tPHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES O? AMERICA. AMERIKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GmIoj Z« mrrs |g iafsa — M pravico bi risale« — m& boj< 9« »nag* l GLASILO SLOV KATOC, DEEAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — ■« E DRUŽBE SV. MOHORJA » CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 196. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 9, 1926 LETNIK XXXV, ANGLEŠKI PREMOGARJI, KI SO ŽE PET MESECEV NA STAVKI, NECEJO VKLONITI TILNIKA BALDWINU. — 190,000 STAVKUJOČIH SE JE VRNILO NA DELO.— * RUSIJA POMAGA LAJŠATI GORJE DRUŽINAM, KI TRPE POMANJKANJE. London, Anglija. — Pet mesecev, toraj domalega pol leta že traja bitka med angleškimi premogarji in lastniki premogovnikov. Po tolikem času trp-* Ijenja in samozatajevanja pa fiiso prišli še nikamor — nikakor, kjer bi kazalo, da se bliža te bitke konec. Baldwinova vlada, kot posredovalka, je stavila predlog za spravo, katerega so pa premogarji z veliko večino zavrnili. Poročilo v kapitalističnih listih se glasi, da so imeli sedaj premogarji na izbero — ali podati se in priznati svoj poraz \ ter sprejeti Pogoje vlade, ali pa pozneje Podleči prezpogojno pritisku lakote. Baldwinova vlada je Predložila pogoje 17. sept. Glasom teh pogojev, naj bi se formiral narodni mezdni tribunal, ako bi se premogarji vrnili na delo po stari plači. Premogarji in njih voditelji, zavedajoč se, kam pes taco 'noli, so te pogoje zavrnili. Baldwin je orodje lastnikov, kar je več kot gotovo. . Poročilo pravi, da se je vr-fllTO že 190,000 premogarjev *>a delo. Res, veliko je to število, ako bi le pri temu ostalo, kar pa ni verjetno, zima in lakota bo prisilila tudi več drugih. Družine stavkujočih premogarjev ,ki trpe pomanjkanje, dobijo znatno pomoč iz Rusije. Umevno je, da to ne zadostuje, 2ato pa nekaterim vpade po-£um in se vrnejo na delo. Mnogo jih pa je, ki hočejo zdržati <*o konca — in ta naj bo že kakršenkoli hoče. Nadškof iz Canterbury je a-Peliral na vse stnanke, naj pospešijo delo za spravo, naj ne Čakajo časa, ko bo glad prisili premogarje, da se bodo vrnili na delo. Ta apel pa ni po v°lji lastnikom premogovnikov, davijo, da s tem daje pogum 8tavkajočim, da hočejo še dalje vztrajati. Konservativni li morilec svoje žene. priznal zločin. "Ni mi mar ako me obesite," tako je rekel Peternel, morilec svoje žene. — Ko so policisti prijeli Peternela, se je le-ta hotel z njimi bojevati. Zakonska sta se večkrat prepirala. Sheboygan, Wise. — Policisti in prostovoljci, ki so iskali Franka Peternela, ker je bil osumljen, da je umoril svojo ženo, katere truplo je našel v ponedeljek popoldan v mlaki krvi na tleh v kuhinji, sostanovalec Joe Urh, so ga našli v nekem grmovju ob jezeru. V rokah je držal kuhinjski nož, dolg 12 palcev. Ko je ugledal može postave, jim je grozil z nožem, a policisti z napetimi revolverji ,so mu kmalu odgnali bojno razpoloženje, nakar se je podal in zločin priznal. Peternela so utaknili v prisilni jopič in ga odpeljali v ječo. Na licu, rokami in po obleki so bili še madeži krvi — krvi njene lastne žene, katero je na tako bestialen način umoril. Peternel je izpovedal, da sta se z ženo prepirala, pri kateri priliki mu je rekla, da ga bo naznanila oblastim, ker tako sirovo z njo postopa. To pa ga je tako vjezilo, da je sklenil napraviti vsemu konec. Nameraval si je namreč po storjenem zločinu tudi sam vzeti življenje, za kar pa ni imel poguma. Ko so Peternela pri zasliše-. vanju mučili z raznimi vprašanji, je postal nejevoljen in rekel, da je on ženo umoril ker se nista razumela, to je vse, sedaj naj ga pa več ne vprašujejo. Izpovedal je tudi, ko so ga Rfi v. j« "i. i __• 1 vprašali kje dela, da ne dela 8tl nadškofovega apela niti pri- . ^ . Jv , \ , - oha-v . , , . • 1 in je vprašal za delo na vec 0ftcih niso v celoti, nekateri ce- * . v ln „.v v . , ' ,v, t mestih, a brez uspeha. Ko so 10 nič. Sličm apel nadškofa med x,. , . „„„^„„„-1 j»OY, , ■ , . . i j ga vprašali, ako je nameraval generalno stavko je pa vlada 6 * „ ,J 2anl J 1 i umoriti se koga drugega, je re- mla>__kel, da ni imel za to vzroka. ^TOVI UKRADLI AVTO IN Glede *ostanovalca' Urha' ^ FRANCOZI IMAJO NADOMESTILO ZA OLJE. Pariz, Francija. — Tukaj so otvorili razstavo, na kateri se vidijo avtomobili in traktorji, katere goni nadomestilo za olje, ki je zelo dobro in je velikega pomena za Francijo iz gospodarskega stališča, kajti sedaj ji ne bo več treba biti odvisno na uvoz olja. bitka v mandžuriji. mrs. emily tampkins. SINA LASTNIKA. Chicago, 111. — Louis F. Bec-ker, 1707 West 22nd St., se je Vozil okoli z avtom, v zadnjem ®edežu je pa imel svojega dve 6ti starega sinčka. Ko je pri-^°zil pred hišo, ni hotel otroka U(*iti, mislil si je, saj je na Ko se čez pol ure vr-®> ni bilo ne avtomobila in ne °troka. Becker upa, da bodo atovi otroka nepoškodovanega za avto mu ni veliko ^ Pariz, Francija. — Iz j/^ncije poročajo, da je te dni >avladala silna vročina, ki dela §kod0 kr PoIJu- . ajih ge mesece Zla poljedelci so v velikih Po nekaterih bilo ni dr J a, eh. u«ič cveteti. Drevesa so začela v N. -o-- ^aroSniki(ce), podpirajte tr-vv<* in obrtnike, ki oglašajo v*»«m listu "Am. Slovencu 1" je sledil, ta grozni umor, Peternel rekel, da se nista sovražila, le to ga je jezilo, ker je kupoval "munšanj", katerega je dajal ženi. Vprašali so ga tudi, ako se kesa svojega dejanja, nakar je odgovoril: "Ne, ne, ni mi žal kar sem storil, storite z menoj kar hočete, tudi če me obesite." Na vprašanje, ako mogoče ni pri čisti pameti, je rekel: "No, sir, nakar je zmajal z rameni, "well, mogoče, ako tako hočete. Meni je vse eno." Peternela sta se poročila pred nekako tridesetimi leti. Doma sta iz Sevnice, imata tri sinove, dva sta že poročena. V Ameriki bivata že 20 let, sko-ro izključno le v Sheboyganu. Prva leta ni bilo med njima prepira, dobro sta se razumela. Zadnje čase, tako pripovedujejo sosedje, se pa je Peternel udal pijači, kar je privedlo do nesporazuma, iz katerega Kantoneške čete dobivajo oja-čenja iz sovjetske Rusije. — Rdeči Križ rešil mnogo civilistov; a mnogo jih je tudi utonilo. Hankow, Kitajsko. — Kan-topeške čete napadajo mesto Vučang, ki je v rokah vojakov, ki so v zvezi z maršalom Vu-peifujem, voditeljem centralne Kitajske. Kantonesi, kakor znano, dobivajo ojačenja iz sovjetske^Rusije in so pod vplivom boljševikov. Sedem in trideset dni obleganja mesta je prineslo prebivalstvu neizmerno veliko gorja. Lakota je njih vsakdanji gost, pa tudi se širijo razne bolezni po mestu. Kitajski Rdeči Križ vrši svojo težko nalogo kakor najbolje ve in zna; tisoče civilistov, mož, žena in otrok je že spravil na varno preko reke Yangtze — na stotine jih je pa pri tem u-tonilo, mnogo otrok je bilo po-hojenih do smrti, ko se je ljudstvo drenjalo ob obrežju reke, da bi prišlo na čolne, katerih je pa bilo premalo na razpolago. Poročilo pravi, da je najmanj 300 oseb utonilo. Begunci pripovedujejo o velikem pomanjkanju v mestu. Mnogo ljudi, zlasti otrok je pomrlo vsled lakote. Po ulicah mesta je bilo vse polno mr-ličev, kajti rakev ni bilo za dobiti, vse so napolnili s peskom in jih porabili za barikade. U-gotovljeno je, da so Kantonesi popolnoma porazili generala Sunčuanfanga, voditelja vzhodne Kitajske. Tokio, Japonsko. — Mandžurija se nahaja v obupnem stališču. Ob korejski meji, kjer se utrjujejo Kitajci in Japonci, kamor pošiljajo strojnice in topove, se pričakuje velikih bojev. V Mandžuriji, ki leži ob Koreji, je 1 milijon 500 tisoč japonskih družin, ki se po večini bavijo s poljedeljstvom. Mandžurska vlada, kateri na čelu je maršal Cangtsolin, j« izdala dovoljenje, da lahko Japonci tamkaj zemljo obdelujejo, a ko je prišel čas žetve, so Mandžurci poslali tja vojaštvo, ki je vse pridelke kon-fisciralo. Na nekaterih krajih je že prišlo do klanja, gotovo je, da se bo tukaj bila še vroča bitka. Slika nam predstavlja Mrs. Emily Tompkins iz New Yorka, ki je bila nedavno izvoljena za predsednico od "Ladies of the Grand Army of the Republic." ZA DELO SPOSOBNI TURKI, PRIMORANI DELATI. Carigrad, Turčija. — Kakor znano, na Turškem je tako, da ženske opravljajo težka dela, dočim moški posedajo po kavarnah, pušijo in se razgovar-, jajo. Tukajšni guverner je pa izdal ukaz, da morajo vsi za delo sposobni moški delati, in ženam olajšati trpljenje. adamsovi dokazi. . Iz neodrešene domovine. DEMONSTRACIJE FAŠISTOV V TRSTU. — OROŽNIK SMRTNONEVARNO RAN IL DVA ČLOVEKA.—OBSEDNO STANJE JE BILO DRUGI DAN PREKLICANO. — PISMA IZ SLOVENSKIH KRAJEV. KRIŽEM SVETA. — Grand Mere, Que., Kanada. — Sin James-a A. j Still-man-a, milijonarja, "Bud," se je zaljubil v 181etijo služkinjo, ki je bila v službi pri Stillma-nu. Nedavno so jo pa predstavili "society," kot zaročenko mladega Stillmana. Kolikor je znano, stariši zaročenca, ne nasprotujejo, dasiravno je ona iz revnejših krogov. — Beardstown, 111. — Voda je mesto Beardstown iz dveh strani obkolila in napravila iz njega otok. Še 200 oseb jej brez strehe. Reka Illinois je, dosegla v sredo višino 24 čevljev. 11 palcev. — Peoria, 111. — V sredo je voda preplavila poslopja velikih industrijskih podjetij, o-brat je ustavljen. V tukajšni bližini je voda visoka 25 čevljev, česar še ne pomnijo. — Vandalia, 111. — Nasip ob Kaskaskia reki v bližini Vandalia je na treh krajih voda razdejala in preplavila 15, 000 akrov sveta ter uničila o-gromno množino koruze. — Mount Carmel, 111. — Več tisoč akrov polja, kjer raste koruza je preplavljenega, pridelek je uničen. — Chicago, 111.— Po Illinois in Wisconsin so bili to leto ta tovi avtomobilov zelo aktivni. Sedaj pa prihaja poročilo, da se je chikaški policiji posreči lo priti na sled bandi, ki je bi la dobro organizirana. Aretirali so dve ženski in šest nvoš- Klani v državi Indiana pove-šajo oči sramu nad svojimi voditelji. — Adams si priza-deva, da se pri vladi države pomete z nepoštenimi urad* niki. Indianapolis, Ind. — Thomas H. Adams, predsednik "Republican Editorial association," ki si je nadel nalogo pomesti z državnega kapitola nepoštene uradnike in politike, je predložil dokaze o tem, česar obdolžuje on in člani društva, kateremu je on na čelu, namreč, da se pri vladi v državi dela nepošteno na škodo ljudstva. Kakor znano, vladno mašino v državi Indiana, kontrolirajo Ku Klux Klani. Dokazi Mr. Adamsa so taki, da je ni sile, ki bi jih mogla ovreči. V njih je razkrinkana vsa zlobnost in nepoštenost ti stih ljudi, ki pravijo, da so pa-trijoti — 100 odstotni Ameri-kanci, pred katerim tujerodci in predvsem katoličani niso varni življenja. Ti dokazi bodo Klanom vzeli nekoliko proč od 100 odst. amerikanizma, kajti sramu povešajo oči — dokazi govore, da so 100 odst. sleparji, graftarji in nepošteni politikarji. zakuuček°pTnevrop skega kongresa. Dunaj, Avstrija. — Pan evropski kongres se je zaključil delegati so bili veselo razpoloženi; nemški in francoski dijaki — še ne dolgo smrtni sovražniki, so se poljubovali, poljski violinist, Bronislaw Hu-bermann, je pa sviral lepe komade. Podrobnosti o nemirih v Trstu. Fašisti so inscenirali pohod na "Filarmonica Drammatica" v Trstu. Državna oblast je bila poučena in zastražila poslopje seveda pro forma, radi jezikov v tujini. V pravem času se že vedno umakne ta državna sila, da napravi prostor fašističnim demonstrantom. Neki orožnik pa menda ni vedel, da igra le komedijo, menil je, da mora res braniti privatno društvo pred nahujskano stotino mladičev in oddal je usodepolni strel, ki je zrušil dva demonstranta. Takoj zatem je bil fašistom o-mogočen predor in iz Portorose prihitevši visoki komisar Renato Ricci je že takoj nato podal zagotovilo, da se Filarmonica seli. Trgovine so bile deloma zaprte, ker so se trgovci bali nemirov. Par ljudi je demonstriralo pred prefetturo in v avtomobilih. Nekateri posebno agil-ni vročekrvneži so napravili pravcati lov za posameznimi karabinjerji. V starem mestu je padlo mnogo strelov. Pravijo tudi, da so enega orožnika ubili. Proglašeno je bilo obsedno stanje, ki pa je bilo že drugi dan preklicano. V Trstu so hoteli tudi fašisti porabiti atentat na Mussolinija za nove napade proti nasprotnikom. Policija je dobila strog nalog, da prepreči vse izgrede. Zato so zastražili karabinijerji razna poslopja. Prišlo pa je do ponovnih spopadov, v katerih je padlo več žrtev. -o- "Mali list" zaplenjen. Zadnja številka "Malega lista" je bila zaplenjena radi članka "Fantom nabornikom." Clankar prosi slovenske fante, naj opustijo tradicijonalno popivanje pred naborom, ki je v kvar zdravju in,nad katerim se zgražajo tujci, ki "vidijo v pijanih nabornikih gnusno peno gnusnega ljudstva; s studom se proč obračajo, smejejo se in z glavami zmajejo; domačinu, ki Šrok, policijski stražnik v Mariboru in gdč. Marica Potočnik iz ugledne štiljske družine. Slovenska Bistrica. Na konjeniškem oddelku leži že od 20. avgusta vojak-Slovenec, ki ga je neki ruski vojaški činovnik tako zelo poškodoval, da je še sedaj nesposoben za delo. Značilno je, da je merodajni vojaški zdravnik hotel slučaj javiti višji vojaški oblasti, a se je na kolegijalni pritisk ustrašil. Bilo bi prav, ako bi se kdo izmed gg. poslancev za slučaj zanimal.— Ako tako v Sloveniji— kako šele v Srbiji in Makedoniji. Gornja Radgona. V soboto, dne 4. septembra je utonil v Muri Franc Bohinc, rodom i z Cvena pri Ljutomeru. Mudil se je pri svojih sorodnikih na Me-leh pri Gornji Radgoni. Pri kopanju je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil seboj. Utopljenec je bil star komaj 19 let. — V dijaško semenišče sta letos na novo sprejeta iz naše fare Fran Kolarič iz Crešnjevec in Jožef Vurcer iz Gornje Radgone. Tako je letos v tem semenišču v Mariboru pet dijakov iz naše župnije. Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 10. m. m. je v Dragotincih umrla mladenka Antonija Rautar. Tekom enega tedna je bolezen komaj 21 let staro, močno, živahno in vedno veselo dekle spravila na mrtvaški oder. Pokojni-ca je bila vzorna članica Marijine družbe, vneta in požrtvovalna delavna podpredsednica in podnačelnica Orliškega krožka. V splošnem se je pokazalo mjsij jn ljubi, pa se krči srce od na temu kongresu, da se začenja v Evropi nova doba — ne le v gospodarskem oziru, temveč tudi na potu vresniče-nja ideje po trajnemu miru. — Chicago, 111. — Margaret Kelly, stara 17 let, je skočila s petega nadstropja v samomorilnem namenu. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico, kjer imajo upanje, da bo ozdravela. Ko se je zavedla, je povedala, da je zašla v slabo druščino in se je naveličala življenja kakršnega je peljala, zato je hotela v smrt. -o- širite "amer. slovenca" kih, pa tudi 50 ukradenih av-. Drugi rod se bo posmehoval, tov so našli, ki jih je imela ta ko se bo govorilo o tolikih me- družba na prodaj. Dover, O. — Tukajšni župan P. J. Groh, je naložil šti- jah in o carinah ki ločijo še danes narode v Evropi — meje, ki so dale povod že tolikim rim moškim, katere so policisti, vojnam. Dal Bog, da bi delo, pripeljali v hišo pokore v pija-J ki so ga izvršili delegati na te- nem stanju, vsakem po tri dni ječe, s pripombo, da -morajo vsak po en galon vode dnevno izpiti ,ali pa bo za vsaki dan, v katerem bi kdo ne povžil imenovano množino vode, moral en dan več sedeti v ječi. — Pač ni hujšega za pijanca, kakor« prisiliti ga, da mora piti vodo. — Bruselj, Belgija. — Belgijska vlada bo v kratkem izdala načrt za stabilizacijo franka. Da pa bo v stanu tudi načrt izpeljati, je potreba najeti v Ameriki posojilo v znesku 60 milijonov dolarjev. mu kongresu rodil obilo sadu, da bi ga bil tudi sedanji rod deležen. -o- V TOREK REGISTRACIJSKI DAN. Rojaki, ne pozabite, da je v torek, 12. oktobra zadnji dan bridkosti." Kateri časnikar naj razume stroge cenzorje, ki so zavrgli vso logiko. Ali so morda v škodo armadi taki nauki? Visoki italijanski častniki bi prav gotovo pritrdili izvajanjem člankarja s polnim navdušenjem in posebno oni, ki prisostvujejo naboru. Fantje iz mnogih vasi, ki prihajajo v mesto trezni in čili, pač pokažejo, da bi se dalo to doseči tudi v drugih krajih. In ta namen je limel gotovo člankar pred seboj. -o- PISMA IZ SLOVENSKIH KRAJEV. Št. IIj v Slov. goricah. Vse hoče biti novo. Pomladila se je letošnjo pčmlad hiša božja, ki Težka nesreča v Dalmaciji. V kamenolomu Gorma pri Omišu se je dogodila strašna nesreča. Tu so kopali delavci lapor za tovarno cementa v Gmi-šu. Nenadoma se je na vrhu odtrgal zemeljski plaz v širini 8 metrov ter zasul 7 delavcev. — Trije od njih so našli pod zemljo smrt, ostali štirje so bili težko ranjeni. -o- Širite "amer. Slovenca" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO hd. Vaša denarna pošiljatev bo v stare« kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako M poelužite nai« banka. Dinarje, ozte. lire smo včeraj poM-ljali po teh-le cenah? 500 Din --9 9.45 1,000 " , .,., , * * 18.60 2,500 « I 46« 5.000 ■ „ « »2.00 10.000 M -»183.00 za registriranje. Dolžnost vsa- !je že razpadala, dobila je stre- kega državljana je, da se registrira in voli. Kdor se ne bo registriral ne bo imel pravice voliti, pa tudi ne pritoževati, ha na cerkvenem stolpu novo barvo in zlato jabolko mesto prejšnjega rjavega. Lepo ob novljeno je tudi župnišče in cer- ako bodo prišli na površje ljud- Jkvena hiša. Sedaj je na vrsti je, ki se ne brigajo za delavske šola. — Dne 20. septembra sta težnje. [se poročila' v St. Ilju g. Mihael 100 lir --------- 200 lir _______ 500 lir _______ 1000 lir ________ ________________$ 4.40 __________$ 8.50 __________$20.25 ______________$39.50 j Pri večjih svotah poseben popnsl Poštnina ja v teh cenah 2e vrač*. Zaradi nestalno«« ced ie hemoioče vnaprej cene določevati Merodajml to cena dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila ta Izvršujejo po pošti MU pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovita ion zakrajSek m Cesaric 455 W. 4Jhsd VT« NEW YDML K K »AMERIKANSkj SLOVENEC" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta Naročnina: ..$5.00 .. 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________6.00 Za pol leta_______________________3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: ki je v tem času kar za plotom, tako sramotili? , Ali jih je napadla naša vera, naše prepriča- j Naši lovci imajo svoje puške nje? Jih je morda napadel Bog? Jih je napadla sv. Evhari- in romete že vse "sfiksane," da stija? Jih je li napadla sv. Hostija, o kateri se tako sramotilno bode magari celo okoli hriba izražajo? Ali jih je napadel škof Jeglič, da se proti njemu ta- 'neslo, samo se ne ve„ če bo kak ko branijo? I jelen na to krivo rihto hotel po- Niti živ krst se zanje zmenil ni. Pa kaj so vse počeli! Jčakati. Bomo videli. Kako so proti vsemu temu divjali in še divjajo, da bi bolj divja- \ -o- njemu vidi, da so delavci tukaj deležni boljših razmer kot kje drugje, posebno da im Ali jih je evharistični jdi starosti, priseli se pa nihče in udobna stanovanja. Anton Okolish. -o- RAZNE NOVICE IZ FAR-MARSKIH KROGOV. Willard, Wis. ti ne mogli. Napadali so in še napadajo vse vprek: Evharisti-čen kongres, presv. Evharistijo, Jezusa samega v sv. Hostiji, katero na razžaljiv in bogokleten način imenujejo "Piškot," napadali in sramotili so duhovnike in stotisoče udeležencev, katere so imenovali glupo maso (čudno, da ta glupa masa še Chicage ni podrla—op. pis.), imenovali kongres komedijo, cir- Po časopisih beremo, da dežuje po več dni in tednov po celem svetu. Sedaj tukaj, jutri zopet kje drugje. Tudi slovenska naselbina na Willardu ni bila.izvzeta. Ko je začelo de- TO IN ONO IZ BARBERTONA Barberton, O. Vsak, kdor se količkaj zanima za dramatiko in obiskuje predstave iger ve, kako mučno |tedne vsak dan manj ali več. pride, ako se začne kdo izmed Pod takimi okolščinami je bilo mm Radio iz Detroita. Mimogrede sem pritisnil na uho slušalo pri svojem radiu in sem slišal interesanten razgovor dveh rojakov iz Detroita. Ker se kaj takega ne sliši vsak dan, si ne morem kaj, da ne bi dejal v caj-tenge, kar sem slišal. Rojak Mike: Prijatelj, ali si kus, pacajado itd., itd. Napadali so in še napadajo in sramo- jgledalcev na vse grlo krohota- ; težko spravljati poljske pridel-tijo vero, cerkev in vse, kar je z njima v zvezi, kot more napa- ti, med tem, kp se na odru pred- ke. Kdor je imel krompir v niz- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.__ dati in sramotiti samo še satan in njemu človek. popolnoma vdinjan stavlja žaloigra, katera privabi kem kraju, ga je moral "fišat' Mera |e polna. Andrej Tomec. [drugim solze v oči. Naš humo- iz vode. Vode je bilo toliko, da In mi katoliški Slovenci, ki podpiramo njih zagrizeno ča-.rist Rev. Oman je nekoč ome- je vsakdo lahko doma fišal, ne sopisje in sami vse to povzročamo, ali smo kaj boljši od njih? nil, da bi bilo dobro v takih slu- da bi moral iti do reke. Ko je žev.ati je deževalo skoraj tri' ti tudi kaj podpisal — že veš, kaj mislim, za slovensko cerkev namreč? Rojak Frank: Seveda sem, kolikor sem pač mogel. Rojak Mike: Ali pa veš, da je to nevarna reč? Ali nisi bral, kaj je pisal rojak Jurca? To je moder mož in veliko ve. Huda Piše: (Konec.) S takim našim delom, s tako našo odporno silo, s tako obrambo, kakor je na naši strani zdaj, nikakor ne moremo v boju s tolikim in tako močnim sovražnikom popolnega verskega propada med našim narodom preprečiti, temveč ga moremo samo zadrževati, da do njega ne pride še tako hitro. Ce torej našega dela za obrambo in ohranitev vere med nami Slovenci v Ameriki ne pomnožimb, naših moči, naših bojnih vrst ne podkrepimo,smo obsojeni na počasno pa gotovo hiranje in umiranje. Kakor pa je žalostna nagla smrt, tako pa je bolestna in mučno počasno umiranje. Bati bi se morali mi katoliški Slovenci obojega, kajti eno izmed tega nam katoliškim Slovencem gotovo pretit če se ne bomo vsaj ob dvanajsti uri vzdramili in prijeli krepko in z vso energijo za delo in z vso odločnostjo ne nastopili proti nasprotnikom, ki nas zdaj v vsem daleč prekašajo. Ce se bo še nadalje- s pomočjo katoliških Slovencev izdajalo in pisalo tako grdo in ostudno časopisje, ki tako predrzno sramoti vse, kar je krščanskega in se spravlja celo nad Najsvetejše in uganja pravo peklensko početje in gonjo proti Bogu in proti Jezusu v presv. Zakramentu, katerega vsak katoličan želi enkrat prejeti kot zadnjo popotnico v večnost, potem bom jaz smatral za sramoto prištevati se takemu narodu, ki trpi in podpira taka bogokletstva, kakoršna doprinašajo slovenski brezverci in bogokletneži, in bi bil bolj ponosen, da sem Turek, kakor pa da sem Slovenec, ker Turki niso kaj takega zmožni, kakor s o Slovenci. Pa se mnogi čudijo in vprašujejo, zakaj Bog to dopusti in se zgražajo nad onimi, ki se v svojem brezmejnem protiver-skem fanatizmu in sovraštvu lotijo celo Boga samega. Toda čajih dotičnega krohotača stisniti za grlo in ga toliko časa dr- dež -ponehal, je pa zopet mraz bo predla tistim, ki so podpisa- ze v oči. — "Vaša čast, jaz ni- jpopalila perje pri koruzi. Ta sem ničesar zakrivil. Samo'slana je vedno ponavadi ozna- GLAS S FARM. Tioga, Wis. Blagovolite sprejeti sledeči dopis v Vaš cenjeni list. Ker ravno pošiljam naročnino za Amer. Slovenca za mojega brata v stari kraj, naj tudi pripomnim, da so mi pisali od doma že večkrat in se mi zahvalili zato, ker seni jim list naročila in se jim zelo dopade, ker je res lep in zanimiv in koristen časopis in vse hvale vreden. Kaj naj vam pa sporočim o nas o tukajšnih farmarskih raz- |gezjdala merah- Veliko se ne morem pohvaliti, posebno sedaj ne, ko nam vreme tako zelo nagaja, da še teh pridelkov, kar jih je, ne moremo spraviti pod streho, ker je vedno dež in se zemlja nima časa osušiti.* Nemogoče je nam kopati krompir. Saj veči- sočero povrne, kar darujejo za čast hiše božje. Za danes končam in pozdravljam vse čitatelje (ce) tega. krasnega lista, kateremu želim kar največ uspeha. Le naprej do zmage! Bog živi A. S.! Marija Toleni. -o- ne pomislijo pa, da ne Bog, temveč oni sami so tisti, ki to dopu stijo, ki za to sovražnike božje še plačajo, da so od njih za to j najeti in podpirani. delati zlo in si zaslužiti kazen? Kako pa bi se potem moglo Ij^akor kaže,"bo zopet drag le-pokazati, kakšen je kdo, je li vreden plSČila ali kazni? Bog 'tos gicer kakor je spomladi in ce-služi plačilo ali kazen. jlo let'0 kazalo s)abo> Kakor je In kak vzrok naj bi bil, da bi Bog človeku preprečil si za- bilo mrzlo spomladi) smo misli_ služiti kazen l |ii( da ne bomo v jesen imeli no- Nekateri ljudje hočejo, da bi Bog takoj udaril, da bi člo- lbenih pridelkov, pa se je nas jiioma bo segnil v zemlji, ker po Ali naj tore j Bog s silo zabrani človeku |nižavah stoji voda po njivah. pritisnil kot bi bilo sredi zime. li. Briči jih bodo zgrabili za žati, da tudi njemu pridejo sol- Prišla je huda slana in precej Jwat. Oj, bričovske postave v Ameriki so take, da jih ne pozna vsak. Rojak Jurca jih pozna. J.az že nič ne podpišem. Rojak Frank: Pa le ni vse tako, kakor rojak Jurca piše. Zvedel sem, da ne bodo od nobenega drugega z briči izterjavah, kar je podpisal, samo od rojaka Jurce bodo. veka takoj kaznoval, ko se drzne biti proti božjim in sv. rečem in tako preprečil vsako nadaljne hudo dejanje, kakor da bi se Bog človeka bal, kakor da bi Bog imel od tega škodo in kakor da bi Bog ne imel za kazen časa zadosti. Kakor plačilo za vsako dobro delo in čednost, tako tudi kazen za vsak greh, za vsako hudobijo in za vsako razžaljenje božje ne bo izostala. Vsak bo prejel prej ali slej, kar si zasluži, posebno v večnosti, ki bo za vse dovolj dolga. Tako bo že enkrat Bog gotovo pošteno kaznoval tudi slovenske bogokletneže, ne bojte se; bojte se le tega, da ne bo Bog z njimi vred tudi vas, ki jim pri njih bogokletnem početju pomagate, da se le z vašo pomočjo tako bojujejo proti Bogu in Bogu tako nečast dajejo, kajti strašno bo, kadar bo treba Bogu zadostovati za tako strašna razžaljenja in bogokletstva, katera so se to leto med nami dogajala in se še dogajajo na veliko škodo in sramoto celemu slovenskemu narodu, katerim storiti konec bi morala zdaj biti naša prva in največja skrb. Naročniki protiverskih listov, posebno Prosvete, ali vidite, kaj delate, koga podpirate, kaj povzročate s tem, ko naročate in plačujete take liste? S tem 'sovražnikom božjim in vašim kupujete orožje, da se z njim bojujejo proti Bogu in proti vam. Ali se ne pravi to izdajati svojega Boga njegovim sovražnikom? Ali boste kot katoličani še nadalje kaj takega zmožni? In vi, člani S.N.P.J., vidite kdo vodi in upravlja vašo jed-noto, kako predrzni in oblastni so, kot da bi bili oni vaši gospodarji, vi pa njih sužnji, da se drznejo vašega Boga, vašo vero, vaše katoliško prepričanje in vas same tako prezirati, tako sra- dobri Oče nebeški usmilil in nam vsakega nekaj dal. Da bi le bilo zdaj vsaj lepo vreme, da bo mogoče pospraviti pridelke. Naj kaj sporočim tudi iz naše župnije. Vedno dobimo kako novost v cerkev. Župnija prav izvrstno napreduje pod spretnim vodstvom našega preč. g. župnika. V soboto, 9. oktobra se bo začel sv. misijon, namreč obnovitev sv. misijona. Dal Bog, da bi obrodil - mnogo dobrega sadu. Dne 3. oktobra so naš preč. g. župnik Father Novak blagoslovili lepe table za na altar (altar cards), katere so kupila naša dekleta. Prihodnjo nedeljo pa bo blagoslovljen lep kip mladeniča Jezusa, katerega je kupil za cerkev naš dobri in požrtvovalni faran, ecrkveni odbornik, Mr. Frank Perovšek in podstavek so pa kupili naši fantje. Vsem naj ljubi Bog ti- VESTI IZ COLORADSKIH GORA. Leadville, Colo. Nov kinč v cerkvi, — Ko je naša cerkev pogorela in se je nova, se radi velikih stroškov za zidavo ni moglo misliti na notranjost cerkve. — Nabavilo se je kolikor je bilo pač neobhodno potrebno. Notranjščina pride polagoma na vrsto. Dne 19. septembra smo blagoslovili novi oltar žalostne Matere božje, katerega je cerkvi daroval naš dobri organist Anton Korošec, kakor se je zaobljubil. Oltar stoji v kapelici, ki je namenjena za krste. Podoba je izredno lepa. Lesena dela za oltar je naredil domači naš Mr. John Mihelič, in ne zaostajajo za drugim delom. Poleg podo- smejal sem se," je rekel nek William Flaker, ki je bil pripeljan pred našega župana, obtožen nečednega obnašanja v enem izmed gledališč našega mesta. Zupan Witner pa mu je odgovoril: "Smejal si se preveč na glas in ob nepravem času, kar te bode stalo deset dolarjev." Policaj, ki je aretiral Fla-kerja, je povedal, da' se je ta začel krohotati na vse grlo ob najbolj tragičnem momentu igre in nadalje, da je bilo njegovo krohotanje podžgano po opojni pijači. Naše mesto je dobilo letos nenavadno število nove vrste sovražnikov v obliki komarjev. Naš mestni zdravstveni direk- njevalka lepe jeseni, ki se imenuje indijansko poletje. Pridelki letos so bili dobri, samo vreme je nagajalo za pridelke pod streho*spravit. Slive in sadje so jako dobro obrodili. Povsod so preše pridno delale mošt, ki se bo sčasom spremenil v okusen sadjovec. Pozimi, ko ne bo veliko dela, bodo pa klobasice in sadjevec druščino delali. Suhači nas prav pri miru pustijo, ker vedo ,da ne bodo nič opravili. Dne 29. avgusta smo imeli tudi prvo sv. obhajilo, katero je sprejelo 47 fantičkov in deklet. Vsi so lepo oblečeni in .pripravljeni marčali od župni tor dr. Mansfield pravi, da v te- |šča v cerkev, kjer so med peto ku 26 let bivanja v našem mestu ni še kaj takega videl,' nadalje pravi ta, da so to neke posebne vrste komarjev, katerih pik povžroči večkrat oteklino in vnetje, Več ljudi je že moralo iskati zdravniške pomo- sv. mašo prvič pristopili k mizi Gospodovi. Po maši pa so ženske pripravile jako okusen obed za prvoobhajance, kakor tudi za farane, katerega so se udeležili farani v obilnem številu. Pa zakaj ne? Opohani pi- in mogoče se zato tako hitro množe. Ženske stopicajo nervozno ali pa drgnejo nogo ob be Matere božje smo postavili nogi, manj sramežljive pa se še dva angela s svetilkami na (praskajo z rokami. Ni zastonj posebnih podnožjih. Vsa skupina naredi lep utis. Za enega angela so naši malčki napravili zbirko med župljani in nabrali $64.25, drugega angela sta kupila za $100.00 zakonska Martin Gornik. Botri so pri blago-slovljenju zložili $105.00 za cerkev. Vse manjše stroške za svečnike, prte, križ, bo poravnal Mr. Korošec, tako da dobi cerkev lep kinč in je ne zadenejo nobeni posebni stroški. — Vsi darovalci so si postavili za vedno v cerkvi lep spomin in so storili nekaj za čast božjo. Naročili smo tudi še drugo, kar je potrebno za spopolnitev či vsled pika teh komarjev. Pri jščanci, potice in druge stvari so vsej tej stvari pa je tudi malo tako prijazno izgledale, da so tragikomedije. Ženske namreč 'same od sebe vabile brez po-vsled nove mode nosijo sedaj Jsebnega prigovarjanja.' Seveda krila segajoč le do kolen ali še da tudi "Ice creama" in papa malo manj. Komarji imajo se- ni primanjkovalo, ker brez te-veda sedaj več prilike in hrane Iga nobena slavnost v Ameriki ni popolna. Tudi vreme za ta dan je bilo jako krasno. Hvala vs^m ženam in dekletom, ki so pomagale. Kaj pa kaj novega v cerkvi? Tudi nekaj. Oltarno društvo krščanskih mater je kupilo novi črni plašč za pogrebe. Ta plašč je narejen in importirari iz Ev- pesmica, ki pravi, da ženska "za lepoto vse trpi," ako sploh tako kratko krilo napravi žensko lepo. Vsi, kateri ste letos dosegli rope. Dekleta Marijine družbe starost 21 let, tisti, kateri ho-'so kupila krasne "Altar cards," čete letos prvič voliti in nada- narejene in importirane iz Ev- irečjo. No, bom pa še jaz nekaj Rojak Mike: Oh, kaj mi ne poveš. Ali res bodo? Potem ni čudno, da je mož tako strašno vzdihnil. Meni se smili v dno srca. Pa zakaj ravno od rojaka Jurce ? Rojak Frank: Zato, ker jih je ravno on opozoril na to postavo in ker se iz njegovega pisanja pozna, da ne misli nič dati. Rojak Mike: Ali je kaj podpisal ? Rojak Frank: Pravijo, da tisoč tolarjev — prav čedni de-narci so to. Zapisanih pa nisem videl. Kar sem slišal, to povem. Rojak Mike: Razumem —, ampak zdi se mi, da bodo tudi/ od drugih, ko so enkrat zvedeli za tisto preteto postavo. Bolje bi bilo, da bi bil rojak tFurca molčal. Rojak Frank: To si prav rekel. Bo pa morda drugič bolj pri ta molčečih. Ampak to ti lahko prav zagotovo povem, da od drugih res ne bodo po bri-čih iztirjavali. Rojak Mike: Ne verjamem prej, da mi poveš tudi vzrok, zakaj ne. Rojak Frank: Zato ne, ker bodo drugi radi sami dali, kar so obljubili. Ce ne bodo mogli danes, bodo pa jutri dali. Tako je ta težka uganka rešena. Rojak Mike: A tako je s to lje vsi tisti, kateri niste volili pri zadnjih predsedniških volitvah, se morete iti registrirati na dan 15. ali 16. oktobra. Volilne koče bodo ta. dan odprte v to svrho od 8 dop. do 2. pop. in od 4. do 9. ure zvečer. Tukaj se je mudil na obisku pri svojih dveh bratih Ant. Palčič iz ^enverja, Colo., pristna slovenska korenina s pristnim notranjščine. Podobe za glavni! starokrajskim humorjem, kate-ih stranski oltar nameravamo j rega ni izgubil, čeravno biva v blagosloviti na dan Vseh Svet- tej deželi že 26 let. Kot muzi-nikov. j kant nam je zapel in zagodel Tu vedno govore o novem več slov. pesmic, katere smo mi življenju v rudokopih. Res se že pozabili. Izjavil se je, da se rope. Pa še nekaj drugega bomo dobili za našo cerkev. Kaj in kako, vam sporočim prihodnjič. No, boste rekli, kaj pa jaga letos? Jaga za kure je že odprta, samo letos je malo divje perutnine. Za zajce pa je letos izvanredna letina. Povsod jih je veliko. Kdor se hoče zabadati z lovom in gostiti z zajčjo pečenko, tedaj le hitro na Willard! Najbolj pa pomaga pri podpisal, dal bom pa, kadar bom mogel. Saj če človek prav pomisli, si že kje pritrga tiste tolarčke. All right, Frank, pa good-bye. Rojak Frank: Good-bye, Mike, pa se še kaj oglasi. Rojak Mike: All right, Frank. Rojak Frank: All right. -o- Štiridesetletnica. Znani vodja romarskih procesij od Št. Lovrenca v Slov. go-lovu na zajce sol. Kdor ne ve, 'ricah na Ptujsko goro Franc kaj to pomeni, naj pa vpraša Lajh je obhajal pri letošnjem kakšnega izvežbanega jagra. Jromanju 401etnico, odkar vodi Poročevalec. ite procesije. coll1nwoodskištrigelj umira... Cleveland-Collinwood, O. (Konec.) V tvoji navdušenosti, ki je znana pod imenom "rudeči fanatizem," poročaš, da je bil komar zelo surov napram ženi in otroku, ker nihče v bližini nima več miru pred to zverino, so ga šli posvarit (s pestmi!), naj vendar miruje. On se je pa sosedov lotil in je hotel vse opikati. — Ker si ti, Štrigelj, tako dobro informiran, jaz pa preveč površen, pripuščam tebi še nadalje, da razkladaš zadevo o ženi in otroku, ker pa ni moja navada ostati komu kaj dolžan, bom plačal, ko pride moj čas, ves dolg skupaj z obrestmi. Sosedje naj se pa kar pri tebi zahvalijo, da jih tlačiš po Žarkometu; ker jaz nisem pri sosedih ničesar izgubil, nimam pri njih tudi ničesar iskati, če pa oni iščejo kaj pri meni in se pri tem preveč gentle-mansko vedejo, je to njih lastna zadeva. Pri vsem tem pa, da klepečeš in žlobudraš in hitiš razkladati kot stara babura zelo važne in nujne novice, si vseeno pozabil o-meniti, da so mi hoteli rude« gardisti prirediti "slovesen sprejem." Zbrali so se pred hišo ter v svrho večje svečanosti poklicali policiste; jeden prav navdušen naprednjak je celo predlagal, da mora biti tudi "Feuer-wehr" zraven, pa je predlog propadel, ker ni bilo Štrigeljna blizu, da bi predlog podpiral. Ko so došli policisti, so mi rekli, da še k taki zverini niso bili pozvani, ki mirno sedi pri mizi in čita, zunaj pa so čakali pri-jatelji delavstva, kedaj bodo vlekli policisti katoliško zverino na gavge. Kaj pa zasluži cerkvenjak drugega, kot gavge in grmado; saj je že itak socialistom vseeno, če delavec crkne ali pogine; najrajši bi mu dali še eno z lopato, da bi prej zletel na oni svet. Po- licisti so me vprašali, kje imam zločine: iskal sem in stikal povsod, da bi našel vsaj kos Zai-kometa, da bi jim pokazal grozne cerkven jaške zločine, pa za vraga, niti enega Žarkomfeta ni bilo najti pri hiši; od zunaj taka bogatija novic, od znotraj pa taka revščina, da sv. Mael pomagaj pa sv. Koprnela ! Ali imate kakšne rekorde, — ^o me vpraševali nadalje. Oh, yes, po zaslugi napred-njaških prebrisanih glav sem si pridobil rekord, da že poznam policiste in prosekutor-je in da romam, odkar sem v Ameriki, od sodnije do sodnije; kadar se naprednjakom kolesa zavrte, bom moral zopet na romanje. Ali boš hranil te rekorde? Hranil jih bom. Ali se boš spominjal ljubeznivosti socialistov? Spominjal se bom! Nato'so mi policisti posvetili: "Vi Slo- venci ste majhen pa zelo čuden narod, ne moremo razumeti, da se naprednjaki tako silno razburijo, če cerkvenjak le usta odpre, da letijo na policijo in kličejo "Feuer-wehr!" med tem pa, ko se naprednjaki kregajo in pretepajo, se noben cerkvenjak ne zgane." Nič več niso policisti marali zame, odšli so ter mi voščili "good night!" Zunaj pred hišo je pa vse navdušenje splavalo po vodi. Uprizoriti so hoteli umeten zločin, poklicali policijo, upregli so vso rudečo zvijačo v zmagoslavni voz in — čakali; pa ker niso nič plačali, so čakali zastonj in vrniti so se morali k svojim ognjiščem naprednjaki, za eno blamažo bogatejši. Zato pa Štrigelj hiti, da poroča važne in bogate novice o družinskih zadevah. Ko je skončal in se oddahnil, je pa vzkliknil: "Ves Collinwood se smeje in seveda se smeje najbolj Collin-woodski Štrigelj." To je pa že grozno, kar počenjajo ti cer- kvenjaki po Collinwoodu, zato se pa štrigelj smeje. Nisem vajen mnogo staviti, a dva plehtarja krompirja pa stavim, da bi Štrigelj v svojem navdušenju izpihal prah in osnažil električni stolec, samo da bi se cerkvenjak tem lažje vsedel na njega. KaJ ne, Štrigelj, da bi ti poskakovalo srce od radosti, ko bi se uresničile tvoje sanje, da bi mogel veselo gledati, kako mečejo cerkve-njake na tisti slavni prestol. Toda, ubog1 Štrigelj, cerkvenjakom hočeš pomagati ko si ti sam pomoči potreben. Že ti priprav' Ijajo popotno torbico in treba bo oditi. umiraš in tvoje ime se ne bo čulo več P° naprednih trobilih; tvoja slava je zatonila-kakor zatone solnce za večerne gore; slC. transit gloria mundi! Ne zameri mi štrigelj, hotel sem te s tem le malo potresti, te obdržim pri življenju še toliko časa, da slišim tvoja razkrinkovanja.—Ernest T. 1 ž- ii "amerikanski slovenec" Ženski svet. pecivo. DRUŽINA. V večih dosedanjih razgovo-rih o družini smo spoznali, da družina zmožna in ima tudi svojo nalogo, smisel za družino in razumevanje zanjo položiti v otrokovo dušo. Istočas-n° in iz istega nagiba pa naj družina otroka obdaja z ljubeznijo ter ga telesno in dušev- 110 vzgaja. Vprašanje pa nasta- kaj pa, če današnja druži-in zlasti mati v tej družini 111 v^č zmožna vršiti te važne naloge? Iz tega pa izvira takoj drugo vprašanje: odkod to, da mati ne bila zmožna vršiti svojih dolžnosti v družini? | Mati, ljuba mati, dobra mati* pridna mati. Ali niso že te 'astnosti dovolj za mater, ki je delu v družini kos? Poglejmo! Ljubezen, ki se kaže le v vna-n3i ljubeznivosti, a ni sposobna tudi žrtve, ni prava ljubezen in P°sebe ne: materina ljubezen. u°brota le v vnanjih stvareh, 'e v odpuščanju in preziranju nfPak, ne pa ona, ki zna dvigni padlega, pomagati onemoglemu, ni prava dobrota in zla-ne: materina dobrota. Prid-n°st, ki hlasta le za vnanjimi Vrednotami, ki zbira z nenadno poželjivostjo denar in bla-in bogastvo, a ne zna zbirati ■^kladov, ki jih mol ne sne in ne uniči, ni prava pridnost, šele materina? Vidimo pa, je današnji čas.v vseh ozirih pripravlj en za to, da tira celo ^ater, to svečenico našega do-na stranpota. Boj za vsak« ^iji kruh je, ki polni z nemir-^'ftii mislimi srca naših mater. nanje dobrine: denar, uživa-bogastvo so se prikopale .PiTirtudi že do matere in ho-Ceio s svojo vsiljivostjo zaduši-1 v«e dobre in blage misli v njih Sl'cu, celo v materinem srcu. Zoper ta nenaravni preokret ?enini duši imamo le eno Sredstvo: da zbudimo v njej čut nesebičnega, požrtvovalna, ljubeznipolnega materin-od katerega jo je odtujil °J za vsakdanji kruh, bolje rečeno materijalizem. Kajti gorje našim družinam, ^opje našemu rodu, če pride do kakor'se že ponekod do-?aj'a» da je mož tisti, ki računa, 2ela tista, ki uživa in postane ružina mesto skupnost življenja in dela, samo skupnost uži-.aiJja, ali če gresta pota moža Zene tudi še narazen,- če hodi _ v take matere? Kaj naj mu nudi tak oče? Saj sta oba otroku tako tuja! Otrok je njima tuj! žal, da je moč slabega zgleda prišla s svojim močnim vplivom tudi že "od zgoraj navzdol." Kar je "moderno" v mestu, pride kaj kmalu tudi na deželo, zlasti pa ono, kar zadeva "modo" v družini. Zato, žene-matere-gošpodi-nje: čuvajte svetišče svojega doma, svoje družine, svojega zakona! kuhinja, Paj s teletino. Zreži en funt in pol telečjega plečeta na male koščke. V ponvi razcvri nekaj loja (suet), potem pa praži teletino, dokler niso vsi koščki lepo zarumenjeni. To vzame primeroma pol ure. Zalij z juho ali samo vodo. Ostrgaj šest korenčkov ter jih zreži na kocke. Olupi šest malih čebul ter jih ipege. Jajca, ki so spodaj črna, (zgoraj svetla, so popolnoma 'gnila. Jajce, ki zaklopota, ako 'ga potreseš, ni več sveže in ni za shranjevanje za zimo. Voda za pranje madežev. Dobro vodo za pranje madežev lahko vsak sam naredi. Zmešaj četrt litra vrele vode z en in pol litra salmijaka ter raztopi v tej zmesi 80 gramov dobrega mila. Tekočino hrani v steklenicah, I. izperi v čisti vodi. -o— Mož Uživ, Pot posesti, žena pa pot anja, vsak zase! Kako naj obogati in oplaja Caka Kaj Svinjska rižota. — Spraži pičlo pol kvorta riža v presnem (2 žlici) maslu, prideni mu potem žlico parmezana, nato ga deni v namazan model za prst na debelo in ga potlači. Sedaj naloži ravno toliko kuhane in drobno ztezane svinjine, potem zopet riža in tako naprej, dokler ni model poln; zvrni riž na krožnik ter ga daj s parmezanom k rumeni juhi na mizo. Paradižnična rižota. — Deni v kožico žlico masti, v kateri zarumeni malo drobno seseka-ne čebule, prideni še 2 žlici presnega masla in pol kvorta zbranega riža; premešaj in pri-lij približno 1 in četrt kvorta ju-*he, v kateri si prej skuhala in pretlačila A-—5 paradižnikov. Ko zavre, osoli, premešaj in pusti vreti pol ure, ne da bi mešala. Prideni mu par žlic zriba-nega parmezana in ga deni v model, ki ga obrni na krožnik ter daj riž k čisti juhi s sirom na mizo. — Al^o pripravljaš riž na postni dan, ga zalij z vrelo zelenjavno juho ali z vodo ter ga daj k čisti ribji juhi s sirom na mizo. Grahova rižota.— Deni v kozo 2 žlici presnega masla ali masti, zarumeni malo čebule, prideni drobno zrezanega pe-teršilja in tri kvorte drobnega zelenega graha. Ko se je malo spražil, dodaj S osminke kvorta riža, zalij ga s % kvorta vrele juhe ali slane vode ter ga pusti počasi vreti pol ure; potem ga daj h čisti juhi na mizo. Rižev Meridon. — Spraži v presnem (2 žlici) maslu in juhi ali slani vodi en četrt kvorta riža, da ni preveč mehak; ko se malo ohladi, mu primešaj 2 žlici drobno zrezane svinjine, 3 rumenjake in sneg treh beljakov. Deni ga v namazan model ter kuhaj v sopari % ure. Obrni ga na krožnik ter ga daj k čisti rumeni juhi s parmezanom na mizo. tudi zreži na šnite. Oboje stre- ki so dobro zaprte. Pred upora-si med meso ter pokrito kuhaj bo tekočino dobro premešaj. Z pol ure ali malo delj. Pazi, da njo nadrgni madeže in jih nato ne bo preveč redko in nazadnje zgosti tisto juhe z moko, da bo kakor v polivki. Za na vrh pa naredi testo. Med eno šklo moke presijaj eno žličico soli in eno žličko praška (baking powder). Vmes prilij dve žlici raztopljenega masla in malo mleka, da bo redko testo. Vlij vrhu mesa ter postavi v peč, kjer naj se peče pol ure. Istočasno se lahko peče tudi krompir, katerega lahko že prej de-neš v peč, da bo dovolj pečen tedaj, ko je tudi meso in paj gotov. -o- Nemškem. V svrho, da se prepreči o-gromna večina smrti porodnic, 'priporoča se, da se uvede licen-Jciranje toliko zdravnikov-po-rodničarjev, kolikor babic in se jvzakonijo kazni za pogrešno ravnanje; da se izdajejo posebni predpisi za javne in privatne bolnišnice in porodilnice; da se jvzakonijo postave v svrho kontrole spolnih bolezni in rapor-tiranja istih itd. Končno treba podučevati matere o potrebi pravilne porodniške oskrbe. -o- POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. razni nasveti. Spravljanje jajc za zimo. Jajca so važno in izdatno hranilo. V njih se nahajajo vse tiste tvarine, ki so potrebne kot hrana našemu telesu. Jajca vsebujejo: beljakovino, tolščo in razne rudninske snovi. Najbolj navadna in tudi najboljša so kurja jajca. Dobrota jajc je odvisna od krmljenja kokoši. Jajca od kokoši, ki so krmljena z žitom in ki si same poiščejo črvov in drugih žuželk so veliko boljša od onih, ki so krmljene s krompirjem ali prašičjo krmo. Zelena trava in solata dosti pripomore k dobremu okusu jajc. Jajca za spravljanje za zimo morajo biti predvsem sveža. Gospodinja, ki kupuje jajca za shranjevanje za zimo, mora biti zelo previdna. Sveža jajca imajo lepo belo lupino in so prozorna, ako jih držiš v temnem prostoru proti luči. Če pa je jajce neprozorno in se vidijo v njem črne pege, je pokvarjeno" in to tembolj, čimvečje so zdravstvo. Vzroki smrti porodnic. Podatki o smrti mater, ki umrjejo ob porodu, pokazuje-jo, da 70 odstotkov teh smrti je pripisati vzrokom, ki bi se bili prav lahko preprečili potom pravilne oskrbe pred porodom in ob porodu. Največji vzrok smrti je zastrupljenje krvi (septicemia) ; dve petini vseh smrti treba pripisati temu vzroku. Okuženje nastane v prvi vrsti vsled nesnažnega ravnanja s strani porodničarja. Smrti vsled okuženja krvi ob porodu bi se prav lahko popolnoma preprečile. Drugi vzroki smrti porodnic, ki bi se dali preprečiti potom pravilne porodni-čarske oskrbe, so odgovorni za četrtino vseh smrti. Ravno kakor v slučaju detin-ske mortalitete, tako igra siro-mašnost veliko vlogo, kar se tiče razmerja smrti porodnic. — Opaža se, da v družinah, kjer mož manj zasluži, tam je najti razmeroma več smrti ob porodu, to pa radi pomankanja pravilne oskrbe. Kar se tiče plem6n in narodnosti, našlo se je, da razmerje smrti porodnic izmed črncev je 1. 1921. znašalo 67 od sto več kot izmed belokožcev. Čudno pa je, da je mortaliteta porodnic izmed tujerodcev bila nekoliko nižja kot izmed tukaj rojenih belokožecv. Najmanjšo mortaliteto so našli izmed mater, rojenih na Ruskem in v Italiji, in največjo izmed mater, rojenih na Irskena, Angleškem, v Kanadi, na Madjarskem in ROJAKOM V MILWAUKEE, WIS. naznanjamo, da je sprejel za tamkajšno naselbino zastopništvo za "Amer. Slovenca" in za vse kar je v zvezi z našim podjetjem Mr. John Oblak, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati/ knjige naše knjigarne. Mr. Oblak je za- VABILO. i veden n > značaj en katoliški 1 mož, radi česar ga rojakom V pondeljek, dne 3. oktobra, prav toplo priporočamo, da mu je minulo 700 let, odkar je umrl gredo na roko in pomagajo širiti naš list. Prednaznanilo družina otrokovo dušo? naj zajema otrok iz srca ZA Širite "amer. slovenca" Oglejte si Chicago -- Spoznajte Ghicago Poslužujte se Rapid Transit Lines. . Najboljši čas od 10 do 4 Krasni otok v Jackson parku. \J JESENSKI dobi so znameniti chikaški parki privlačni, bodisi za one, ki si žele počitka, ali za igranje. Krasni Jackson park, ob obali michiganskega jezera, ima lepe prostore za piknike, golf, tennis, igrališča in lagune za vožnjo s čolni. — Napolnite "lunch basket" in pojte z otroki v Jackson park za en dan, katerega ne boste pozabili. Rapid Transit Lines vas pripeljejo .do parka. Vzemite South Side "L" zaznamovan "Jackson Park." Peljite se do konca, kjer je vhod v park. Lahko se pride tja z RAPID transit lines 111 FAST-RELIABLE ^J NOVOST Pazite na ta prostor v vašo korist. Hankan Jewelry Co., Inc. Mr. S. D. Telser, predsednik 2209 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ill. Phone Canal 5496 v (Dveje vrat zapadno od Metropolitan State Bank) eden izmed največjih mož katoliške cerkve, veliki ustanov-nik frančiškanskih'redov, velik prijatelj ubogih in velik reformator sveta. Spodobi se, da ta spomin dostojno tudi mi proslavimo, zlasti še zato, ker je tudi jugoslovanska zgodovina pravzaprav samo zgodovina sinov tega velikega svetnika. Skozi stoletja, v najžalostnejši dobi Jugoslovanov pod turško sužnostjo, je bil frančiškan edini, ki je vstra-jal z narodom, mu ohranjeval vero in narodnost. Cela Bosna in velik del Hrvatske bi bila danes turška, ko bi ne bilo teh sinov sv. Frančiška. Ker je bil delavnik neprimeren za proslavo tega velikega dogodka, zato bo. v nedeljo dne 10. oktobra shod vseh bližnjih Slovencev v Lemontu. Ob 11. uri bo slovesna sv. maša in pridiga. Popoldne ob dveh slovesne večernice, govor in sprejem prijavljenih članov v tretji red. Rojaki, udeležite se te izredne slovesnosti v obilnem številu ! Slovenski frančiškani v Lemontu, 111. -O-- — Washington, D. C. — Mornariški department je izdal dovoljenje za daljši polet z zračno ladjo ''Los Angeles," katere poveljnik je poročnik Charles E. Rosendal. Polet se bo vršil 11. oktobra, ki bo prvi od kar se je ponesrečil Shenandoah. MUČENJE NEKDANJIH DNI. Indijanci so imeli zelo čudno j navado britja; brke so si nam-Ireč brili z namazano palico, ( J prižgano v ognju. Dandanes i imamo v ta namen Trinerjevo I mazilo za britje (Triner's Shaving Cream) ; po obritju se pa lahko rabi še Trinerjev Bay Itum ali Hand Lotion. Uprava "Am. Slovenca" HRANO IN STANOVANJE dobijo štirje fantje pri slovenski družini. J. Hočevar, 2309 West 25th St., Chicago, 111. (s) frank krmik 1912 W. 22d PL., GHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. P Phone: Canal 1404. mali oglasi. HI i E IN LOTE. The Will County National Bank of joliet, illinois Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C E. WILSON, predsed. PRODA LESENO HIŠO v dobrem stanju; 6 sob, elektrika, plin, kopalna soba; cena znižana. 1830 West 23rd St. Phone Canal 6270. J. L. Sinnott, lastnik. NAŠE NIZKE CENE V BRIGH- TON PARK 2nadstr. les. po, 4 sobe, cesta tlakovana, cena $6000, takoj $3000. 2nadst, po 5 sob, zid. moderno, 1 nadstr. hot w ht„ garaža za 2 kari. Lota 33 če\. . <'izu 3 cest in kare. — Cena $11,500. MARQUETTE PARK Nove 2 nadstr. po S sob zid. ccntr. kurjava v 1. nadstr., blizu Marquette parka in dveh kar. Cena $13,600. Nov bungalow ,zid. S sob, blizu dveh kar; cena $7000, takoj $2300. Bungalov 6 sob, blizu Marquette parka; cena $8250. Zgoraj navedeno so le nekatera izmed 100 poslopij, ki jih imamo naprodaj po nizki ceni. Vprašaj za podrobnosti. 19-p,s WESTERN AVE. REALTY CO. _6953_SO. WESTERN AVE. MODERNO 7nadstr. bungalow, centralna kur., garaža, lota na vogalu 122x166, sadna drevesa, jagode, grozdje; takoj $2000. 173 S. Grand Street, Hinsdale, 111. 13-p,s,t NOVO 13NADSTR. posip, na 2137-43 N. Central Park Av.; 100% se renta $10,000 takoj; pridite pogledati; last nik istotam. Ph. Belmont 5692. 14-p do p KELLASTONE REZIDENCA; dve kop. sobi, zajutrkovalnica, sun parlor, porč za spati, postelje (disappearing beds), kurjava na olje, garaža za 1 karo. $16,000; takoj $5000. 5851 Indiana Ave. Wentworth 2637. _ I8-p,s,t LOTA 60x125 v Brookfield, III Vprašajte 1824 N. Sawer Ave. F, Broehl. Belmont 4364. ll-p,s;t LOTA 60 Cev!, Westmont, $800, mora takoj prodati ali zamenja za Cigar store. 2327 School St. 16-p,s,t MORAM PRITI DO DENARJA. — Prodam hišo na vogalu School Se Oakley, 49x125. Dohodki $90 mesečno; cena $13,000, 2327 School St. 15-p,s,t BUNGALOW 6 SOB~ ftirii^eTit", klet »metana, garaža, na lepem kraju v Cicero, takoj proda, ali zamenja 1614 — 68th Ct„ Cicero, 111. BUNGALOW 5 sob, $8300, takoj $1000.-8441 Paxton, South Chicago, 2844. ' 25-s do s HIŠA S SOB, centri kur., tla trdi les." nova garaža za 2 kari. 2029 N. Ked-vale Ave. J 22-s,t,sr LOTA~n7v DVEH VOGALIH, Jefferson Park. 1150 N. Ashland. 23-a ~~~ UGODNA PRILIKAT" uuumum!i»»»mMMwiMBiuMHimM;i»MMii^ iiiinmnrniuiiiii,ini.iiinniirannr / Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo no 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to hli vi predložite svojo vložno knjigo ali ne, Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani obpinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK "BATTERY & IGNITION STATION," nizka cena. 7727 S. Halsted St. Ph. Triangle 1410. 85-p do p RESTAURANT IN LUNCH ROOM proda radi bolezni, 312 W. Madison St., Maywood, 111. 04-sr do. sr ,cpnaunnui">iuiiiiiiiiuuHa>........................................................—■ Za stari kraj. Zima se bliža in z mrazom naraščajo potrebe in trpljenje. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo zimo več kakor podvojile. Kdo drugi naj pomaga, ako ne Amerikanci? Denarne pošiljatve so najboljša podpora in darila. Naša banka ima lastne zveze s pošto in bankami v starem kraju in zato more izvrševati denarne pošiljatve hitro in zanesljivo, pč> posti ali brzojavno, ter po nizkih cenah. Mi tudi dolarje izplačujemo v Jugoslaviji. Denar iz starega kraja imajo m. .gi rojaki dobiti, bodisi iz bank, od privatnikov, od sodnije 'Itd. Mi imamo v teli zadevah številne iz.-( 'vušnje in zato vsakomur .lahko us tre- RESTAURANT PRVOVRSTNI, o GROCERY IN DELICATESSEN, dobra kupčija; 5 sob zadaj. 2338 W. 691 h St._____10-pdo p ČISTOKRVNE ANGLEŠKE "BARRON STRAIN WHITE LEGHORN" piškCj $8.75 za 100 s poštnino. BROWN LEGHORNS $10.00 za 100. ANTON A S, SHEPPARD STRAIN, >re za n,esti $11.00 za 100. RHODE ISLAND REDS, $10 za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100. WHITE ROCKS $13 jamčimo, da so .zdrave in čistokrvne. Ako pride do vas kakšna mrtva, naj da potrdilo pošta, mi vam pošljemo živo. 12-od 8 do 21 THE FULC.HUM HATCHERY FREEBERG, ILL. Notarske in odvetniške posle prema lepa, blizu "L," 327 E. 51st St. nizka cena 21-s do s chicago & clinton sts., joliet, ill. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir Zastarela ideja Indijancev, da kar je ostudnega je tudi koristno — spada dandanes med staro šaro. Danes dobite na trgu še drugo izboi'no zdravilo, ki je zaeno tudi zelo okusno. O tem priča Trinerjevo grenko vino, katero vživa lahko še tako občutljiva oseba. To je nepre-kosha želodčna tonika. Jzčišča črevesje, pomaga prebavi in slabemu okusu, odpravlja za-basanost in glavobol, lina steklenica velja samo $1.25; na jugu in zapadu je cena malo višja. Ako ne moreta tega zdravila dobiti v bližpji lekarni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.— (Adv.) .skrbimo mi tako za tukaj kakor tudi; AKROV izboljšane ranče za mle-7 starem kraju. Pooblastda, kupne, k?r,tvs. kokošjcrcjo, $1275,. polovi- co takoj; uključtno voz. krava, konji, kokoši. Tudi za dobiti 200 akr. farme v dolini, 4 konje, 10 krav, 17 prešičev, 300 kokoši, koruza. $5300. Pišite na Iiart Farn Agency, Norwood, Mo. 26-s RIO GRANDE VALLEY. Obdelana zemlja blizu San Benito in Rio Hondo, Texas, dvakrat, tudi trikrat na letu obrodi; ni boljše zemlje za citrus, krompir, koruzo in dr. $200 do $500 za aker; zemlja za citrus, $600 do $800. P. F. Webster, Rio Hondo, Texas._ 24-s,t,sr POHIŠTVO NA PRODAJ. oogMbc, pobotnice itd. lahko dobite pri nasT Ako rabite v starem kraju zanesljivo in točno odvetniško pomoč,J Vam jo lahko o skrbimo. §|| Osebe iz starega kraja mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim je vstop po zakonu dovoljen. Mi izdelamo izjave, prošnje za Washington in vse, kar spada zraven. Skupno potovanje za Božič v &tari kraj priredimo ha 4. dec. t. 1. na francoskem parniku "Paris." Potnike bo spremljal uradnik družbe. Potniki naj se priglase čim prej, zla stj nedržavljani, da jim preskrbimo še pred odhodom dovoljenja za povrnitev \> Ameriko. Ako 'želite potovati pred omenjenim datumom, nam pišite po vozni red. Mi zastppaino vse linije in zato lahko u-strežemo. Vse dopise o teh zadevah naslovite na banko , ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 West 42nd Street, New York, N. Y. DR. t F. KONOPA m X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division, St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St, Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 POHIŠTVO, NIZKA CENA, Davenport in stoli, postelje, piano player, mize in drugo. 1304 Carmen Ave. Edge 6744. 20-s,t,sr DELO IN S L U Ž B E ŽENSKE IN DEKLETA za sortiranje fižola, dobra plača, ure od 7:30 do 5 p.m. Clearing Station 6558 So. Austin St., 1 blk. do Crooks Terminal Warehouse. Minor Walton Beau Company._ l"-l>.s,t KVALITETA — TOCNOSI — POŠTENJE a. f. warhanik zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. 'AMERIKANSK1 SLOVENEC* "J j ' •• v < 'i i i ' ••• • ' • v 151eten morilec. SLOVENSKI MESAR, CHICAGO, ILL. 1012 WEST 22nd STREET Francoski spisal Erckmann«ChatriajQ. t Poslovenil Al. B. gsk ...... - Kar naenkrat, dne 8. januarja, pa so pri •Županstvu nalepili velik lepak, iz katerega je bilo razvidno, da hoče cesar, opiraje se rta senatni sklep, nabrati najprej 150.000 novincev letnika 1813, potem sto oddelkov prvega domobranskega poziva leta 1812, ki so že mislili, da so se izmuznili, dalje 100-000 novincev izmed letnikov 1809 do 1812 in tako dalje, tako da bi bile zamašene vse vrzeli in bi mi imeli še večjo vojsko, nego pred rusko vojno. * Ko n£m"je oče Fuz, steklar, nekega jutra povedal vsebino tistega razglasa, sem skoro Jme&Tel, liajti mislil sem si: "Zdaj pobero vse: rodbinske očete nazaj do leta 1809. Iz-gubljen sem!" Gospod Gulden mi je vlil v usta požirek Vode. Roke so mi visele ob životu in bled sera bil, kot mrtvec. \ <; N Sicer pa nisem bil edini, na katerega je razglas napravil tak vtis. Tisto leto mnogo inladeničev ni hotelo k vojakom: nekateri so si razbili zobe, da bi ne mogli odgrizavati patron, drugi so si s samokresom odstrelili po-lec, da bi ne mogli rabiti puške, še drugi pa so pobegnili v gozdove, Te ljudi so imenovali "refrakterje" in zmanjkovalo je orožnikov, fla bi jih zasledovali. O tem času so se ojunačile tudi matere, ki so vzpodbujale sinove, naj ne bodo pokorni orožnikom. Na vse mogoče načine so jim pomagale i p se rogale cesarju. In duhovniki vseh ver so jih podpirali pri tem. Mera je bila polna! ' ii 4 Še tisti dan,- ko so nabili razglas, sem žel v Vier-Winden, zdaj pa ne poln veselja, marveč kot najnesrečnejši izmed nesrečnikov, kateri obenem izgubi ljubezen in življenje. Komaj sem stal na nogah, in ko sem prišel tja, še ne odločen, kako bi jima povedal našo nesrečo, sem opazil vstopaje, da že vse vesta, kajti Katarina je bila vsa objokana in teta Marjeta je bila vsa bleda, ftd razburjenosti. Molče smo se objeli, in prva beseda, katero mi je rekla teta Marjeta, je bila: "Ti ne pojdeš!— Kaj nam mar njegovo vojskovanje ? Celo župnik pnavi, da je to vendar]« prehudo — treba bo skleniti mir. Ti ostaneš tu! —- Ne jokaj, Katarina, saj ti pravim, da ostane tu." ' Čisto zelena je bila od jeze in je med go- vorjenjem prestavljala lonce '$o ognjišču. ''Ta večna morija mi že dolgo preseda," je nadaljevala. "Ali ni dovolj, da se naša strič- , nika Gašper in Jako bijeta v Španiji, zdaj pa od nas zahteva celo mladiče — nima še dovolj, da jih je 300.000 pomoril na Ruskem, Namesto da bi kot pameten človek mislil na mir, bi rad pokopal še tiste, ki so ostali. Se bo že videlo!" "Za božjo voljo, teta! Bodite vendar tiho, ne govorite tako glasno!" sem vzkliknil in pogledal skozi okno. "Lahko bi vas kdo slišal in potem smo izgubljeni!" "Saj zato govorim, da me slišijo!" je kričala. "Prav nič se ga ne bojim, Napoleona ! Najprej nam je hotel usta zamašiti, da bi lahko delal, kar bi se mu zljubilo — a tega mora biti konec! Samo v naši vasi štiri mlade žene izgube svoje može, in deset mladeničev naj zapusti vse, očeta in mater, na kljubo pravici, Bogu, veri — ali ne kriči to do neba ?" In ko sem hotel odgovoriti, je nadaljevala: "Veruj mi, Jože, ta člbVek nima srca! — Slab konec ga čaka! — Že to zimo se je pokazal prst božji. Bog je videl, da imajo ljudje večji strah pred človekom nego pred njim, da si niti matere kakor v Herodovih časih ne upajo zadržali doma svoje lastno meso in kri, ako jo on zahteva za svojo morijo, zato je poslal silni mraz in naša armada je poginila— in ti, ki pojdejo zdaj v vojsko, so že naprej zapisani smrti. Bog se je naveličal tega! — Ti pa ne pojdeš z njimi," je nadaljevala kljubovalna žena, "jaz nočem, da greš! Ti pojdeš z Zanom Kraftom, Lojzetom Bemom in naj-pogumnejšimi fanti od tukaj v gozdove in čez gore v Švico, midva pa, Katarina in jaz, prideva k vam do konca te nadloge." Potem je teta Marjeta utihnila. Namesto da bi bila pripravila navadno kosilo, je prinesla na mizo še boljše nego zadnjo nedeljo ter nama rekla z mirnim obrazom: "Jejta, otroka, in nič se ne bojta — vse se bo izpremenilo na bolje." Malo mirnejši kot sem bil prišel, sem se ob štirih popoldne vrnil v Pfalzburg. Ko pa sem šel po pekovski ulici, sem pred gimnazijo slišal boben mestnega narednika Hermantjeja in ga videl obdanega z veliko množico. Tudi jaz hitim tja, da bi slišal razglas, in pridem prav, ko je začel govoriti. stvar pojasnjena. V Waldingu Dne 27. julija 1924 so našii'«« aretirali .151etnega nezakon-v bližini vasi Manning na Gor-Ukega srna ^darja^Stemhuber-njem Štajerskem, napol, golo'.J* ^e tatvmfe. Pn zash-$ruplo 13letnega dečka, zadav- sevahju je pnzna1' da ->e zazgal Ijenega z zanjko, spleteno iz vrbovih vejic. Oblasti so domnevale, da gre za umor iz po-hotnosti, to^a ysa poizvedovanja po storilcu so bila zaman. pred petimi leti, torej kot de* setleten deček, nekemu kmetu hišo, pred dvema letoma pa vrgel 131etnega Reitmeierja v potok, nakar ga je skupno z dve Te dni, po preteku dveh let, je ma tovarišema zadavil. Dobro meso se dobi - - samo v dobri O tem so prepričane vse gospodinje, da »e pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meto, perutnino aH druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec LETO ZA LETOM Vabilo NA — Veliko Predstavo iiiiMuiMMiiiiiiiiiwiiiiiuum^ katero priredi Društvo sv. Neže ŠTV. 826, REDA KAT. BORŠTNARIC V nedeljo, 10. o k 1.1926 priporočamo našemu narodu in ga navajamo k štedenju. 4 Oni, ki so pred nekaj leti odprli pri nas hranilne vloge, se čudijo, kako naglo se jim kupiči imetje, ker redno vsaki teden nekaj priložijo. Hranilne vloge omogočajo ljudem, da si kupujejo hiše in postaja-jo neodvisni. Vaše vloge so na varnem v naj večji Sla venski banki v Ameriki. , KASPAR AMERICAN 1900 Blue Island Avenue Chicago, IU. ....... | ,....------------... ^.....,,...,..,, .. , , .^n,, -t Kupujte vaše bonde, ker so popolnoma sigurni in nosijo lepe obresti; OSEMNAJST LET težke* zveste službe svojemu katoliSktmu narodu v Ameriki ima za seboj-H«t < : . AVE MARIA Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se Se priznava Bog in Marija? Gotovo! Ali ga imate pri vaši hiši, dragi Sita-telj? ... Ako ne, takoj ga naroČi. Stane samo $3.00 na leto. KRASEN DAR slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiikani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo. Koledar "Ave Maria" za leto 1927 je že dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane samo bore 50c. Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER Z dobrim listam bo tudi vaSa mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo. St. Francis Magazine je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo! Stane« $»>00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako. ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije. ! Franciscan Fathers LEMONT, ILL. ^-<><><>CK><>000<><>0^ Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ILLINGTON STUDIO o/ PHOTOGRAPHY J. F. Glomb, lastnik 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phone Canal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. Prinesite filme v izdelavo —» Zaloga kamer in kodakov. ob 2. uri popoldan j ... .. ; l j \ f V VELIKI ŠOLSKI DVORANI NA LINCOLN in 22. CESTI. Vstopnina SOc za osebo. Takoj po igri PLES IN PROSTA ZABAVA. "Namišljeni bolnik" VESELOIGRA V TREH DEJANJIH. OSEBE: , j Argan, namišljeni bolnik....................Mr. Nikolaj Mencinger Belina, njegova druga žena..........................Miss Mary Grill Angelika, hči Arganova, Cleantova ljubica....Miss M. Janeah Luison, mlajša hči Arganova, ses. Angelike..Miss M. Kavčič Beralde, Arganov brat ......i.—;............Mr. Albin Zakrajšek Cleante, Angelikin ljubček ..............~..,...:.Mr. Frank Bicek Diafoirus, zdravnik ...'...—.........................Mr. Ludwig Skala Tomaž Diafoirus, njegov sin, zaljubljen v Arigefrko .,...,..................................Mr. Frank Auguštin Purgon, Arganov zdravnik ............................Mr. Mike Kobal Fleurant, lekarnar................................. Mr. John Pernich Bonnefoi, notar................................ .......Mr. John Pernich Toinetta, služkinja ....................................Miss Pauline Grill Med dejanji bodo proizvajale pevske točke Miss Justina Kosmach'; Miss Pauline Grill, Miss Dorothy Banich, katere bo spremljala na glasovirju Miss Margaret Duller. Ipro vzprizori "Kat. Dramatični Klub", kot prvo v sezoni. Občinstvo se uljudno vabi, da se prireditve mnogoštevilno vdeleži. Ifloge šo.v najboljših rokah, zato lahko jamčimo, . da bo zabave dovolj. ODBOR. ''Višek nesramne predrznosti." ( Prosveta ima v št. 193. uvod- {ni članek, ki se tiče neke —tajnosti, katero pa so uredniki srečno izvedeli, ker so bili "u-redniki frančiškanskega lista nepremišljeni in raztreseni" in se nanaša na neko rezolucijo, katero so sprejeli "slovenski rimski klerikalci dne 22. junija 1926 na evharističnem kongresu," katera rezolucija obsega baje neko smer, "kako je treba nastopiti proti listom, ki se ne urejujejo tako, kakor žele in zahtevajo slovenski rimski klerikalci." Vse je posneto iz članka v Prosveti. Besedilo dotične rezo-lucije mi ni znano, a težko da bi se rezolucija glasila tako, kakor jo svojim čitateljem predstavlja Prosveta. Clankar govori o "višku nesramne predrznosti." Kako to? Na steno je treba naslikati hudiča. Clankar ga slika, češ: "Na tem tajnem shodu so bili navzoči tudi slovenski rimski klerikalci iz starega kraja, med njimi znani škof Jeglič. Toraj ljudje, ki niso člani Slovenske Narodne Podporne Jednote, in katerih niso pooblastili člani S.N.P.J., da sklepajo, kako naj se urejuje "Prosveta . . ." Slovenski rimski klerikalci menijo, da so zaključki tega tajnega sestanka slovenskih rimskih klerikalcev bolj veljavni za Slovensko narodno podporno jed-noto, kot zaključki osme redne konvencije S.N.P.J, v Wauke-ganu, 111., ki se je vršila v preteklem letu. Predrznost slovenskih rimskih klerikalcev je v resnici nesramna. Ljudje, ki niso člani ... si drznejo na tajnih sestankih delati zaključke, kakšno glasilo bo izdajala S.Nt P.J. Ali ni to višek- nesramne predrznosti?" Tak je hudič na steni. Predrznost bi bila res nesramna ali nesramnost predrzna, ako bi nečlani in kaka tajna seja slovenskih rimskih klerikalcev, ki so vrhu tega še iz starega kraja, ukazovali, kako naj se glasilo kake jednote urejuje. Tako duševno omejeni niso. Pravico ukazovati, kako naj se kako glasilo piše in urejuje, ima le jednota, oziroma konvencija jednote, in Prosveta lahko piše še bolj prostaško o evharistiji ali o katoliškem verskem prepričanju, za kako u-kazovanje ne gre, pač pa je imel "tajni sestanek slovenskih rimskih klerikalcev" ob priliki evharističnega kongresa nalogo in dolžnost, da vernike na tako prostaško pisanje opozori, jih svari pred nevarnostjo take pisave in tako pisavo obsodi. Tudi slovenski rimski klerikalci so dobili nalogo: "Idite in učite" in to nalogo morajo izvrševati med slovenskim narodom v Ameriki. Za to gre. Ako imenuje Prosveta to "višek nesramne predrznosti," ji tudi tega nihče ne more zabraniti razen morda članstvo ali kaka konvencija, a udarila je daleč v stran. Clankar hoče na drastičen način pokazati, kako nesramen da je "frančiškanski list," Pravi, da bi bil popolnoma zadovoljen, ako bi Prosveta ne "smela pisati o nastajanju in razpadanju svetov, kot to uči znanost," če bi pisala, da "je zemlja plošča, ki meji na morja, da je nad to ploščo trden obok nebes z vsemi pripravami za razsvetljavo po dnevu in po noči, pod zemeljsko ploščo pa vice in pekel, da je bila ta zemeljska plošča pred nekako šest tisoč leti u-stvarjena .. Gospoda naj bo mirna. Ako bi se tako pisalo, potem bj '.'frančiškanski list" ne bil po-polnoma zadovoljen, in težko, da bi se kaki -"slovenski rimski klerikalci" Ha kaki "tajni seji" hoteli baviti s tako pisavo, ker list in katoličani niso tako omejeni, da bi se Prosveti pri taki pisavi ne — smejali, in kakega svarila za vernike pred tako pisavo bi ne bilo prav nič treba. Enako je tudi s tem, kar ponovno piše o evharistiji. O "svoji zdravi človeški pameti" naj ima mnenje, kakršno hoče, enako o kaki morda nezdravi katoliški pameti, v tem mu nihče ne bo ničesar ukazoval ali naročal, a tega ne bo mogel zabraniti, da bi "frančiškanski list" a|i kdo drugi pred to "zdravo pametjo" druge svaril. Kakšno bodočnost ima S.N. P.J. pred sabo, na tem je malo. Naj bo ta bodočnost tudi najsi: jajnejša, pri taki pisavi resnice ni na njeni strani. , . I Vr * * * -. ,. r Glasilo svobodomiselnih Slovencev ? Prosveta je imela za nekaj časa kotiček "Cerkvene vesti," |in bi bil človek lahko mislil, da ije postala kak cerkven list. Izginil je. Glas Svobode je seve glasilo svobodomislecev, saj je tako tudi označeno na prvi strfi' ni lista. Lahko bi pa.kdo tO prezrl, ali če bi lista ne poznal, bi prišel skoroda do drugega mne-nja. V številki 63. ima: Mehiške zadeve, skoroda izključno od ttere, zadevo nekega španskega kardinala, takrat vsaj pastorja Halla, streha se vdrla na duhovna (?) morilca, versko blazen sin umoril mater, in v "Kratkih pripiskih" na več mestih Kolumbove viteze, Cool' idgea v zvezi s cerkvijo, zakaj ni bog oča. udaril s svojo dolgo mogočno roko . . . pravo versko glasilo. Pravljični "Večni žid" ni mogel videti šfrlka, glasilo avobo-domislecev pa ne more izhajati brez vere, cerkve, duhovnikov, papežev in pastorjev* ako teče voda v grlo. -- "Amerikans^i Slovenec" i* the best medium to reach th* best customers! DRUŠTVO SV. DRUŽIN« (Holy Family Society) it. D. D. D. Joliet, Illinois-Geslo: "Vse za vere, den 1* narod, vsi za enega, eden za m" Predsednik _______ George Stoni* Podpredsed.....John Kramari« Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Vide« Blagajnik _______..... Joa. GršiJ Reditelj Martin Blutb Nadzorniki: Frank Vranicher. Joseph A*1 cel, Louis Martinčič. Druitvo Šteje 607 članov i' članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpor« na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je lap!* plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naie veliko druitvo, kjer se lahko «»' varujete za posmrtnino in bol* niSko podporo. Druitvo plača $1.00 nagr** de za vsakega novega član«« kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; tor« $2.00 za vsakega novega ka»* did »ta, ki ga pridobite ▼ dru-itvo. Nai Mladinski oddelek vas> nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddele* raste od dne do dne in boa* ▼ kratkem eden izmed močnejiih. Za vsa nadaljna pojasnil* obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. SM? 815 N. Chicago St.; tajnil Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph sich, 401 Hutchinson St. V* v Jolietu, Ul.