Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
U MIKAJ VKC KOT
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (imwii Mb*«, >1 k	nedelj tm pruntkev).
:: Citajte, kar Vas zanima it
Telephone: CHelsea 3-1242
Reentered ms Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office a» New York, X. i'., under Art of Congress of March 3rd, 1879.
No, 53 — Stev. 53.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 17, 1941 —P ONEDELJEK, 17. MARCA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
JUGOSLAVIJA SE NE VKLONI
Kabinet je zavrgel skoro vse Hitlerjeve zahteve
Roosevelt zagotavlja materjalno pomoč ogroženim demokracijam
JUGOSLAVIJA SF JE PROTI NEM&JI POSTA-VILA MNOGO ODLOČNEJŠE . . . PRIDOBITI, HOČE NA ČASU . . . TURCUA OBLJUBILA Predsednik je pozval narod, da se nekoliko žrtvu- j JUGOSLAVIJI POMOČ ... RUSIJA V OZADJU je, da potemtakem bodo diktatorji, ki ogrožajo:
i obstoj demokracije, poraženi. — Predsednik je obljubil malim državam pomoč v boju s tiranom, t
— i
Ju^lovaniki kabinet je za«' »vrgel skoro vse Hitlerjeve zahteve, najbrže, ker je dobil zagotovilo pomoči o*l Turčije in Anglije iu s tem *e pričenja odpor Balkana proti Nemčiji.
Kot pravi poročilo iz vlad-nrli krogov, liore Jugoslavija suho pridobiti na ča*u in je Vsled tega pred desetimi dne vi pristala, da podpiše z Nemčijo nenapadalno in prijatelj sko pogodbo, ob U4cm času pa jo naglo mobilizirala svojo ar-inado ter poslala svoje najboljše čete v južno Srbijo iu Makedonijo ter j ill razj>ostavila ob ruinmifiki iu bolgarski meji.
Nemčija sedaj lahko napade Grčijo in Jugoslavijo, ali pa,
v ica, Campbell pa je po<zneje i:ne! daljši razgovor z vnanjim ia*u«stmm ('inear-Markoftičem i avno taki> sta vnanjega mini-! ameriški narod, da mora na- ,zavatiu ki se Min obiskala italjanski posla- peti vse svoje moči, da se mora proti fašist i it nik Mameli iu nemški poslanik voh Heeren.
Komaj se je Campbell vrnil v poslanišvo, so ise po Beogradu raznesle vesti, <la je Nemčija sklenila napasti Grčijo.
Vojaški opazovalci ]>a ne pričakujejo, da bi že sedaj pričela vojno z Grčijo, temveč hoče najprej z Jugoslavijo skleniti prijateljsko »pogodbo, '^ifciatorje.
Predsednik Roosevelt je v
*oboto zvečer po radio pozval ški, Kitajski in vsem onim dr-j
Imdo bojevale
ičaiim državam, ob-
žrtvovati in ne gledati toliko ljubil, da jim l»odo Združene
na svoj lastni dobiček, da 1>o države poklale ladje, aeroipla-
totalitarizmu zlomljena hrbte-|ne, živež, topove, tanke, lnuni-
niea, ker ogroža obstoj demo-lcijo in vse druge potrebščine.
kraeije.	• Posvaril in opozoril pa je to-
,T , , . .	t talita roe države, da *o-e Zdru-
Ve^elo, brezskrbno '/.nljonie . , -	s	i-
. . .	/ ,zene države ih> prosti vo-lji
se mora umakniti rednemu, tr- t .	i n --i i
,	i , , .	-	svojega naroda odločile, do po-
dnemu delu, da Ih> narejenega	, -	. .
.	, . . magajo državam v vojni proti
eim največ orožja, s katerimi .. ,	, ..	,
*	z	L. i njim, rekoč: 44 ( etudi vemo, da
je cd« no mogoče premagati . ...	, , ..
je bila pruska avtoflcraeija s
da-
Pogodba bo mogoče podpisana v torek ali sredo, ako ministrski predsednik Cvetkavi. ne
ba, nacizem je še slabši.
Vojna na Balkanu se bo razširila
iiitler je stavil svoje zahteve jugoslovanskemu ministru že meseca februarja. — Potek dogodkov od
.....	jI« mimo m resno; samo ueko-
i is tega dne.—Jugoslovani proti vsaki nacijski zvezi. Hko je dvignil svoj -las. ko je
Hitler^svest zmage
Včeraj je Hitler nepričakovano govoril vpričo kakih 1 o** maršalov, generalov, admir:i lov, Štabnih častnikov in mi strov ter nacijskih voditelje.' ter zatrdno rekel, da bo letoc-: Nemčija premagala Anglijo ■ navzlie temu, da l>o dobila v>,» pomoč od Združenih <1 r/a\. I Rekel je tudi, da je do seda j i Italija nosila vse breme angle-j ške armade v Afriki, da pa bo •' lot«»s Nemčija nase prevzela t«» breme.
**Brez vsakega pomena je, na katerem kraju zemlje ali na katerem morju ali v kakem predelu zraka *c bore nemški vojaki,'* j«' rekel Hitler, "vedeli bodo, da se lw>re za srečo in Nvobodo in za bodočnost šega naroda."'
Govoril pa ni razgreto, kot je njegova navada, temveč >:<»-
rekel:
"Nobena sila in no/bena po -moč, ki more priti od katerekoli strani sveta, ne more v no-
vojaških in političnih izveden- jsejo kronskega sveta. V četrtek | bencin oziru prenieniti izida
te vojne. Anglija bo padla.''
i"o mnenju vodilnih beograj-skih diplomatov, najboljših o- tek, lo. marea. — V sredo zve-pazorvaleev ter dobro (mučenih ! čer je knez Pavie sklical novo
cev bo še pred letošnjim po-j so bani Slovenije, Srbije, Ma-letjem prišlo do splošne vojne cedonije, Hrvatske, Ilerccgo-lia Balkanu, v kateri se bodo vine in C-rnegore ^(»oroeili kn«>
Hitler je govoril samo nekaj ur zatem, ko je predsednik
kot dommuajo vojaški opazo- bo zo|»et 4tbolan," kot je bil
vale i, samo Grčijo ter bi za sedaj pustila Jugoslavijo olj strani iu bi si jo podjarmila pozneje, ako bi zmagala v vojni z Grčijo.
44Turčija je prevrnila nemški voz z jalmlki," je rekel nek diplomat.
In Balkan ima sedaj preee? obetajočo priložnost vpreti «<' proti Nemčiji.
Ko so je angleški poslanik Bonal lan Campbell, ki je v pričetku prejšnjega tedna od-potoval v Atene, kjer se je sestal z angleškim vnanjim ministrom Anthony Edenom, zopet vrnil v Beograd, je takoj obiskal kraljevega namestnika Pavla ter ga je o*tro ojmzoril, na katero stran namerava spra viti Jugoslavijo. Tozadevno naročilo mu je dal Eden z o-d<*brenjein Lonodna in Wash -ingtona in Ankare.
s<dx»1o, ko bi imel cxlpotovati v Berlin, kar seveda Hitlerju ne bi bilo po volji.
Združene države sieer Juj^o nlaviji niso dale nikake oblju
"VefLka država" odsve tovala Jugoslaviji
Poročila iz Budimpešte (>ra-vijo, da je neka 44 velika država" odsvetovala Jugoslaiviji, <la ibi podpisala kako (H>go»lbo z Nemčijo. Budimpešta pri tem namiguje, da je ta 44velika država" Rusija, ker je jugoslovanska vlada pretekli teden poslala v .Moskvo rezervnega polkovnika Bojana ttimi-
ča, ki je komunist.
• *
k
Italija pričakuje rešitve
Predsednikov govor so pri -	fračam na srca
neslo vse« tri najv^je ameriške in mi§Ij<ltlje Vsa.kega moža | radio postaj«, WRI L podaja žpm. ,y mi-n, 1Mtfcja| k- ,illWjo
v Bostonu pa je po kratkih ,va- KVo1kv!o," je rekel lo\nh ponesla njegov govor >i>o ' .	-
eelem svetu v angleškem, nem- naro<la v tflj uri h, poKtavi
skem, italjanskem, francoskem, L u& ^^ y .(t ^Ame s.pore,1	je stavil svoje z-.hte-
turskem, grškem, norx'eskem, • ^^ ni <Wžeim Bliai?!l... ive ministrskemu pnHbednikti
kakors- !
Cvetkoviču in vnanjeinu mini-
vsled vojnih dobičkov, pa tudi ti diktatorjem, delavei ne smejo položaja izkoriščati, da bi sta vtkal i. Prerlseilnik je
Angliji, Or- • nadaljeval.
IkxIo dobili.
<la bo vprašanje Jugoslavije rešeno s'redi tega tedna. Nikdo (»a ne ve, ali bo Jugoslavija z Nemčijo |x>dpi£ala nenapadal-he, razun orožja in drugih po-; no pogodbo ali pa trozvezo. tivhščin, toda Turčija ji je Mogoče (mi bo prišlo med Ju-obljubila vojaško pomoč, ako proslavijo in Nemčijo še do ka-bi jo Nemčija napadla.	'kega kompromisa in bo med
Skoro oib istem času je tudi o»l»enia državama pripisana
Italijanska vlada pričakuje, bila v sedanjih bojih okoli lf>0	^
tisoč laških vojakov.	T
ne
Kot pravi grški list " Ather- ■ matos" je prejšnji teden bilo 44Da, iz Amerike potrebuje-ubitili 13,000 Italjanov, ali 10 jo tudi živež. In iz Amerike odstotkov eele rvojhke. Nad bodo dobili živež. Potrebujejo
,*)000 pa jih je bilo vjetih.
Grki so tako odločno "pobili laško armado v ofenzivi, da
ta(W r-lanik Tuvfik Kan.il prijatel>*a pogodba po bolj MD(er ne ,bo , ^ K„l;,.ru,r <>b,,kal m.n^trskosni vclikopotezmh doloSbah R1<m1o u novo ofwziv(. uajmanj ,,V| pre<U'dmka Dragiso i vetko- mcdsebojtiili odnosajev.
Vojna poročila
Laška ofenziva zlomljena
(irški vrhovni povelj n i k
maršal Aleksander Papagos
je včeraj ir svojem dnevnem
iKjvelju naznanil ve4iko zmago	. ,
i i. • ui \t " . <*e q»a je na fronti s propagan-ter povdaril, da je bi!« Mus«?o- , . - .• i	• ,
Mussolini osebno poveljuje
Benito Mussolini je sam poveljeval v sedanji bojih laški armadi, general Achille Stara-
liuijeva velika pomladanska ofenziva popolnoma zlomljena ter je hvalil svoje vojake, ki so vrgli nazaj laške legije ter si priborile največjo zina-
do skušali navdušiti vojake za boj. Toda hrabri Grki so odbili vsak napad in Lahi ,«o se pri vsakem novem na|>adu kopali v svoji km i.
Kaj se je tekom teh bojev
Mu.-wolini po mnenju vojaških I , . . .....
1 ,	.	vrstne vojne potrehseine.
Naio pa je refoel:
proti Nemčiji in Italiji boje- zu Pavlu, *la je narod v v>v!i Koosevelt r^kel, da bo^lo Z*lru vale Jugoslavija, Turčija, An- banovinah proti pristopu Ju-1 žene države poslale Angliji iu . jglija in Grška.	i uoslavije k trozvezi in proti ] njenim zaveznicam tanke, to-
111' Glede tega je Jugoslavija iz-j vsaki koneesiji Nemčiji in da t . (govoriia odločilno bes«*do, ko je se 1 k» narcnl v iias(>rotnem siu-l ros i m, zt,j0 0<Jl1K*n0 zavrnila vse nem-; čaju dvgnil, ako bi lieogra j-ska jda pomislite na potrebe *uišc-j5ke zalllovo.	v!ai1a 1H,pnrtila.
H knezu so (»lis'e delegacije •radikaleev, sm'ijalistoiv, demo-jkratov in naeijonnlistov. Kar ' (>a je najvažnejše: armaria je i dvignila svoj gla>. Takoj po prvem "črnem" četrtku so bili (>o mestih nabiti letaki s pozivom. da se vm mošivi v starosti od l!'J do .">() let zglasijo pri vojaških |K»veljs<tvih. Po ivse'i železniških progah >o vlaki pričeli prevažati samo vojake in novince in orožje proti Jirž ni Srbiji.
Von Ileeren je ostro vprašal viianjega ministra Ci-ncar-Markoviea, kaj vse to pomeni. Italjansko vojaštvo se je (Pojavilo ob jugoslovanski ii"«ji, to-,da Jugoslavija se ni vstraŠila j —m<J>iiliza<"ija se je .nadalje-Kriza je dosegla avoj višek vala. G. marca. Tega dne zvečer je i
knez Pavle sklical kronski Druga kronska seja
2=vet ter je sporočil, da niora odločilna Jugoslavija priti do sporaza-1	a
ma z Nemčijo. Rekel je, da i- j Konečna odločitev je prišla ina Jugoslavija samo dve iz-! na drugi kronski seji. Ta o<l!o-Iz Amerike bodo dobili tanke biri; da podpiše z Nemčijo ne- \ čilev je bila skoro i-^ta kot na in ta(X)ve in munieijo in vsako . napadalno in »prijateljsko po-1 prvi kronski seji, toda po l
holandskeni, španskem, (»ortu- *
galskem, albanskem, srbskem, I	^' pozival vse,	Cincar-Markoviču že src-
češkem in sJrnašketn jeziku. ;^oli <le!o opravljajo, da <le- • (ehrU[ir] ko ju je ^
n ... . .	. ' lajo za svojo deželo in svojo1 .-	, . ,
Pr«lsednLk je rekel, da v^ak hv;>J)04l0	val>il v svoj gorski dvorec
Amerikanec čuti velikansko J	"	iBerghof pri Berchtesgadeim.
borl>o v Evropi in je o(K>zoril i Pozival je ameriški narod, Zahteval je, da Jugoslavija
trgovce, da se bodo morali za-j^a se naj ne pusti preplašiti z pristopi k troavezi ter je še
davi j iti z manjšim dobičkom,1 grožnjami, temveč da naj ne-jtlalje med drugim tudi Zahte-
delavoe pa, da Ixido morali de- ustrašemo Uela za obramlsj <le- ,val, da je jugoslovanska amia-
lati po več ur na dan. Rekel žele in za pomoč demokracij- |da demobilizirana. Vlada ni
je, da nikdo ne sme obogateli 'tfkim državam, ki se bore pro-j ničesar naznanila, kaj se godi
ltAngleži in njihovi zavezniki Grfvi potrebujejo ladje," je 44 Iz Amerike jih
za zagrinjalom. Po celi dežeii je zavladal velik nemir in vse-povso<l so se pojavili glasovi, <la se Jugoslavija ne sme vk o-niti Nemčiji iu slišati je celo glasove o vstaji armade in Tz 1 kmetov, aeropia-
tanke in topove in inunicijo in vsakovrstne vojne (>otrebščine.
p«»ve, aeroplane, munie-ijo in živež ter vse, kar je ]K»trebno za vojno.
Edda v nevarnosti
Musolinijeva hči Edda, žena vnanjega ministra grofa <»a-Ieazza Ciana, je v petek (mjuo-či komaj všla smrti, ko sta dv;» angleška aerobian a s torpedi potopila bo lniško ladjo Pt) v Va' o n <k e 111 pristani šč 11.
Torjie<Ja sta bila izpuščena iz razdalje dveh milj in ladja je bila zadeta v sredino.
Grofica Ciano, ki je bila na ladji kot bolničarka, je zadnjjt zapustila i(K>ta(»ljajočo se ladjo.
Parobrodni listki vstavljeni
meseca.
Angleži prihajajo na Grško
Kot pravi poročilo iz Beo
44 Diktatorji Evrope in Azije
godi k), ali pa pogodbo trozve-
različnimi okolščinami; tlo te-
ze, po kateri bo prišla Jugo- <laj ste tudi slovenska in hr-
slavija po<l popolno politično in celo vojaško nadvlado Ncm-
šiin edinstvom."
. I
grada, se Anglija naglo pripravlja, da prične ofenzivo proti nemški armadi na Bal-
naj nikar ne dvomijo nad na- čije in da bo tudi nemška armada zasedla deželo.
Med navzočimi je nastal ra-koj odločen odpor—pet vodilnih ministrov je za p ret i To z od-stoi>om, tedaj pa je knez Piuv-
Madžari o Ameriki
Madžarski list Pester Llovd
vat ska banovina zagotovili svojo podporo vladi in zahtevali od(>or, ali pa naj ivlada oilstoijn.
< )!> istem času je kneza Pavla obiskal ameriški poslanik Arthur Bliss Lane iu ga je o-(M)zoril na ameriški kongres,
le s svojo spretnostjo slednjič 1 ki je ravno sprejel lend-lease
American Export L/i ne, edina ameriška parobrodna družba, ki še vzdržuje pomorski promet meti Portugalskem in Združenimi državami, je naznanila, da ne bo več prodajalo »o Združenih državah voznih listkov za ipotorvanje iz Lizbone v New York. Iz Amerike je bilo poslanih že toliko voznih Ji>tk ov, da ipamiki družbe ne morejo prepeljati vseh potnikov, za katere je bila vožnja plačana v Združenih državah. Do sedaj je prodanih že 10,()OU voznih lis-tkov in ker družbi primanjkuje parn-ikov, je prodajo nadaljnih \oznih listkov za negotov čas vstavila.
kanu. V kratkem'bo poslala na piše, da je bilo s »prejemom; dosegel, da so ministri ostali, | predlogo ter obljubil, da liodoj Grško 300,000 s\ojili vojakov,44lend-lease^ predloge konec'ko jim je obljubil, da bo vlada Združene države poklale Ju
1'radna Italija je pretekli dogodilo, je treba pomisliti,
in jih je zadnje dni v štirih gr-! ameriške nevtralnosti, ških pristaniščih že izkrcala r,,	, ^	, ,
100,000. 'Najprej hoče zbrati' »Irozeaie države se bodo lina Grškem dovolj močno ar- |delezUe voJne saino tollko' <1a mado, nato pa bo <pričela ofen-' živo proti nemški armadi, ki
se nahaja na Bolgarskem. Poročila iz Bolgarske nazna-
bodo (»ostale isvoje ladje v voj no zotio.
Članek v Pesiter Llovdu se zaključuje z bese<lami:
— S sprejemom
; lend -
!«><!( n morčata o vojni »v Alba-' koliko vojarštva so Lahi posla-j njajo, da m> Nemci na bolgar- lease" postave je storila Ame
skušala s kompromisom doječi s|K>raznm z Nemčijo.
Nato je na zunaj ponehal nemški -pritisk, toda samo za en teden. Tedaj pa je nemški poslanik Viktor van Heeren zopet pričel trkati na vrata vnanjega urada ter stavil nove
goslaviji z aeroplane, ladje in topove in orožje, ako bi bila prisiljena stopiti v vojno.
Turški poslanik je obiskal vnanjega ministra in mu rekel, da bo njegova vlada zelo vesela, ako Jugoslavija ne vs-treže nem. zalrtevam in da bo
zahteve. In nemški poslanik je Turčija Jugoslaviji pomagala,
navzlic temu, da »e je bila! li v boj. Po zadnjih porazih je skfti letališčih razpostavili več rika odločilen korak. Potfedi-jpodajal vrata italijanskemu po-] ako pride do vojne. aa/ljutejAa bitka sedanje voj- bila laška armada zelo ojače-|sto svojih aeroplanov, ki so'ce 4ega koraka nikakor ne bo slaniku Fraociscu Mainelliju. Kocka je padla—Jugoslavi-
Ina iu po najboljših vesteh je pripravljeni, d« gredo v boj. I mogla kontrolirati.	I Prišel je drugi "črni" četr- ja je zavrgla nemške zahteve.
Nemščina na vojaški akademiji
Kadeti v AVest Point vojaški akademiji se bodo sedaj poleg španščino morali učiti še nemščine.
Vojni tajnik Henry L. Stim-son je rekel, da se kadeti ne bodo učili nemškega vojaškega koraka, pač pa jo nemščina potrebna ameriškim častnikom, ker eo najboljše vojaške knji* pisane v nemškem jezika*
"TI L A S KI10D IM — New Torf
Monday, March i 7, 1941
" VSTAK0VLJEHL.18
GLAS NARODA"
(ToicB or m rcoPLB)
(A Oorporstloa). J. LdimIii, See. — Place of bailneea of the of above officers: 21« WEST 18tb ST&EBT, NEW TORE. N. Y.
48th Year
"Glat Naroda" la leaned every day except Saturday«, Sunday* and Holiday*. Subscription rearly ft.—. Adrerttaeeent on
Za celo leto velja Hat aa Ameriko ta Kanado 98.— ; aa pol leta aa četrt leta $1.80. — Za New York aa celo leto 87.— : aa pol leta 88.80. Za lnoaematvo aa celo loto 87.— ; in pol leta 83-80.
"GIm Naroda" Izhaja vaakl dan Icvxemil sobot, nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA." 818 WEST IStfc
NEW YORK. N. 1
8—124S
sm
NARODI, KI POMAGAJO ANGLE2EM
V vojni proti diktatorjem -m* bori oh strnili Angležev sedem anna*!, in .»edem vki<l v izgnanstvu ima v Ijondonu svoj
giavui stan.
Značilni u-qnlii angleške zračne sile in angle&kc mornarice so seveda zasenčili nalogo, ki .jo tako vztrajno vrše jx>Ij->ka, franco-ka. češka, norveška, nizozemska, belgijska in aW-Mii>ka aitmda.
Delo vlad v izgnanstvu je zaenkrat le še propagandnega značaja, toda v teku prihodnjih ihomk-cv l>o |M>mo**, ki jo '»odo nakliajale Angliji, izrazitega pomena.
Ko 1 »• Anglija uvedla ofenzivo in poslala svoj«* vojaštvo na evropski k<nitine»t—kar se letos najbrž še ne bo zgodilo, prav gotovo pa .prihodnje leto—ImnIo ponesle te amiade *vo-je zastav«- v -svoje dmače kraje, kar 4h> izvedlo silen vpliv na moralo podjarmi jen i h in zatiranih narodov.
In l»o Anglija zniagnbi, l»o slehernemu znano, da so te annade in vlade nesebično sodelovale pri dosegi skupnega cilja. To dej-tvo 1k> tvogelni kamen velikega in trdnega temelja, na katerem l>o zgrajena nova in bo4jša Evropa.
Cilj bodoče zveze svobodnih narodov >e že jasno izraža v sedanjem vojnem sodelovanju.
Mes 'i\'i septembra je bila v angleškem ]Kirlamcntu uveljavljena < lr<-dha, da smejo izgnani nxxlitelji ustanavljati na angleških tleli separatne vojaške ediuiee, jih vežbati pod svojo zastavo in jim vladati jki svojih postavah. "V slučaju (|»o-irebe zajai ;či anarleška vlada finančno in materijalno pomoč.
S to «dredl»o niso bile ustanovljene nove armade, ampak je 'bil določen tatu- že obstoječih annadnih stf in priznani njihovi iisp;»!ii. S tem je Anglja tudi namignila, da bi ji bile druge tak* s-ile dobrodošle.
Tu ježem ski armadui oddelki iv Angliji -so pod angleškim vrhovnim poveljstvom, vsi pod poveljniki so pa njihovi domačini oziroma rojaki.
Sir Edward Griug, podtajnik v angleškem vojnem ministrstvu, j-» rekel:
— V n j 'jKwosni uri nit Anglija samo zavetišče slabotnih beguncev, pač pa predstavlja tudi hrepenenje najmanj sto milijonov ljudi, zdihujočih pod naeijskim jarmom.
Glas Iz naselbine Midway, Pa.
GRŠKA
Velika in moderno opremljena armada, ki so jo koncentrirali naciji na bolgarskih tleh, ogroža v prvi vrsti Grško.
Grška, ki ima komaj sedem milijonov prebivalcev, se uspešno bori z armado 4-"» milijonoskega naroda, zdaj jo pa ogrožajo koj»en>ke in zračne sMe 80 milijonskega naroda, /a svojo zaveznico imajo sicer (irki veliko in mogočno državo, ki je pa ipruveč oddaljena, da bi jim mogla uspešno po-magati.
Grški na roti se najbrž zaveda brezupno* t i svojega položi jafc pa se noče vkloniti. Taki primeri so redki v svetovni
zgodovini.
Po mnenju nekaterih meji sedanji pogum Grkov skoro na blazno*!. Pomisliti je pa treba, da je bil meseca oktobra, ko so Ttalijnni napadli Grke, skoro ves svet prepričan, da je usoda Gršk«4 zapečatena
Sijani grški odpor je zadal vojni pavsem drugo *n>er. (Irški u* peli i so bili v moralnem pogledu sijajni. Diktatorwkim silam -o prizadeli Grki na kopnem prvi resnični »poraz ter so dokazali -svetu, da diktatorji n.iM> nepremagljivi.
Njihov odpor je omogočil angleški mornarici ustanovili važna o)*ortšča na Kreti ter je razkril angleški armadi nizko moralo laškega vojaštva.
Kmahi po prvi grški zmagi so zakVli Angleži v Afriki napadati ter so uničili tamkajšnjo laško armado. Mussolini je )Hwtal, no samo pomilovanja iv redna, pač pa smešna figura.
Onemu, ki pozna zgodovino, je jasno, da bi bilo prezgodaj obupava t i nad modo Grške. Očarljiv brser svobode je vč.\si neprecenljiv. Kakor stari Grki pri Termopilah in Maki ohraniti ta biser za vsako rat on u, hočejo tudi sodobni Gr
ceno.
('o bi dragi narodi pokazali sličen pogum ter bi «e že spočetka zopersiavili v -združenem odpora, bi vojna ff>rav zagotovo <lobila jv«e drugačne lice.
Pa naj se zgodi najhujše jn naj Grki palete na težkoee, ki se jim smrtnik ne more protiviti, bo pogum Grkov sličen plaraeniei, ki 1k> navdajala svobodnjake po \>em svetu z novim pogumom.
Z nov»m zaupanjem v končno zmago se bodo borili proti barbarstvu in tirmBfctvu.
traararamrnmmmmmmmgt
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
Zbudil sem se pustni toret zjutraj ter so pač domislil, da je vseli norcev god. Kmalu sem qpazii, da tudi jaz največkrat med tiste spadam, katerim vse mogoče stvari hipoma na misel pridejo.
Tako je tudi meni prišlo na misel, da bi ne bilo preslabo, če bi kot za.*topuik Glasa Naroda šel obiskat naročnike v West Mo re] and County. Sklep storjen in odobren.	•
Takoj oprtim potno torbico; iz kota (wtegiiem mojo potno palico, pa hajdi na postajo. Tam sem oh lO. .dopoldne za-jahal železnega konjička, ki me je še preoej dobro nosil preko Pittsburgha, Braddoeka in McKeesporta. Tam je pa začel -dirjati za Tokie river-jem. Dirjal je včasih čisto ob reki, včasih malo proč. Ko se je pa začel na vso moč in na vse strani o<Lskakovati, tako da M'in v tiestem momentu zagotovo mislil, da me bo frenil na Toki»» river. Ali bil je vendar tolik«) usmiljen, da me je v West Newt on u postavil na kopno. Za slovo mi je rekel, da bo tako dolgo dirjal, da se bo ustavil v New Yorku na B. O. postaji. Kaj sem mu mogel za slovo o<lgov o rit i, kot: Konjake muhe naj te »spremljajo, ker si jih ves poln.
Ko zatem pridem do sape, se začnem ozirati na vse strani ter premišljevati, na kateri strani bom dobil naše fante in dekleta. Kot novodošlec nisem vedel, na katero stran, bi s; bil obrni?. S lučaj no prikoratei nasproti neki možek, katerega ulj ud no vprašam, kje Slovenci stanujejo. Z roko mi pokaže, naj korakom ob tiru nazaj proti Pitt-sburghu do dragega št rita. Tam pa po mostu čez Tokie river. Xa koncu mosta 'pa zopet i»o cesti za reko eno miljo hoda. Tam je Coliins-burg, kjer je do<ti Slovencev.
Po tem navodilu (sem tudi res brez vsake nezgode srečno prikorakal1 v Collinsburg. Ko prekoračim tir Erie železnico ugledam neki štor. Stopim noter ter vprašam v moji *>pake-drani angleščini, kje stanuje Frank Peternel. Sftučajno jc bila ženska v štoru. Zasmeje se ter reče po slovenski: —'Vi niste Anglež, pač pa Slovene!*.
Stopi na porč in mi hoče pokazati ce«to, kjer Peternel »ta-nuje. Ob istem času se pripelje avto in v njem Peternel. — Vprašam ga, kdaj prkle z nočnega šihta, in pravi, da okrog polnoči. Vprašam ga, kje bi prenočišče dobil. Svetuje, naj grem do tretje hiše. Tam stanuje Andy Povirk. Tam mogoče dobim prenočišče. Prihodnje jutro naj se pa pri njem oglasim, da mi bo tukaj naše rojake pokazal.
Pridem do Povirka in potrkam. Odpre mi postaren možak. Predstavim se m<u ter prosrm za prenočišče, ki mi ga obljubi. Ko kratkem odmoru ga prosim, naj mi gre pokazat dvorano. Sla »va skupaj ter se malo pokrepčoia. Potem mi je v ffpremstvu natakarja razkazal dvorano. Dvorana je prece> velika. Tri nadstropno poslopje stoji na hribčku na lepem prostora. V dvorani stanuje oskrbnik. Imajo posebno sobo za seje in druga za razne zabave. Poleg imajo lep pro-
stor zasajen iz drevjem, pod "katero ob priliki lahko mize postavijo.
V splošnem stoji CoHinsburg v prilifno lepem kraju ter ima še tudi preeej dobre ewte.
Do večerje sva šla obiskat nekaj miši-h naročnikov, pri katerih sem bil kot novinec poivsod dobro sprejet, za kar jim na tem mestu izrekam najlepšo zalivalo. Po večerji sva šla zopet v klub. Tam sem se sestal z mnogimi našimi naročniki. Posebno si moram v čast šteti, <la sem s e seznanil z zelo -naprednim rojakom Rudolfom K rečem. On je zlata prijateljska duša. Ima dobro založeno trgovino in tudi več hiš. On je naprednega mišljenja in jako potrežliv. Cenjen; prijatelj Rudv, le še tako naprej pošteno deluj kakor si do sedaj, in potem ti je uspeh zagotovljen. Lepa hvala, Rudy, za postrežbo in naklonjenost, ter se ti priporočam še za bodoče, če ostaneva med živimi.
Po zajtrku se prijazno i>o-.vloviin od M»r. Povirka ter ob-iiščem F. Peternela, s katerim sva se pričela prijateljsko pogovarjati o domačih razme rali. Naročil ji* nekaj dreves. Naročil je tudi Glas Naroda na novo za eelo leto. L*epu hvala Frank. Nikoli se ne boš pokesal, ako si dal par centov za napreden časopis. Okrog predpoldne me je pa Peteme-lov sin z avtomobilom peljal na Yukon. Lepa hvalia za vse in vsem kateri ste mi šli v kakem oziru na roko. Priporo-čujoč se za Vašo naklonjeitost še v bodoče.
i Na Yukonu me je izkrcal iz j avta na hribu pri Kostelieevi I trgovini, nakar sem začel obiskovati 'naročnike. Shieajno ! sem se sešal z rojakom Joe Ro-; žičem, kateri zdaj ni zaposlen, j On je bit pripravljen spremljati me. Takoj za tem sva šla I na pot ter sva kake štiri hiš«; obiskala. Potem sva odšla proti dvorani, ki *toji na ledeni dostopnem kraju, malo na* hribu. Toda dvorana je bila žal zaprta. Z Rožičem sva se nameravala malo podstaviti za nadafjno potovanje. Skozi zaprta vrata pa pač nLsva mogla notri. Tovariš mi je povedal, da živi notri bartender, ki je menda tako ustvarjen kot ti ali pa jaz. Možak rad po kosilu malo zadremlje, In takrat moirajo biti vrata zaprta.
Potem sva iz Rožičem korakala od hiše do hiše, dokler nisva dospela do Valentina,
znajdem na so še spali ure zjutraj naročnike.
lra, kateri ima trgovino. On je nama izvrstno postregel ter smo se dolgo pogovarjali o tem in onem. Lepa hvala za postrežbo in naklonjenost. Zjutraj ob 5 uri me gospodinja ipokJiče ter mi napravi zajtrk, nakar sem se odpeljal na Her-mine. Lepa hvala vozniku. Najlepšo hvalo sem pa dolžen Mr. in Mr*. Račič za spremstvo, prenočišče, in vse drugo. Zjutraj ob pol sedmih se že llermenie. Ljudje, ter mm n okrog 9. začel obiskovati Dobil sem nekaj naročnine ter se potem odpe-Ij.-rl z husom na Irwin. Tam sem obiskal F. Jereba, kateri ini je pa pokazal Majka Jereba, kjer sem prenočeval.
Drugo jutro [>o zajtrku sem s«* poslovil od Mike Jereba, kateremu na tem mestu izrekam najlepše zahvalo za vse. — Potem se pa z busom odpeljal v Westmoreland City. Tam s«»iii obiskal vse rojake, katerim lepa hvala za naklonjenost. Hvala tudi A. Zgon-cn za spremstvo povsod in tu-do do Mamor, Pa. Odtam sem se pa odpeljal direktno na iMidway. Potovanje mi je pretrgalo peklensko vreme, sneg ter huda burja.
Pozdrav vsem!
"J M ' ' * J J '1 Alii
Peter Zgagg
RESNA BESEDA
Splošnim pozivom, naj bi vča^i tudi kaj resničnega in pametnega naipisal, bom okušal danes odzvati.
Nedavno sem namreč govoril z upravnikom lista, iki mi je pojasnil marsikaj, kar bo morebiti tudi bralce zanimalo.
T pravnik je ti*ti možak, ki
John Zu>t.
Naš zastopnik
Naročnikom v zapadni Pennsvlvaniji priporoča m o našega zastopnika Mr. John Žusta, d a mu gredo na roko. Pri njemu lahko dobite Blaz-nikovo Pratiko za leto 11)41. Ol>enem Mr. Žust tudi zastopa znano tvrdko za poljska in vrtna semena in sadno in drugo drevje.
Uprava "G. N."
DELO NA FARMI
Želim dobiti starejšega moža, ki bi mi hotel pomagati delati na majhni farmi. Imel bo stalno delo. Zgladi se naj na: Mrs. B. V. SOVA« B. D. 1, Liokdale, JONESTOWN, PA. !	' 3-14,17,18
LETALSTVO PROTI BRODOVJU.
'«eta neposredno pied sedanjo vojno so prinesla ogromen razvoj letalstva in vojaški strokovnjaki so že zaslutili njegov veliki pomen bodočih vojn. V zvizi s tem se je takoj pojavilo vprašanje, ali je še u-mestiuo graditi vojne ladje, ki so ddber cilj za obstreljevanje iz zra*ka. Nekateri so takoj obsodili vojne ladje na smrt ter jih označili kot preostanek one debe, ko si tehnika še ni bila osvojila zraka.
Ti so skoraj in>eli pra-v, saj
so vojni dogodki pokazali, da Skrbeča. Ta naju je zopet pri-j'moia vsaka država 'pazno ču-jazno sprejel. Ko me je pri-1 vati svoje jeklene pomorske jatelj predstavil, kake sorte 'velikane, jih držati skrite v od-tiček sem in kako perje nosim kaljenih lukaii in jih uporab-
na sebi, nama je postregel s tremi letniki dobrega vina. — Lepa hvala za postrežbo. Lepa hvala pa tudi za novo celoletno naročnino na 11-1 G!a< Naroda. Bog naj te živi se mnogo let!
Nadaljevala sva pot proti njegovem domu, ker sem prenočeval. Po večerji sva obiskala še več hiš ter sva tu Ji dobila voznika, kateri me j«? ob (i uri zjutraj, ko je sel na šiiit, zapeljal na Hermine.
Obiskala sva tudi A. Balo
ZALOGA TEH KNJIG JE POŠLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika :
Umirajoče duše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkiewicz.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 00.
Ijati san »o t an t, kjer je trt ha brodovje postaviti nasproti dragemu brodovju. Vendar se je kljub temni pokazala velika kc.rist vojnega brodovja v pogledu blokiranja sovražnih o-
stvu tovornih ladij, prevažajo-čih živila. Vplivanje tedaj št ni dokončno rešeno in morda bo šele ob koncu vojne jasno, v kolikor vojno brodovje še ikstieza zahtevam sodobnega vojova nja.
-S tem vnrašanjem se havi/o mnnški listi in nemški kontia-admiral Gadow, ki sc v svojem članku omejuje na zaključek, d;> do>edanji vojni dogoilki nikakor še niso dokazali popolne liudmoči letalstva in popolne nepoft :eb»x-ti vojnega brodovja. N'eni'ki strokovnjak navija. da -lediiji in težki honib-niki lahko povzročiji Zhatiui škodo na ladjah, ako bi bil iz-str- lok nanje na met jen iz Ugodne lege. Dobrr zadetek uniči na krovu vse tehnične naprave. S tens-seveda se znant-no zniža bojna sposobnost ladje. V po>ebno ugodnih razmerah pa tudi ni izključ no po))olno uničenje ladje. Na vsak način je bojno brodovje dobilo v letal-tvu nasprotnika, s katerim se mora resno računati, s čimer pa ni rečeno, da je brodovje postalo nepotrebno.
IZato so novograjtne bojne ladje n »nogo močnejše kakor doslej. Tako imajo nove ameriške vojne ladje, ki so sedaj v gradnji, že po 50 protiletalskih topov različnih kalibrov. Admiral Gadow se pridružuje v svoji končni sodbi ameiiškini strokovnjakom, ki pravijo, da Lmajo vojne ladje v letalih in v podnlornicali hude nasprotnike na odprtih oceanih, pa je važnost velikih vojnih ladij še neizpodbitna.
Pismono'Ia obdolžen umora
34letni pismonoša Geo. R. Smith v Missolula, Mont., je bil tako zlx»gan, ker je izgubil tožbo zaradi nekega konja, da je ustrelil tri moške, ki so se približali njegovi samotni hiši. Smith, ki . je sani nevarno ranjen, je izjavil v bolnišnici, da so moški prvi začeli streljati nanj.
SIVALKE —
na moških klobukih na male stroje dobe delo pri:
GOOD VALUE HAT CO. in West 4th Street, New York City. — 3rd floor.
3—17,18.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f A l l Nations
(V angleškem jeziku) ? RECEPTI VSEH NARODOV »
Stane samo $2.—
Knjiga je trdo vezana in ima 621 stran^^tl
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
*	' i	< r
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izve&bafi in iitripolnfti.
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
Wast l£th Street,	New York, N.,YC


aii nikdar zadovoljen in nem homa kiika. Toda, če prav pre mislil n o, je njegova kikari ja u pravičena.
— Depresije je že davno ko nec, — mi je rekel, — nikakoi pa ni konec njenih posle<lie Ali se Š<» spomuiš, kakšne pre glavice nam delali pre<l še stimi ali sedmimi leti zaostan kar jiZdaj jih, h vala bogu, n več, hi naročniki še preeej re dno obnavljajo naročnino. Za vedli se odgovornosti, ki ji imajo napram listu in so naposled vendarle m ideli, da Jjn dje, ki list pišejo, >tavijo, ti?v kajo in izdajajo, ne morejo o<l zraka živeti. Kne navade, ki j.-bila začasa depresije posledica razmer, se pa ne morejo odvaditi. S tem mislim obnavljanje naročnine v obrokih. Kakšnih dvajset odstotkov jih je, ki naenkrat plačajo za celo leto; trideset odstotkov jih plača za pol leta; -o pa tudi nekateri, ki pa pošiljajo po dolarju in nekateri -amo y>o |>ol dolarja. Koliko sitnosti, potov in stroškov v i pri ha mi I i sebi i n kol iko dela meni, če bi poslali že vsaj za pol leta naenkrat. Dobro bi bilo, da bi jim to povedal, pa ne verjamem, če bo kaj j zaleglo.
i — Kako bi ne zaleglo, — sem j mu odvrnil, — nasi ljudje za vse dovzetni, samo pojasniti in dopovedati jim je treba.
In zato sem sklenil, napisati sledeče :
List ti ugaja, ker če hi ti ugajal, bi ne bil nam j naročen in bi ga ne bral. V ameriškem gospodarskem življenju ni bilo še nikdar take živahnosti kot je bila lani in letos in bo še najmanj pet ali šest let. Delavci ni^o že eelo desetletje tako stanovitno delali kakor sedaj. Starostna meja je padla. Xi še dolgo tega, ko so se poti jet ni ki z vsemi štirimi otepali petdeset in šestdeset letnikov, dočim jim zdaj odpirajo vrata na s teža j. Z.a^lužek seveda ni tak, kakršen bi moral biti. toda za silo že gre, in so silno redki slučaji, kjer bi olrvcljal izgovor: — Pošljem en dolar za naročnino, ker mi več re< ni mogoče.
Toda naročniki so se tako navadili, in pošiljajo po dolarju. Izdajanje lista je zvezano z velikimi stroški, in je največkrat treba šteti naenkrat stotake. Stotak se pa tako hitro ne nabere po dolarjih ali poldolarjih.
In če plačuješ po dolarju, moraš na leto šestkrat plačati. Ti imaš šest potov, šestkrat stroške za money order, upravnik mora šestkrat vpisati tvojo pošilja te v in stavec mora na naslovnem listu šestkrat popraviti mesec in dan.
Ali ni to zamuda časa, ali niiso to situo*ti, ki bi se jim z enkratno ali dvakratno pošilja-t vi jo lahko izognil, ako ti je mogoče.
Povsem resno te prosim, prijatelj, začni obnavljati naročji i no že vsaj v dveh obrokih, če že ne moreš vsega naenkrat, poslati.
Seveda »jo izjeme tudi v tem slučaju, zlasti, če komu razmere ne dovolijo poslati naenkrat večjega zneska.
Listu boš storii veliko uslugo, ker bo upravrf mogla razpolagati z večjimi Vsotami naenkrat.
Pozna se namreč, če jo velik račun naenkrat plačan ne pa v petih ali desetih obrokih.
Le brez skifr>i bori i, list se ti bo že oddolžil z zanimivim čti-vom in tudi jaz ti bom z večjim veseljem pravil take, da boš ž njimi zadovoljen.
C A « HX«ODI"-!teW Yort -
Monday, March 17, 1941
YSTANO VII JIN L.
C. eOXRAO:
• I Sin 4. avgusta je bilo u>tre-Ijftiili 14 zarotnikov na vzhodnimi dvorišču palačo Tonto. (Vsarica jo stoječ pri visokem oknu, gledala /.a s rebrno he lim nblakoitt smodnikovega diuta, k i se je počasi dvigal iz >t riiie-go, mrtvega dvoii^encga rova v jutranje nebo. .
Fernando je stal pri cesarici in je molče strmel navzdol na dvorišče, ki se j«' v-e Modo iiNotalo v dan. Ko so »e vrata za njim zaprla, je bilo cesarici tako piBsčcjbim. začutila j«*, ko da bi jo bil kdo pahnil v brezno sau*>1«' in mrzlotf. Bodi. da je bil tako ali tako, zdaj je zopet spiznala v njem vse tiste skrivnostne, temne :n nepričakovane nagon«1. FVi padal je tistim grenkim ljudem, ki so prav rojeni za to, da živijo v« dno v nekakšni zunanji na-l»eto-ti kot vladarji ali pa zlo-eimi. Bil je človek njene vrste, kakršnih ni hnš veliko na lem .svetu in jih zla«ti ni bilo v Cartageru, v deželi gladkih zvijačnih k a hal je rov.
1'ozifci j»o|iolitn«» j«* cesarica sedela v naslanjaču i<n brala. Nenadoma je zaslišala za seboj korake, ki bi jih povsod na xvetu in ob vsaki uri takoj spoznala. Začutila je pritisk njegove loke na rami. .
"Torej v rodu," je dejal, "nocoj <»h troV
"Pro-im — nikari. Doktor Mezzatini niti je zadnjič povedal, da mi*rjc največ ljudi med tretjo in četi to uro ponoči. To jo huda ura in zmeraj bi morala na 1o misliti."
V njegovih očeh se je nekaj si rcmeniio.
Xasnlehnil se jo.
•♦'Torej to prosim," jo povzela ona, "opoldnoči.''
Huda noč
"^Rakor ukaže Vaše Veličanstvo."
Njegove besede in.njegov i>o-klon so bili porogljivi in malce spogledljivi: to je bila mešanica. ki je je bil zmožen samo on. .
Ko ga pa o ]K>lnoči ni bilo. si je morala cesarica priznati, da je prav za prav pričakovala, da ga no bo. Saj jo bil tak človek, tla se je navidezno vdal, a je hkrati trmoglavo storil po *voje, ko da bi njegovo /iv j«mjo zaviselo od tega. Da bi se ce-al ica raztrosi a. jo bila namenjena iti v knjižnico po kako knjigo. Stara knjižnica prr jo bila v tistem delu palače, kjer zdaj ni nihče bival. Ko se je cesarici, hode«" ozkem vnanjom stopnišču proti dvore ni« zazdelo, da sli«i neko glaive. si je mislila, da *o moti. T.wla potoni .je videla v»e. Kjer^ je visol zlati loston«c. so bilo zamreženo odprtine. Co se jo na kolenih sklonila naprej, je videla spodaj viseti ostniec in skozi blestieo s ekristalno steklo jo spoznala v globini »Korane lnč navadnih latern. Zaslišala jo tudi glasove, ki so grontko odmevali po praznini visoko, lazsožno dvorane. Sa-n*a sobi so jo čudila, da je bila tako mirna in da jo začela celo šteti osebo. Ena in dvaj-et jih jo bilo s Fern and on i vred in skonca mi-ze jo sedel Vim cente Zamoia sam, ki ga je lovilo ve"- polkov vojakov "m na stotine detektivov po vsem (Pitagoru, a zdaj jo sedel kar potrt v sanii palači Toni o.
(Fernando se jo zloknil nazaj v naslonjaču in je prikimal.
"Ali je to častihlepje, kar g!i navdaja?" je eosarica sa-,iiio s«{hc vprašala. <\-u«tihle-
Skrivnost skrinjice Lukrecije ? -Boi^ije-
Xa bogatih gostijah srednjo-.kleti njegovega doma. Slnžin-vo.ške lepotice Lukrecije Borgi- čad ni vedela povedati nič do-je ki jo obkrožit jo že prave lo-| ločnega, le mladi upravitelj gende, nrhce izmed gostov .nil Jan Komlo je trdil, da sta so
pje — ta beseda ji jo bila ma-lionta kot ključ za vse. V strašnem, nad vsemi prepadi » isočem in kakor grom dome-či ni trenutku, ki so postalo v njem vse stvari prosojne iu se
bil varen svojega življenja. Pogosto se je »godilo — kar menda ni le legenda — da je kneginja Luk reci ja v>tala izza nVize ter z nfirnim glasom sino-joč povedala: 44 Gospodje, zastrupljeni stol" To pa ni bila šala, tenfveč vselej resnica.
Kje si je Lukrecija Borgija pridobila tako temeljito Tin a nje o strupih, zgodovinarji še niso
je dozdevalo, ko da je razkrita i mogli pojasniti. Poznala je tu-
vsa njena notranjost. je cesa-
di recept sstrnpa, ki jo ueinko-
rica v duhu zagledala samo val išelo po dveh m -ccih. Kdoi sobo, kako sedi za tisto mizo l ie užil strup, je umrl točno v tik Fernanda in je ,na strani I določenem času po več tednih,
Zalilo re.
Xjen sklep je bil -t or jen. Izvedla ga jo s hitro natančnostjo. kakršna ji jo bila v stiski zmeraj v pomoč. S|H)imii-a so je lutko, ki je bila skoraj tako'velika kot ona. in s katero se jo v otroških lotih igrala. (V jo je položila |»ostrani. -o bili vidni samo njeni la-je. vso drugo je bilo pokrito z rjuho. Spričo brleče nočne lučko je bila ta j .. prevaraipopolna. Oe-aiica sama pa se jo skrila za t« žko. do tal segajoč o zaveso pri oknu. Dolgo jo čakala. Vrata so so odprla — no veliko, saj je bil Fernando jako vitek. Z naglo kretnjo jo odrini! zaveso. Cesarica jo videla njrgov ozki hrbet kakor skozi tenčieo, in jiato kako so jo sklonil, kako jo iz-
zakonca večer pred Tasnadv-jevo smrtjo hudo sporekla in da je videl skozi okno v rokah gospe pištolo. .
Tatsnaidvjeva je pri zaslišanju stalno tajila, da bi umorila svojega moža, čeprav so jo zelo uničili. Pri konfrontaciji z upraviteljem Konvlojem "y. Komlo vztrajal pri svoji izpovedi. Ko ni bilo že več nobenega upanja na rešitev, se je Mia<lža:ka spomnila, da bi ji lahko pomagal ruski car. Skrivaj je poslala svojemu zivo-t« -nru vrtnarju Slovaku pismo in ga /prosila, naj bi odpotoval takoj v Rusijo k farnemu carju ter se zavze! za njeno rešitev. S seboj naj bj vzel tirstau. ki ga ji je car podaril. Stari vrt ! nar se pa ni upal odpraviti na dolgo potovanje, zato j«- sam j napisal v imenu Madžarko do-:pi- v svoji nsriteriuščiiii in ga
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO		in ITALIJO
100 DIN ..	............ % 2.00	
200 DIN. „	---------- S 345	
300 DIN. ..	...__________ f 5.75	
300 DIN. ..	----------- $ 9.00	V DINARJIH
1000 DIN. ..	-------------- $17.50	
2000 DIN. ..	-------------- $34.00	
5000 DIN		
V LIRAH
50	LIR
10«	UR
200	LIR
300	LIR
500	LIR 1000 2000
LIR LIR
$ 2.85 $ 4.85 $ 9.20 $13.50 $21.75 $43.00 $85.00
no da bi medtem čutil kak&tio težavo. L<ukreoija Borgija je vzela s sol»oj skiivnost teira stru|Mi. Zato so posvečali še posrtbno pozornost njeni mtili
m-ediein^ki -'krinjici. bogato o-
k. ... i • ,ii;m s«* i»;i ■■ ■ x ii|»i<i ihim«<i» m imi ra-seiu z umetniškimi okraski. T , '	. 4
______Llftlnn ............ m -/.I'll In ^tllll >
Ta srkinjica s 1(¥) predalčki, ji služila svojča- za shrambo Lu Ikrocijinrlt stnipov.
|s prstanom vred poslal po svo sKaj se je zgodilo > to skrili-1jem sinu v Rusijo. jico v -rednjem veki:, nihče ne ve. Sole v tem stoletju s<
i
vila na pozorisču zgotlovine. ko j so jo bol jševik'. prodali med za-1
Tn to je tudi s)ioročil zapr-
....	^	,	ti gospodarici, ki se je poča-i
skrinjica zopet nenadno poja-L ,,	- i
puščino carja Xikolaja. Kupil jo je ameriški zbiratelj dolin Polacliek za 7f»00 dolarjev. Od njega je skrinjico lani kupila čudaška Ameiičanka Cliarlotte Week za 1'2.0()0 dolarjev. Ko
tognil de-nieo, ki jo v njej dr- ......	.... , ,
žal leskih.!.™ so hndalce.	K. skr^.,,00 to.^lj.lo os oda-
::
:: H
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
Y7~	1	"1	:: ZA LETO ::
Koledar 1941
Pestri zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pitja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . • Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
"O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
-'i
sarica jo planila kar v sredo temnega, ndočo žarečegn pekla: njena stara, s srebrom o-kovana pištola jo stori ia svojo dol/no-1. Sprejmi tale poljub od mene," jo mirno spregovorila. .
Šc ti<to noč so bili na povelje cesarico obsojeni Za mora in devetnajst drugih zarotnikov na snr t. Ko so bili oh souč-110111 vzhodn na dvorišču palačo Ton t o ustreljeni, j« cesarica. stoječ /nepremično pri oknu. gledala izvršitev ob-odbe.
la, jo našla tajni predalček, ki pa ga ni -znala odpreti. Zato je poklicala strokovnjaka, ki jo predalček previdno odprl. V njen* jo bil dragocen prstan, zavit v košček papirja. V začetku je strokovnjak mislil, da je bil prstan Lifckrooij Borgije pozneje pa jo, ko so razgone-tili besedilo na priloženem papirju. izkazalo, da jo prstan v avozi s čudovitim ljubezenskim romanom. .
v noto lahko puAUetc t mn*mk*b po 2 ol I era te, te prebirate v ZdraSenlh drlavak.
i Koledar za 1. 1941, Veli-Blaznikova Fratika za l. 1941, in Priročni Al*
ka
las (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1

KAKO SI JE AIhTEHIN PRIBORIL ŽIVLJENJE.
Znani šahovski mojster Aljo-hin, ki je, kakor izvemo, po-fiancozen Bclorus. opisuje v nikem nemškem listu, ki izhaja v zasedeni Franciji sledeče:
l>il sem v carski armadi kapitan. Ko so prišli na. oblast boljsovi'ki, so me v Ode-i aretirali kot bivšega častnika in člana stare plemiške .rodbine. Ko so jiw odpeljali v jičo, so mi sporočili, da jo Troeki o<l-re<lil, naj me ustrele. Bil sem skrajno obupan, ter sem luslil po ^voji celici gori in doli, razmišljajoč, ali in kako bi so mogel rešiti. Par dni tpo tem -oni slišal pred svojo celico korake in šum glasov. Prepričan, da jo pri.tšlu nkoja zadnja ura, sem že videl v duhu, kako stojim pred eksekueijfikim oddelkom. Vrata se od pro in prikažejo se štirje policisti. Za njimi jo bil peti. ki sem ga pa precej spoznal jpo fotografiji. Bil je ljud-riki komisar Troeki. "Kapitan Aljeliiti," ni'i je dejal eden od policajev, "tovariš Troeki "bi hotel s tel>oj igrati partijo šaha.". Xato jo položil na malo mizico pred oknom mojo celico (šahovsko desko. Vedel sem že dalje časa, da ima Troeki zelo rad šah in da je med vojsko na Dunaju, v Berlinu, Zuriehu in Londonu Igral celo noči Sah. Medtem ko so postavljali figure, je Troeki nepremično stal in me ogledoval. Nato se je v-edel k moini in kc sem ga vprašal, ali želi bele ali črne figure, mi je uiolče »pokazal', da prepušča izbero meni. Odločil sem se za bele in tako so je začela najbolj zanimiva partija v mojem življenju.
Sicer se nisem, niti en hip med igro zmedel, čutil pa fipm, da od nje zavisi, ali ostanem živ ali ne. .Yedel pa ni-
r>! agoceni prstan je bil nekoč last ruskega carja Ale-ksandra I., a besedilo na priloženem papirju je bilo napisano slovaški. To ie bil dopi- lope Madžarko, ki je prosila carja za milost. Bogata Američanka ni varčevala z dolarji, da bi u-gotovila podrobnosti, v kakšni zvezi ie bil prstan z dopisoiu. Raai*skovan.je Američanke ni-bilo zaman, -saj so odkri i iz-iedino zanimivo epizodo iz življenja carja Aleksandra 1.
Aleksander I. je bi! zelo lep mož. Udeležil se jo dunajskega kongresa, ki so ga sklicale velesile po Napoleonovem porazu. Na po vrat k u z Bhinaja jo prenočeval a- palači Madžara Tomaža Tasnadvja. Mikavna gostiteljica je tako očarala carja, da so jo v trenutku zaljufbil v njo in zaradi tega odložil za nekaj časa nadalje- j vanje svojega potovanja. Ob slovesu >ta bila oba na živo in mrtve zaljubljena drug v drugega in v dokaz svojo ljubezni jo car daroval lopi Madžarki svoj dragocen prstan. Hkrati jo dejal, da ji bo vedno odprta pot k njemu, če bo kdaj jiotre-bovala kakšno pomoč
(Leto dni potem so našli Tomaža Tasnadvja umorjenega v
ze v*lajn 'a v svojo usodo. Sodišče jo je obsodilo na smrt. Samo. da bi zavlekla izvršit'v smrtne obsodbo, je navidez odlagala priznanje umora, t'as je hitro .mineval in preiskovalni organi so brez njenega priznanja predlagali sodišču, naj jo oH-odi na smrt. Zadnji dnevi prod izvršitvijo smrtne kazni so je Tasnadvjeva že odpovedala upanju na rešitev. Noč pred usmrtitvijo jo preživela broiz spanja in več čas je premišljevala, čnmu je upravitelj Komlo bil tako nerazpolo-ž' n proti nji, ko je bila vendar <lo vsoh sivo jih služabnikov vedno dobra. Zjutraj jo prišel k obsojenki duhovnik, da bi jo pripravil na smrt. Co<z nekaj ur so jo pa nenadno poklicali pred ,-odišče. Mislila je. da sodnik hoče sli<šati prod u-smrtitvijo njeno priznanje. To-jln sodnik ji je s slovesnim glasom prečita! dorns eosar-ke pisarne, da jo cesar Farne o-prošča in ukazuje, da jo takoj
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več ča.-a. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v fcvropi ni mogofe v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v UOI.AIUIII, temveč bmw v dinarjih oz. lirah. Islu velja tudi za v^e druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : ::
216 West 18th Street, New York

uanust ičm.
Rimski cesar je 1. :>j:i oženil
.Justini:.ti l.
ljubo-untno-ti — malega jaabe-Mož ji očita- da žena
carja.
ciiku^ko ple- skrbi za tega p>a mnogo bolj, sal ko. Cisar se je zagledal v kakor zanj. In pri-pel je lirtuž, njo in takoj se je vnelo njegovo j ki se pritožuje, da ima njego-srce. Njegovi -vetovalci so um j va žena rajši kanarčka kakor zaman prigovarjali, naj opusti |njega. Druga žena pa se zo.pet
svojo namero. In tako jo postala hči potujočega cirkuškega
pritožuje, da se je njen zakon razbil zaradi klavirja, češ, da
artista Theodora, žena najmo-mož poseda pri klavirju cele goč.nejšega vladarja tedanje dneve, za zakonsko življenje
dol H'. .
Angleški kralj Henrik VIII. je imel šest žen in l^med teh so
pa nima časa.
Nešteto podobnih primerov j poznajo v tej kliniki za zdrav-
bilo štiri meščanskega poreklaJ ijenje ljubosumnosti. Upravi-Samo po žilah njegovo prvo že- \ tel j zavoda jo zadovoljen z dene se je pretakala plemiška |lovanjem iu uspehi. Sklicuje
kri. Ta zakon pa ni bil srečen. Henrik VIII. se je hotel ločiti od nje, papež pa tega ni hotel dovoliti, in posledica tega je Vlila, da -o je Anglija ločila od katoliške cerkve. Za tem se je poročil z dvorno damo Ano Bo-
se že na cele kupe dopisov s priznanji zakoncev, da jim je na-ve t. ki so ga prejeli na kliniki. pomagal ter da so ozdravljeni od ijulHKiuiinotsi. l'e je to res. dola ta klinika v rfsniei največje čudeže, kajti ljubo-
levnovo, s katero je živel nekaj 'sumiliega človeka doslej ni molet v zakonu. Potem se je pa gol niliee povsem prepričati, tretjič oženil. Svojo drugo že-1 najsi je počel karkoli.
no jo obdolžil nezvestobe in jo>_
dal obsoditi na smrt. Njegova tretja žena je bila Johanna
osvobodo. Ž "uveli o izčrpana Ta-. Sevmourova, četrta Ana Cleve-snadvjeva jo od radosti omod- jeva. peta pa Katarina Parto-lela. Pozneje je zvedela, da jo va.
bila poiuiloščt na po posredova- 'Mobrih 21 M) let je tega. ko j< nju carja Aleksandra ki v ros- j postala iz navadnega kmečke-nici ni jiozabii nanjo.
sem, ali mi bo Troeki oprostil, če zmagam jaz, ali če zmaga on. Zato sem večkrat dal njemu možnost, da me prekosi. On ms je pogledal, ni pa rekel ničesar. Nato sem si dejal, da je neumno, če premišljam, kako in kaj, ampak sem1 igral tako, kakor je zahteval položaj, oziroma, kakor da b'i imel pred seboj nasprotnika, od katerega sem doslej še vsakega premagal. In sem zmagal. T rook i me je pozdravil in odšel. Drugega jutra so mi prinesli v celico dokument s podpisom Trockoga. Bil sem prost in sem lahko takoj zapustil Rusijo.
iPozneje so jo spet poročila, ljudje pa niso verovali v njeno nedolžnost, čeprav je bila po-^ miloščena. Komlo. bivši upravitelj Tasnadvja je na smrtni postelji priznal.! da je umoril Tasnadvja in obdolžil umora njegovo ženo zato. da bi ne bil osumljen sam. Vos -ta roman je skrival dolga leta v skritem predalu -ki in jico Lukrecije Borgije. .
VLADARJI. KI SO POSLUŠALI SVOJE SRCE. .
Kraljevske rodbine imajo zelo stroga pravila po katerih je njihovo življenje točno urejeno in razporejeno. Ene ta kili temeljnih pravil je, da se smejo člani vladarskih rodbin poročiti samo s člani drugih cesar-dkiOi ali kraljevskih rodbin.
Vendar pa pozna zgodovina mnogo prilike rov, da poedini vladarji niso upoštevali strogih predpisov in so se oženili s hčerami preprostih starsev. Taki zakoni so imenujejo mor-
ga dekli la Katarine Aleksejev-ne najprej ruska carica, potem ;pa tudi
Rojake prosimo, k o ppttjtjo naročnino, da' ae poslužujejo — UNITED pTAfES , odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
vladarica Katarina.
(Tudi Habsburžani so -trogo pazili, da je bil vsak novi član njihovega rodu plendiško ki vi. Lota 1.W so je pa nadvojvoda Ferdinand kljub temu poročil s hčerko bogatega trgovca Filipino "VVellcrjevo. Njegov oče Ferdinand 1. j«* dolgo prikrival sinovo zakonsko zvezo, da bi sin ne izgubil dednih pravic do prestola. Mnogi se Še sponi jajo afere nadvojvode Johana Salvatorja, ki >e je bil zaljubil v le]>otico i/, meščanskih krogov. Ker cesar Franc Jožef ni liotel dati dovoljenja za ta zakon, je odložil nadvojvoda svoj naslov in sprejel ime Ortli. O-žonil so jo s svojo izvoljenko in odpotoval ž njo na ženitovanj-sko potovajnje. po morju, kjer je broz s'fdu izginil.
KNJIGE
SLAVNEGA RUSKEGA PISATELJA
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski 265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično op;sai igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po.-kuša na vae mogoče • n načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda sirast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
KLINIKA ZA ZDRAVLJENJE LJUBOSUMNIH.
V zapadni četrt i Dunaja stoji <dom, ki ima nad svojim vhodom napis: Eifersueht ist ei.ne Leiderschaft, welche mit Eifer such t, was Leideu scliaft (Lju-bosumliost je strast, ki vneto iiSee, kar povzroča trpljenje). V tem domu je klinika za zdravljenje ljubosumnosti. Ustanovil jo je znameniti dunajski psiholog.
lTa klinika «e je zelo dobro obnesla in je rewila mnoge, že skoraj povisem skrhano zakone. Kdo .prihaja vanjo Vidimo bledo damo -srednjih let, ki je s seboj prinesla vzrok moževe
Idiot
Spisal F. M. Do8tojevaki TRI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel še ▼ najbolj rani mladosti nagneoja k nenormalnostim. Opis je hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.$5
Poštnino plačamo mi.
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Str«*, New York, N. T.
GLAS H A B O D I" — New Yorl
Monday, March 17, 1941
ViTXNOVC JEN L. 181
- .. -i'iM.	B;fflBi3sr;idutnn! BKWEUBRIIS;
:—: ROMAN :—: Francoski spisal: CHAM PO L. — Preložil: LEVSTIK. |
rt'. mu .......................i m-i3Q iiiriiiiiiiir oinm mirni nimriir—.......~.........".........
Delavski pregled
SOEELOVANJE MED DELAVCI IN DELODAJALCI.
Hlilman je pozval ole skupini k sodelovanju, da bo mogoče pospešiti zaposlenje in produkcijo. — Regulacija industrije mehkega premoga.
Xarodnoobrambmi
komisija jo prevaža delavce in delodajalce v vseh industrijah, prav poseilnio pa v ladjedelniški. k tesnejšemu sodelovanju. To je baje m obhodno potrebno -za stabilizacijo zaposlenja in produkcije.
Sidney Hi lamin. čl ar. narod-noobrambne komisije in ravnatelj produkcijske uprave, je rekel ča> nikar jem. da -o bili de-lavci in dcl-odajalci pozvaini. Sporazumeti se gh de temelj-nih plačilnih tarifov. ter vpo-števat: vse predpise glede šfrajkov in izpitij.
•Po mnenju ameriškega no-tranjetra tajnika Ickesa mora biti ameriška industrija mehkega pn.nioga >e dve leti re-imlirana ter se mora zadovoljiti »z ugotovitvijo minimalnih cen. Edinole na ta način Im mogoč^ izpričati usp**<rr>*t zveznih |K>stav ter zajamčiti v-ako podeljeno ji naročilo.
Poleg potrebnega števila aiv-totiboliilov bodo mogle avtne tovarne že prihodnjo leto izdelati Tckordno množino raznih drngi-h vojnih potrebščin.
Te dni je bila v Corpus Christ i. Tew. dovršena velika po-
pilotov. Postaja je veljala 44 milijonov dolarjev. V nji bi mogoče vsako leto izvežbati 3600 pilotov. .
NOVE STAVKE IN NOVA POGAJANJA.
Lady Eleanor j.' tesnobno umolknila. Nato je nadaljevala: "Nesreia! Al? je bila sploh ne reča ? Nekega dne. ko je bil > Toiinži m Ei ' ngtor.om na lovu. se je izprozi'a njegova p.jšk« — in st.el ga je zadel — v obraz. Bana je bila smrt-i!*». kakor so mislili izprva — kakor je lmcrd i nekdo računal, toda zapu-tila je sledove.'
1 Lady Eleanor i«- g« vo* r!a nnglo; sedaj se ji je mudilo, da dokonča to svoje pi l;m»\edovan ;e.
'•Lahko bi bilo :e huje tKlepel ni — in tudi ni poj>olno-uit ska žen. In spleii. ktu je inošken^u lepota * Vendar je l»ilo njegovo življen.e od tistih dob uničeno. Kakor jaz, je tadi mo| mu zelo ponosni m rahločuten. Ni se mogtl vdati v svoje gorje, pivna> ui zalivih pogledov radovednosti in •>(' pokazati v svojci,i sedanjem stanju tistim, ki so ga nekdaj poznali. Tako 1« p je bil. tako sijajen, tako sn čen. In zdaj . . Zamolklo je vzdiiinila in nadaljevala.
"Zdaj živi tukaj, ločen od sveta, skrivajoč se prer redkimi tujci, ki pridejo ]»ie^o iašega praga, včn-ih celo pred služabniki, kakor j«*tn;k. kakor Parii - on, o?i. o mt i Bog — in to traja ž> n alo«! ne tn leta. Sesiimlvajset let iiioi j«- bilo, ko >e je z roilila ta nesreča: zdaj j«' star devetindvajset let — in jaz sem -i m »ra a .eči d i ga boni vedno gledala tako tr]»eče-in da bo po moji Hiirti, ko ostane sani, tnpei še Iwtlj; ničesar ni-eni m«>'!;, Moriti, da ga potolažim. njeira, svojega edinca. <*dinn. kar mi j,' milega na svetu. Kotila sem ura. naj se oženi. 1* i svojem imenu in >vojen» pren»oženju bi še lahko izbiral — Joda «n ni hot« I. Zavračal je v-c moje piegovarjanje in mi pravil ve«ino in ve 'no, da um je misel na zakon zoprna, do tistega din . ko mu > bilo dano. da je skrivaj, ne da bi vi opazili, videl vaš obraz in sliš..l govorico, ki se je glasila iz vaših ii*l. Ali ste zbudi i v njem spomin na lodbino s\o joga očeta, na dom.»vino njegovih dedov! Sin -vojega očeta je. njegova \zgoja je bila fran<'»>ka. On je Praneoz! — Kakšna skrivnostna ' privlačna sila j«' priklenila njegov«, srce na vas. katero [staja za veŽbanje mornariških <;<iito strune njcgo* e du>e ste zbudili? To >«• ne da povabiti n kar j«> irot »vega. j" 1o, da va- ljubi Ribani do blazno-1 i."
Lad v Eleanor j« za trenotek |»očakala. nadejajo se odgo-vota ali vsaj bc-eite i/. Siauoninih ust ko pa je deklica ostala nema rn brezčetna v svoji osuplosti, je nadaljevala:
**Ali ne r&zimctc ? Ljubi vas! Vi edini imate oblast, Ja položite teme'j : reči njegovega življenja. Postanite njegova /» na to ii v>\ če »ar vas prosim. Mislim, da vam bo-'»(' težko privoliti. S - ganiti vas nto'a tolika ijubeoen, in gotovo -te pa vi'." resni in razumtni. da bi v vaših očeh tmilostna !«vesna na pa. k a mozla prit: v po* te v, nasproti neprecenljivim uuodtio-tint, ki jih iit*di takšen zakon, zlasti v vašem položaju.7 Lady Eleanor j" govo' ila brrzprizivno. ne kakor odvetnik ki '.aiMiviirja. temv < k a'.; or sodnik ki oznanja so<lil»o, in ta smola gotovost je pribf da nevo jo, nakopičeno v Simoni do vrha; 5nlaj št*le ji j«* poštah jasno, kako čudna, neverjetna in vendai r< .-nična je ]»oniidba. s kat 10 se je teia drznila obrniti na njo. *'Teta." je reka potu sno, "na prodaj nisem. Ne da bi trenila z obrvmi, je starka odgovorila: *"l*a -te živeli ta koliko dalje, bi vedeli, da je v-e na pro-(♦r'.i, ako s« ponuja pia\a tena. Vi pa cenit« svoje neprestano rahlečutje 1m»Ij, nego čast in življenje svojih starišev."
iS mona. ki j<* i»ila >torila že prvi korak proti vratom,	j
obstala v bridki zav«-t< svoje odvisnosti, in vzkliknila jez.no:J'
"•To, kar iui pravite, je gnu-no, in v tem eliaem bi lahko vid« la vzrok, da zaničujem vašega F:na!" *'Da zaničujete mojega sina!"
Lady Eleanor s.-4 j< niahonm vzravnala in s tihim, prese-kanim glasom, ki j" bil iziazovit?jši o<l krika, je dejala:
''Ako ziini'*njetat v i mojega sina. |x»4em zaničujem jaz va-•"« roditelje. Ako vam dooro de, da uhijete Rihardovo srce, prav tako. naj gresta aš oče in mati umirati na podstrešje, naj zablodita b-at in sestra v revščino aii celo -ramo t o. Malo mi je do tega! To bo krivda vaše grde brezumnosti in vaše nepopisne krutosti, kajti to, daanož žensko ljubi, ona pa ga nc poena. Še ni vzrok, da bi ga pahnila od sebe."
Ko se je njeno prvotno razburjenje poleglo, je Simona že obžalovala svoj ne-pumeti.i izbruh, in z n^anj nevoHnim glase m je vprašala: :
'•Ali bi ne bilo treba j re»lvsem, da n^ -seznanite ž.njim?" "Spoznali ga IknI« te." je rekla ladv Eleanor s hladno iionijo, "kadai ga boste sprejeli." Nato se je nekoliko raz vel a.
"Ali pričakujete, da bom ;zpot>a\ila Piharda vašemu izptaševanju in oltrtavljanju. ki b« mu bilo spričo njegovega položaja prava pravcata nvuka.* Ničesar vam nisem prikrivala, kar se m joga t i.-o, prisegam vam, in to. kar veste, je dovolj, da si? lahko odločite."
Simoni se ta nova blazna zahteva niti trenotek ni zdela sprejemljiva; njena nevol:a je privrela do vrha.
"Moj sklep je stoi ien." dodala. - "Odklanjam."
"Ikubro, draga criToja. Svobodni ste."
zmanjševati produkcije, in bodo to zahtevo odgodili za na-daljni dve ieti. Plača jim- pa m.ara biti povišana. V tej svoji zahtevi >o neomajni.
Pri pogajanjih zastopa pre-nvogovne bo: a ne Ezra Ho na. podpredsednik Ohio C(»al Assocition, dočim je ofi-ciolni zastopnik 430 tisoč premoga rje v Thomas F. Kennedy, tajnik United .Mine Workers. Glavna sila za prmiogarji je seveda John L. Lewis,, s katerim -e vsi v političnem pogledu sicer ne strinjajo, dočim mu v delavskih zadevah neomajno zaupajo.
{Konferenca sr je začela v to-ruk in bo najbrže trajala več tednov.
Bethlehem Steel Co. je prekršila pogodbo, ker se noče pogajati z delavci. — Premolar ji zaenkrat še ne bodo zahtevali 30-urne ga delovnega tedna. — Stavka pri gradnji imunicijske tovarne.	*
Delavci ene najvažnejših tovarn v doze i, ki ima velika vojna na ločila, so zapet zapre-tili s stavko. Pred dobrima dvoma tednoma je produkcijska uprava a* Washington« uravnala >tavko v B tlilehean tovarni v Lackawaima, "v'*jN. V. Dosežen je bil le splošen sporazum, glede podrobnosti je !»ilo pa rečeno, da jih bodo določili zastopniki delavcev Ln dru£l»o.
Za četrtek zvečer je sklical otibor zsi organiziranje jeklar-jov (CIO) v Lackawanna važno deiav^ko zborovanje. Ob tej priliki se bodo delavci do-.govorili- kakšno stališče naj zavzenuijo napram družbi-, ki se ž njimi noče pogajati. linijski voditelji namreč naprosili družbo, naj potom svojih zastopnikov razpravlja ž njimi glede nekaterih protožb. Družba se noče pogajati, kar je po zatrdilu unijskih uradnikov kršenje slenjene ]K>godbe.
Pri gradnji velike municijske tovarne v St. Louis, Mo., je za-stavkalr i20 zidarjev, članov A me? is!".' delavske federacije. Ozadje stavke je zelo značilno. Vlada je namreč odredila, da snvejo v bližino tovarne edinole osrlbe, ki tam zaposlene. A' to s vrli o se mora vsakdo izpričati
lavci imajo te izkaznice, nimajo jih pa delavski, oziroma linijski voditelji, vsled česar ne smeio v b'izino. Starkarji zahtevajo <la bo tudi delavskim voditeljem dovoljen do-top do tovarne.
jev, ki jih rabijo v radio industriji, poleg tega pa izdeluje tudi eksperimenta.na naročila za narodni obraanlbni pro-grant. Meti uslužbenci je približno 60 odstotkov mladih de-Van klet.	f
Stališče korporacije je pojasnil njen blagajnik Blue-kranfcz:
/"Naše podjetje je v vseh o-zirih konkurenčno in če hoče tudi vprihodnje taJ^o ostati, nikakor ne more ugoditi vsem zahtevani unije. Ugotovila linije niso točna, toda mi se zaradi tega ne bonao prej\-ali. Drugega nr morem reči, kot da nekateri ljudje raje štrajfkajo kakor delajo. Mi smo pripravljeni vsak dan začeti pogajanja."
Policija poroča, da vlada pred tovarno mir. dasi je pred njo -vsepolno piketov.
do imeli delavci priliko razmišljati o družbinih protipredlo-giih. Delavci zahtevajo poleg povišanja plače in closed shop še več. drugih ugodnosti.
(Družba ima nad dva tisoč u-s.uabe icev, med katerinri jih je 95 odstotkom članov OIO.
Pri Thomas A. Edivon In-dueMes sta a ni tad a in mornarica naročili za milijon dolarjev električnih instrumentov.
BALIŠ MLADIH JAPONK PRED 50 LETI.
K/lor dandanes vidi slike' ml&drh Japonk. ki se ukvrajajo s športom, delajo v tvornicah,;
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesnii za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 \V. 1811. Street, New York, N. 1.
navijanje las in razne dišave z;
v vodo za umivanje. V poseb
ni torbici so bilo lepe velik«
,	. ., . ;lasnice„ v posebni skrinjici pa
m pinarnah, se učijo jezikov in doma<,a lt,karn da]j, t ^
hodijo na unavenzo, m k, so ze so Arinjicil ^jtom*. Dekle i, zavrgle sanda.e in kimono, ne boljL;0 (Iružine •
PROTI STAVKAM V OBRAMBNI INDUSTRIJI.
Izvršilni odbor International Association of Machinists A PL
"posebno" izkaznico! De- v ^Vashiogtonu izdelal program za preprečen je stavk v n«*rodnoobrambni inihi-triji. Oeibor predlaga vladno posredovanje, kadarkoli bi se delodajalci ne mogli sporazumeti z International Association of Machinists. < 'e lii vladni posredovalci nič ne opravili, .naj bi poseglo 'vm.s ravnateljstvo produkcijske uprave. .
POGAJANJE V BIR-MINGHAMU.
■V Birminghamu, Ala., so za-stavkali deiavci v obeh tovarnah In gall s Iron Works Co. Narodnoobrandma komisija je poklicala k sebi zastopnike Delavske federacijo, katera je proglasila štiajk. Delavski voditelji so v]»oštevali razloge obrambne komisije ter naročili delavcem, naj >e ivrnejo na delo. češ, da bodo vse sporne zadeve uravnane pozneje potom pogajanj. G'avna zahteva de-- lavcev so višje plače.
Tngalls Iron Works Co., je dobi a za zgradi ten" ladij kon-trakt v znesiku sto milijonov dolarjev.
Lae'y Eleanor ni pokazala nikake jezej ko pa je Simona hotela oditi, jo je poklicala nazaj.
"Svoja pi.mta puščate tu. odoišete stai i>em!"
Bilo bi vendarle dobro, da Zdaj pa se je za-
IV hipni ti mi je po/abila Simona vse vedla in vnovič zaprosila:
"Teta!" j^Bj^
Ne da bi jo poslušala, je lady Eleai or nadaljevala:
4'Povedali boste roditeljem, da jinija ni nadejati ničesar več. Razloži:; jima bostn lahko, kako je bila njuna usoda v vabili rokah in kako ste vj izbrali njiju revščino in sramoto.
n« koliko težko, razumeti vas in so vam za-draua moja. Cae hiti, ne izigubljajte ga!"
^1orc4>iti j una i hvaliti. loite
XNadaljevanje prihoanjiS.)
■Kakor vsake dve leti. se tudi zdaj vrši v newyorskem Bilt-more hotelu konferenca med zastopniki Uinted Mine Workers in lastniki rovov mehkega premoga. Dne 1. aprila nam-roč poteče pogodba, ki je bi.la zadnji dve leti v veljavi. Skle-' niti bo treba novo, kar pa najbrž ne bo tako lahka stvar, ker sta obe stranki precej trdovratni in eidločno vztrajata pri ovojih zahtevah.
Že pred konferenco je bilo rečeno, da bodo mornarji zahtevali en dolar pniboljška na dan ter 30-urni delovni teden. Koj pnvi dan konference je J. Tj Lewis, predsednik United Mine Workers namignil, da niajnerji zaenkrat so ne bodo s1cu«ali s svojo zahtevo glede skrajšanja delovnega tedna od 35 na 30 ur. Predobro se namreč zavedajo dejstva, da v sedanjem nkitienem času ne kaže
SPOR MED UNIJAMA.
Pri gradnji tun. la med Ba-tery parkom v New Yorku in Brocklynom so zastavkali člani Confpresse«! Air Workers unije, ker nkušajo podjetniki najeti tudi nekaj članov Drillers and Blasters unije. Značilno je, <la pripadata obe uniji Anneriiški delavski federaciji.
iVj sredo so aretirali na ibrooklvnski strani 25 letnega pike t a Edwarda Lacyja, ker je napadel šoferja velikega ti-u-ka, ki je pripeljal k tunelu gradlbemi material. 1
>red člani zgoraj omenjenih unij vla<la že precej let veliko sovraštvo. .
1500 DELAVCEV ODLOŽILO ORODJE.
'Iz Elizabeth, N. J., poročajo. da je tovarna General Instrument Corp., v Vaverlv Terminal nehala obratovati. V sredo avečer so delavci glasovali za štrajk in naslednjega jutra jih 1500ni prišlo na delo. Vsi so člani AF1L mednarodne bratovščine električarjev.
Wi'liam Reedle, mednarodni piedsednik unije, je izjavil:
u*Obratovanje v tovarni je 100 e>dstotn<o ustavljeno. Stavka je bila napovedana, ker podjetje ni hotelo delarvcem povišati plač za sto odstotkov in jimi noče plačati overtime, če delajo več kot pinem ur na dan. Pogodba je potekla dne 28. februarja. Družba se je nekaj časa obotavljala skleniti novo pogodbo, naposled je pa delavcem kar naravnost povedala, da pod nobenim pogojem ne more ugoditi njihovim za-htOvam. To je menda dovolj vzroka za štrajk.
Družba je na svetu največja izdelovalka raznih kondenzer-
STAVKA PRI ALUMINUM COMPANY
Velika tovarna Aluminium Co. v Edgewater, N. J., je nehala obratovati, ker so delavci izpolnili svojo pretnjo in zastavkali. Stavkarji so člani CIO. Običajno ima tovarna zaposlenih 3000 delavcev, izmied katerih jih jo 95 odstotkov o-stalo eloma. .
•Kdor je hotel na delo, je lahko šel, ker ga piketi niso zaelr-ževali.
Običajno obratuje tovarna v Edgewater v tri clnevne silite, po sedem dni na teden. Izdeluje razne potrebščine za aeroplane in ima za približno 20 mi'ijonov dolarjev vladnih naročil.
Da bo elružbi mogoče zadostni vsem naročilom, je začela graditi poleg sedanje novo, 8 nadstropno tovarno. Dela pri tej gradnji vsled stavke niso ovirana.
Prvi elam po izbruhu staivke ni bilo nobenih pogajanj. Delavci zahtevajo pogi»dbo glede overtima in deset centov več plače na uro.
Družba pravi, ela se drži po-gotlb glede overtima. toda delavci hočejo imeti poleg običajnega overtima še posebno plačo za delo ob nedeljah in praznikih. Superintendent IT. H. Grotefend je rekel:
'"Tovarne zaenkrat še nismo zaprli. Deiavci ki žele delati, so nam dobrodošli."
<T!asovanje gleele stavke sr je vrnilo že prejšnji petek. V elvorani je bilo navzočih skoro dva tisoč unijskih članov. 1641 jih je glasovalo za štrajk, 65 pa proti. Drugi >e niso udeležili glasovanja.
Predsednik lokaln0 unije V. MtcKemna je že prejšnji petek odpotoval v Pittsburgh. Pa., kjer jo skušal doseči sporazum z ravnateljstvom Aluminium Co. Vsa njegova prizadevanja so bila brezuspešna. V torek zvečer se je vrnil, v sredo pa so delavci zastavkali.
ODGODITEV STAVKE PRI EDISONU.	i
iDelvci pri Thomas Eelison Industries v West Orange, N.J. so hoteli že v sredo glasovati glede stavke, pa je bilo glasovanje v zadnjem hipu odgode-no. Neal Brant, mednarodni zastopnik United Electrical. Radio and Mia chime Workers of Affnerica (CIO), je rekel, da se je to zgodilo zategadel, da bo-
bo mogel verjeti, kako so japonske ženske živele še nedavno, šele pred petdesetimi leti. Sleherna malenkost je bila predpi>ana, osebno mnenje se ni niti za pičieo upoštevalo. Tn tudi za nevestino balo so bili p'*e<dpisi, ki je morala sleherna ženska ravnati po njih.
"Nevesta je morala imeti: belo nevestino haljo, ki so ji bili rokavi in oviatnik vezeni z
ljiŠ.e < 1 nižine je morala znati pisati in brati. Imeti je morala potrebno posod je, pa tudi baanlbusove količke za sušenje perila in še pručk-o, da so4 je mogla mlada žena usesti, kadar je bila utrujena.
To vse je slišati.ko da ^o bile mlade J a pouke preveč v mejah in brez shherne prostosti. Vendar, če bi dandanašnje ,Ja-ponke vprašali, ali jim je zdaj
zlatom; štiri obleke v predpi- |bolje. kadar se poročijo in ni-sanih barvah in sicer rdečo. Jntfijo kaj vzeti v roke. bi nenra-rameno, črno in belo in še ne- m odgovorile, da je bilo le bo-
kaj drugih, natančno odrejenih oblek. Dalje toliko in toliko život kov. rokavic, jopic in zimski plašč s .krzneno podlogo.
Ije, ko so intole prejšnje Japon-ke vse predpisano, in so lahko začele voditi svoje gospodinjstvo. Saj je»bridka rc-nica, d:i
Tmeti je morala ogrir.ialo za na >ame ljul»ezni dva zakonca
cesto in posebno ogrinjalo za spremljevalko /gospodinjsko pome>čnico.) Neobhodno potrebni so biii tudi predmeti za toaleto, tako nekaj trakov za lase, lopo ogledalo, lasniee za
le še ne moreta živeti. Mnogo manj socialne bede bi bi o, č -bi se pri sklepanju zakona pazilo tueli na to, s čim da «e bo nova družina mogla preživljati.
N0TF 7A KI.AVIR All HAR.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
emit Adamič—16 JLGOSLOVANSKIH NARODNIH 1'ES.MI r% moški
zbor.........................M
SEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................M
SEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... it
MftNIKO
1.
Zorko PreloTM—15 samospe\ov
za gtas s klavirjem ..........L23
Sest pesmi za glas in kla-
\ldcm slovenskih narodnih pesmi za gtas in klavir 1-—
f ranc Venturini—ŠEST MEŠANIH
in moških zborov .......«5
e'erdo Juvanec—Ii MLADIH LET, moški zbori ................. -to
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (
ški in mmni) .............. il
Moški zbori
OSKAh DEV:
Barčlca; OJ, u»oj Socel je iov; Kam ml, fantje, drer t vaa poj-
demo ......................
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubca moja; Ko ptUH-ca na ta je gre; Hučl; Moj očka ma konjička dva; Dob i t sem pisemce; Slovo; Je vpihnlta luč .44
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belokranjska..JW
Vso noč pri potocl ...........jM
Ju rJeva ......................Jti
Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdrav tea ........3*
VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; Ps gradini ..........M
slovenian dance
\ an da polka .................-
po jezeru
kolo ..................................
barflca
mladi karetane __________
ohio valley
SYLVIA POLKA .................-
tam na vrtni gredi
maribor waltz ..............
spavaj milka moja
orphan waltz ...............
dekle na vrtu oj, marlcka, pegljaj.... židana marela (potka) veseli bratci (mazurka)
spavaj milka moja
orphan waltz ___________________
dekle na vrtu
oj, marička, peglaj ______
židana marela (polka) veseli bratci (mazurka)____
JA
.39 J9 35
J33 .35
JSSt
?5e
FERDO JUVANEC:
Zjntraj .........
Slovanska .....
.........a
PETER JEREB: Pelin roia; VASI
LIJ MIRK: Podoknlca .	........20
ZORKO PRELOVEC:	
Ko so fantje proti vasi	šil.....2*
Le enkrat še .........	.......If
Slava delu ...........	.......Jt9
H K. VOLARIČ: Rof marin;	JOS.
PAvClC: Potrkan ples	
JZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira, (Ilolmar)	J>t
Orlovske himne (Vodopivec) ________________J>0
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zborov (Kari Adamič)	.75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) .........................................................M
V pepelnifni noči, k an tata za sale,
zbor in orkester, (Sattner)___
Mladini, pesmi za mladino s klavir-
jem (E. Adami«) ________________________________________M
Dve pesmi. (Prelovee) za moški
zbor in solo____________________________________________________________.29
Naši himni, dvoglasno ........................................JSft
Gorski odmevi. (Laharnar), II.
zvezek, moški zbori ______________JI
ZA TAMBURICE:
NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raškl zbor (Bajuk) ______________ .71
Bora šel na planince, (Bajuk),
podpuri -------------------------- J%
ZA CITRE:
Poduk za eitre. — 4 svexkl —
(Koieljski) _______________2^-
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica —___ JZ%
PESMARICA GLASBENE MATICE
103 moAki zbori, uredil A. Cerln ftJS Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnlk
I.	zvezek. 121 pesmi n moSkl ali ienskl zbor ............ jy
II.	zvezek. 77 pesmi za mofikl tn mešani zbor ...................
100 narodnih pesmi za miiht In
mešani zbor, Emil Adamič ....INFANT JE NA VASI. IS narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. M
Naročilo pofiljlte na:
"Glas Naroda"
NEW TORS, JI. r, ' J
SI« WEST 1MI STREET
b .....'