša 250 din na dan (ne glede na zasedbo prikolice). Če pa bo prikolica zasedena v kombinaciji z našimi in tujimi gosti, bo cena 350 din na dan. V vsaki prikolici je tudi primopredajna knjiga, v katero se je vsak dolžan vpisati ob prihodu. Varajo- se vpisujejo tudi vse pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki se ugotovijo v času letovanja. V knjigi je tudi podroben seznam inventarja in navodila za bivanje v prikolici. Za nabavo kamp prikolic smo vložili precej sredstev, zato apeliram na vse, ki jih boste koristili, da skrbno ravnate s s-redstvi, ki so vam dana na razpolago. Stane Logar Sklepi 5. seje samoupravne delavske kontrole DO, ki je bila 12.3.1982 — Izposojanje orodja im materiala je dovoljeno le v skladu s pravilnikom o izposojanju orodja, ali pa je potrebno pravilnik dopolniti glede na spremembe po istem postopku, kot je bil sprejet pravilnik. — Poiskati j-e potrebno imiciatorja za odprodajo IKL vlečene žice im ugotoviti, kako je prišlo do situacije, da je prodajala nabavna služba in ne prodaja komercialnega sektorja, ki po predpisih prodaja izdelke TVL. — Upoštevajoč, da je zelo veliko možnosti, ki so pogojevale krivdo čezmernega izmeta v tozdu Sidrne verige, odbor SDK predlaga, da vodja tozda Sidrne verige pri delavskem svetu tozda predlaga mešamo komisijo-, ki bo raziskala problem in ugotovila kršilce. Odbor delavske kontrole predlaga, da se v to komisijo imenuje predstavnika vhodne kontrole in priprave dela ŠPIK ter sodelujočih članov, ki bodo posredovali podatke iz skladiščne službe in tozda. — Seznam delitve reverzov se pošlje v tozde. Ti pregledajo stanje vrnitev orodja in materiala ter posredujejo ustrezne informacije v določenem roku splošnemu sektorju. Na podlagi teh ugotovitev se bodo izstavili zahtevki za vrnitev izposojenega orodja oz. materiala tistim delavcem, ki tega še niso storili. Prav tako člani predlagajo, da EOS izdela enoten obrazec za izposojanje orodja in materiala, ki bo nadomestil stari -reverz, in bo- edini, ki se bo priznaval. — Tov. Janša posreduje EOS problematiko varnostne službe. Ta- izdela -nov organizacijski predpis, ki bo urejal vso problematiko s tega področja. O predpisu se obvesti vse tozde in službe. Prav tako je vodja splošnega sektorja zadolžen za obvetilo, ki ga posreduje varnostni službi, da je obvezno spremstvo za vsa vozila, ki pridejo v DO. — Potrebna je evidenca vseh izhodov, ki jih opravljajo vodje tozdov in sektorjev, ki zapuščaj-o DO med službenim časom z vednostjo direktorja oziroma njegovega namestnika. Nujno j-e urediti organizacijo okrog dviganja materiala v skladišču in skrbeti za enotno dviganje materiala po določeni dokumentaciji. Neurejeno in brez prave dokumentacije dviganje onemogoča kontrolo zalog v skladišču. Naše ogledalo OBVESTILO ČLANOM IN UPOKOJENCEM VERIGE Pred nami je proslava 60. obletnice našega delovnega kolektiva, ki bo predvidoma konec junija. Delavski svet delovne organizacije je že določil organizacijski odbor za izvedbo proslave. Za ta jubilej so v pripravi različne aktivnosti, ki so predvsem delovnega značaja. V to proslavo so vključene vse prireditve in aktivnosti, ki so planirane za leto 1982. Organizirano bo tovariško srečanje, na katerega bodo vabljeni tudi naši upokojeni člani kolektiva. Ob tej priliki bodo podeljene vse jubilejne nagrade našim delavcem. Ob tem našem prazniku se nam ponovno nudi prilika, da pregledamo prehojeno pot v šestdesetletni dobi na področju našega dela in borbe za samoupravljanje. Organizacijski odbor Zahvali Vsem članom komerciale, ŠPIK, računovodstvu in sindikatu se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo in iskrene čestitke za moj praznik ter dobre želje ob mojem odhodu v pokoj. Posebno se zahvaljujem sodelavcem pri izbiri lepega darila. Jelka Polajnar Sodelavcem tozda Vijakarna se najlepše zahvaljujem za darilo in pozornost ob mojem življenjskem jubileju. Še posebno se zahvaljujem skupini utornih avtomatov za tople želje in darilo. Marija Kramli Po stopinjah očetov in dedov... Učenci in učiteljski zbor Osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce se javno zahvaljujemo SŽ VERIGA Lesce, da se je odločila za sodelovanje z nami in nam omogočila tako obliko dela in hkrati poklicnega usmerjanja. MOJA PRVA DNINA Četrtek je, ura tehnike. Presenečeni smo obstali, ko je v razred vstopil tovariš ravnatelj. »Nevihta prihaja,-« se je nekdo oglasil. »Le kaj smo zopet ušpičili?« se je zaskrbljeno slišalo iz tretje klopi. Zaman smo se prestrašili. Tovariš ravnatelj nam je sporočil, da bomo šli v soboto delat v Verigo. Dnevi do sobote so tekli počasi, zdelo se mi je, da nalašč nikamor ne gredo. Toda sobota je le prišla. Začudeno gledam v kupe vijakov in se sprašujem, v koliko milijonih let jih bodo ljudje sploh porabili. Kdo ve, kaj neki bodo spajali, kdo jih bo uporabljal. Ujeta v svet vijakov mirno stojim za leseno mizo in zapiram pokrovčke škatel. Pravzaprav skromno delo proti tistemu, ki se je zvrstilo pred mojimi očmi. Rudniki, železarne, na koncu moje drobne roke zaključijo težko pot. Majhen je ta vijak, pomislim, ko ga vzamem v roko, pa ima tako pot za seboj. Najprej je bil kos železove rude globoko pod zemljo, potem je bil delček žareče lave v žrelih železarskih plavžev. Potem je bil konec jeklene plošče, nato del jeklene palice in končno vijak. Eden od milijonov vijakov, ki gredo mimo mene v belih škatlah in me pozdravljajo z jeklenimi, prerezanimi glavicami. To je bila moja prva dnina v veliki tovarni Verige. Presenetilo me je, ko sem videla, koliko ljudi je pravzaprav tu zaposlenih. To soboto jih je bilo še nekaj več; nekaj učencev, ki bomo prav tako nekoč delavci. Vsi se bomo trudili, da bodo naše roke in glave gradile naprej skupnost, ki je vzklila iz krvavih tal revolucije, našo Jugoslavijo. Romana Palovšruk, 7. a Pravkar nas je tovarišica pri zgodovini spraševala o položaju delavcev v Angliji, ko je v razred privihral tovariš ravnatelj. Veseli smo bili, ker je bila mučna ura prekinjena, naše veseTje pa se je še povečalo, ko smo izvedeli, da bomo v soboto postali pravi delavci in da bo naše delo mogoče še poplačano. V razredu je zašu-melo kakor v mravljišču in tovarišica je le s težavo zaustavila zanimive pogovore in načrte za soboto. Težko smo šteli dneve do delovne sobote in takrat smo točno ob 6. uri zjutraj razburjeno čakali delovodje. Moram priznati, da me je bilo ropotajočih strojev kar malo strah, a sem se jih kmalu privadila in pakiranje snežnih verig je postalo kar prijetno. Sem ter tja mi je delavka morala še kaj razložiti in rada je priznala, da mi gre delo kar dobro od rok. Čas je hitro minil in vsi delavci Verigarne smo se natrpali v menzo. S sošolci smo sedli za mizo v kotu. Malica, ki smo jo dobili zastonj, nam je pošteno teknila. Čaj je bil zelo dober. Odločili smo se, da bomo še bolj pridni kakor razred, ki je bil tu pred nami. Z dvakratno vnemo smo se lotili dela in ženske se niso mogle načuditi naši pridnosti. Lahko si mislite, kako nam je godilo, ko nas je na koncu pohvalil sam vodja oddelka: »Ne, da ste le pridno delali, celo več ste napravili, kot smo načrtovali.« Obrazi so nam kar sijali od zadovoljstva in sreče, saj delavcev nismo razočarali, glavno pa je bilo, da smo posekali prejšnji razred. Mnogim smo zamašili usta, saj se je po tovarni šušljalo, da to soboto prihaja na delo eden bolj lenih razredov leške šole. Pa se tudi mi znamo potruditi, če to hočemo ! (Nadaljevanje s 4. strani) 2.5 Predlog št. 37/81, Janežič Marjan : Izdelava vozička na dveh ali štirih kolesih za prevažanje orodij. Komisija je predlog zavrnila, ker ne predstavlja novost v naši DO. 3. Tozd Verigama 3.1 Predlog št. 9/81, inž. Ha-rinski J., inž. Hanžič F. in Lužnik F.: Grabeži kovane izvedbe. Komisija je odobrila vsakemu od predlagateljev izplačilo posebnega nadomestila, v višini 12.500.00 din, kar predstavlja polovico nadomestila, ostalo polovico bo izplačala tozd Kovačnica. 3.2 Predlog št. 7/82, Jemec Ciril in Košir Franc: Racionalnejša izdelava TR sklopov v opremljevalnici. Komisija je predlog zavrnila, ker se ne bo koristil. 4. Tozd Vijakarna 4.1 Predlog št. 3/81, Kos, Sti-perski M., Planinšek, Dobnikar B. in Konda: Izboljšanje tehnologije izdelave lesnih, iver in krovnih vijakov. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila za 2. leto koriščenja predloga, in to: Kos 16.500,70 din, Stiperski M. 7.071,70 din, Planinšek 5.765,00 din, Dobnikar B. 2.882,45 din in Konda 2.882,45 din. 4.2 Predlog št. 45/81, Stiperski M., Zupan A. in Dežman F.: Poenostavljeni glavači za stiskalke 02-07, 08 in 09. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila: Stiperski M. 5.600.00 din, Zupan A. 5.600,00 din in Dežman 2.800,00 din. 4.3 Predlog št. 53/81, Resman J. im Podgornik N.: Izboljšava pri delovanju rezkalnega avtomata 18-16. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila vsakemu od predlagateljev po 2.000,00 din. 5. Tozd Orodjarna 5.1 Predlog št. 28/81, Slako-nja Franc: Priprava za struženje glavačev in predstiskačev. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila, v višini 6.000,00 din. 5.2 Predlog št. 29/81, Oman Filip: Hlajenje z zrakom in zaščita na hidrokopirnem rezkal-nem stroju G 301 HA 400. Komisija je predlog zavrnila, ker se ne bo koristil. 5.3 Predlog št. 31/81, Habjan Vinko: Izdelava modela za izdelavo elektrod za energijo. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila, v višini 3.000,00 din. 5.4 Predlog št. 34/81, Valand Janez: Izboljšava noža za odrez žice pri izdelavi vijakov in kovic. Komisija je zavrnila predlog, ker se ne bo koristil. 5.5 Predlog št. 36/81, Valand Janez: Nov način obrezilnega trna za mostiček št. 15. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila, v višini 1.000,00 din. Precej obsežen pregled delovanja na področju inovacij nam pove, da je letošnje prvo trimesečje dosedaj najbolj uspešno, odkar v naši DO evidentiramo inovacije. Strokovna komisija je obdelala 29 predlogov, komisije za delovna razmerja po tozdih pa so obdelale 22 inovacijskih predlogov. Albin Lampe KAJ MISLITA O TEM OBE RAZREDNI SKUPNOSTI? — Nad predlogom, da bi šli učenci 7. razredov na proizvodno delo v Verigo, smo bili vsi precej navdušeni. (Klemen, 7. b) — Ko nas je tovariš ravnatelj obvestil, da si bomo lahko prvič sami prislužili denar, smo se še posebej veselili. Tudi jaz sem se tega razveselil, saj veliko razmišljam o bodočem poklicu. (Sandi, 7. a ) — V soboto sem prvič odšel na delo v Verigo-. Moral sem zelo zgodaj vstati. (Borut, 7. a) — Z modro delovno haljo, z brisačo in milom in s kupom mešanih občutkov sem šla v soboto na delo, na mojo prvo dnino. (Darja, 7. a) Irena Čop, 7. b — Žal bi mi bilo, če bi bil letos že v 8. razredu. (Uroš, 7. b) — Končno je le prišel težko pričakovani dan. Ob šestih zjutraj smo se zbrali pred vratarjem. (Branko, 7. b) — Prišla je tudi tovarišica razredničarka, ki je pogledala, kako smo oblečeni. Opozorila nas je, naj bomo pametni. Zaželela nam je uspešno delo-. Za kaj več ni bilo časa, ker so nas Mitro razvrstili in -odpeljali na delovno mesto. (Darko, 7. a) — Pred tovarno je čakal tovariš razrednik in mi povedal, da sem zadnji. Napotil me je na zbirno mesto. (Marko, 7. b) — Prišli smo med delavce, ki jih nismo poznali, toda kaj M-tro smo se spoprijateljili in začel sie je zanimiv razgovor in seveda delo, ki mi je bilo všeč. (Damjan, 7. a) — Bilo je prijetno, saj so nas sprejeli kot stare delavce. (Simonia, 7. a) — Delavka, ki je delala z nami, niam je povedala in pokazala vse, kar smo jo vprašali. Bila je prijazna z -nami in nam pomagala, če nam ni šlo. (Rafko, 7. a) — Delo smo si razdelili. Rafko je zlagal vijake v škatlice, delavka jih je tahtala, midve z Romano sva škatlice zapirali, nanje lepili nalepke. Vse smo zlagali v večje škatle. (Maja, 7. b) — Trije smo prebirali vijake, štirje so jih pakirali, eden je nakladal kovice v zaboje. (Branko, 7. b) — Bil sem med srečniki, ki so -odšli v tozd TIO. Govorilo se je, da je tam najmanj dela. In ker sem med večjimi lenobami, sem bil s tem zadovoljen. (Vili, 7. a) — Najprej sem pazil, da se ne bi umazal, a sem imel haljo in roke kmalu črne. Zato sem se Spravil nad najbolj umazani del stroja, da nisem mogel biti še bolj umazan, kot sem bil. Počistil sem še okolico strojev in odpadke znosil v sod, ki je bil za smetnjak. Moral sem še pomesti in to je bilo najlažje delo, ki sem ga opravil tega dne. Sedaj sem se že počutil, kot da že od nekdaj delam v tovarni. Ko sem -se umival, sem razmišljal, da je bil moj mojster gotovo najboljši, kar so jih imeli moji sošolci. (Darko, 7. a) — V slogi je moč. Midve sva zapakirali 240 parov snežnih verig Rival. Zaradi enostavne nastavitve s-o na trgu zelo iskane. (Darja, 7. a) — Med okusno malico smo staknili glave in si pripovedovali, v katerem obratu je kdo in kaj dela. (Darja, 7. a) — Včasih naju je delavka opozorila, naj tako ne hitiva. Komaj sva jo slišali, kajti v delo sva se zelo vživeli. (Ed-a, 7. a) — Ko je bilo treba z delom zaključiti, smo- delali še naprej, dokler nam ni zmanjkalo materiala. (Nuša, 7. b) — Ko sem v umivalniku umila umazane roke, sem raz-mišljiala-, da sem danes spoznala kamenček v mozaiku, ki kaže, kako se služi kruh. Prikimala sem mislil, da bel kruh ne zori na jablani ne na hruški, pač pa v žuljavih rokah 1300 ljudi, ki sleherni dan kujejo verige, krepijo člene naše Verige, ki se ni utrgala že 60 let. (Darja, 7. a) — Dokler bodo naše moke delavne, ne bomo čutili pomanjkanja. (Mojca, 7. b) — Sedaj vem, zakaj mi mamica večkrat ne da denarja za vse moje muhe. (Damjan-, 7. b) — Šele sedaj v-em, kako naporen je delavnik v kovinski industriji. (Matjaž, 7. a) — Denar, ki ga bom prislužil, bom varčeval bolj, kot sem do sedaj podarjenega. (Damjan, 7. b) — Doma se je vsa družina zgrnila okrog mene in vsi so imeli pripravljena številna vprašanja, na katera sem moral odgovoriti. (Jani, 7. a) ■— Še nekaj dni pred tem sem si vse -drugače predstavljala, ker tovarne nisem tako dobro poznala, kot jo poznam sedaj. (Jelka, 7. a) ■—• Ko sem prišla, domov, so me močno bolele n-oge. Kljub temu -sem bila vesela in hkrati ponosna, da sem opravila 8-urno delo v tovarni. (Andrejka, 7. b) — V kasnejših medsebojnih pogovorih din -razgovorih z razrednikoma smo sklenili, da bi se za tabo oblik-o poklicnega usmerjanja še odločili. Dela se ne bojimo. (Učenci in učenke, 7. ab) — Ko smo odhajali, smo se še enkrat -ozrli in videli smo tovarno čisto drugače ko-t kdaj prej. Prijazno se nam je smehljala. Spoznali smo njeno osrčje in veseli smo, da vemo, kaj se dogaja v njej, ki nam je bila prej kar preveč tuja. (Nuša, 7. b) Učenci 7. a in 7. b razreda osn-. šole F. S. Finžgarja, Lesce Zahvale Ob boleči izgubi našega dobrega očeta Franca Mežnarca iz Vrbe se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tozd Verigama, tozd Vijakarna in DSSS, za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hčerke : Slavka, Pavla, Tončka in Mara z družinami Ob boleči izgubi moje drage mame Frančiške Mežnarc iz Vrbe, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Verigama za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Mirko Mežnarc z družino Ob smrti našega moža, očeta in brata Janeza Ariha iz Dvorske vasi se iskreno zahvaljujemo DSSS in tozdu Orodjarna za podarjena venca, vsem sodelavcem, ki so tako številno počastili njegov spomin, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalja. Posebna zahvala lovcem, čebelarjem, godbenikom Verige in tov. Lapuhu za poslovilnen besede ob odprtem grobu. Vsem za vse še enkrat hvala! Žalujoči vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža Pavla Poljanca se iskreno zahvaljujem DO Veriga za podarjeni venec, godbi na pihala za odigrane žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zena Ivanka Ob boleči izgubi dragega očeta Miha Lukana se zahvaljujem sodelavcem tozda Sidrne verige za podarjeni venec, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Polona Lukan Kadrovske vesti ob upokojitvi Novosprejeti delavci: Komercialni sektoir: Hodnik Olga Tehnični sektor: Rejc Marjan Prišli iz JLA : toizd Vzdrževanje: Legat Matjaž, Babič Pero, Erjavc Dušan tozd Verigama: Masnec Ivan tozd TIO : Polajnar Miloš Prenehali z delom: tozd Kovačnica: Beguš Marija tozd Verigama: Puncer Boris, Bobnar Ivanka, Ovčak Anica tozd Vijakarna: Zlodnjak Miloslava, Novak Zdravko, Rotar Drago, Drole Slavko tozd Vzdrževanje: Legat Matjaž Komercialni sektor: Ambrožič Ciril Finančni sektor: Kočar Olga Rodili so se: Hančič Ivanki iz tozda Kovačnica •— hči Špela Logar Borisu iz tozda Vzdrževanje ■— hči Petra Udovč Ignacu ml. iz tozda Vzdrževanje — sin Gašper Kadrovska služba NESREČE PRI DELU V MESECU MARCU V mesecu marcu smo zabeležili 14 nesreč pri delu. Ponesrečili so se : Jakovljevič Marko, tozd Vijakarna Zupan Francka, tozd Vijakarna Zupan Andrej, tozd Vijakarna Kajdiž Franc, tozd Vijakarna Mulej Vera, tozd Vijakarna Joksič Mato, tozd Sidrne verige Andolšek Tomaž, tozd Sidrne verige Palovšnik Silvo, tozd Sidrne verige Heberle Miro, tozd Sidrne verige Prešeren Peter, tozd Verigama Mencinger Franc, tozd Orodjarna Flegar Milan, tozd Kovačnica Božič Luka, tozd Kovačnica Erjavec Dušan, tozd Vzdrževanje Bolničarki sta v mesecu marcu nudili prvo pomoč 575-krat, in sicer : Urezi in uhodi, 35-krat Opekline, 6-krat Udarnine, stiskanine, 15-krat Odrgnine, razpoke, 11-krat Glavobol, zobobol, 129-krat Tujek v očesu, 13-krat Prehlad, bol. v grlu, 19-krat Previjanje poškodb, 55-krat Ostale intervencije, 164-krat Merjenje krvnega pritiska, 119-krat V mesecu marcu nismo zabeležili požara. Iz SVD Tilki Peserl ob upokojitvi Pred šestindvajsetimi leti je prišla med nas, skromna, komaj opazna in z rahlim nasmeškom na ustih. Tedanje vodstvo obrata jo je, kakor vsakega na novo sprejetega, s pritajenimi pogledi ocenjevalo in pretehtavalo, če ji bo določeno delovno mesto ustrezalo in ali bo vzdržala vse napore, ki jih je tedaj zahtevalo redno triizmensko delo. Ocena je bila pozitivna. Tilka, tako smo jo klicali, se je vključila v delo in vrsto let stregla stružnim avtomatom. Ko smo avtomate izključili iz delovnega procesa, je bila premeščena na delovno mesto obrezovalec vijakov. Ko pa smo izključili še stari način obrezovanja, je bila premeščena na avtomatsko čistilno napravo za pranje vijakov. Tu je, razen eno sezono, ko je bila pomočnica kuharja v našem počitniškem domu, delala do svoje upokojitve. Tilka je delala med nami četrt stoletja, ne da bi se kdaj koli pritoževala in ne da bi kaj zahtevala. Ko je bilo treba pomagati hčerki in vnučku, si je uredila delo tako, da je lahko delala samo v popoldanskem času. Bolezenskih izostankov ni poznala. Bolovaia je le enkrat, ko se je zbodla v prst, da se je rana gnojila in jo je le debela obveza na prstu in strogo zdravnikovo navodilo zadržalo doma. Ko je bila obveščena, da bo upokojena, ni mogla dojeti, da se njena petintridesetletna delovna doba že izteka. Prosili smo jo za njeno sliko, ki bi služila kot priloga članku o njej v našem glasilu. Prosila je, da naj nič ne pišemo in da tudi primerne slike nima, ker da ni fotogenična. Bojimo se, da bi skoraj uslišali njeno prošnjo, vendar je dolžnost prevladala in tako se s temi skopimi besedami zahvaljujemo naši Tilki za njen četrtstoletni delovni doprinos z željo, da bi v miru in zdravju uživala sadove svojega dela. DoB Šport VELESLALOM NA ZATRNIKU Tako kot že nekaj sezon nazaj smo tudi letošnjo prvenstvo Verige v veleslalomu organizirali dokaj pozno. Komaj smo še ujeli toliko snega, da je bilo moč izpeljati tekmovanje na Zatrniku. Je pa množičnih športno rekreativnih tekmovanj danes že toliko, da je včasih že kar težko uskladiti termine za posamezna tekmovanja. Posebno v zimskem času so organizatorji včasih v pravih težavah kdaj in kje organizirati tekmovanje. Letos smo nameravali organizirati prvenstvo Verige v veleslalomu na nekoliko lažjem terenu, primernem tudi za manj vešče smučarje. Kot nalašč bi bilo za to primerno smučišče ob vlečnici v Kamni gorici. S kam-nogoriškimi up ra vij alci žičnice je bilo že dogovorjeno, vendar nam jo je zagodlo vreme. Sneg je prezgodaj pobralo. Tako smo bili primorani iti više za snegom. No, tudi na Zatrniku smo letos izbrali manj zahteven teren s Hotunjskega vrha. Postavili smo precej nezahtevno progo, tako da so bili tudi rezultati mogoče nekoliko presenetljivi. Skoda, da se je prav na dan tekmovanja vreme nekoliko skisalo. Ravno ko je bilo zjutraj treba iti od doma, je pričelo močno snežiti, tako da je precej pri-javljencev, ki jih je bilo tokrat preko sto, ostalo doma. Res škoda, da se je tekmovanja udeležilo le 44 najbolj vnetih smučarjev. Priprava proge in organizacija tekmovanja v veleslalomu namreč organizatorje velja precej truda. Le-ta pa je enak, če se po progi spusti 40 ali pa 100 tekmovalcev. Kakorkoli že, smučarji so vzeli tekmovanje zares. Kot že rečeno, sta precej položna proga in razmeroma južen sneg, nekoliko po svoje krojila vrstni red, tako da so nekateri celo podvomili v časomerilce. Absolutno najboljši čas 0:55,2 je dosegel Marjan Oman v kategoriji do 25 let. Prvega favorita Marjana Mencingerja je prehitel kar za sekundo. Bila pa je prav v tej starostni kategoriji slaba udeležba, saj je nastopilo le 10 tekmovalcev. V marcu je bila invalidsko upokojena naša dolgoletna sodelavka Milja Zlodnjak. V naši temeljni organizaciji Vijakarna je bila neprekinjeno zaposlena od 2. 7. 1951. Vseh enaintrideset let je delala na različnih strojih, v glavnem pa na obrezovanju vijakov. Nič preveč trdno zdravje se ji je po prometni nesreči, v kateri je izgubila moža in bila še sama poškodovana, občutno poslabšalo. V skrbi za tri nedorasle otroke je bila prizadevna in je vztrajala pri delu, le zadnja tri leta se ji je bolezensko stanje poslabšalo tako, da je v glavnem bolovaia. V takšnem stanju je bila tudi invalidsko upokojena. Vendar se naši Milji za njen delovni prispevek v našem tozdu iskreno zahvaljujemo z željo, da bi se ji zdravje zboljšalo in da bi med svojci v miru uživala zasluženi pokoj. DoB Vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Vijakarna se prisrčno zahvaljujem za lepo darilo in prisrčne besede izrečene ob mojem odhodu v pokoj. Milja Zlodnjak Tudi v kategoriji od 26 do 35 let največji favorit Joža Ambrožič ni upravičil pričakovanj. V precej močnejši konkurenci na prvenstvu SŽ v Kropi je letos dosegel tretje mesto. Tokrat se je moral zadovoljiti šele s četrtim mestom. Pravzaprav Borut Torkar in Franc Mulej, ki sta zasedla prvo oziroma drugo mesto, nista toliko presenetila, kot Franc Košir s tretjim mestom. V tej starostni kategoriji je nastopilo 19 smučarjev. Se najbolj pričakovani rezultati so bili v kategoriji 36 do 45 let. Nastopilo je 10 tekmovalcev, zmagala pa sta z enakim časom Anton Košir in Alojz Nečimer. Pri moških nad 45 let, kjer So nastopali le štirje tekmovalci, je bil najhitrejši Janez Legat pred Vilijem Felicijanom, Francom Legatom in Janezom Lapuhom. Med ženskami1 je tokrat nastopila le Silva Pisek. V ženskem smučanju v Verigi pač še nismo prišli dlje od ugotovitve, da žensk tekmovalno smučanje ne zanima. Morda še to. Verjetno je bi- lo to zadnje tekmovanje, kjer smo čase tekmovalcem merili ročno. Smučarji enostavno ne zaupajo več ročnemu merjenju, tako da bomo skušali prihodnje prvenstvo Verige organizirati z elektronskim merjenjem. Rezultati : Moški do 25 let: 1. Oman Marjan 0.55.2, 2. Mencinger Martin 0.56.2, 3. Vaupotič Rudi 0.57.9, 4. Perkovič Aleš 0.57.9, 5. Oman Miro 1.00.4. Moški od 26—35 let: 1. Torkar Borut 0.57.2, 2. Mulej Franc 0.59.5, 3. Košir Franc 0.59.5, 4. Ambrožič Jože 1.00.0, 5. Praprotnik Janez 1.00.3. Moški od 36—45 let: 1. Košir Anton 1.00.0, 2. Nečimer Alojz 1.00.0 3. Primožič Zdravko 1.02.0, 4. Vidic Branko 1.03.4, 5. Varl Jože 1.03.4. Moški nad 46 let: 1. Legat Janez 1.07.0, 2. Felicijan Vili 1.09.5, 3. Legat Franc 1.10.8, 4. Lapuh Janez 1.13.0. Ženske: 1. Pisek Silva 1.08.5. F. Vovk Zelenica ’82 Že nekaj let z malimi prekinitvami OOS in ZSMS v tozdu Orodjarna prirejata smučarsko tekmovanje na Zelenici. Letos je bilo teklovanje 20. in 21. marca. Udeležujejo se ga vsi, ki znajo smučati. Udeležba je bila kar številna. Ob prihodu na Zelenico se je seveda vsak malo okrepčal in podprl, da ne bi omagal. Tudi brez družabnega večera ni šlo. Bilo je veliko šal in vicev. Višek družabnega večera pa je bil »rihtarja biti«. Udarci so neusmiljeno padali po zadnjicah, tako da je bila drugi dan marsikatera dodobra modra in boleča. Seveda se v hribih spodobi tudi krst za tiste, ki so se prvič udeležili takih prireditev. Naslednj dan pa je bilo tekmovanje v treh disciplinah. Seveda je to tekmovanje na visoki kakovostni ravni. Saj se tekmuje v skokih in veleslalomu ter vožnja z zračnico. Prav to zadnje je kar naporno. Sag je treba z zračnico teči v breg in se potem spustiti po bregu navzdol in priti skozi cilj. Kdor je cilj zgrešil, je bil diskvalificiran. Veleslalom je bil prav tako zahteven,- enak tistim, ki ga postavljajo za svetovni pokal. Letos nam je nagajala megal, tako da nismo mogli trasiirati proge, kot smo mislili. Tudi skoki niso bili od muh. Saj smo morali zaradi predolgih skokov serijo večkrat razveljaviti in nalet skrajšati. Brez padcev ni šlo in so bili nekateri prav atraktivni. Na koncu tekmovanja so bile najboljšim podeljene diplome. Ob odhodu z Zelenice smo rekli drugo leto na svidenje. Emil Selan ŽIVEL 1. MAJ PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI NA SVETU rimska 1000 posnet za televizijo ne bel in ne črn enojka gradbeni material praženje (pacanje) sarajevski pevec ime Črke S tekmovalna komisija jokanje avstr, poroč. agencija ) plastično pnkazcwanje pernata žival uran Karlovac močan človek časopisno podjetje kazalni zaimek mariborsko transportno podjetje rivaliteta vrsta kavljev moško ime Zavadlav japonski telovadec srečni možje, fantje priredni veznik telur vrsta cigaret dežela vzhajajočega sonca zdravilo Tuzltf' politično zatočišče Novak Jože gorski reševalni čoln komunalna banka izdelovalec umetnega usnia predst. star. indijan.plem. v južni Ameriki azijska država kilometer ples. zabava osebni zaimek oče madžarsko m. ime uren, gibčen poljski pridelek sibirska reka pomladni mesec Anton Kavčič gol vodik babica trava druge košnje križanko sestavil : (začetnici) mesto v zah. Romuniji vrsta zažigal, bombe čapkova drama * Smith skandinav. drobiž šumnik Strel radon avtonomna‘ pokrajina Cimžar Irena centralni komite oluščen dejanje orel v germanski mitologiji letcvišče pri Lovranu namen, nakana Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada — 170 din, Danica Požgaj, druga — 110 din, Pavel Kolman in Vanda Hozjan, tretja — 80 din, Marija Vidic in Franci Hrovat. Rešitev današnje križanke nam pošljite do 10. maja 1982. Kegljanje Na vsakem tekmovanju mora nekdo zmagati, nekdo biti drugi, tretji itd. Včasih si lahko dva tekmovalca ali dve ekipi mesto tudi delita. Mnogokrat odloča o prvem mestu tudi športna sreča. Ce pa nekdo vedno posega po prvem mestu, potem to ni samo športna sreča, ampak je to dokaz, da je res najboljši. Tak primer so kot mnogi naši športniki — rekreativci, tudi naši kegljači. Na občinskem sindikalnem prvenstvu so namreč kot prejšnja leta, tudi letos z veliko prednostjo osvojili prvo mesto. Tekmovanje se je odvijalo od 11. 3. 1982 do 23. 3. 1982 na kegljišču Rikli na Bledu. Verigo sta zastopali dve moški in dve ženski ekipi, skupno pa je nastopilo 52 moških in 23 ženskih ekip, to je 312 moških in 92 žensk ali skupno 404 člani sindikata iz 60 OOZS. Tekrruovnje je bilo nad vse zanimivo, kajti prvo mesto je tako rekoč do zadnjega trenutka viselo v zraku, ker sta ekipi Verige in Obrtnega združenja nastopili zadnji. Prav od teh dveh ekip se je pričakovalo največ in kot se je izkazalo kasneje, povsem upravičeno. Moška 1. ekipa je namreč zmagala pred Obrtnim združenjem, tretja pa je bila 1. ekipa Elana. Ženske so bile nekoliko manj uspešne, vendar še zmeraj odlične, saj so osvojile drugo mesto za ekipo Iskre, tretja pa je bila ekipa Plamena iz Krope. Rezultat vseh štirih ekip pa je zadostoval za premočno ekipno zmago. REZULTATI: Moški : 1. Veriga Lesce I (Fister, Be-ravs, Slibar, Ravnikar, Gros, Kelih) 1.002 keg. 77 točk 2. Obrtno združenje 943 keg. 65 točk 3. Elan I 935 keg. 55 točk 6. Veriga II. (Vidic, Pristavec, Tonejc, Rijavec, Skopoirc, Milosavljevič) 897 keg. 34 točk Ženske : 1. Iskra Otoče I 512 keg. 55 točk 2. Veriga I. (Gatej, Tonejc D., Tonejc M., Smolej) 462 keg. 45 točk 3. Plamen Kropa 436 keg. 37 točk 16. Veriga II (Teskač, Heberle, Derling, Silič) 305 keg. 6 točk Ekipno skupaj : 1. Veriga 162 točk 2. —3. Lip Bled 90 točk 2.—3. Iskra Otoče 90 točk 4.—5. Elan 77 točk 4.-5. HTP Bled 77 točk V. Bogataj Program kina Radovljica od 6.5. do 2.6. 1982 ZGODBE ČUVAJA PLAŽE zah. nemška barvna seksi kom. 6. in 8. 5. ob 20. uri, 9. 5. ob 18. uri MOŽ IZ SAN FERNANDA II. ameriški barvni pust. film 7., 10. in 12. 5. ob 20. uri JEZDEC na STRANPOTI ameriški barvni film 8. 5. ob 18. uri SPIM S SVOJIM MORILCEM franc, nemški barv. krim. film 9. in 11. 5. ob 20. uri RESNIČNE ZGODBE V. del zah. nem. barvni iseksi film 13. in 15. 5. ob 20. uri, 16. 5. ob 18. uri JERRY ISCE DELO ameriški barvni zabavni film 14., 17. in 19. 5. ob 20. uri SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKUMENTOV ameriški barvni film 15. 5. ob 18. uri MESTNI KAVBOJ ameriški barvni film 16. in 18. 5. ob 20. uri RESNIČNE ZGODBE VIL del zah. nemški barvni seksi film 20. in 22. 5. ob 20. uri, 23. 5. ob 18. uri DEKLE ZA ODMOR italijanski barvni zabavni film 21. in 25. 5. ob 20. uri VAMPIRJEVE LJUBICE angleški barvni film 22. 5. ob 18. uri, 24. 5. ob 20. uri POLETJE GROZE ameriška barvna grozljivka 23. in 26. 5. ob 20. uri LJUBEZEN IZPOD 17 zah. nemški barvni film 27., 31. 5. in 2. 6. ob 20. uri VELIKA PRVA DIVIZIJA ameriški barvni vojni film 28. 5. ob 20. uri, 30. 5. ob 18. uri TIGER NAPADA hoingkomgški barvni karate film 29. 5. ob 18. uri, 30. 5. ob 20. uri DESETKA ameriški barvni zabavni film 29. 5. in 1. 6. ob 20. uri //.EP- SMO V ČASIH STABILIZAC/JE/aòììo' /OSTALI MEO PmHAJSktHf PAA2NHL/ AA/E / Poma, za PENAH, K! GA & OMO PmMNfCIPA S/ SOHO k-UP/L! DEVIZE IN POLET! ODŠLI NA ^ dopust v spanno, — VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.