čveterorazredne
deške ljudske šole
v
Novomestu — Rudolfswert
V laatnej zalogi.
Natisni J. Krajec v Novomestu.
I.	Iz šolske kronike.
a.	Razne vesti.
Šolsko leto 1882/83 se je pričelo dne 16. septembra s slovesno sv. mašo.
Mesto č. g. P. Amanda Maura, ki je nad 20 let kot učitelj vspešno služboval, bil je za učitelja vsled kongregaeijske odločbe poslan č. g. P. Gizlen Sedlaček.
Šolska naznanila so se razdelila učencem dne 23. decembra, 21. marca, 12. maja in 28. julija.
Dne 25. in 30. aprila, 1., 2. in 24. maja so se vdele-žili učenci z učitelji navadnih cerkvenih obhodov. Na god sv. Alojzija so imeli učenci prvo sv. obhajilo. Mej letom so prejeli petkrat zakrament sv. pokore in presv. Rošnjega Telesa. Od dne 16. septembra do srede meseca oktobra, in od 1. maja do konca šolskega leta so bili učenci pod nadzorstvom učiteljev vsaki dan ob y28. uri pri sv. maši.
V	20. in 21. dan julija je nadzoroval c. kr. okrajni nadzornik, g. profesor J. Vodep poduk v posameznih razredih.
Šolsko leto se je sklenilo v 28. dan julija s slovesno sv. maso in zahvalno pesnijo. Po cerkvenej slovesnosti so se zbrali učenci v šolskem poslopji in zapeli nekaj pesem. Potem so se učencem razdelile „spominske svetinje“. Konečno so zapeli še česarsko himno, in šolsko leto se je zaključilo s trikratnim „živijo“ na presvetlega ccsarja.
b.	Slavnosti.
Godovni dan presvit. cesarja in cesarice je praznovala šolska mladina z učitelji s «v. mašo.
Nad vse slovesno pa se je obhajal 11. dan julija na spomin šeststoletne zveze Kranjske s slavno Habsburško rodovino. Predni dan je bilo nad 20 učencev obdarovanih z obleko. Na dan slavnosti je bila ob 9. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Po cerkvenem opravilu so sc zbrali učenci v krasno okmčanej gimnazjski dvorani. V dovršenem govoru je razložil zastopnik krajnega šolskega sveta g. profesor J. Poljanec učencem in nazočemu občinstvu pomen slavnosti in zasluge slav. Habsburžanov za Kranjsko ter končal svoj govor s trikratnim „živijo“ na presvetlega cesarja; učenci so zapeli cesarsko himno in nekaj družili primernih pesem.
Glavna veselica sc je imela vršiti ob 3 popoludne na prostem v tako zvanem „Portowaklu“. Prostor je bil okinčan z zastavami in venci. V šotoru iz smrečja spletenem je visela podoba piesv. cesarja, okrašena z zastavami, venci in cvetlicami.
Veliko število odličnega občinstva je počastilo učence s svojo navzočnostjo.
Veselica se je pričela s slavnostno himno; potem je stopil na pripravljeni oder učence ter govoril tako-le:
Slavna gospoda ! Predragi součenci!
Nekak strah navdaja moje mlado srce, ko stopim danes tukaj na to vzvišeno mesto, da v navzočnosti toliko častitih gospej in gospodov, in v krogu vašem — predragi moji součenci, izpregovorim nekaj besed o pomenu današnjo naše slavnosti; kajti znam, da sem šo mlad in ne urnem dobro govoriti.
Srečni otroci, ki imajo skrbnega očeta in dobro mater; trikrat srečno ljudstvo, ki ima blagega in skrbnega vladarja. Tako srečna se smo imenovati „Kranjska“, ki je združena pod mogočnim orlom slavnih Habsburških vladarjev že celih šeststo let.
27.	dne decembra lanskega leta je minulo ravno 600 let, kar je stopila Kranjska y ozko zvezo s preslavno cesarsko Habsburško rodovino. Onega dne 1282. leta je namreč Rudolf Habsburški izročil svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu mej drugimi deželami tudi K r a n j s k o. Ravno današnjega dne pa so pred 600 leti prisegli Kranjski stanovi zvestobo in udanost Albrehtu, prvemu knezu iz Habsburške rodovine v avstrijskih deželah.
Bilo bi preobširno, omenjati zaslug avstrijskih vladarjev od Rudolfa I. do preslavnega cesarja Franca Jožefa I.; omenim naj samo onih, ki so naše j najožjej domovini „Rudolfovemu“ skazali posebne milosti in dobrote.
V	prve j vrsti je 19 letni vitežki mladeneč nadvojvoda Rudolf IV. z imenom „ustano vnik“. Vladal je le pet let (1860—1865), pa si pridobil neizmirnih zaslug. Kot pospe-šitelj znanstev in umeteljnosti je na Dunaji ustanovil vseučilišče. Tudi je pričel zidati prekrasno cerkev sv. Štefana, ki je s svojim visokim zvonikom še dandanes kinč prestolici. — A tudi za Kranjsko — zlasti za naše mesto — „Rudolfovo“ si je pridobil neizrekljivih zaslug. — Holmec, po katerem se dandanes razprostira mesto, bil je za onega časa še z gozdom obraščen; le vrhi holmca je stala kapelica sv. Nikolaja, ali kakor nekateri menijo sv. Antona, — in pa mal gradiček poleg Krke. Ta kraj sc mu je zdel primeren, da si sezida mesto in trdnjavo, ki bi mil varovala njegova posestva, katera si je bil že prisvojil, kakor tudi ona, ki si jih je še nameraval pridobiti. Njegov smoter je bil, da zjedini razkosano Kranjsko v jedno celoto. Zategadel je postavil okoli gradu po okolici raztrešenim ljudem hiše, ter podelil novej naselbini leta 1865 mestne pravice. Tudi je zaukazal, naj se nova naselbina po njem imenuje Rudolfswert — Rudolfovo. Rudolf IV. je toraj ustanovitelj našega mesta. S tem je vitežki nadvojvoda Rudolf IV. pripomogel, da je postalo Kranjsko malo ne skozi celih 200 let močen jez proti Turkom, in da so si naši pradedje v zgodovini turških vojska pridobili ne-
minljivih zaslug za otetbo krščanske izobraženosti in sv. vere. Rudolfovo je bilo brambovcem središče, ljudem iz okolice pa varno zavetje za časa turških napadov.
Ker Rudolfovo še ni imelo lastno župnije, ampak je pripadalo k Mirnopeškej, pomagali so tudi v tej zadevi deželni knezi mestu. Pod Friderikom III. leta 1493. pričeto delo je dovršil njegov naslednik in jednajsti vladar iz presl. Habs-buržke rodovine Maksimilijan I.; ustanovil je leta 1509 kapitelj, ki skrbi od tistih dob za dušni blagor meščanov. Ko ga je leta 1810. Francozka vlada zatrla, obnovil ga je cesar Franc I. leta 1818.
Rudolfovo se je skozi celih 200 let jako razcvetalo in bilo imovito. Razne nezgode, zlasti požarji, so pripomogli, da je v 18. stoletji do čistega ubožalo. Prebivalci so se mislili že izseliti. Za tega časa je vladala blaga cesarica Marija Terezija, ki je bila narodom istinito prava mati. Jako jej* je bilo na srci blagor svojih podložnih. Neizmerno veliko je storila za dušni in telesni razvoj svojih podložnikov. Tudi Rudolfovega ni pozabila. Da nakloni mestu vsaj nekaj dohodkov, ustanovila je leta 1746. gimnazijo, leta 1778. pa normalko ali ljudsko šolo s tremi razredi,ter izročila poduk frančiškanom. Koliko mož se je pač tu že izobražilo!
In kar so vladarji od Marije Terezije do preslavnega cesarja Franca Jožefa storili, — komu je neznano?
Razburjeni so bili časi, ko je vitežki Franc Jožef I. še mladeneč prevzel žezlo. Modro in previdno ga je vodil do današnega dne. Da se premagajo težavo, treba je združenih moči; zato si je vzel za svoje geslo: „Z združenimi močmi“. Podaril je narodom raznih pravic in svobodščin. Oj, koliko je storil za dušni in telesni razvoj svojih narodov!
Razun našega cesarstva je še mnogo, mnogo držav in vladarjev po sirökem svetu. Ali ni ga na celem svetu vladarja, katerega bi podložniki tako ljubili in čislali, kakor Avstrijanci svojega presvetlega cesarja Franca Jožefa! In kaj pomeni veselje, ki se danes razlega po cclej KranjskejV
Naš presv. cesar je prestopil Kranjsko mejo, da mu naša domovina obnovi zvestobo. Združimo se in zakličimo tudi mi: Vsi narodi v zvezi eni,
Zvesti in prestolu udani, —
Kličejo iz srca iskreni:
Hišo „Habsburg“ Bog obrani!
„Slava, Živijo“!
Za tem so se vrstile razne patrijotične deklamacije in pesmi. Konečno se jc razdelila mej učence knjižica „Habsburški rod“, najvidnejši pa so dobili še druge primerne knjige. Potem se je pričelo prosto razveseljevanje učencev.
c Dobrotniki šoli.
G. Dr. F. Böhm je izročil 40 gld. kot dohodek koncerta, katerega so priredile gospice Čampove in Galovič v kazinskej dvorani 2(5. julija 1. leta; odbor kranjsko hranilnice je pa" daroval 1U0 gld za šolske potrebščine Denar se je porabil za šolske učne pripomočke in najpotrebnejšo obleko.
V 25. dan julija je daroval g. Viktor Rohrmann, fabri-kant in trgovec, 2<)0 spominskih svetinj, ki so se koncem leta razdel le učcncem.
Po raznih hišah in v frančiškanskem samostanu so dobivali nekateri učenci hrano in drugo podporo.
V imeuu učencev izreka najprisrčnejšo zahvalo vsem dobrotnikom
vodstvo.
II.	Učiteljstvo.
			p	r	e	d m		e t T			
Učitelji	Kršanski nauk	Slovenski jezik	Nemški jezik	Številjenje	Naravoslovje	Zemljepisje in zgodovina	Lepopisje	Risanje	Petje	Telovadba	Na teden nr
P. Florent. Hrovat vodja	—	IV	IV	IV	IV	IV	—	IV	—	—	22
P. Metod Poljanšek katehet	i n m IV										8
P. Inocenc Koprivec	—	III	III	III	III	III	—	III	—	III	21
P. Otokar Aleš	—	I	I	I	—	—	I III IV	—	I II III IV	I	24
P. Gizlen Sedlaček	—	II	II	II	—	—	II	II	—	II IV	20
Učitelji so duhovni reda sv. Frančiška.
III.	Skupni pregled učencev.
Razred	Začetkom leta se jih je vpisalo	Moj tem jih je izostalo	Koncem leta jih je ostalo	V tukajSno občino všolanih	Ino- stranskih
1.	33	4	29	—	—
il.	46	3	43	—	—
III.	45	4	41	—	—
IV.	40	1	39	—	—
Skupaj	164	12	1-62	66	86
IV. Vyrstitov učencev po zaslnženji:
IV.	razred.
1. Colarič Martin iz Križevega pri Kostanj.
2. Premerel Avgust iz Novomesta.
3. Mlejnik Viljelm iz Novomesta.
4. Logar Friderik iz Novomesta.
5. Pirnat France iz Šentjurja pod Komom.
6. Windischer Jožef iz Kandije.
7. Pajnič Edvard iz Novomesta.
8. Galle Gustav iz Mokronoga.
9. Reyer France iz Krškega.
10. Kobe Jakob s Šic doljnih.
11. Kovačič Rudolf iz Mokronoga.
12. Florijančič Janez iz Šenpetra.
13. Logar Anton iz Lašic pri Žužemberku.
14. Preatoni Alojzij iz Novomesta.
15. Pohar Martin iz Radeč.
16. Bobnar Karol iz Kandije.
17. Mežnaršič France iz Kandije.
18. Medic Ferdinand iz Koprivnika.
19. Malnarič Janez iz Semiča,
20. Weissfeit Alojzij iz Ljubljane.
21. Koželj Karol iz Tujnic.
22. Šušteršič Janez iz Semiča.
23. Zajec Anton iz Šentruperta.
24. Ciglar Leopold iz Šmihela.
25. Ulepič liobert pl. Krainfels iz Metlike.
26. Plemel Alojz j iz Novomesta.
27. Aleš Valentin z llašice.
28. Kastigar Anton iz Oobrnič.
29. Koklič Janez iz Litije.
30. Hrovat Janez iz Gotnevasi.
31. Karlovšek Jaoez iz Šmrjete.
32. Fischer Avgust iz Kandije.
33. Bobnar Edvard iz Kandije.
34. Pirec Frane iz Šmihela.
35. Černič Karol iz Novomesta.
36. Windiseher Alojzij iz Kandije.
37. Osterman France iz Kandije.
38. Lovšin Ludovik iz Ribnice.
39. Pckdrek Artur iz Bodenstadt-a v Češkei.
III.	razred.
1. Jarec Alojzij iz Ajdoviee.
2. Kump Matija s Toplic.
3. Bučar France iz Šentjerneja.
4. Vojska Vladimir iz Novomesta.
5. Kump Janez iz Kandije.
6. Papež Emilij iz Krškega.
7. Udovič France iz Doba.
8. Gnidovic Janez iz Ajdoviee.
9. Zega Valentin iz Kandije.
10. Pečjak Adolf iz Soteske.
11. Zega Anton iz Kandije.
12. Kravcar France iz Trebnega.
13. Knallic Jože iz Šmihela.
14. Lackner August iz Novomesta.
15. Hočevar Jurij iz Škocijaua.
16. Pirnat Alojzij z Rake.
17. Kokalj Anton iz Brsljina.
18. Janec Ignacij iz Novomesta.
19. Dular Karol iz Novomesta.
20. Ogorevec Jože iz Novomesta.
21. Zajec Janez iz Šentruperta.
22. Mechora Franco iz Sevnice.
23. Widmar Leopold z Mirne.
24. Schmidt Janez iz Ljubljane.
25. Ahlin Rudolf iz Ljubljane.
26. Bele France iz Kostanjevice.
27. Nagel Štefan iz Buču e vasi.
28. Indihar Albin iz Ljubljane.
29. Šuštaršič Jože iz Šmihela.
30. Šuštaršič Ferdinand iz Ragovega.
31. Plaveč Janez iz Semiča.
32. Vašič Robert iz Šentruperta.
33. Arko Anton iz Ribnice.
34. Simonič Otokar iz Novomesta.
35. Šepic Alojzij iz Žabjevasi.
36. Zorko France, iz Novomesta.
37. Novak Janez iz Kandije.
38. Ahlin Ignacij iz Kostanjevice.
39. Mramor France iz Bučnevasi.
40. Lukšič Janez iz Irčjevasi.
41. Čupik Janez iz Šmihela.
II.	razred.
1. Jarec Anton iz Novomesta.
2. Reisner Jože iz Ljubljane.
3. Hude Jože iz Mirnepeči.
4. Vester Jože z Bučke.
5. Papež Peter iz Hinj.
6. Matko Martin z Bučke.
7. Zevnik France iz Žabjevasi.
8. Drganec Leon iz Ptujega.
9. Logar Janez iz Novomesta.
10. Zupančič Janez iz Novomesta.
11. Barborič France iz Novomesta.
12. Buda Anton iz Novomesta.
13. Mevee Alojzij z Iga.
14. Hrovat Janez z Ljubnega
15. Pleskovič Anton iz Mokronoga.
16. Fischer France iz Novomesta.
17. Cimperman Alojzij iz Novomesta.
18. Lavre Oton iz Ljubljane.
19. Toman Leopold iz Novomesta.
20. Preatoni Ambrož iz Novomesta.
21. Dular France iz Trebnega.
22. Majntingar Martin iz Kaudije.
23. Šetina Jožef iz Gotnevasi.
24. Fink Martin iz Prečine.
25. Schmidt Edvard n Gradeča.
26. Vidic Oton iz Novomesta.
27. Cimperman Jožef iz Novomesta.
28. Koračin Janez iz Novomesta.
29. Smrkol Jože iz Novomesta
30. Testen France iz Gotnevasi.
31. Kos Martin iz Žabjevasi.
32. Ferlič Ljudevit iz Novomesta.
33. Kokalj Anton iz Bučnevasi.
34. Drganec Janez iz Novomesta.
35. Klementih Jožef iz Gotnevasi.
36. Berns France iz Šmihela.
37. Kolence Jožef iz Novomesta.
38. Bachž Albin iz Novomesta.
39. Bukovi c Janez iz Celja.
40. Šimic Jožef iz Novomesta.
41. Hren Janez s Toplic.
42. Novak Karol iz Kaudije.
43. Godec Jakob iz Gotnevasi.
I. razred.
1. Poznik Viktor iz Vipave.
2. Stemberger France iz Novomesta.
3. Muhvič Rudolf iz Novomesta.
4. Fiorijančič Janez iz Mirnepeči.
5. Recelj Alojzij iz Novomesta.
6. Potočar Janez iz Bučnevasi.
7. Schmidt Aleksander iz Ljubljane.
8. Jereb Egidij iz Novomesta.
9. Vidic Gustav iz Novomesta.
10. Šafar France iz Žužemberka.
11. Drganec Leodegar iz Ptujega.
12. Ogorevec Robert iz Novomesta.
13. Udovič France iz Šmarjete.
14. Mechora Karol iz Novomesta.
15. Košiček France iz Novomesta.
16. Gramar France iz Stopič.
17. Arko France iz Ribnice.
18. Boštijančič France s Toplic.
19. Strajnar Jožef iz Gotnevasi.
20. Zakrajšek France iz Lasič.
21. Miklavčič Anton iz Trebnega.
22. Falkner France iz Novomesta.
23. Boštijančič Janez s Toplic.
24. Dragan Jakob iz Mirnepeči.
25. Šušteršič Jožef iz Ragovega.
26 Kuhar France iz Črnomelja.
27. Šcmbrelt Rupert iz Vavtevasi.
28. Kolenec France iz Novomesta.
29. Kos Anton iz Šentjerneja.
Opomba.
Šolsko leto 1883/84 se prične s slovesno sv. mašo dn6
16.	septembra.
Starši ali njih namestniki naj oglase otroke, katere veže postava šolo obiskovati, v 14. in 15. dan septembra od —12. ure dopoludne in od 2.—4. ure popoludne v prostorih deške ljudske šole.
Vodstvo.