Cene inseratom: Cela ?tran din 2000 —, pol strani din 1000 —, Četrt strani din 500 —, 1 a strani din 250—, «/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16—» Četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-1S LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" fflfnc z&Meve HmeilisHe zHornice ¿Imetijska zbornica za Slovenijo je zasedala v Ljubljani 4. in 5. januarja. Na tokratnem zasedanju je bilo storjenih več važnih sklepov, kateri se nanašajo na splošno zboljšanje ter povzdigo kmečkega stanu. Najvažnejša zahteva zbornice je, da se zasliši njeno mnenje obvezno pri vseh zakonih, kateri zadevajo kmeta. Vsak novi kmečki zfkon bi naj pregledala in oddala o njem svoje mnenje pred obravnavanjem v skupščini Kmetijska zbornica. Zbornica se je zanimala tokrat že za novi ljudsko-šolski zakon. Na izdelavo tega zakona bi morala imeti Kmetijska zbornica znaten vpliv. Pouk o kmetijstvu naj se po naših šolah potroji in naj bo učni predmet na učiteljiščih. Nujna potreba je ustanovitev kmetijske srednje šole na Slovenskem ter še več kmetijskih nižjih šol. Zbornica za- PoHofupfe med Nemčilo Poljska je bila užaljena, ker ni bila povabljena v Miinchen, kjer so sklenili zastopniki štirih velesil odstop sudetskih krajev Nemčiji. Poljakom nista ugodili Nemčija in Italija, da bi bili dobili po novi razmejitvi na Češko-Slovaškem skupno mejo z Madžari in bi bili na ta način Ru-sini iz poprej češko-slovaške Podkarpatske Rusije razdeljeni med Poljsko in Madžarsko. Radi naštetih nesoglasij je Poljska izmenjala z ruskimi sovjeti nekaj prijateljskih izjav, na katere je odgovorila Nemčija z načrtom osnovanja velike Ukrajine, v kateri bi bilo združenih 40 milijonov Ukrajincev, kateri so danes raztepeni na štiri države in bi bili seve politično in gospodarsko odvisni od Nemčije. Uresničenja velike ukrajinske države se je prestra- Nemčija je uvedla z dnem 1. januarja 1939 obvezno enoletno delovno službo za dekleta pod 25 let. Vsaka neporočena ženska, stai , pod 25 let, ki išče zapoelenja, se bo morala za bodoče izkazati, da je prebila eno leto v nemški delovni službi, in sicer v stroki za poljedelstvo in gospodinjstvo. Brez tega spričevala ne bo dobila nobena ženska zaposlitve ne v državni in ne V soboto, dne 7. januarja, se je zgodila v francoskih Alpah smučarska nesreča, katera jo zahtevala sedem smrtnih žrtev. Sprožil se je snežen plaz, kateri je podsul sedemčlansko skupino smučarjev. Do ponedeljka so izkopali pet ponesrečencev, med temi tri smučarje in dve smučarki. hteva od banske uprave poseben odbor strokovnjakov, ki bo proučil kakovost zemlje, da bo kmet vedel, kaj rjaj najbolj dobičkanosno prideluje na svojem zemljišču. Četrtina slovenske zemlje je močva-rr, katero bo potrebno usposobiti za kmetijstvo l kreditom C O milijonov dinarjev in po skrbnem načrtu v dobi 20 let. Okrajni kmetijski odbori naj dobijo pravico do las'rih letnih proračunov z d^iodki iz davčnih virov. Proračune bi naj predlagali odbori v odobritev banski upravi. Nujna ' i stara je zahteva zavarovanja za starost in onemoglost. Tozadevno se naj ustvari za vso državo zakonski okvir, v katerega bo vstavila banovina s sodelovanjem Kmetijske zbornice slovenskim razmeram odgovarjajoča 1 ločila. lil POltSHO šila Poljska. Ob novem letu je bil dosežen med Poljsko in Nemčijo nov sporazum. Poljski zunanji minister Beck je obiskal dne 1. januarja nemškega kanclerja Hitlerja v Obersalzbergu pri Berchtesgadenu na Bavarskem. Becka je sprejel Hitler z vojaškimi častmi, na kar so se začeli razgovori, katerih se je udeleževal tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Ribben-trop in Beck sta nadaljevala pogajanja po odhodu iz Hitlerjevega gradu v Miinche-nu, od koder se je vrnil Beck nazaj v Varšavo. Poljska in Nemčija sta se pobotali ob času, ko je ležal na mrtvaškem odru Roman Dmovski, voditelj opozicije Poljskem, neizprosen protivnik Nemčije in poljske vlade, ki je ™od rajnim maršalom Pilsudski n iskala zbližanja z Nemci in opore proti ruskim sovjetorn. v zasebni službi. Po novi naredbi bo v Nemčiji vsako leto na razpolago 300 do 400 tisoč dekliških delovnih moči, katere bodo poceni, na drugi strani pa se bo mlajši ženski spol oprijel dela v poljedelstvu in gospodinjstvu in bo zapustil pisarne ter tovarne. Nemčija hoče z omenjeno najnovejšo uredbo v okviru gospodarske štiriletke prenoviti državo. Plaz še pokriva dva vodnika. — Letalo, katero je opravljalo blagovni promet med Ziirichom (Švica) in Parizom, je treščilo dne 8. januarja na tla 200 metrov od francoske železniške postaje La Chapelle en Cerval. Pet ljudi je pri tem bilo ubitih, ranjenih pa je 12. Na praznik nedolžnih otročičev je preteklo 30 let, od kar je ogromen potres razdejal Messino, glavno mesto Sicilije (v južni Italiji). Mirno so ljudje snivali v naročju blagodejnega sna novemu dnevu naproti. Naenkrat pa se v jutru 28. decembra 1808 strahovito strese zemlja ter požira v svoje odprto žrelo hiše in cerkve, ljudi in drevesa. Morje se dvigne iz svoje struge kakor ogromna kača in vrže svoje mrzle valove preko mestnih ulic in njih prebivalcev. Štirideset sekund je trajalo divjanje razbesnele zemeljske sile, učinek pa je bil strahovit: vse mesto v razvalinah, od 160.000 prebivalcev Measine 140 tisoč mrtvih. Človeštvo se je zdrznilo nad silovitostjo messinskega potresa in njegovimi katastrofalnimi posledicami. So pa druge katastrofe, ki so slične zemeljskemu potresu, pa imajo še strahotnejše nasledke kot taki potresi, ker zadenejo ne samo kakšno pokrajino ali državo, marveč več držav in narodov. To so vojne. Ni še bilo preteklo šest let od messinske katastrofe, že se je zgodila mnogo večja in usodneiša, ki je zadela vrcnsko človeštvo in "es svet: svetovna vojna. Na njenih posledicah tr-piio evropski narodi še danes ter bodo v naprej trpeli. Ob koncu svetovne vojne v jeseni 1918 se je evropsko človeštvo zedinilo v sklepu in vzkliku: Nikdar več vojne! Svetovna vojna je idejo vojne ubila! Ko pa se je po sklepu svetovne vojne 20. leto komaj nagnilo v ^aton, se je možnost nove vo^ne primaknila v največjo bližino. Bilo je to v mesecu septembru 1938, ko je evropski mir visel r tanki niti. Spor med narod. >-socialistično Nemčijo in Češko-Slovaško radi sudetskih Nemcev je orikinel do tako visoke stopnje, "a je skoro prekinel "o oboroženega spopada. Da reši mir, je angleški ministrski predsednik Chamberlain pohitel v Monakovo. Monakovski sestanek prvih zastopnikov Nemčije, Italije, Anglije in Francije in tam sklenjeni sporazum z dne 29. septembra je rešil mir v Evropi. Z monakovskim sporazumom je bilo likvidirano vprašanje sudetskih Nemcev in pa avstrijskih Nemcev, ki si jih je Nemčija priključila že v pomladi 1938. Moč Nemčije je s tem v znatni meri porasla, kakor je pred tremi leti z okupacijo Abe-sinije porasla moč Italije. S porastio moči teh dveh avtoritativnih držav je bilo dosedanje ravnotežje sil v Evropi spremenjeno. Dozdevalo se je, da bo Anglija odstopila od branitve ravnovesja v Evropi ter pristala na premoč Nemčije, da bi se mogla tem bolj posvetiti obrambi ravnovesja na svetu. Toda angleški ministrski predsednic Chamberlain je izjavil, ko je ©Mciita delovno sitima m dehfefo v Ncmcifi Dwe hud! nesreči m rroncoshem bila septembrska kriza na vrhuncu: Anglija se Lo dvignila z orožjem v roki zoper vsak poskus kakšne evropske velevlasti, da bi zagospodarila v Evropi. Anglija torej ne misli pustiti Nemčiji povsem svobodne roke v vzhodnih in južno-vzhodnih krajih Evrope. To dokazuje dejstvo, da je angleška vlada pristala na jamstvo novih nemško-češko-slovaških mej. S tem je izpovedala, da Anglija in njen imperij (svetovna država) ne more obstati brez ravnotežja sil v Evropi. Da S5 to ravnovesje sil in z njim mir v Evrom ohrani, je Chamberlain 11. januarja dopotoval v Rim, da vpliva na poravnavo spora med Italijo in Francijo in rešitev drugih spornih točk mednarodne politike v EvroH. Če bi tudi ta pomirjevalni poskus popolnoma ne uspel, ohrani Anglija vendar še najmočnejši adut v svojih rokah, in to je do višine pospešeno oboroževanje. Ko bo to izvršeno, se bo ravnovesje v Evropi in na svetu, ki ie sedaj nekoliko spremenjeno, zopet spravilo v red. To je glavni razlog, zakaj Anglija troši sedaj sedemkrat več za oboroževanje v zraku ko leta 1933 ter da gradi 12 krat več ladij kot navedenega leta. Ker je zadnji čas tudi Amerika (Zedinjene države) V NAŠI DRŽAVI Naša kraljica Marija je obhajala v ponedeljek, 9. januarja, v krogu svoje kraljevske družine v Beogradu svoj 40 letni rojstni dan. Kraljica se veseli v vsej državi občega spoštovanja ter izredne pril jubljenosti, ker se zelo pridno udejstvuje v dobrodelnosti in se je popolnoma posvetila vzgoji svoje družine, ld je tako rano zgubila velikega in nepozabnega očeta. Slovenski narod je še posebno vdan kraljici, saj je njeno najljubše vsakoletno bivanje v biseru Slovenije — isa Bledu. S kraljico zahajajo med Slovence njeni sinovi in predvsem naš kralj Peter II., kateri bo kot bodoči vladar Jugoslavije po maierni zaslugi znal ceniti vrednote ter lepote slovenske zemlje in ljubezen Slovencev do visoke kraljevske hiše. Knez naw*stnik Pavle odpotoval v Romunijo. Knez namestnik Pavle je odpotoval v ™ omunijo, da se na povabilo romunskega kralja Karla udeleži velikega lova. Kneza namestnika spremljajo nekatere visoke osebnosti z dvora. Naš voditelj dr. Anton Korošec v pre-stolnem mestu Grčije. Dr. Korošca, ministra na razpoloženju, ki je v grškem pre-stolnem mestu v Atenah prebil božične praznike in pričakal novo leto, je 3. januarja sprejela v posebno avdienco velika kneginja Helena, mati Nj. Vis. kneginje Olge, soproge kneza namestnika Pavla. Dr. Korošec je ostal v avdienci dalje časa. Dr. Korošec porablja svoj obisk v Atenah, da ei ogleda znamenitosti mesta in njegove okolice. * V DRUGIH DRŽAVAH Resnost s skrčenjem staleža državnih nameščf~.cev v novi Češko-Slovaški. Med novejšimi vestmi smo v zadnji številki sporoči'i, da "p sledu je osrednja češkoslovaška Vlada v Pragi cilj varčevanja v državni opravi. Predvsem bo nujno potrebno šte-denje zadelo odvisne državne nameščence. Posojilnica v Narodnem domu ---■ III -»-I-. — ..II ■ ■ <>|||- —«^^n*» —»,».1' .-■ ■ ■ v Št. Lenartu v Slov. goricah obrestuje stare in nove vloge po 4%. Slovenjegoričani, vlagajte v svoj domači zavod svoje prihranke! Posojikiica posluje vsak torek in petek od 8 do 12 v Narodnem domu. 34 uvidela, da radi osvajalnih teženj nemško-italijanske zaveznice Japonske na Daljnem vzhodu ne bo mogla ostati brezbrižna za vprašanje ravnotežja na svetu, je tudi začela z drugimi očmi gledati na tiste, ki s svojimi prevelikimi zahtevami ogrožajo to ravnotežje. Evropski mir je sedaj predvsem odvisen od ohranitve ravnotežja sil v Evropi. Iz navedenih razlogov smemo ob prelomu starega v novo leto izreči na-do in zaupanje, ki ga je o novem letu poudaril Chamberlain: Leto 1939 bo leto miru, in to v še večji meri ko leto 1938. Na podlagi smernic, ki jih je izdelala vlada, bo sedaj izločenih iz državne službe 42.000 javnih nameščencev. Skupno je v vsej republiki okrog 371.000 državnih uradnikov. Med temi je okrog 57.000 ženskih moči. Sedaj bo upokojenih 5000 uradnikov, ki so stari že nad 60 let, 16.000 uradnikov, ki so stari nad 55 let, ter 21.000 omoženih uradnic in nameščenk. Ako se bo pokazalo za nujno potrebno, bo število urr^štva še bolj zmanjšano. Nova trgovinska pogodba Češko-SIova-ške z Nenčijo. Če~ko-Slovaška je podpisala tik ored božičnimi prazniki z Nemčiio novo trgovinsko pogodbo, ker ro Čeho-Slovaki po odcepu sudetskih Nemcev navezani na uvoz premoga, porcelana, kemikalij in stekla iz sedaj nemških sudetskih mest. V novi trgovinski pogodbi se je obvezala Češko-Slovaška, da bo v zameno za uvoz dala Nemčiji 6000 vagonov pšenice, 3000 vagonov ječmena, 7000 vagonov ovsa, 5400 vagonov pšenične moke in 1500 vagonov otrobov. Ti proizvodi odgovarjajo po vrednosti skupno s surovim in izdelanim lesom, ki ga bo Češko-Slovaška izvažala odslej v večjih množinah v Nemčijo, v približni vrednosti nemškega uvoza v Češko-Slovaško. Nova trgovinska pogodba je posebne važnosti še v tem pogledu, ker je češko-slovaška trgovina z nemškimi su-detskimi kraji prosta carine. Francoski ministrski predsednik navdušeno sprejet v Tuniziji. V zadnji številki smo opisali slovesen sprejem francoskega ministrskega predsednika na otoku Koraka, od koder se je odpeljal v afriško Tunizijo, v kateri bi rada dosegla Italija za svoj živelj avtonomijo. Predstavnik Francije se je pripeljal v tuniško ozemlje dne 3. januarja zjutraj in je bil v pristanišču Bizerta sprejet od zastopnikov vseh civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi od domačih organizacij. Po sprejemu in po pregledu utrdb v Bizerti je prispel Daladier v prestolno palačo arabskega vladarja (bc- ja) Tunizije. Bej je v spremstvu ministrov zelo svečano sprejel predsednika in sta izmenjala oba državnika govora, v katerem je izročil Daladier v imenu vse francoske vlade Tuniziji pozdrav Francije, bej pa je posebno podčrtal v svojih zahvalnih besedah zvestobo Tunizije Franciji. Po be-jevem zagotovilu bodo Tunižani, če se bo pokazal'', potreba, znali stopiti na stran Francozov. Po slovesu od bejeve prestolice je obiskal Daladier uradno glavno mesto Tunis. Sprejela ga je ogromna množica francoskega in arabskega prebivalstva, ki mu je navdušeno vzklikala. Popoldne 3. januarja je v Gambeti Daladier prisostvoval veličastni paradi čet tuniške garnizije ter si je ogledal letala, ki imajo svoja oporišča v Tunisu. Zvečer je priredil tuniški guverner Daladieru v hotelu »Majestic« slovesno pojedino, na kateri je imel predsednik vlade velik govor, v katerem je dejal med drueim, da Francija ne bo trpela pod kakršnim koli izgovorom napad na svoj imperij ali svetovno ^ladarstvo. Ukrajina je začela povzročati sovjetski Rusiji velike preglavice. Večkrat smo že opomnili čitatelje na dejstvo, da zasleduje Nemčija načrt osnovanja velike ukrajinske države, katera bi štela 40 milijonov Ukrajincev, kateri so porazdeljeni danes na sovjetsko Rusijo, Poljsko in prav za prav malenkost na Podkarpatsko Ukrajino in Romunijo. Velika in samostojna Ukrajina bi bila v gospodarskem in političnem oziru odvisna od Nemčije in bi pomenila zrušitev sovjetske Rusije. Kako dobro premišljeni in resni so načrti Nemčije, nam dokazujejo v zadnjem času po vsej sovjetski obširni Ukrajini nastali upori, ki so organizirani in povzročajo sovjetski tajni policiji največje preglavice. Po Ukrajini že strašijo vstaške tolpe, ki razstreljujejo železniške proge, uničujejo zaloge surovega olja in napadajo vojašnice obsovražene sovjetske Čeke. V par mestih so se polastili uporniki radio-postaj, po katerih so pozivali narod k odpadu od sovjetskega tri-noštva in k ustanovitvi svobodne Ukrajine. V Sibiriji so osnovali več kazenskih taborov za ukrajinske revolucionarje, katere zapira sovjetska tajna policija kar v množicah. Carski general-begunec smrtna žrtev sovjetske tajne policije. V naselju Ostrov, ki leži na poljskem ozemlju tik sovjetske meje, so našli te dni ubitega bivšega cari-stičnega generala Mirkoviča, čigar ime je znano iz rusko-japonske vojne. Od začetka so mislili, da se je Mirkovič sam ustrelil, toda izvedenci so dokazali, da je umrl nasilne smrti. Obenem so izginili važni dokumenti, o katerih poljska policijska oblast ve, da so bili v njegovih rokah. Sklepajo, da je Mirkovič podobno kakor generala Kutjepov in Miiller postal žrtev tajne sovjetske policije. Tudi so vaščani izpovedali, da se je že nekaj dni sukalo okoli Mir-kovičeve hiše več sumljivih oseb. Mirkovič je bil velik prijatelj Kutjepova in je imel tajen arhiv, iz katerega so izginili imenovani dokumenti. Vlada na Japonskem odstopila. Japonska vlada kneza Konoje je odstopila na zahtevo desnice in vojaštva, ki zahtevata radi viška japonsko-kitajskega spora močno in odločno zunanjo politiko in to predvsem napram Rusiji. Predsedstvo nove vlade je prevzel Hironuma. Po izjavi prejšnjega predsednika vlade je dolgotrajni spopad s Kitajci dozorel in bo nova vlada prisiljena, da zbere vse sile za izgradnjo novega reda in za ustvaritev trajnega miru na Daljnem vzhodu. Iz življenja novega japonskega ministrskega predsednika. Novi japonski ministrski predsednik baron Hiranuma je star 73 let in je po poklicu pravnik. Že leta 1907 Prodirajoče in obrambno napadanje nacionalistov V dveh številkah smo že pisali o veliki ofenzivi generala "Franca, katero je naperil proti rdeči pokrajini Katalonija, iz katere So zalaga preostanek komunistične vojske s prehrano ter z raznimi vojnimi potrebščinami, katere dovažajo v katalonsko prestolico in pristanišče Barcelono sovjetske francoske, -lehiške ter ameriške ladje. G-neral Franco je v dosego cilja že prekoračil reko Ebro, katera je radi tope-čega se snega narasla za 5 m, pri mestu Asco. Te nacionalne čete napadajo rdeče postojanke v gorovju Lena in bodo zasedle važno obmorsko mesto Tarragona, od katerega so bile 3. januarja oddaljene komaj 40 km. S prodorom do Tarragone bodo od- NAŠA PESEM Kmečkim družinam najboljši dar, naših svetinj zvesti čuvar, prave politike močen krmar, krščanske prosvete svetel žar, v »Kmečkem delu« gospodar, naših krajev zgodovinar, boljše bodočnosti oratar —-in Tebi naj se toži mar za 32 din majhen denar za ta veliki vsaktedenski dar »Slovenski gospodar«? — Nikdar! Zato naroči ga, čitaj ga, priporočaj ga! »Slovenski gospodar«, Maribor, Koroška cesta 5. je bil pomočnik pravosodnega ministra, leta 1923 je postal sam minister za pravosodje. Leta 1926 je bil po daljšem umiku iz političnega življenja pozvan v tajni državni svet kot podpredsednik, pred tremi leti je postal predsednik tega sveta. Hiranuma o veseli med Japonci slovesa zelo sposobnega državnika. rezane rdeče katalonske čete, katere so v najnevarnejšem položaju trikota Tarragona—Tortoza—Mora de Ebro. Dne 2. januarja deset dni trajajoča in za nacionaliste zmagovita katalonska bitka je prinesla Francu 16.200 ujetnikov in zasedbo 50 vasi v pokrajinah Lerida in Tarragona. Da bi pa bil general Franco pri srditih napadih na Katalonijo osiguran pred nenadnimi presenečenji rdeče armade, ki je zbrana krog Valencije in Madrida, je začel z napadi na tem področju pri mestu Sa-gunt. Ti boji imajo očitno le namen vezati rdeče čete generala Miaje, da bi ne začel s kako nenadno ofenzivo in razbremenil rdečo katalonsko armado, katera je v obupni stiski. Rdeče skladišče za strelivo zletelo v zrak Kako razpoloženje vlada v glavni rdeči postojanki v Madridu, je jasen dokaz strahovita eksplozija, katero je doživel Madrid za novo leto. Vrhovno vodstvo rdečih je nakopičilo v bivši španski prestolici v Madridu velike množine streliva. To municij-sko skladišče je zletelo v noči na novega leta radi v neposredni bližini izbruhlega požara v zrak. Eksplozija je bila tako strahovita, da je porušil zračni pritisk v okolici 100 m vse hiše tako, da ni o njih nobene sledi več. Poškodovano je vse središče Madrida in smrtnih žrtev je nad tisoč. Podrobnosti o eksploziji čuvajo rdeče oblasti v največji tajnosti. Na dnevnem redu so seveda številne aretacije, ki bi naj dognale krivce. Zafo že pri nakupu Aspirin table» pazile na » B a y e r« - j e v križ, kajfi brez tega znaka ni Aspirina, A S P l R I N TABLETE Oglas reg. pod S. broiam 32608 od 8. XI. 1933. Jud zapietel Anglijo v neprijeten položaj Opisano katalonsko ofenzijo je general Franco že dalje časa pripravljal. Načrti za odločilni napad so bili celo izdani rdečemu vrhovnemu poveljstvu. Glavno vlogo pri tem izdajalskem poslu je igral jud Ernest Golding, ki vrši službo angleškega podkon-zula v Francovem San Sebastianu na severnem Španskem. Juda so nacionalisti prijeli, ko je hotel iztihotapiti Francove napadalne načrte v Francijo in od tam bi bili priromali v roke španskemu rdečemu vodstvu. Goldinga so po prvi aretaciji na pritisk Anglije izpustili kot nedolžnega, a je bil zadnje dni ponovno aretiran. Med judu zaplenjenimi dokumenti so naleteli na pismo, s katerim so dobili rdeči špijoni ukaz, nij si prizadevajo preko Goldinga priti v zvezo z rdečo Barcelono in naj se poslužujejo pri pisanju nevidnega črnila. Novice iz spanshe držovllanske volne Pisalni stroj v letalu piše na brezžično narekovanje Amer. letalske družbe na vso moč tekmujejo med seboj, katera bo svojim gostom nudila kaj bolj modernega udobja med vožnjo. Najnovejša pridobitev na tem polju pa je vsekakor letalo, ki ima s seboj pisalni stroj, ki sam posluša brezžično od drugod oddana poročila ter jih takoj sproti sam tipka. Novice, ki brezžično prihajajo v letalo z zemlje, so takoj natipkane na koščku papirja. Ljudem, ki se vozijo v letalu, poslej ne ho več treba poslušati brezžičnih novic, marveč bodo kar sproti brali kose papirja, ki bodo leteli iz stroja z natipkanimi novicami. Stroj je tako uren, da napiše 60 besed v eni minuti. V mrežah greha 1 2. Štefan se je tako podal proti mestu, kakor da bi imel pred seboj kak določen cilj. Toda jedva je prišel do konca ulice, je začel hoditi počasneje. Vprašal se je, kam prav za prav namerava. Od doma je šel z nekim podzavestnim Čutom, da mu bo sreča mila in bo našel svojo plavolaso lepotico. Na pot se je bil podal z neko samozavestjo, ki ne pozna fizičnih in zemljepisnih nemožnosti. Taka samozavest je hranila srednjeveške viteze. Niti Don Kišot ni bil bolj samozavesten, ko je šel iskat svojo Dulčinejo, ko Štefan, ko je v mestu, ki je štelo devetdeset tisoč prebivalcev, hotel najti deklico, ki ji ni vadel niti imena niti naslova. Za hip se je ustavil in se še enkrat vprašal, kam gre. Pri tem je ugotovil nekaj dejstev. Predvsem to, da je nor. Drugič to, da je eno dekle v takem mestu, kakor je Pikerton, toliko, kakor ena šivanka v kopici slame. Čez čas je zamahnil z roko in polglasno zagodel: »Nor sem, nor tja! Hoditi po ulicah je še vedno bolje kot pa doma ždeti in se dolgočasiti.« Hipoma se mu je zazdelo, da je njegovo življenje pogrešeno. Kdo bi v mladih letih vedno doma plesnel. Mladost je za zabavo! »Najti moram to dekle, naj stane, kar hoče!« je dejal odločno. Zamislil se je. V spomin si je priklical dekletov obraz. »Po obrazu bi sklepal, da je Poljakinja ali Li-tvanka,« je predel svoje misli. »Stanuje torej najbrž v delavskem okraju. A kje?« Spomnil se je nu dve središči, kjer so se zbirale vesti iz vse okolice: socialni klub in papirnico Paken-sen. Ti središči sta oskrbovali z novicami vse dele mesta. A prej sta vse prerešetali po svojih neizprosnih načelih. Malo je bilo ljudi, ki bi pri rešetanju ostali nepoškodovani na svojem poštenju. Čim bolj je bil kdo znan in čislan, tem bolj so udarili po njem, ker se rešetalci niso ozirali na kakovost oseb in so si brez strahu zelo brusili jezike. Dasi Štefan ni zahajal niti v klub, niti v papirnico, je vendar vedel, da tam lahko izve vse, kar se sploh da izvedeti. Najprej je šel v klub, ker je bil bliže. Na stopnišču mu je udaril v nos tobakov dim. V naslednjem trenutku je vstopil v dolgo dvorano, ki je bila opremljena s telovadnim orodjem. Na drugem koncu je stal oder, na katerem so nastopali člani igralskega odseka kluba in tuji potujoči igralci. Iz dvorane so vodila vrata v nekoliko manjši prostor, ki je služil za čitalnico in zabavišče. V tem prostoru je bila klubova knjižnica. Po sobi so bile razvrščene majhne okrogle in štirioglate mize, obkrožene s stoli. Člani so tu lahko kvartali, šahirali, čitali. Mogli so tudi dobiti kak prigrizek ter toplo in mrzlo brezalkoholno pijačo. Vse je bilo delo očeta Davisa, župnika cerkve sv. Patricija, ki je s svojo ustanovo hotel mladino Pogansko božičevanje. Članki, ki so jih o prelepih božičnih praznikih objavili nemški narodno-socialistični listi, so nudili nazorno sliko o tem, kako se ta praznik v Nemčiji sedaj »službeno« pojmuje. Sveta noč, božični praznik ni več srce in duha dvigajoči scomin na betlehemsko božje Dete. Angelski slavospev »Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so dobre volje«, se v tem krogu ne sliši več! Pastirji ne prihajajo - eč, da bi se poklonili božjemu Detetu, njesrovi Materi in zaščitniku sv. Jožefu. »Službeni« Božič je stari poganski praznik sonca in njegovega rojstva. V Nemčiji so letos v noči od 23. decembra prvikrat proslavili rojstvo zimskega sonca s tem, da so zažigali kresove po višinah in hribih, pa tudi po poljih. Mnogo kresov je tudi gorelo po berlinskih trgih in ulicah. Do zdaj je bil v Nemčiji vpeljan že en praznik sonca, in sicer v juniju, ko stoji sonce v zenitu (v nadglavišču, ko doseže svoje najvišje stanje). Sedaj je vpeljan še en praznik, to je praznik zimskega sonca, ko se mlado sonce rodi. To so bih prazniki poganskih narodov pred Kristusom. Poganski časi, ko še krščanskih praznikov ni bilo, se vračajo, da bi med ljudstvom izpodrinili proslavo najvišjih in najlepših resnic krščanske vere. Modra božična sveča. V kakšnem duhu so letos praznovali Božič nemški narodni socialisti, dokazuje oklic, ki ga je pred prazniki obiavila znana graška prijateliica Slovencev (kajpada papirnata prijateljica) »Tagesnost« in ki v njem med drugim takole vabi: »Na sveti večer bodo vsi Nemci letos prižgali ,modro božično svečo nemškega naroda', znamenje nemškega miru in vsenemške vzajemnosti. Ta sveča bo zanesla svetlobo v osamljene kolibice iskon-skega pragozda, kjer živi nemštvo Oceanije (otočje v Velikem oceanu), prav tako, kakor v najživahneiše ulice Pariza in Londona. Ponesla bo luč v mirne transsilvan- ske vasi (na Sedmograškem v Romuniji), v kleti južnoštajerskih vinogradov, na pa-robrode, ki vozijo preko ogromnih morij, v tihe in bučne doline nemškega imperija (države). Povsod, kjer so Nemci, se bodo o Božiču zbrali okoli ,modre božične sveče nemškega naroda' ter prepevali nemške pesmi. Vsi Nemci si bodo v duhu stisnili roke: Nemci v domovini in Nemci v daljnih deželah, in vsi bodo polni veselja, da je nemški narod postal zopet zedinjen, velik in močan. Kako bodo srca Nemcev mirna, ko jim bodo na božični dan vse želie pohitele do gorske vile, ki stoji na Obersalz-ber^u (kjer prebiva Adolf Hitler)! Modra božična sveča bo spomnila Nemce veselja radi zedinienia tolikšnih Nemcev z materino zemho, obenem pa bo znamenje, ki bo snominjalo, da se še mora toliko število Nemcev izven mej nemškega imperija boriti za zedinjenie z vel'kim, nepremagljivim nemrV^m i™™?riiem. Mod^o svečo bo v Ostmarki delil Schulverein Sudmark, in ta sveča bo prižgana na mejah Nemčije, njen plamen pa bo opozarjal, kako mnogo Nemcev še živi izven mej.« Komunisti o narodno-socialistični borbi zoper cerkev. Kakor poročajo boljševiški brezbožniški listi, namerava Zveza borbenih brezbožnikov v Rusiji izdati posebno knjižico o borbi narodnih socialistov proti krščanskim cerkvam. V tej knjižici bodo objavljeni posnetki iz govorov Hitlerja, Goeringa, Goebbelsa, Rosenberga in drugih voditeljev in na tej osnovi bo doprinešen dokaz, da je versko stanje sovjetskega državljana boljše, kot stanje vernikov v tretjem rajhu (v narodno-socialistični državi). Voditelji Zveze borbenih brez*oožnikov zagovarjajo stališče, da se borba proti cerkvi v Rusiji baje vrši na zakoniti podlagi, narodno-socialistično vodstvo pa se trudi službeno zanikati v resnici zelo ostro borbo proti krščanstvu in cerkvi. Ta knjižica bo km "'i izšla v ogromni nakladi. Ta knjižica, k" jo širša javnost pričakuje z zanima jem, ne bo za komunistične brezbož-nike nobeno opravičilo, pa tudi za narodne socialiste nobeno priporočilo. NestrrČP. Voz natrl prevoznik« prsni koš. Matija Kresnik, prevoznik, je peljal v Mariboru po Gledališki ulici s premogom naložen voz. Voz je na strmem in poledenelem pobočju zdrsnil ter pritisnil Kresnika s tako silo k steni, da so ga oddali v bolnišnico z na-trtim prsnim košem. Možgane si je pretresla pri sankanju. Na Teznem pri Mariboru se je zaletela pri sankanju v drevo 11 letna posestnikova hčerka Marjeta Novak. Otrok je obležal nezavesten s pretresenimi možgani in so ga oddali reševalci v mariborsko bolnišnico. Nož od slamoreznice presekal majerju lobanjo. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je zadela redka nesreča 38 letnega majerja Al. Repino. Stal je poleg slamoreznice, katera je bila v pogonu. S stroja je naenkrat odletel slabo pritrjen nož in je zadel majerja z vso silo v glavo, da mu je presekal lobanjo in zadal 12 cm dolgo rano. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Podsut v gramoznici. V gramoznici, ki oskrbuje gradnjo ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt, je zasula in pokopala plast zemlje 18 letnega delavca Jožefa Jarca iz Zgor. Žerjavcev. Sodelavci so zasutega komaj rešili in je bil prepeljan s hudimi notranjimi poškodbami v mariborsko bolnišnico. Smrtna nesreča železniškega delavca. Blizu postaje Cirkovce pri Pragerskem so našli smrtno ponesrečenega, v katerem so prepoznali železniškega delavca Jožefa «a. -%n Kazimir sedi v svoji točilnici. Gotovo se dolgočasi?« Kazimir je grizel konec cigare, ki si jo je bil malo prej prižgal. Ko je rdečelasec videl, da se jezi je nadaljeval: »Kaj neki dela sedaj, ko gospod Kazimir tako elegantno napravljen sedi tukaj ? Stavim, da jo je bil Kazimir povabil, naj bi šla z njim v mesto, a milost-ljiva mu je figo pokazala. To je vzrok Kazimirove raztresenosti. Muči ga vprašanje, kje in s kom hodi njegova izvoljenka. Tako se pač godi zaljubljencem! Nazadnje se še tega bojijo, da jim kdo odvede kraljičino njihovega srca ...« Vsi so se smejali, samo Kazimir ne. Njegova nejevolja je pričala o tem, da je Pinky pravo zadel. Na pol se je dvignil in iztegnil roke proti rdečelascu. Tako divje je gledal, kakor da bi hotel raztrgati čvekača. Preden se ga je dotaknil, se je oglasil Kvinlan, ki ga je že atletska zunanjost usposabljala za posredovalca: »Molči, Pinky!« Nato se je obrnil h Kazimiru. »Kazimir, ne razburjaj se! Saj je vse vkup samo šala. Vzemi kvarte in igraj!« Kazimir se je premagal. S tresočimi rokami je pobral z mize kvarte in je začel igrati. Štefan je uvidel, da tu ne bo doznal tega, radi česar je prišel. Vstal je in se podal proti papirnici Pakensen. Gospa Pakensen je že desetletja oskrbovala de- lavski okraj Pikertona s papirjem, časopisi, knjigami, * aznimi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Poleg tega je tudi prodajala sladkorčke, tobak, cigarete in Cigare. Trgovina je bila-precej stisnjena. Za njo je bil še en prostor, ki ga je trgovka porabljala za stanovanje: soba in kuhinja. Običajno je ždela v tem prostora. V trgovino je stopila, ko se je oglasil zvonec, ki je visel nad vrati. Kupce je hladno sprejemala. Če je imela stvar, ki jo je kdo hotel kupiti, jo je resno položila predenj na pult, če pa zahtevane stvari ni zmogla, je to tako ravnodušno povedala, da se je kupcu zdelo, da ji je kpjr prav, da mu ne more postreči. Tujec bi sodil, da je gospa Pakensen zelo neprijazna ženska. A ni bilo tako. O tem sta se tudi Štefan in mati prepričala, ko sta nekoč bila v veliki stiski. Morda je zato kazala, neprijazno lice, da bi se s tem zavarovala pred radovednostjo in neusmiljenostjo ljudi. Štefan je ob vstopu sodil, da je v ugodnem času prišel, ker se je gospa Pakensen ravno pogovarjala z babico Julijo Dugan. Če kdo, potem je to staro ženšče bilo poučeno o mestnih dogodivščinah. Saj v predmestju ne sreča kmalu človeka, ki mu ne bi bila ona pomagala priti na svet, ker je malo takih delavskih družin, ki bi mogle klicati ob rojstvu otroka zdravnika. Klicanje zdravnika so si mogli privoščiti samo premožnejši, a takih je bilo v predmestju malo. Ob Štefanovem vstopu je ravno babica govorila. NE POZABITE PLAČATI NAROČNINE ZA CELO LETO! Najbolje za Vas in za nas, če imate vso naročnino 32 din plačano enkrat za vselej. Imate Vi manj stroškov in tudi mi, pa redno potem dobivate list. Lista zastonj ne moremo pošiljati. Naš tednik je med vsemi slovenskimi tedniki najcenejši! Samo naš list ima tudi posebno strokovno prilogo. Zato naj ima list vsaka hiša! BBMBisaaaaaBMtaaain.!*«-.)» uauBMMte^iaaga nile in popokale, tako da so bile nerabne. Nevarnosti, da bi se ogenj razširil na sosednja poslopja, ni bilo, ker so bile strehe .pokrite z belo odejo. Poslopje pa, kjer je ogenj izbruhnil, je do tal pogorelo. Pogo-relec je siromak, ker zavarovalnina ne krije škode. Bazne novice_ V zadnjem hipu preprečena velika nesreča. Pri Brezovšekovih v Dolnjem Logatcu bi bila skoraj zgorela domačija. V tretji razred ljudske šole zahajajoče dekletce je ostalo samo doma in je prižgalo svečke na božičnem dreveščeku. Goreče lučke se je podala mala občudovat na peč, kjer pa je radi toplote kmalu zaspala. Do-gorevajoče svečke so vžgale drevesce, ki je popolnoma zgorelo. Zgorele so še jaslice ter prt pod njimi. Ko je pričela goreti že miza, se je vrnil starejši sin, ki je otel vso domačijo vpepeljenja in je rešil spečo sestrico grozne smrti. Zadružni tečaj v Ptuju. V prvi polovici marca t>o v Ptuju tridnevni kmečki zadružni tečaj, ki ga priredi Okrajni kmetijski odbor s pomočjo kr. banske uprave in Zadružne zveze. Tečaj je velikega pomena za razmah kmečkega zadružništva. Priporoča se, da občine in drugi krajevni činitelji že sedaj izbirajo za zadružništvo vnete kmečke ljudi, ki imajo veselje za delo med ljudstvom, da se bodo udeležili tečaja. Tečaj bo razglašen koncem februarja. Občni zbor podružnice Slov. čebelarskega društva za Maribor in okolico bo v nedeljo, 15. januarja, ob 9.30 v zeleni sobi hotela »Mariborski dvor« v Mariboru, Kralja Petra trg (Pokojninski zavod). Nov koledar za leto 1939. Predstojništvo svetišča na Ptujski gori je izdalo za leto 1939 ličen stenski koledar s sliko Gorske Matere božje in služabnika božjega Antona Martina Slomšeka, ki je bil velik častilec Gorske Matere božje. Koledar bo v okras vsaki krščanski hiši. Posamezen koledar stane 2 din. čisto in duhteče perilo je veselje rodbine. Pe-rite ga z »Oven« terpentinovim milom in zadovoljni boste! Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja. 1626 Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno sto-lico,. ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 113S Obžalovan ja vredni shiran Zginila železna ročna blagajna s 35 jnrji. Maribor beleži že par debelih vlomilskih tatvin, kojih žrtev so postali dobro služeči tkalski mojstri, ki so precej štedljivi in je ta lepa lastnost znana tatinskim postopačem. Dne 3. januarja popoldne je bil v Tovarniški ulici 12 v Mariboru okraden pri tekstilni tovarni Doctor in drug uslužbeni tkalski mojster Šer za 35 jurjev. Šer je hranil svoie rvrihranke v stanovanju v železni ročni blagajni, katero je zapiral v oma .co v umivalniku. V blagajni je bilo 35.000 din gotovine in hranilna knjižica z vlogo 18.000 din. Še pred božičnimi prazniki je vzel iz blagajne 800 din, na kar jo je položil na prejšnje mesto. Dne 3. januarja popoldne je hotela Šerova žena nekaj vzeti iz omarice in je pri tej priliki opazila, da je zginila ročna blagajna. V zgornjem predalu omarice v umivalniku je bila še zlata moška ura, zlati uhani in zlata zapestnica ter 1000 din gotovine. Storilec se tega ni dotaknil. Gospa je takoj obvestila o tatvini moža in policijo, ki je začela s preiskavo. Tatvina je videti zelo skrivnostna, ker nihče ni vedel, da Šer hrani doma prihranke ter da jih ima v umivalniku. Šer, ki je bolehen, je ves prosti čas doma. Kadar pa gresta z ženo za kratek čas od doma, zavarujeta ključavnico z zavarovalnim klinom. Tatvina je bila najbrž storjena med prazniki, ko sta zakonca šla večkrat v mesto. Ob pravem času pregnani vlomilci. Dne 5. januaria krog pol dveh ponoči so izrezali še neodkriti vlomilci odprtino v vrata evangeljskega župnišča v Trubarjevi ulici v Mariboru. Skozi luknjo so segli z roko po ključu in so odprli vrata. V pisarno so prišli na ta način, da so odstranili z vrat okvir in so se splazili v notranjost. Po pisarni so pretaknili vse predale in so odnesli 1000 din gotovine. Za tem so se lotili velike ročne blagajne, katero so odnesli na hodnik. Eden od vlomilcev je vdrl v drvarnico, iz katere je ukradel sekiro, s katero so nameravali razbiti blagajno. V zadnjem trenutku se je zbudil hišnik, katerega je pre-dranil ropot. Pri pojavu hišnika so pustili vlomilci ročno blagajno, v kateri je bilo 20.000 din, in so zginili v noč. Hitro pojasnjena tatvina zlatih briljant-nih dragocenosti. Zadnjič smo poročali o zagonetni tatvini zlatnine in briljantov v skupni vrednosti za 35.000 din. Velika tatvina je bila izvršeni pri industrijalcu Le-beju v Slovenjgradcu. Pri omenjenem se mudi na obisku svakinja gospa Angela Margareteli, soproga italijanskega inženirja, kateri je zaposlen v Abesiniji. S seboj je prinesla tudi nekaj dragocenosti, kakor broše, zapestnice, uhane, vse okrašeno z briljanti, v vrednosti 35.000 din. Dragocenosti je imela shranjene v nogavici med perilom v zaklenjeni omari. Ko je 28. de-, cembra za hip odšla v mesto, je bila izvršena v omaro na nepojasnjen način tatvina. Tat je odnesel vse dragocenosti. Nogavico je spet skupaj zvil in položil med perilo na isto mesto ter omaro za seboj zaklenil. Na starega leta je aretirala celjska policija 18 letnega ciganskega muzikanta Aleksandra Gartner, ki je skušal vnovčiti pri celjskem zlatarju dragoceno zapestnico. O tej Njen jeziček se je tako naglo obračal, kakor človek pri njeni starosti ne bi pričakoval. Gospa Pakensen jo je mirno in na videz brezbrižno poslušala. »Če mlado dekle samo hodi s tremi, štirimi različnimi moškimi,« je besedičila babica, »ste lahko prepričani, da tam ni vse v redu.« »Oh, strašen svet!« je vzdihnila trgovka in je med tem segla po denarju, ki ji ga je Štefan dal za neki časopis. Štefan je obstal pri vratih in se na videz potopil v čitanje časopisa, ki ga je bil kupil. »Strašen!« se je razburila babica. »To niti ni pravi izraz. Če bi vi tako dolgo vršili moj posel ko jaz, bi bili videli in slišali stvari, ki bi se vam od njih lasje ježili. Svet bo zadela velika nesreča in če boste živeli do tedaj, se spomnite, da sem jo napovedala.« »In kaj mislite, kaj je temu vzrok?« je vprašala trgovka. »Ali se vam ne zdi, da vse to izvira od tod, ker so pustili k nam toliko Poljakov in Litvancev, ki poštenim ljudem odjedajo kruh, sami pa pijancu je jo in se pretepajo?« »Ne mešajte Poljakov in Litvancev. Poljaki so cisto drugačni ljudje. Če se ti napijejo, gredo domov in ležejo k počitku. Oni so zvesti svoji veri, ob nedeljah hodijo k maši...« »To tudi Litvanci storijo, ali ne?« »Že, a oni so vkljub temu popolnoma drugačni. Poljaki so taki ko mi. Kaj mislite, kaj stori poljska mati, ki čuti. da se bliža njena ura? Po mene pošlje. A Litvanci... Za njih nisem dovolj dobra, oni hočejo babico svojega rodu. A jaz vam povem, da se njihova babica toliko razume na svoj posel ko ko-njederec na zdravljenje ljudi. Nekateri pa celo zdravnika kličejo. A bodite prepričani, da v Pikertonu ni zdravnika, ki bi v tej stvari več vedel ko jaz. Toda Litvancem zaman pripoveduješ. Ti trdobučniki so nedostopni. In če bi ne bilo Poljakov, res ne vem, od česa bi živela.« »Saj vendar imate mnogo naših ...« »Oh, teh je v predmestju malo. Ti so se preselili na drugo stran, v visoke, bogate palače. Za njih naše predmestje ni dovolj lepo. Rečem vam: če ne bi bilo Poljakov, bi od gladu umrla.« »A tista, o kateri ste prej govorili, je Litvanka, kajne?« je hotela trgovka speljati pogovor nazaj na ono dekle, ki ima toliko častilcev. »Da,« je odvrnila gospa Dugan trpko. »In še več povem. Iz najslabšega pokolenja Litvancev. Nos viha in se tako oblači, kakor da bi bila kaka kraljica. Preteklo nedeljo je imela na glavi klobuk, ki je stal najmanj pet dolarjev. Od kod toliko denarja? Niti zelo pridne delavke ne zaslužijo toliko, da bi si mogle privoščiti kako boljšo obleko.« Gospa Pakensen se je spomnila na zapoved ljubezni. Zakašljala je in začela zagovarjati deklico: »Nekdo je rekel, da poučuje glasbo. S tem gotovo lepo zasluži.« (Dalje prihodnjič) dobljen kot knez miru, je vzidana kapelica, kamor vsako leto prihaja za mir molit stotine ljudi, župnik, ki je pokrenil misel Kristusovega kipa, je dal pobudo tudi za zvonik ter upa, da bo kmalu dovršen. župnik poziva francosko mladino, naj v namene tega mirovnega zvonika po vsej Franciji zbira star bakren denar, ki ni več v veljavi. Nemški letalci se uče tujih jezikov »Essener Nationalzei-tung« poroča, da se morajo po odredbi nemškega generalnega štaba učiti nemški vojaški letalski častniki tujih jezikov. Gre v prvi vrsti za poljščino, češčino, ruščino, šele potem so na vrsti angleščina, francoščina, italijanščina in drugi jeziki. SVEČE ZA SVEČNICO! Cerkve, ki kupujejo sveče za svečnico, ne pozabite na to, da jih dobite v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju! Naročite jih pravočasno! aretaciji je bila takoj obveščena policija v Mariboru. Ta je zaprosila za izročitev cigana v domnevi, da je prodajal v Mariboru v Ipavčevem sanatoriju pokradene dragocenosti. Na celjski policiji pa so ugotovili medtem, da je cigan z zapestnico v zvezi z veliko tatvino pri Lobeju v Slovenjgrad-cu. Odpeljali so ga v kraj tatvine. Okra-dena gospa inženirjeva je takoj prepoznala zapestnico za svojo. 18 letni ciganski godbenik Aleksander Gartner, rojen v Vidmu v Italiji in pristojen v Št. Janž na Vinski gori, je trdil, da mu je zapestnico izročila njeeova teta, ciganka Gartner iz Velenja, naj bi jo v Celju prodal. že zopet Kajnovo dejanje. V Tržeču pri Jurovcu pod Ptujem se je zgodil v noči minulega V ina Kajnov zločin. Pri nekem posestniku sc se zbrali fantje na žganjekuho. Med nepovabljenimi gosti sta bila tudi brata: 16 letni posestnikov sin Jožef šterbal in njegov 18 letni brat Ivan. Na povratu proti domu sta se brata ob dveh v noči sprla. Prepir je končal Ivan Šterbal s tem, da je mlajšega brata štirikrat zabodel in je zabodeni obležal mrtev. Pri belem dnevu odnesel z voza vrečo moke. Koržetov hlapec Požaver iz Cirkovc pri Pragerskem je pripeljal v Zorčičev ¡mlin v zamenjavo žito za moko. Ko je to naložil v Ptuju na voz, je stopil za par minut v Huterjevo trgovino. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je odnesel nekdo z voza v kratki odsotnosti vrečo moke. Radi ljubosumnosti zagrešeno dvojno krvavo dejanje. 32 letni Henrik Medved, ki je bil nameščen v Batovi popravljalnici v Rogatcu je zasledoval in bil zaljubljen v 31 letno Ivano Podmenik, notarsko uradnico iz Hajdine in uslužbeno pri rogaškem notarju. Dne 5. januarja zjutraj je Medved ob osmih zjutraj prišel v stanovanje Podmenikove, katera se je odpravljala na svoj dom, in oddal iz ljubosumnosti nanjo strel in z enim je sam sebi končal življenje. V tilnik zadeto Podmenikovo so naložili na avto in so jo hoteli prepeljati v ptujsko bolnišnico, vendar je reva umrla med vožnjo pod Ptujsko goro. Namesto v bolnišnico, so jo prepeljali v njen rojstni kraj v Hajdino, kjer so jo v domači hiši položili na mrtvaški oder in jo v soboto ob veliki udeležbi občinstva pokopali. Izpred sodišča_ Zaslužena obsodba dveh sester. Kakor smo v našem listu že poročali, je uspelo orožnikom v Slov. Konjicah, da so v oktobru minulega leta odkrili neverjetno žensko posurovelost. V okolici Slov. Konjic, V Podeškem vrhu in Koritnem, sta umrla dva otroka, ki sta bila izročena nadzorstvu 18 letne služkinje, sumljive smrti. Sodno raztelešen je je ugotovilo, da sta podlegla otroka nasilni smrti s hudim stiskanjem trebuha. Aretirana dekla je priznala, da je spravila otroka s sveta iz jeze do gospodarja na ta način, da ju je hudo stiskala za trebuh. Ker sta na enak način preminula tudi dva otroka sestre omenjene nečloveške služkinje, sta dajali obe sestri v mi- nulem tednu odgovor radi štirikratnega umora otrok pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča. 18 letna dekla je bila obsojena na 12 in njena pet let starejša sestra na 15 let hude ječe. * Sodišče izreklo smrtno obsodilo Po daljši dobi je izreklo mariborsko okr. sodišče 4. januarja za dobro premišljen roparski umor starčka smrtno obsodbo. Načrt za strašno dejanje Silvester Krajnc, 30 letni oženjeni rudar v Žerjavu na Koroškem, je živel v revnih razmerah in je zmiraj tuhtal, kako bi se dokopal do denarja. Za žrtev si je izbral 73 letnega posestnika Petra Korošo iz Vo-linjeka pri Mežici, o katerem je vedel, da ima stalno pri sebi nekaj tisočakov. Ker je pa bil stari kljub letom še precej pri moči, je sklenil Kranjc, da ga izropa po umoru in se na ta način znebi tudi priče. Stari Koroša se js podal 25. septembra 1938, v nedeljo, v Mežico k rani sv. maši, za kar je vedel zločinec. Kranjc je počakal na konec službe božje v krčmi in se je podal pred starčkom v Volinjek, kjer si je izbral skrit rrostor za zasedo. Napad in rop Koroša je po opravljeni nedeljski dolžnosti prikrevsal po običajni poti iz Mežice v Volinjek, kjer ga je napadel Kranjc na samotnem kraju od zadaj. Z udarci s palico po glavi je pobil starca do nezavesti. Na tleh ležečega je večkrat zabodel. Truplo je zavlekel v grmovje in je zginil z odvzeto listnico. Doma je izročil svoji 33 letni ženi Amaliji 2000 din s pripombo: rudarski tovariš Ivan Kolar je našel listnico in mu je odstopil del najdenega denarja. Hitra izsleditev in ničev izgovor Krajnc se je veselil le par ur zločinskega plena. Že na dan umora so ga prijeli na podlagi izpovedi pastirja, kateri je bil bolj od daleč priča groznemu dejanju. Aretirani je imel pri sebi samo 100 din in je umor priznal po kratkem zanikanju z izgovorom, da bi ga naj bil omenejni Kolar nagovoril k zločinu z obljubo delitve oropanega denarja. Za Krajncem so zaorli tudi Kolarja, ki je izpovedal, da je sicer pripovedoval morilcu, da nosi stari možakar vedno pri sebi večjo vsoto, nikdar pa mu ni nasvetoval krvavega dejanja. Krajnčevo ženo je zadela obdolžitev, da bi naj bila vedela, kakih 2000 din ji je izročil mož koj po umoru. Obsodba Pri obravnavi se je obtoženi Krajnc zagovarjal slično kakor v preiskavi. Senat je obsodil Silvestra Krajnc radi roparskega umora na smrt na vešalih, njegovo ženo Amalijo na dva meseca strogega zapora, Kolar je bil oproščen. Pri Ienivosti črev in slabem želodcu z nerazpo-loženjem za jed zaradi zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sred tvo, kadar gre za to, da se zjutr-.j očisti prebavni kanal s salin^m sredstvom za odprtje. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 Kupujte samo CROATÍA. BATERIJE ker so najboljše zato najcenejšo Sloveesto Kroilna Slovenska Krajina ob novem letu Murska Sobota, metropola Prekmurja, skriva v sebi tri jedra naših društev: prosvetnih, fantovskih in dekliških. Prosvetna društva so razvrščena skoraj po vsej krajih, kakor ste lahko videli na prosvetni razstavi na Mariborskem tednu. V Soboti obstoja prosvetno okrožje, ki letos nudi vsem društvom predavanja iz vseh panog našega dela in življenja. Kaši profesorji, zdravniki, odvetniki in drugi hodijo po društvih in predavajo ljudem, ki jih z veseljem poslušajo. Iz Sobote dobivajo društva vsa navodila, ki jih želijo za dober uspeh in napredek. Soboško fantovsko okrožje ne zaostaja za drugimi okrožji v Sloveniji. Vsak teden se zbirajo naši fantje v Soboti in po vaseh na sestanke in se učijo vsega, kar je danes potrebno in važno. In naše dekliško okrožje! Imamo že šest dekliških krožkov, šest celic pravega in zdravega življenja sv. Cerkve in pravega ponosa slovenskega dekleta. Delajo, molijo, se učijo, telovadijo in se veselijo poštenega življenja, V novem letu gremo zopet z veseljem na delo! Nimamo tradicije, nimamo domov in denarja, imamo pa dobro voljo in odprta srca za dvig in izobrazbo našega naroda. Eno prednost pa imamo: kar v začetku našega dela smo usmerili naš cilj na pravo pot, ki odgovarja današnjemu času. Naša društva so usmerjena na moderni čas, hočemo modernega človeka, polnega katoliškega duha in prave slovenske zavesti. Zato zaslužimo, da se nam nudi pomoč s strani domačih in ostalih slovenskih oblasti. Saj je naš cilj isti, kot cilj vsega naroda in države: Dobri Slovenci in zvesti državljani! Jožef Kerec, znameniti prekmurski misijonar na Kitajskem, napaden in izropan od tolovajev. Iz Tungschuvana na Kitajskem je prispela žalostna vest, da so napadli 17. novembra kitajski roparji v visokih gorah Kongshana znanega prekmurskega rojaka in znamenitega misijonarja g. Jožefa Kereca. S puškinimi kopiti so mu polomili kosti in rebra in so ga še hudo ranili v trebuh. Po napadu so mu oropali 4000 kitajskih dolarjev, ki mu jih je poslala Družba za širjenje vere za čaotnuški misijon. Na pol mrtvega in do golega izropanega misijonarja so pustili roparji v mrazu na cesti. Dva izmed njegovih spremljevalcev, enega učenca in nosača, so ubili. Misijonarja so pustili živega samo radi tega, ker jih je zadovoljil njemu odvzeti plen. Hudo prizadetemu misijonarju želimo skorajšnjega okrevanja. Turnišče. Za praznike je bilo v naši šoli obdarjenih več revnejših šoloobveznih otrok s čevlji in obleko, da bodo tudi v hudi zimi lahko obiskovali šolski pouk. —^Nekaterim faranom se čudno zdi. da se cerkvene klopi dajejo v najem. To je običajno povsod drugod in je tudi pri nas treba dobiti dohodke za njih popravilo in nabavo novih orgel. — V naši cerkvi se postopoma uvaja književna slovenščina ,kar je v glavnem delo našega g. kaplana, ki je navadil otroke tako lepo moliti, ALI STE NAROČILI »KMEČKO ŽENO«? Marsikatera gospodinja si ta list želi, čaka, da ji ga mož naroči! Nič ne oklevajte, prikupite se svoji ženki, naročite ji list »Kmečka žena«, žena Vam bo vse bolje 6tregla vse leto! Naroča se pri upravi v Mariboru, Koroška cesta 5. Stane za celo leto samo 20 din. da se človeku, ko jih posluša, kar milo stori. K uspehu g. dekanu in g. kaplanu častitamo! — Z zaključkom starega leta so zaključili tek svojega zgledno katoliškega življenja tudi mati g. Polan-Sčeka, znanega čevljarskega mojstra. Dočakali so sicer lepo starost 76 let, pa vendar je izguba dobre matere hudo zadela vse domače in znane. Rajna so bili zelo priljubljeni, kar se je videlo pri pogrebu, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi. Pokojni dobri in pobožni ženici, ki je zelo rada zahajala v cerkev, želimo nebeški raj, a preostalim naše sožalje! Turnišče. V četrtek, 5. januarja, so bili pokopani oče (dedek) našega študenta Skledarja. Bog jim daj nebesa, a preostalim izražamo naše sožalje! Lendava. Kaj čudno in zanimivo je »politično« besedičenje in modrovanje nekaterih ljudi, ki še vedno skušajo begati ljudi z namigavanjem, da je vlada padla, da je zmagala opozicija, da so sedanje volitve neveljavne in da bodo kmalu druge itd. Prosvetno, športno in sploh društveno delo se v Mariboru od leta do leta bolj razvija. Radi tega razvoia postaja vedno težje vprašanje društvenih prostorov, katerih primanjkuje. Najbolj je tako pomanjkanje občutiti pri telovadnicah, še bolj pa pri letnih telovadiščih in igriščih. Smisel za telesno vzgojo je v zadnjih letih v mladini tako porasel, da se ta vedno bolj in bolj zateka v športna in telovadna društva, kjer hoče dobiti vse možnosti in prilike 221 smotreno gojenje telesne kulture. Radi pomanjkanja primernih letnih telovadišč pa naša društva svoji mladini ne morejo nuditi vsega onega, kar mora moderno mesto mlademu rodu v telesno-vzgojnem ozira dati, to je mnogo zraka, eonca in športnih prostorov za telesne vaje, tekme in javne nastope. Zanimivo je posebno zato, ko to delajo sedaj, ko je že glavni volilni odbor — v katerem so tudi ljudje iz opozicije — svoje delo opravil in je že določen dan sestanka nove skupščine, človek, ki pozna politični položaj in te ljudi, se mora smejati, ker ve, da vse to dela užaljeni ponos. Bukovnica. Pred kratkim se je v Ljubljani poročil naš rojak poštni uradnik g. Štefan Galavač z neko Ljubljančanko. V zakonu mu želimo obilo božjega blagoslova! — V stiski si človek skuša na vse načine pomagati. Tako sta nedavno poskusila svojo srečo tudi dva človeka, ki sta v gozdu hotela nasekati drv, a sreča jima ni bila mila, ker ju je ujel gozdar in boclo drva bržkone zelo draga. Renkovci. Pretekli teden je bil po naši okolici glavni lov, katerega se je udeležilo mnogo lovcev iz različnih krajev naše obširne države. Lovski plen je bil obilen in razpoloženje lovcev sijajno. Posebno živahno je bilo zvečer v logarjevem stanovanju, kjer so imeli zabave z godbo. Nemčevci. Na Novega leta zjutraj sta dva neznanca ubila na domačem dvorišču v Nemčevcih Vogrinčič Jožefa, ki se je malo po polnoči vrnil s svojim 14 letnim sinom iz gostilne. Umora sta osumljena dva človeka, ki sta se s pokojnikom prepirala že v gostilni. Neznanca sta pokojnika prišla izzivat na dom in ko je ta šel še malo na dvorišče pogledat, sta ga napadla, šunder je slišal pokojnikov sin, ki je pritekel pogledat, kaj se godi, pa je našel očeta zabodenega v trebuh. Vogrinčič je kmalu nato umrl. Krivca zasledujejo orožniki in upamo, da bodo kmalu na čistem. Da bi slovensko obmejno mesto moglo svoji mladini nuditi vse, kar ji je za njeno duhovno in telesno zdravje potrebno, se je v Mariboru ustanovila stavbna zadruga »Stadion« z nalogo, da v našem mestu čimprej zgradi stadion, v katerem se bo v bodoče mogla mladina zbirati k telesnim va- jam, tekmam ter telovadnim in prosvetnim nastopom. Vodstvu zadruge se je posrečilo dobiti v 60 letni najem del banovinskega posestva Račji dvor, na katerem naj bi se zgradil vsem sodobnim športnim potrebam ustrezajoč stadion, za katerega so načrti že izdelani in h katerih izvedbi bo treba pristopiti takoj s početkom pomladi, da se bo na stadionu — sicer še ne docela izgo-tovljenem — mogel vršiti velik telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ob priliki mladinskih dnevov v Mariboru, ki se bodo vršili v dneh od 29. junija do 2. julija 1939. Zamisel velikega mariborskega stadiona bo mogla biti uresničena le z vsestransko podporo naše javnosti. Zato upravni odbor stavbene zadruge »Stadion« in prizadete organizacije vso javnost naprošajo za pomoč in podporo pri vseh naporih, ki naj vodijo do izgraditve mariborskega stadiona, ki ne bo služil le mariborskemu mestu, marveč tudi vsej njegovi daljni okolici in našim organizacijam v lavantinski škofiji. Za gradnjo stadiona bo potrebno toliko gmotnih sredstev, da jih zadruga sama brez pomoč; naših denarnih zavodov, gospodarskih podjetij, naših organizacij in posameznikov ne bo mogla zbrati. Vodstvo zadruge za to preko časopisja naproša vsa naša gospodarsko močna podjetja in posameznike, naj ne odklonijo prošnje, ki jo bodo v prihodnjih dneh dobili, in v katerih bodo naprošeni, naj za mariborski stadion, ki bo predvsem namenjen naši mladini, po svojih močeh prispevajo. Maribor potrebuje svoj športni stadion radi svoje in vse štajerske mladine. Zdrava, versko in narodno vzgojena mladina vo najtrdnejši zid ob severni meji naše države. Vsa javnost naj zato podpre delo za ma-iborski stadion! Stavbena zadruga »Stadion« v Mariboru Prosvetna zveza v Mariboru Zveza fantovskih odsekov, podzv. Maribor Zveza dekliških krožkov v Mariboru | Nosi rafni | Vrhe pri Slovenjgradcu. Proti koncu minulega leta je umrl Anton S 1 e m n i k , veleposestnik v Vrheh. Dočakal je 72 pomladi. Bil je pravi krščanski mož. Lepo je skrbel za svojo domačijo, pa tudi za svojo večnost. Spoštovali smo ga vsi, ki smo ga poznali, saj je živel v najlepšem miru s svojimi domačimi pa tudi s sosedi. Položili smo ga v grob, ki je bil prvi skopan na našem novem pokopališču. Počivaj mirno, blagi mož! Nas pa tolaži upanje, da vidimo se v kraju večnem, kjer smrti in ločitve več ne bo. — Žalujočim naše sožalje! Kamnica. Stara 75 let je vdova-mati Marija S t e r n a d , stanujoča v Rošpohu 210, po kratkem in mukepolnem trpljenju mirno v Gospodu zasipala 1. januarja. Rajna je bila zvesta naročnica in čitateljiea »Slov. gospodarja«. Pogreb je bil 3. januarja ob veliki udeležbi, ki je spričela ljubezen in spoštovanje, ki ga je rajna uživala. Naj počiva v miru! — Hčeram in sinu naše sožalje! Sv. Janž na Dravskem polju. 4. januarja smo položili k zadnjemu počitku pridno in dobro mamico K a c Marijo iz Rošnje 23, ki je po kratkem in mukepolnem trpljenju zapustila v 55. letu starosti žalujočega moža in štiri otroke. Z njo smo izgubili dobro mater in skrbno gospodinjo. Veličasten je bil njen pogreb. Naj v miru počiva! Bodi je Bog bogat plačnik za vsa njena dobra dela! — Žalujočim naše sožalje! Sv. Rupert v Slov. goricah. V prerand hladni grob so položili v soboot, 7. januarja, posestnika Feliksa šiška, sina pred 20 leti umrlega jeruzalemskega in rimskega romarja Franca šiška. Rajni je bil dober gospodar in svetovalec sosedom v gospodarskih panogah, bil je pa tudi vzoren mož m dober oče svojim še nepreskrbljenim Zgradimo v Marilsom §fadion! trem otrokom. Vsi ga bodo težko pogrešali Preostalim daj ljubi Bog močni vir tolažbe, da bodo ta hudi udarec usode v vdanosti v voljo Višjega laže prenašali! Rajnemu naj sveti večna luč! Sv. Benedikt v ""ov. goricah. Tukaj smo ob lepem sprevodu pokopali K e r m e k Friderika, poštarja, posestnika in gostiln '*=-ja. Pokogni je bU plemenitega in je bil daleč naokrog spoštovan 'n priljubljen. Umrl je na posledicah bolezenske kali, ki jo je dobil v vojni. Za njim žaluje soproga, mala Milika, brat in sestra, katerim izrekamo sožalje — rajni pa naj počiva v miru! s svojim možem. Vzgojila je več otrok, od katerih še živijo štirje sinovi in tri hčere, kateri so že vsi samostojni gospodarji. Bila je globoko verna in v istem duhu je vzgojila tudi svoje otroke. Hodila je vsak mesec k mizi Gospodovi. Prebirala je zelo rada »Slov. gospodarja«, kateri zahaja v hišo že 50 let Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb. Na grobu se je poslovil od rajne z v srce segajočim nagovorom domači g. župn':c Razbooiik. Naj bo rajni Vsemogočni za vsa njena dobra dela bogat plajčnik! — žalujočim ostalim naše sožalje! Sv. Jurij ob juž. iel. 4. januarja smo pokopali častitljivega starčka Jožefa Pečarja, p. d. starega Simona iz Bežovja. Malo mu je manjkalo, da ni izpolnil 91 let; šel je za svojo ženo Urilo, ki mu je umrla pred pol letom. Bil je vedno trezen, pošten, krščanski mož in gospodar, kakoor je še sedaj njegova hiša poštena in spoštovana. Naj v miru počiva — žalujočim pa naše sožalje! Apače. Umrla je predzadnji dan lanskega leta v precejšnji starosti Nasovčanka Jožefa Kresi, ki je bila rojena na slovenskem Vranskem, po možu pristojna v Nemčijo, umrla pa v narodno zelo mešanem apačkem ozemlju. Novoletni dan jc bila pokopana. Ganljivo in tolažilno je bilo slovensko petje ob grobu, ko so peli skoraj vsi udeleženci pogreba. Slovenci, še večkrat tako! Tako je lepo in tolažilno! Kajna naj počiva v miru! — žalujočim naše sožalje! Sv. Urban. Tužno so zapeli urbanski zvonovi ter Kam ni ca pri Mariboru. Prosvetno društvo vpri-zori v nedeljo, 15. januarja, ob treh popoldne v cerkveni dvorani vojno dramo v petih dejanjih »živ pokopan«. Prijatelji lepe igre, pridite pogledat! Sv. Miklavž na Dravskem polju. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 15. januarja, ob treh po- poldne predavanje o stanovski kmečki in delavski izobraz' ' H koristnemu predavanju od blifiu in daleč vljudno vabljeni! Sv. Jurij ob juž. žel. Prosvetno društvo bo v nedeljo, 15. januarja, ob 15 priredilo v dvorani Katoliškega doma Jalenovo dramo »Srenja«. Vabimo vse, da pridete pogledat to lepo igro! Dopisi Nesreče ne želimo nikomur, toda nesreča ne počiva! Mi samo pomagamo v nesreči svojcem svojih celoletnih naročnikov, ki so vplačali po 24 din vsaj v januarju. Naročniki, ne zamudite pravočasnega vplačila! kako naklonjeno, žita smo nekoliko več pridelali kot leta 1937, toda sadje ni akoro nič obrodilo. Razveseljivo za nas pa je, da je okrajni kmetij- V St. Morijzu v Švici zabava kavar-nar goste s trobljenjem v orjaški planinski rog naznanili žalostno novico, da je nagle smrti od kapi zadeta umrla Belec Alojzija, stara 69 let. Rajna je bila žena cerkvenega ključarja in je 49 let živela v np 'epš! slogi in krščanski ljubezni BfmMMHHHHHHBBB^H NESREČA NIKDAR NE POČIVA! »Nedelja« je vpeljala posebno zavarovanje za primer smrtne nesreče. Do sedaj je izplačala po 1000 din podpore svojcem sledečih svojih celoletnih naročnikov: Sv. Danijel. V minulem letu je bilo v naši župniji 23 rojstev, med temi je bilo 16 dečkov in 7 deklic. Umrlo je 17 ljudi, 8 moških in 9 žensk, pet jih je bilo v starosti do devet let. Najvišjo starost je dosegel Alekš Dimvirt, namreč 78 let, ženska Neža Črepinšek pa 95 let. Porok je bilo devet. Leto 1938 ni bilo šentdamijelčanom bogve šibilja Andrej, posestnik, Mestni vrh, Selnica ob Dravi — padel s kozolca in se smrtno ponesrečil. Suhadolčan Ivan, rudar v Trbovljah — v jami je dobil hudo rano in par dni nato umrl. Aprisnik Ivan, Tezno pri Mariboru — povozil ga ie vlak. Klobasa Franc, polir, žerjavci, Sv. Lenart v Slov. goricah — padel s tesarskega odra in je zaradi poškodb umrl. Kranjc Ana, Žalec — vozila se je z avtobusom iz Celja, pa se je smrtno ponesrečila, ko je vlak razbil avtobus. Brezner Jurij, čevljar v Zg. Hočah, p. Hoče — pri žaganju drv je ponesrečil in par dni nato umrl Marinič Marija, Strjanci 7, p. Velika Nedelja — zaradi nesreče pri porodu je umrla. Peterlin Ivan, Maribor, Pobreška 20 — ubil ga je kaznjenec v kaznilnici. Hebar Janez, posestnik, Osluševci, p. Velika Nedelja — na cesti ga je podrl avto in zaradi poškodb umrl. šmirmaul Anton, Razvanje 136 pri Mariboru — krava ga je napadla ter smrtno poškodovala. Krajnc Karolina, Pečovje 35, štore — padla je po stopnicah in se ubila Drahtschneider Franc, Maribor, Jezdarska 5 — ubil ga je električni tok. Oblak Janez, Lepa njiva 17, p. Mozirje — pri vožnji drv je smrtno ponesrečil. Januš Anton, Reka 67, Hoče — nanj se je prevrnil z drvmi naložen voz in ga ubil. Lešnik Jurij, Maribor, Stolna 1 — padel je s strehe, oziroma lestve in je za poškodbami umrl. Vrečko Leopold, Medvedce 20, p. Majšperg — pod vlakom je smrtno ponesrečil. Lešer Marija, Polički vrh 33, p. Jarenina — padla je in obležala hudo ranjena ter na posledicah poškodb umrla. Ornik Adam, Trnovski vrh 53, p. Sv. Urban pri Ptuju — pri padcu si je pretresel možgane in umrl. Nemški propagandni minister Gdbbels Uprava »Nedelje«, Maribor, Koroška cesta 5 Hiranuma, novi predsednik vlade na Japonskem Arabski pek iz Betleiiema v Sveti deželi eki odbor kupil pri nas zemljo, da napravi drevesnico. S tem bo našemu kraju veliko pomaga-no. Delavci so že letošnjo jesen nekaj zaslužili, ko so rigolali za drevesnico; eden je celo izkopal nek star denar. Saj je stalo na tem mestu nekdaj gospodarsko poslopje. Stari ljudje trdijo celo, da je skrit na tem mestu velik zaklad. O tem zdaj ni dvoma več, ker bo ravno drevesnica polna lepih. drevesc, ki bodo kmetom res v zaklad. Popravlja se cesta po reki proti št. Danijelu, preložil se bo tudi Vavtov klanec; na tem mestu sta bili že dve smrtni nesreči. Prevalje. Dne 19. januarja se vrši na Prevaljah v Rozmanovi dvorani kmetijsko-zadružni tečaj za Mežiško dolino. Predavali bodo trije predavatelji, in sicer od Zadružne zveze, banske uprave in od Kmečke zveze. Taka predavanja so za gospodarsko povzdigo okraja in za napredek zadružništva zelo potrebna, posebno pa za našo Mežiško dolino, da kulturno in gospodarsko povzdignemo kmečki narod, da bo sposoben napredovati na svoji zemlji enako z drugimi kraji naše države. Kmetje in kmečka mladina ste posebno vabljeni, da se teh tečajev v jalco obilnem številu udeležite ter s tem pokažete, da ste tudi vi željni slediti sedanjemu času, v katerem kmet brez strokovne izobrazbe ne more nikamor naprej. S temi predavanji, ki so namenjena edino vam, kmetje, se bo doseglo tudi zboljšanje vašega gospodarskega položaja, kajti gospodarski napredek je odvisen od stanovsko-strokovnega znanja. Zaradi tega naj nikdo ne manjka, komur je na tem, da se povzdigne naš kmečki živelj v Mežiški dolini! Sv. Peter pri Mariboru. Pod prejšnjim režimom je hila ukinjena orožniška postaja. Radi vedno večjega prometa, ki je nastal z novo cesto, in ker upamo, da dobimo v tekočem letu tudi zvezo z Duplekom, oziroma z mostom tudi z Dravskim poljem, se vedno bolj kaže potreba po zopetni vzpostavitvi orožniške postaje. — Rojenih je bilo v minulem letu v naši župniji 44, umrlo jih je 33, porok je bilo 9. Med umrlimi je bilo 9 otrok. Najstarejša župljanka, ki je umrla na starega leta dan, je bila 91 letna Kocbek Terezija. — Pri Sv. Antonu na Pohorju pa je umrl naš nekdanji ka1 plan g. Matko Krevh. V svoji oporoki se je spomnil tudi našega Prosvetnega društva, kateremu je zapustil svojo knjižnico. V nedeljo se bo za njegov dušni blagor brala sv. maša v župni cerkvi. — Možili in ženili se bomo v tekočem letu, oziroma predpustu bolj malo. ženinov in nevest bi nam sicer ne manjkal pač pa cvenka. No, pa se bo že tako uravnalo, da ne bomo ostali vsi »ledik in frej«. — V nedeljo po rani službi božji ima naša gasilska četa svoj občni zbor. — Fantovski in dekliški krožek zadovoljivo napredujeta, število mladine, ki se zbira v odseku, odnosno v krožku, stalno narašča. Treba bo tudi starejšim, da malo bolj poprimejo, da bo tudi v prosvetnem društvu malo več življenja. — Knjižnica prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo in praznik po ve-černicah. Sedaj v mrzlih in dolgih zimskih večerih je dobra knjiga najboljši prijatelj. — Farni ubogi so z lepo božično podporo prav zadovoljni, tudi šolska mladina je bila obdarovana z oblačilom in obuvalom ter z drugimi dobrotami. Tisti, ki so bili obdarovani, se zahvaljujejo vsem dobrotnikom — oni pa, ki so v ta namen kaj prispevali, pa naj imajo zadoščenje, da so storili dobro delo, za katero bodo prejeli plačilo od Njega, ki je sam največja Dobrota! Hoče. Kmetovalci se vedno bolj pritožujejo radi razlike cen pri mesarjih, pa tudi o višini cen raznih potrebščin. Večina že uvideva pot skupnega nastopa kmečkega ljudstva. Prepričani bodimo, da dosežemo uspeh le s pomočjo organizacije, zlasti sedaj, ko ima vlada dober namen, pomagati kmetu. Kmetovalci, združite se v Kmečki zvezi! V slogi je moč! Vpišimo se v organizacijo, katera se trudi za naše pravice in koristi. Koledar Slov. gospodarfa Imamo še nekai izvodov žepnega koledarja »Slov. gospodarja« na zalogi. Kdor si ga želi, naj ga takoj naroči, da ne bo prišel prepozno, kakor v prejšnjih letih! Koledar stane 10 din. Hoče. Sprehaja se kaj rad v okolici Pohorja neki miau, ki ponuja tudi še sedaj svojo hrvaško politiko. Poklic, ki ga baje izvršuje, mu služi samo kot krinka, pod katero opravlja svoj glavni posel: mačkovsko politiko. Svetujemo mu, naj opusti govorjenje zoper slovenskega voditelja dr. Korošca. Kaj pomenja dr. Korošec za Slovence, dobro vemo; kaj je za nas storil ter še bo storil, tega se zavedamo. Kako pa dr. Maček vodi Hrvate, nam je tudi znano. Zato pa miau, hajdi preko Sotle! Apače. Luč sveta: dnevno svetlobo, oziroma petrolejko ali pa tudi električno svetilko sta zagledala v naši občini 102. Pred oltar je stopilo 40 parov, iz hiš pa so prinesli na božjo njivo 65 ljudi. — Letošnje leto je bilo precej rodovitno, zlasti mnogo se je dobilo pri nas za sadje. — škoda samo, da nas je obiskalo toliko nesreč. Koncem maja je bila grozna povodenj Mure, ki je uničila tudi mlado življenje šolarke iz Stogovcev. Pojavila se je slinavka v žepovcih in v Segovcih. V Freudenauu so po prvih pojavih ob živinozdrav-nikovi pomoči okužili vso živino, da bi bolezen predolgo ne trajala, čeravno je bil lahek pojav slinavke, vendar so imeli v Freudenau okrog sto tisoč dinarjev škode predvsem seveda radi mleka. Veliko škode je napravila tudi svinjska kuga, ki je obiskala mnogo hlevov. Gospe Glanz v Segovcih je poginilo 28 svinj. Apače. Odšel je šolski upravitelj deške šole g. Janko žel na šolo v Braslovče. 15 let je preživel v Apačah in se mnogo udejstvoval na narodnostnem polju. Na njegovo mesto pride g. Hinko šnu-derl, upravitelj v Cezanjevcih, ki je pred nekaj leti že poučeval na tukajšnji deški šoli. Ob Muri. Zagrebški Nemci bodo poskusili, kako diši »Eintopfgericht«. Pri nas pa nočejo tega poskušati. Slovenci kakor Nemci v tukajšnjih krajih imajo radi, da se kuha v več loncih. »Eintopfgericht« je samo tedaj dober, kadar je shramba že preveč oskubljena. Stogovci. V tem šolskem letu opažamo na naši šoli živahno odrsko delo. Po zaslugi g. upravitelja in delavnosti učiteljstva sta bili že dve pri- reditvi. Najprej proslava prvega decembra s primernimi daklamacijami, pevskimi točkami in slo-vensko-narodnim prizorom. Pred božičem je bila božičnica s pevskimi točkami in ljubkim prizorom ob jaslicah. Sledilo je obdarovanje revnih in marljivih otrok. G. upravitelj je oskrbel precej darov. Poslala je svoje darove tudi šola iz Nakle-ga pri Kranju. — Poročil se je učitelj g. Matko Kreuh z gdčno Amalijo Prohst iz Stogovcev. Bog daj srečo! Ljutomer. Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru je 8. januarja imela izredni občni zbor, ki je po 18 letnem delu pod vodstvom Jugcelov. strokovne zveze obračunala z njenim protinarodnim razrednim in opozicijskim delom s tem, da je od nje odstopila ter pristopila k »Zvezi združenih delavcev«. Občnega zbora se je udeležilo vseh 13 včlanjenih skupin po svojih delegatih. Občni zbor je posetil tudi naš priljubljeni g. minister Snoj Franc. Ker so doslej vsi viničarji, predvsem iz okolice Maribora iskali vedno nasvetov pri strokovnem tajniku tov. Petru Rozman na ekspozituri JSZ v Delavski zbornici v Mariboru, se s tem obveščajo, da se odslej v vseh svojih zadevah obra-jo na tajništvo ZZD, Maribor, Miklošičeva ulica 2, kjer bo vsako nedeljo dopoldne posloval naš tajnik tov. Ferk Karel, čez teden bo pa našim članom na ražpolago tudi tov. Rozman, predvsem za nasvete v pravnih in organizacijskih zadevah. Razkrižje pri Ljutomeru. Preteklo leto smo imeli zanimiv Božič. Pred polnočnico je zagrmelo ljudsko petje po vsej cerkvi — slovensko. Potem pa se nam je reklo, naj se slovensko ne poje, ker je prepovedano. S tem je izginilo prejšnje lepo razpoloženje; sledila je tako žalostna polnočnica, kakršne naša cerkev še ne pomni. Na božični dan pri pozni sv. maši pa je nastopil štrigovski pevski zbor s svojim pevovodjem. V času od božiča do novega leta je bil organiziran nov pevski zbor, ki je prvič nastopil že na staro leto zvečer pri blagoslovu. V zboru sodeluje tudi izvrsten tenorist g. Ludovik ščavničar, kovaški mojster pri Murici. Ker smo Slovenci, hočemo in zahtevamo molitev in petje v slovenskem jeziku! Mala Nedelja. Gasilska četa priredi v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30 v Društvenem domu proslavo rojstnega dne pokrovitelja gasilstva Nj. Vi3. kraljeviča Tomislava z vprizoritvijo ljudske igra s petjem »Petkov Tonek«. Na pomoč! Slov. Bistrica. Sv. Anton pri Sv. Marjeti v Ritoznoju vabi svoje častilce 17. januarja k sebi. Ob 10 bo pridiga ter peta sv. maša na čast sv, Antonu. SI. Bistrica. Podružnica ZAKŠ ima redni občni zbor v nedeljo, 15. januarja, ob 9.30 v dvorani hotela »Beograd«. Za člane ZAKŠ je udeležba obvezna! Sv. Trojica v Halozah. V letu 1938 je bilo rojenih 121, umrlo je 74, sveti zakon pa je doma sklenilo 30 parov. — Vino letnik 1938 je močno. Treba ga ji piti pametno in zmerno. Tega Slom-šekovega pravila se niso držali možje in fantje v Rodnem vrhu, kjer je v pretepu padel in umrl 26 letni mladenič. S pogrebom ubitega viničarja smo končali staro leto. Pač žalosten in sramoten zaključek! — že davno ni bilo v našem kraju toliko požarov po nesreči kot ob koncu leta 1938. Pogoreli so- 1. vdova Pernek iz Gruškovja 120, kateri so pred leti ubili moža; 2. Klaneček Lovro iz Gruškovja 126, kateri je par dni nato umrl;; 3. njegov sosed Mere Franc, kmet iz Ložin; 4. vi-ničarija šprah v Gruškovju 10, kjer se je vini-čarka močno opekla pri reševanju svojega že tako: bornega pohištva; zgorelo ji je tudi prase. Sveti Florijan, varuj nas ognja! — Posestvo pri župnijski cerkvi je na dražbi kupil Franc Svemšek, trgovec iz Žetal. Ob koncu leta je tu otvoril gostilno in trgovino v okusno popravljenih in povečanih prostorih. Upamo, da bo vsaj ta stalen na trojiškem hribu! Podlehnik. Graška šparkasa si je napeljala elektriko iz Tržca na svoje stroške v svoja poslovna poslopja, želeti bi bilo, da bi tako bogato tuje podjetje pripomoglo tudi par tisočakov za napeljavo elektrike naprej ob cesti; saj se toči podlelmiško vino v Gradcu po povoljni ceni in v velikih množinah. In kako korist imamo Haložani od tujega kapitala? Podlehnik. Romarjem in častilcem sv. Antona se naznanja, da bo antonovska nedelja 15. januarja. V Podlehniku bosta dve sv. maši: ob 7 in ob 10.30. — V torek, 17. januarja, bosta tudi dve sv. maši pri sv. Antonu: ob 7 in 8. Letos bo v cerkveni hiši preskrbljeno tudi za telo: dobro cerkveno vino bo točil naš novopriseljeni krčmar Fr. Svenšek, ki bo postregel tudi s toplo jedjo. Nova Štifta pri Gornjem gradu. Pri nas se je v letu 1938 rodilo 24. Umrlo je 13 ljudi. Najstarejši moški je bil star 91 let, ženska pa 71 let. Poročila sta se dva para. Prav lepo pa se je v minulem letu izkazala gasilska četa, ki obstoji šele tri leta, vendar si je postavila lep gasilski dom ter kupila prvovrstno motorno brizgalno. Prosvetno društvo je zelo napredovalo. Lepo se je razvijal tudi fantovski odsek, želja mnogih je nabavna zadruga, katero upamo dobimo v dogled-nem času. Naša slovenska in katoliška zavednost se je najlepše pokazala pri zadnjih volitvah, ko smo vsi nastopili kot en mož, tako da je JRZ lista dobila 195 glasov, nasprotniki pa 1 glas. — Vsem, ki širijo katoliško kulturo in blagostanje in zlasti katoliško časopisje, kličemo: Bog živi! Galicija pri Celju. V minulem letu je bilo v naši fari 2" krstov, 20 mrličev, 10 porok. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 4915. župnija šteje nekaj čez 1700 d'" Poglejmo še statistiko časopisov v fari. Prvo mesto zavzema »Slov. gospodar«, ki ima 103 naročnike, dnevnik »Slovenec« ima 6 naročnikov, »Slov. dom« 3, »Bogoljub« 22 in »Glasnik« 19 naročnikov. Tudi nasprotniški listi imajo nekaj naročnikov. Daleč pa prekaša v fari katoliško časopisje nasprotnega. Prizadevali pa si bomo, da bodo v tem letu še te male številke popolnoma izginile. Pridno so delovala v minulem letu tudi naša društva. Izmed vseh najbolj fantovski odsek, kateri je priredil tudi več lepih iger, kot: »Tri sestre«, »Podrti križ«, »Pri kapelici« itd. Za to leto pa pripravlja odsek velik prosvetni tabor. Prav je tako! Vsi zavedni fantje v naše vrste! Ob novem letu si voščimo vsevprek, da bi bilo srečno in veselo, da bi bilo vsaj tako kot je bilo minulo, če ne še boljše. Leto 1938 je bilo, hvala Bogu, še precej dobro, žito je bilo lepo, tako tudi koruza in krompir. Le sadja ni bilo skoraj nič razen ene vasi, ker ga je bilo leta 1937 veliko. Nekateri so si pijačo prihranili, da jo bodo imeli še za letos, drugi so pa že spili, tako da bodo morali letos »suho žvižgati«. Srečno in blagoslovljeno Novo leto vsem bralcem in prijateljem »Slov. gospodarja«! Sv ob juž. žel. Vesele praznike je prire- dilo oiauiskim ubožcem društvo Rdeči križ, ki si je pod predsedstvom ravnatelja kmetijske šole g. inž. Laha nadelo nalogo, lajšati ubogim njih bedo. Ubogi so bili, kakor že za veliko noč, tudi sedaj obdarovani z živili v skupni vrednosti 1500 din. Po širši okolici šentjurske fare pa so to delo požrtvovalno izvršila dekleta Marijine družbe in tu/.o razveselila in Bogu približala marsikatero zapuščeno človeško srce. Na Štefanovo pa je bila v Katoliškem domu božičnica za otroke. Otroci so pod vodstvom požrtvovalne učiteljice gdčne Ja-grove igrali božično igro »Pastirci pred nebeškimi vratmi«, ki so jo na praznik sv. Treh kraljev ponovili. Sv. Maj jot a pri Rimskih toplicah. Blagoslovljeno novo leto želim vsem bralcem in naročnikom »Slov. gospodarja« z željo, da vsaka krščanska hiša naroči vsaj en katoliški list. Veliko je še krščanskih hiš, ki zapirajo vrata katoliškemu tisku, veri sovražne in za mladino strup vsebujoče liste pa s slastjo sprejemajo. Naj bo naš novoletni sklep: Vsi za »Slov. gospodarja«! Nova naročila, oglase in reklamacije za »Slov. gospodarja«, »Slovenca« in »Slov. dom s sprejema in daje pojasnila Novice iz drugih držav Predstavnika Anglije v Rimu. Predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister Halifax sta odpotovala 11. januarja v Rim na sestanek z Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Odločujoči uspehi generala Franca. Ofenziva nacionalnega generala Franca rodi v Kataloniji od dne do dne bolj odločilne uspehe. Dne 9. januarja so bile nacionalne čete gospodar nad dvema važnima cestama, kateri vodita proti prestol ic i rdeče Katalonije — Barceloni. Na osrednjem katalonskem bojišču so zasedli nacionalisti važno mesto Molleruso vzhodno od Leride. Rdeči se umikajo proti staremu vseučiliškemu mestu Cervera in podirajo vse mostove za seboj. Na jugu kaLalonske fronte so prodrli nacionalisti po zasedbi mesta Villanuevo de Prado 19 milj od morske obale in 24 milj od Tarragone. Na severu katalonskega bojišča so Francove čete prodrle dve in pol milje proti vzhodu od mostišča pri Balaguera. Domače novice Smrt dolgoletnega duhovniškega trpina. V Mariboru je umrl v noči na 10. januar po večletnem trpljenju g. Anton Mojzišek, upokojeni župnik iz št. Janža pri Dravogradu. Rodil se je leta 1864 v čerotinu na Moravskem. V mašnika je bil posvečen v Mariboru leta 1890. Služboval je na raznih farah lavantinske škofije. Za župnika je bil pri Sv. Rupertu nad Laškim in pri št. Janžu v Dravski dolini. Pred petimi leti ga je kot upokojenca zadela kap in je bil revež od tedaj navezan na bolniško posteljo. Petletno trpljenje je prenašal vdano v voljo božjo in si je zaslužil z voljnim prenašanjem bolniških križev in težav večno plačilo. Blagopokojni je bil zgleden duhovnik in se je veselil obče priljubljenosti povsod, kjer koli je služboval. Duhovniškemu trpinu ostani ohranjen med slovenskim narodom časten in hvaležen spomin! Huda nesreča v zagorskem rudniku. V kotre-deškem rovu v rudniku Zagorje ob Savi se je pripetila 9. januarja predpoldne huda nesreča. V jami je podlegel vnetljivim plinom rudar Leopold Hribar, oče številnih ter nepreskrbljenih otrok. Obžgan je bil še rudar Ivan Jere. Lažja poškodba je zadela paznika Roberta štern, ki pa je ostal v domači oskrbi, dočim so Jereta prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Padel z vlaka. Tik pred postajo Orehova vas-Slivnica je padel z vozečega vlaka 27 letni delavec Franc Slemenšek. Vlak je delavca še vlek'el s seboj kakih 30 metrov in ga je odvrgel s prebito lobanjo in s hudimi notranjimi poškodbami. Slemenšeka so prepeljali koj v mariborsko bolnišnico. Dober plen ptujskih orožnikov. Zadnjo nedeljo so zaprli v Podvincih pri Ptuju orožniki dve osebi pod sumom krivde velike tatvine. Gre za 21 letnega trgovskega pomočnika Antona Bezja-ka in 25 letnega trgovskega nastavljenca tvrdke Anton Brenčič v Ptuju, Rudolfa Breznik. Bezjak je bil~prej nastavljen pri Francu Nedogu v Ptuju, zadnji mesec pa v Trgovskem domu v Mariboru na Aleksandrovi cesti. V stanovanjih omenjenih so napravili hišno preiskavo. Pri Bezjaku v Podvincih so odkrili razno manufakturno blago in železnino v skupni vrednosti 40.000 din. Najdeno b'~go izvira po trditvah iz zalog tvrdk Pregrad (25.000 din), Nedog (8000 din), in Brenčič. Pri zaslišanju je priznal Bezjak, da je pred nekaj meseci, ko je bil zaposlen pri svojem bratu v Podvincih, izmaknil njemu železno kaseto s 6400 din. Preiskavo nadaljujejo. Aretirana so predali sodišču. Dopisi Sv. Peter pri * Mariboru. Poročila sta se 9. januarja član fant-vskega cdse! in članica dekliškega krožka v Št. Petru br. Knuplež Lojze in žižek Anica. Oba sta bila vneta in navdušena delavca v naših društvih. Posebno še ženin, ki je bil 15 let duša vsega društvenega gibanja med šentpetrsko mladino. Ob prisrčnem razpoloženju gostov se je nabralo za tukajšnji fantovski odsek in dekliški krožek 320 din. Vsem kliče mla- zastopnica Gaberšek Franja, Globoko, Rimske toplice. — V minulem letu je bilo v naši župniji 5 rojstev, pogrebov je bilo 12, 7 parov pa je biloi poročenih. Sv. obhajil je bilo prejetih v minulem letu 6010. - knjižnici prosvetnega društva je bil« izposojenih 322 knjig. dina: Bog plačaj! Novoporočencema pa mnoge sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti tei božjega blagoslova! Bog živi! Stoprce. Patrocinij ali žegnanje sv. Antona pu-ščavnika bomo obhajali 15. in 17. januarja s službo težjo ob 7 in ob 10. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti sklicuje zborovanje v Šalovcih za 15. januar. Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo, 15. januarja, bo ob 9 uve^no predavanje kmetijsko-gospodarskega tečaja v Kat. domu. Kmetje, pridite! Iz naših društev Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V nedeljo, 15. januarja, po večernicah priredi naša mladina lepo prireditev. Na sporedu med drugim tudi prelepa igra »Dobrava«. Pridite! Ljutomer. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 15. januarja, ob 9 sestanek v Katoliškem domu. Predavanje in zanimiv film. Pridite vsi! IV I 1702/38—11 iražiseni oftlic. Dne 21. februarja 1939 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Gačnik vi. št. 96 (ena petina) cenilna vrednost: 4.399.62 din vrednost pritiklin: 715 din — že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: 2900 din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več 1 vel javi jati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradrJ deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, dne" 20. decembra 1938. 57 IV I 2612/38—11 MMMm ©Mit Dne 20. februarja 1939 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Rogoza vi. št. 145 cenilna vrednost: I. skup. 167.335.— din, II. skup. 14.257.— din vrednost pritiklin: 7.458.— din najmanjš^ ponudek: I. skup. 111.557.— dih, II. skup. 9.511.— din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1938. 5)3 Kmečka trgovina Delo sadjarjev Sadjarji so v okviru svojih podružnic pridno na delu. V petek, 6. januarja, so se zbrali na Vinarski šoli sadjarji mariborske okolice. Z zanimanjem in splošnim odobravanjem so sledili izvajanju predsednika podružnice g. ravnatelja Priola in tajnika g. inštruktorja Aplenca. Veliko razgibanost je vzbudilo izvajanje g. Aplenca o spremembi sadnega izbora. Sorto »kanadko« hočejo malo ponižati, »mošanckarje« pa povzdigniti. Pa tudi pri drugih sortah so predlagali razne spremembe. V nedeljo, 8. januarja, so pa zborovali v Celju sadjarji celjske okolice. Ti hočejo zgraditi moderno sadno sušilnico s kotli za kuhanje marmelade. Celjska mestna občina je podružnici darovala prostor za postavitev sušilnice blizu mestnega zavetišča, banska uprava je pa za gradnjo prispevala 1000 din. Upajo, da bo sušilnica marca že zgotov-ljena. Celjani so stavili tudi predlog za uvedbo obvezneg škropljenja sadnega drevja. Celjska podružnica priredi za svoje člane 3. in 4. februarja vrtnarski tečaj. Kaj se kupuje? Pri pridelovanju pridelkov moramo gledati na to, da bomo gojili vedno tiste kulture, za katere je največje povpraševanje. Glede tega bi morali trgovci, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki, dajati kmetovalcem vedno tozadevne nasvete. Tako n. pr. gorenjska kmetijska zadruga najlaže prodaja krompir z rumenim mesom. Za Dravsko polje se pa nič prav ne ve, ker tu ni človeka, ki bi dal tozadevne nasvete. Kar tiče fižola, se v Italiji najbolje proda podolgovat, roža pisan fižol z imenom »mandaloni«. Francozi zelo radi kupujejo fižol »prepeličar«. Prepeličarja bi pa trebalo spremeniti, oziroma iz-bo^Sa.ti r-u seme, kar je naloga semenogojskih £>C3taJ, Kot splošno izvozno blago je fižol »ribni- <----, ^ocrni se fižol »cipro«, ki se je prej izvažal na veliko, izvaža iz leta v leto manj, ker mu na svetovnem trgu konkurira sličen fižol iz Japonske. Cene goveje živine Voli. V Ljubljani debeli voli 6 din, poldebeli 5 do 5.50 din, plemenski 4.50 din kg žive vage. V Kranju debeli 6 din, poldebeli 5.50, plemenski 5 din. V Črnomlju debeli 5—5.50 din, poldebeli 4.50 do 5 din, plemenski 3.50—3.75 din. Krave. V Ljubljani debele 5.75 din, poldebele 4.25—4.50 din, klobasarice 2.75—3 din. V Kranju debele 5.50 din, poldebele 5 din, klobasarice 4.50 din. V Črnomlju debele 4.50—5 din, poldebele 4 do 4.50 din, klobasarice 2.75—3 din. Telice in mladi junčki. V Ljubljani debele 6, poldebele 5—5.50 din, plemenske 4.50 din. V Kranju debele 6 din, poldebele 5.50 din, plemenske 5 din. V Črnomlju debele 4.50—5.50 din, poldebele 4—4.50 din. Teleta. V Ljubljani 7—8 din, v Kranju 6.50—8 din, v Črnomlju 5.50—6 din. Svinje Plemenske svinje. V Mariboru 5—G tednov stare 90—110 din, 7—9 tednov 120—140 din, 3—4 mesece 280—350 din, 5—7 mesecev 360—480 din, 8—10 mesecev 490—560 din, eno leto 780—1020 din. komad. V Kranju mladi pujski 7—8 tednov stari 135—285 din komad. V Ptuju 7—7.25 din kg žive vage. Debele svinje. V Ptuju 7.25—8.50 din, v Ljubljani 10 din, v Kranju 10.50 din, v Črnomlju 8 do 8.50 din kg žive vage. V Mariboru 11.50 din kg mrtve vage. Pršutarji. V Ptuju 7.50 8 din, v Ljubljani 9, v Kranju 8.50—9.50 din, v Črnomlju 7 din kg žive vage. V Mariboru 9 din kg mrtve teže. Meso Goveje. Maribor 8—14 din, Kranj 10—12 din, Črnomelj 10 din kg. Svinjsko. Maribor 13—15 din, reberca 12 din, Kranj 14—16 din, Črnomelj 14 din kg. Slanina. Maribor 14—15 din, Kranj 22—26 din, Črnomelj 14 din kg. Svinjska mast. Kranj 19 din, Črnomelj 18 din kilogram. Sadje Na trgu v Mariboru jabolka 3- 6 din kg, hruške 8—16 din. suhe slive 8—12 din, celi orehi 10 din, luščeni 30—32 din kg. Krma S ono. Maribor 0.80 din kg, Kranj 0.80 —0.90 din. Črnomelj 0.70 din. Slama. Kranj 0.50 din kg, Črnomelj 0.35 do 0.50 din kg. Vino Pred letošnjo trgatvijo in dozorevanjem novega vina so bile zaloge starega vina lanskega in prejšnjih pridelkov malone popolnoma izčrpane, '.ako da je imela takrat cena vina stalno rastočo tendenco ter ponekod dosegla tolikšno višino, kot je zadnjih deset let vino še ni imelo. Po trgatvi 3e razmere niso toliko izpremenile, da bi se moglo govoriti o padcu cen. Zaradi izčrpanih zalog starega vina je nastopila, čim je novo vino dozorelo, precej živahna- kupčija. Sprva so bile cene novega vina sicer nekaj nižje od cen starega vina, vendar pa se je to kmalu izenačilo, da sedaj že ni več razlike med ceno novega in starega vina. Izgledi za letošnjo kupčijo so z ozirom na nekoliko izboljšan gospodarski položaj povoljni, zlasti na domačem trgu za domač konzum. Cene se povprečno gibljejo: Slovenija navadna vina 3—5 din liter, sortna in kvalitetna vina 6—7 din; hrvaška navadna vina 3—3.50 din, kvalitetna 4—5 din; sremska navadna 3—4 din, boliša 4—6 din; dalmatinska rdeča vina 2.75—3.50 din, opolo 3.50 do 4.50 din, bela do 4.50 din, banaška 3—6 din liter, bačka 3—5 din. Verjetno je, da se bo ta položaj držal čez zimo ter je izpremembe pričakovati ŠDle «•>. pomlad, ko se bodo zaloge nekoliko skrčile. — V Črnomlju je navadno mešano vino pri vinogradnikih 2.75—4 din liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 4—4.50 din liter. Žito Pšenica. Maribor 1.50—1.75 din, Kranj 2 din, Črnomelj 1.70—1.80 din. Rž. Maribor 1.50—1.75 din, Kranj 1.85 din, Čr-nomelj 1.65—1.70 din. Ječmen. Maribor 1.50 din, Kranj 1.85 din, Črnomelj 1.50 din. Oves. Maribor 1 din, Kranj 1.80 din, Črnomelj 1.50 din. Koruza. Maribor 1.25—1.50 din, Kranj 1.50, Črnomelj 1.50 din. Fižol. Maribor 2—3 din, Kranj 2.50—3 din. Krompir. Maribor 0.75—1.25 din, Kranj 0.90 do 1 din, Črnomelj 0.80—1 din. Proso. Maribor 1.50 din, proseno pšeno 4 din. Ajda. Maribor 1—1.50 din, ajdovo pšeno 3.50 do 4 din. Mlečni izdelki Mleko 1.50—2 din liter, smetana 10 din liter, surovo maslo 24—26 din kg, čajno maslo 28 do 32 din, domači sir 8—10 din kg. Jajce 0.70 do 1.25 din. Perutnina Kokoš 20—25 din, par piščancev 24—60 din, gos 40—50 din, puran 45—70 din, raca 18—24 din. Les Dolgoletna lesna kriza je proti koncu leta 1936 nehala in zaloge so se začele krčiti in tudi cene so se izboljšale. Tako je narasla cena za trda ne-žagana drva v Ljubljani od 77 na 110 din. Cena mehkega izvoznega lesa franko vagon nakladalna postaja je narasla od 268 na 320 din za povprečno srednjo kakovost in sortiment, kakršen gre od običajne žage. Predstavniki naše lesne industrije že dolgo časa preučujejo možnosti pomnoženja tržišč za naš les. Posebno išče naša lesna industrija takšna tržišča, na katerih bi dobivala blago plačano s svobodnimi devizami. Tako se je v teku tega leta naš les prvič pojavil na tržiščih Pacifika. Razume se, da je lesna industrija s tem utrpela velike materialne žrtve, ker je bil naš les na teh tržiščih doslej čisto neznan. Prav tako je začela naša lesna industrija izvažati svoje produkte na tržišče ¿dnje in južne Afrike. Nekatere naše industrije pa so pof'ale te dni poseb: delegate tudi v Zedinjene države in v Mehiko, da prouče tamošnja lesna tržišča. Verjetno je, da se bo naš les uspešno razpečaval tudi v teh državah. Pri tem prizadevanju je potrebno poudariti, da naša lesna industrija ne uživa nikakih posebnih olajšav, ki bi ji mogle olajšati borbo za pridobivanje novih trgov. Denar Nemška marka 14.40 din, madžarski pengo 9.80 din, švicarski frank 10.10 din, italijanska lira 2.30 din, češka krona 1.60 din, francoski frank 1.22 din, ameriški dolar 48 din. Pnii«¥®ri i našimi naročniki I/.šolanje za občinskega tajnika. L. A. Tečaj, ki ga omenja § 95 zakona o občinah in ga mora dovršiti kompetent za. službo občinskega tajnika, se vrši pri banski upravi v Ljubljani in je zadevno prošnjo tja nasloviti. V mestnih, tržkih, zdraviliških in takih občinah, ki imajo 3000 ali več prebivalcev, se smejo postaviti za občinske tajnike le osebe, ki imajo vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni, že omenjeni tečaj. V podeželskih občinah, ki imajo do 5000 prebivalcev in kojih davčna osnova ne presega 150.000 din letno, ter v ostalih, zgoraj ne navedenih občinah se smejo postaviti osebe, ki imajo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni tečaj. Zahtevano kvalifikacijo lahko spregleda ban s svojo odločbo, katero pa izda samo onim občinskim uslužbencem, ki so že vsaj pet let odlično vršili službo občinskega tajnika. Nadaljnji pogoji za službo občinskega tajnika so, da ste star vsaj 21 let in ne nad 40 let, telesno in duševno zdrav, dobrega vedenja, da ste odslužili obvezni rok pri stalnem kadru, razen ako niste bili kot edini hranitelj nesposobnih za-arugarjev ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščeni službe v stalnem kadru; nadalje, da niste pod skrbstvom aii v konkurzu in da ni nad Vami podaljšana očetovska oblast; da niste bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo častnih pravic. Pogoji za otvoritev starinarnice. J. R. Za trgovanje s starimi stvarmi (oblekami, čevlji in podobno) je potrebna oblastna dovolitev. Sme se dati le osebi, ki izpolnjuje obče pogoje za osnav-Ijanje obrta in je zanesljiva glede njegove vo-ditve. Take obrti se smejo otvarjati le v mestih in v večjih krajih. Imetniki takih obrtov so dolžni izpolnjevati vse policijske predpise in naredbe v interesu javne varnosti in desifincirati predmete, ki jih nabavijo za prodajo. Za izvrševanje obrta je potreben dokaz posebne izobrazbe, in sicer dvoletno učenje kot učenec in dvoletno zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu; ta izobrazba se dokazuje praviloma z učnim potrdilom in s poslovno knjižico. Poleg teh listin bi morali predložiti rojstni In domovinski list ter nravstveno spričevalo najbližjemu Združenju trgovcev ter tam plačati tako zvano inkorporaci-jo. Združenje bi poslalo Vašo prijavo Zbornici za TOI v Ljubljano, katera bi Vam izstavila potrdilo po § 95 obrtnega zakona. To potrdilo bi morali priložiti prošnji za podelitev obrtne dovolitve, katero bi trebalo nasloviti na pristojno okrajno načelstvo. Državna taksa znaša 100 din, banovinska 50 din; koliko znaša inkorporacija, boste zvedeli pri pristojnem združenju trgovcev. — Krojaški mojster ali trgovec z mešanim blagom bi morala enako zaprositi za oblastno dovolitev trgovanja s starimi stvarmi in brez ta posebne dovolitve ne bi smela z njimi trgovati in seve tudi ne otvoriti podružnice v svrho takega trgovanja. Dolžnik izgubil zaščito — možnost odloga plačila glavnice. G. J. Izgubili ste zaščito kot kmet-dolžnik, ker je sodišče smatralo, da ste v boljšem gmotnem položaju nego Vaš upnik. — Odloga za plačilo glavnice v takih primerih zakon ne predvideva. Zato ga boste morali skušati doseči le z lepega. Ako Vam ga upnik ne bo hotel dovoliti, bi smel v primeru Vaše plačilne zamude re^tj.o-seči z izvršbo na Vaše posestvo in ga eventualno gnati na dražbo. Odškodnina za moževo delo na ženinem posestvu. I. I. S svojo ženo ste imeli skupno posestvo; pozneje Vam je izplačala Vašo polovico, na kar sta se dejansko (ne tudi sodnijsko) ločila in ste si kupili drugo posestvo. Čez dve leti ste slednje spet prodali in se vrnili k svoji ženi ' šest let že pridno delate na njenem posestvu in vprašate, ali imate pravico zahtevati za svoje delo kako odškodnino. — Ker ste po zakonu dolžni svojo ženo vzdrževati in domnevamo, da ste na ženinem posestvu imeli oskrbo, ne morete za svoje delo zahtevati plačila, ako si ga niste posebej izgovorili. Ojačanje svetlobe — mešanje petroleja? P. F. Svetilka na petrolej Vam daje na žagi premalo svetlobe. — Mešanje petroleja z bencinom Vam ne svetujemo, čeprav v razmerju 1 proti 10 (na deset litrov petroleja en liter bencina) ne bi bil« nevarno. Omislite si raje karbidno svetilko. Davčna uprava zahteva zvišano tretjo anuiteto. A. P. L. Ste zaščiten kmet, dolg se Vam je znižal na polovico in anuiteta določila s 1325 din. Ta znesek ste plačali prvi dve leti PAB, sedaj ste pa dobili od davčne uprave poziv, naj plačate kot tretji obrok kar 1757 din. — Na vprašanje, kaj je vzrok temu zvišanju, Vam žal ne moremo odgovoriti. V zakonu tako zvišanje ni predvideno. Zato Vam svetujemo, da vprašate za pojasnilo davčno upravo samo in nam sporočite njen odgovor. Previsoki davki od žagarske obrti. O. R. Izvršujete žagarsko obrt na zelo neprometnem kraju, sam brez Žagarja, obratujete le jeseni in čez zimo, zaslužite 1500 din letno, davčna uprava Vam je naložila 891 din davka, reklamacijski odbor smatra, da ste imeli prometa za 11.400 din. Davek se Vam zdi previsoko odmerjen. — Žagar, ki žaga les kmetom proti plačilu zaslužka od kubika (žagarini), mora plačati 4% prometnega davka od vrednosti lesa (ne zaslužka). Najbrž so vzeli za osnovo sto delavnih dni, vsak dan po en kubik, to je skupno 100 kubikov v vrednosti 114 in, torej 11.400 din. Prometni davek znaša 456 din. Ta prometni davek imate pravico »proti prevaliti na naročnika že pr računu zaslužka, kajti pri Vas se le pobira, in sicer radi tega, ker je to lažje nego pri kmetu-naroč-niku. Ako pa lesa ne režete kmetom, temveč lesnim trgovcem zgolj za zaslužek, tedaj bi moral plačati prometni davek lesni trgovec. — Razen tega morate plačati pridobninski davek. Ako je davčna uprava vzela za podlago odmere pri-dobnine od Vas priznanih 1500 din čistega zaslužka, znaša- osnovni davek 120 din, dopolnilni 30 din, samoupravne doklade in stroški najbrž 285 din, kar bi zneslo skupno s prometnim davkom 891 din. Glede višine samoupravnih doklad povprašajte pri davčni upravi, ki je namreč v posameznih občinah različna. Poglejte tudi, na podlagi kakšnih podatkov so Vam odmerili promet in čisti zaslužek (dohodek). V primeru, ako je davčna uprava, odnosno reklamacijski odbor izdal svojo odločbo in odmeril višji promet in čisti dohodek nego ste ga imeli v resnici, brez zadostnih podatkov, bi morali v 30 dneh po sprejemu odločbe rek!amaciiskega odbora vložiti tožbo na upravno sodišče v Celju, naj razveljavi odločbo zaradi nedostotnosti postopka. Seve morate Vi da.ti davčni upravi vse potrebne podatke, odnosno čim verjetneje izkazati svoje nizke dohodke in manjši promet. Občina ni vpisala volilca v volilni imenik. Lu-dovik H. Pritožujete se, da Vas občina ni vpisala v volilni imenik, čeprav ste Jugoslovan, obrtnik in bivate čez eno leto dni v občini. — V stalne volilne imenike se vpisujejo uradoma vsi oni, ki imajo volilno pravico, če so najmanj eno leto nastanjeni v dotični občini. Stalni volilni imeniki so bili sestavljeni že leta 1931. Vsako leto pa se vpisujejo v času od 1. do 31. januarja pcnravki, temeljem katerih se naknadno vpišejo vse osebe, ki imajo volilno pravico in dotlej niso bile vpisane, odnosno so se pozneje naselile v občini. Razen tega se sme zahtevati popravek volilnega imenika 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah narodnih poslancev. Tško zahtevo popravka bi morala občina rešiti v petih dneh, bodisi, da zahtevo osvoji, bodisi, da je ne osvoji, ce občina ne izda nobene rešitve v tem roku, ali pa, ako zahteve ne osvoji, ima prosilec pravico pritožbe na pristojno okrajno sodišče, in sicer v roku treh dni po sprejemu rešitve. Sodišče izda svojo odločbo naikasneje v sedmih dneh po prejemu aktov od občine, katere akte mora občina predložiti v dveh dneh. — Volilno pravico ima vsak moški državljan po rojstvu ali prirojstvu (naturalizaciji), ki je dovršil 21. leto starosti. Dva sina hkratu služita pri vojakih; skrajšan rok? P. F. Vprašate, ali bi mogel kateri izmed dveh Vaših sinov, ki sedaj oba služita pri vojakih, doseči skrajšan rok (eden je vpoklican za dve leti, drugi za 18 mesecev). — Točno Vam ne moremo odgovoriti, ker niste povedali, kaj je s prvima dvema sinovoma, katera omenjate v pismu, in ali nimate morda še kakega sina. V primeru, da sta najstarejša, dva sinova sodno ali notarsko odpravljena od doma in razen obeh sedaj služečih sinov nimate drugega pri hiši, tedaj lahko zaprosite — ko ste 66 let stari in potrebujete pomoči — naj enega spuste domov, dokler ne bo drugi odslužil roka; hkratu lahko zaprosite, naj mu priznajo skrajšan rok. Prošnjo je vložiti pri poveljstvu vojnega okrožja v Celju. Priložiti je družinsko polo (nekolkovano) in potrdilo, da sta najstarejša sinova odpravljena od doma. Mož ne zmore plačila stroškov bolnišnice za ieno in hčerko. F. P. Od svojega posestva plačujete 92 din neposrednih davkov, skrbeti morate za Šestčlansko družino in ne zmorete plačila stro- škov, katere zahteva bolnišnica za oskrbo Vaše hčerke in žene. Preti Vam rubež in vprašate, ali bi mogli dobiti kako pomoč od banske uprave ali drugod. — Omenjene pomoči ne boste dobili, pač pa Vam more uprava bolnišnice plačilo odpustiti, ako predložite prošnjo s potrdilom davčne uprave, da ne plačujete več nego 100 din letnih Vekoslav Skuhala: Loizhov božični večer (Konec) Lojzkova božičnica na koncu vasi je zbudila pesem hvaležnosti, visoko pesem otroške hvaležnosti. Presladko čustvo božje bližine je občutilo tudi Lojzkovo srce. Tako polno tega čustva je bilo dečkovo srce, da je prekipelo, da mu je grlo nehote zapelo nepogrešno božično pesem: »Sveta noč, blažena noč!« Vsi so povzeli in zraven peli. Celo najmlajše dete, ki je imelo še polna usta kruha, bi bilo rado pelo, a se mu je pri tem zaletelo. Ko je s trudom izkašljalo drobtinice, je le začelo peti. Vsem, prav vsem je bilo petje več ko sladka jed, ki so jo še tiščali v rokah. Tri kitice so izpeli in bi bili gotovo od krr.ja začeli, ko ne bi v tem trenutku vstopili v hišo vzradoščeni roditelji ter izrekli toplo zahvalo Lojzku in po njem njegovi materi za dobrodošlo božičnico. Kovačevi otroci na so zdajci ponujati začeli od svojih sladkosti tvojim dobrim staršem. »Zdaj pa grem domov, pa lahko noč!« Tako skromno se ie poslovil Lojzek in niti ni počakal, da bi ga kdo pospremil iz hiše. Zunaj se je napravila že Drava noč, da bi Lojzka moglo biti strah, če se ne bi vedno in vedro zavedal, da hodi angel božji z njim noč in dan. Deček je na dolgo stopal, da bi čimprei prestopil prag domače hiše Ko je prišel domov, je opazil, da so ga že pričakovali. Zato se je nekoliko opravičil: »Peli smo, pa nisem mogel oditi.« »Kje pa si bil?« so vsi vprašali. »Bil sem pri Kovačevih.« Lojzkova mati si je s predpasnikom šla preko vlažnih oči. Bog ve, kaj si je mislila? Ganjena je stisnila Lojzka k sebi, a brez vsake nadaljnje besede. Lojzkovi sestrici in bratje so že začeli delati jaslice za v kot nad mizo. Hana je rezljala papir, ki je v vseh barvah čakal svoje usode na mizi. Tona je z najtanjšim papirjem ovijal žico za rože, Tinek je iz-rezaval ovčke, a Lojzek bi moral pomagati vsem hkrati. Do njegovega povratka od Kovačevih je to delo opravljala mati, ko si je že našla nekaj časa in oddiha. Oče pa je sedel za pečjo, toplo segreto, kadil iz pipe in gledal svojo veselo družino pri božičnem kramljanju. Ure so naglo potekale. Nikoli več se ne povrnejo take, ker so bile tako rajsko lepe, srečne! Preproste jaslice z vsem okrasjem so ležale na deski v kotu nad mizo. Svetilka, ki je visela nad mizo, jih je še precej močno ožarjala s svojo rdečkasto svetlobo, da so se zdele žive, kakor se ob rdeči jutranji zarji oživlja vsa vas in svet za vasjo. Razločno si mogel videti blaženost na Marijinih licih, pobožnost v sklenjenih rokah sv. Jožefa, starega možeka. Primerno so bili razvrščeni pastirji s palicami in torbami, živinice pa sta bili kar dve skupini. Eno jag- je, najbolj belo, pa je ležalo tik pred jaslicami. Bilo je darovano od bele duše, od nedolžnega otroškega srca. Od neposrednih davkov, in s potrdilom občine, da ne zmorete plačila zahtevanih stroškov ali vsaj s potrdilom o vrednosti Vašega posestva, višini morebitnih dolgov ter številu oseb, katere morate oskrbovati. Ako prošnji uprava bolnišnice ne bi ustregla, se obrnite še na bansko upravo (z enako prošnjo). jaslicah že ve. To pa je dovolj! O, božje Detece, ti sladka stvarca med lepotijo kmečkih jaslic, kako si vabilo in še vedno vabiš otroške oči k sebi! Vse pesmi, kar jih ima na zalogi otroški slovarček, so se na sveti večer pele v katere duše, od katerega srca ? Jezušček v Lojzkovi rojstni hiši. Nekaj jih je bilo narodnih, ena ali dve celo malce posvetni, a kaj zato, ko pa so vendar vse brez izjeme veljale počeščenju božične skrivnosti! Najlepša med vsemi pa se je Lojzku zdela tista pesem o nebesih. Mati jo je začela, mati jo je vodila do kraja. Celo oče tam za pečjo je moral poprijeti, ko drugače ni bil navdušen za petje. »A, a, a, v nebesih sem doma«, tako in slično je šla ta lepa, nepozabno lepa pesem. Kar zibala se je v zraku in dvigala vsa srca kvišku proti nebesom. Tega lepega božičnega večera se Lojzek leto za leto z veseljem spominja. Nič ne de, da je zdaj velik gospod. Še vedno rad prepeva, zlasti z otroki, še vedno je navdušen za božičnice, ki jih naklanja naj-bednejšim v okolišu svojega delovanja. Vsem pa naroča, naj z njim vred molijo ali pojejo: »0 Jezušček moj, za vselej sem tvoj!« M iliiislie večere Ima dva roga, dve nogi, zadaj rep. Zvečer se zgane z mesta, hrane ne rabi. Marsikdo je vesel, če lahko stopi nanj. Kaj je to? (•Aafujojjs afiTEAnzas uz »DODEZ«) * Kateri izmed treh Modrih je bil zamorec: Gašper ali Melhior ali Baltazar? (*ozo2f oujo prai ac ijf '¡isij,) Je svetnik in je že davno umrl, pa še vedno ni v nebesih. Kdo je to? * Kaj je razen milosti in dobrih del še potrebno za zveličan je? (^juis as 001133) * Hrenov Miha je nekoč šel v Ptuj. Slučajno je srečal tri potepuhe. Vsak potepuh je imel na hrbtu vrečo. V vsaki vreči so mijavkale tri mačke. Če seštejemo potepuhe in mačke, koliko jih je šlo v Ptuj? (•j3uis ou^o.ldSBU a ijs iqnda;od os -k^t 'bi^h Aouajfj oureg) * Dva fanta sta skupno dobila 35 hrušk. Tisti, ki je imel več, je tovarišu rekel: »Ce bi imel še 4 hruške, bi imel ravno dvakrat toliko ko ti.« Koliko hrušk je imel vsak fant? VZZ iSnjp 'gT uapg) * Dva očeta in dva sina so šli na lov. Ustrelili so 3 zajce, a vendar je vsak enega nesel domov. Kako je bilo to mogoče? •(uis Aoiooo) sinui ui (B}900 -Biku-eia uts) aoo '»oo ub;s :aoi bu n§ os »ri^i) Našim malčkom Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 15 a nove naročnike »Slov, gospodarja«: Kj9 se povest godi? — V koroških hribih, in sicer blizu italijanske meje: Grabnje se imenuje vas, kjer so doma glavne osebe. Kdaj se povest godi? — V našem času. Ks>tere so glavne osebe? — L e j a , rojena leta 1903. To redko ime ji je dala krstna botra, ki je prav tega leta romala v Rim in se tako navdušila za papeža Leona XIII., da je hotela, naj dobi deklica, ki je kmalu po tem romanju prišla na svet, ime po tem velikem papežu. — ž n i d a r , Lejin oče, krojač in bajtar. Ta se je po smrti svoje prve ž- ne spet oženil in vzel sestro Trotovega Miha za ženo; Jjila je Leji res pisana mati., — Trotov Miha, kmet, obrekljiv dedec. — T o n č , premožen hribovski kmet, surov divjak, ki je lazil za Lejo. — H a n z e j, občinski tainik in občinski gozdar v Grabnjah, vesel mlad mož, ki sta se z Lejo rada imela in tudi vzela. — Loj z in Peter, prijatelja, ki sta tičala vedno vkup. Lojz, ki je bil ključavničar, je bil suh in dolg ka: or fižolova ran ta, Peter pa, ki je bil upokojen železničar, je bil majhen in okrogel. Venomer sta se zbadala pa tem bolj rada imela. Sta prav smešna možaka. Kaj se je doslej zgodilo ? — Leja in njena mačeha sta se v planini skregali. Po nesreči je Leja mačeho tako potisnila, da ju ta padla čez Homsko skalo in se ubila. To je videl Tonč. Ker ga Leja ni marala, ji je zagrozil, da jo bo tisti dan, ko se s Hanzejem poroči, naznanil orožnikom, da je mačeho ubila. Leja se je pred poroko potožila Hanzeju in sklenila sta, da naj se Leja po poroki izgubi in naj se zateče na laško stran k svojim starim prijateljem v Trbiž. Ker je navada, da fantje nevesto »ukradejo« in jo po poroki za kratek čas kam v sosedno gostilno odpeljejo, kjer jo mora camar poiskati in odkupiti, se je tudi Leja dala odpeljati, v sosednjih Borovljah pa se jim je zvito izmuznila in je izginila. S Hanzejem sta se sicer že poprej domenila, kako si bosLa iJciflia pošte, ali zdai že delj časa ni bilo več glasu od nje. Medtem je Tonč Trotovemu Mihu v prepiru nekaj o tisti nesreči v Homski skali bleknil, ta pa je slabo razumel in ra^aiesel glas, da je Hanzej ubil Lejino mačeho, Leja pa je ušla, ko je zvedela, da je njen mož ubijalec. Hanzej obrek-ljivcev ni tožil, ker se je vsak dan bal, kdaj bo Tonč nastopil kot tožnik proti Leji. Ali nič takega se ni zgodilo. Pač pa sta se to zimo vedno spet kje v planini srečala; oba sta bila, dobra smučarja in sta se rada podila po snegu. Zdaj pa je kazalo, da sta oba na isti sledi: za Lejo, izgubljeno nevesto; kajti neka smučarja sta vedela povedati, da je za postrežnico v ojstrški planinski koči. * (Nadaljevanje) »Pojdi ti svoja pota, jaz pa grem svoja! Jaz si s teboj nimam kaj deliti.« »Zato pa jaz s teboj. Midva se bova še dala — če danes ne, pa drugič kdaj. Tedaj bomo šele videli, kdo od naju je pravi mojster.« S temi besedami se je Tonč spustil za svojim tovarišem. Hanzej je obstal kakor omočen. Kaj namerava ta strašni človek? Za Lejo je šel vohat. Ali jo je našel? Kako se je morala prestrašiti! Zdaj, Hanzej, bo treba hiteti! _ Odvrniti treba nesrečo, ki Leji preti. Ali če je ne najde, kaj tedaj? Če je že odšla? Ta divjak je namignil, da jo bo zaman iskal. Prepričati pa se le hoče — in sicer takoj. Še bolj je stopil in je bil v eni uri pri ojstrški koči. Gospodarja, ki ga je prijazno sprejel, je poprosil za prenočišče in ga tudi brez vsega dobil. Tresel se je, tako je bil razburjen, ko je stopil v gostilniško sobo; tu je sedelo že tucat gostov, večidel smučarjev. Ko ga je gospodar vprašal, je naročil čaj. »Leja!« je zaklical gospodar v kuhinjo. Hanzej je s široko odprtimi očmi strmel v duri. Tedaj je vstopila čedna, mlada ženska v belem predpasniku... Ne, to ni bila njegova Leja! Natakarica je bila resda njegovi ženi precej podobna, ali obraz je bil ves drug. Razočaran in vendar vesel se je Hanzej zleknil in naslonil na stol. Pozneje je načel z gospodarjem razgovor in ga takole mimogrede vprašal, ali pride kaj dosti smučarjev v planino in koliko ima kaj služabnih ljudi. Ta mu je povedal, da sta razen njega in žene le še ta natakarica in hlapec pri hiši; štirje lahko opravijo, Itar pride čez zimo dela. Vsak teden pa prideta iz doline dva nosača, da mu prineseta, kar je pri hiši in za goste treba. Ves drugi dan je Hanzej še ostal v planinski koči. Tako se je tudi z gospodinjo pomenil, ki mu je med drugim pripovedovala, da je natakarica imenitnih celovških ljudi, ki so prišli na nič, in da živi v večnem strahu, da ne bi srečala kake znance, pred katerimi bi jo bilo sram. Zaradi tega je tudi tako plaha in tiha. Službo, ki je dobro plačana, je prevzela le, da bi mogla svoji bolni materi pomagati. Hanzeju se je dekle zasmililo; nehote je pomislil na svojo Lejo, ki se ji morda prav tako godi. Ko se je drugo jutro odpravil proti domu, mu je gospodar svetoval, naj se spusti rajši po vzhodni strani, ker bo vožnja tam lepša in prijetnejša; le zadaj za Senami mora gledati, da ne zavije preveč na levo, naj se drži na desno, da ne zajde v senske strmine. Hanzej se je zahvalil za nasvet, kupil si je še nekaj jesti za po poti in se odpeljal. Bil je lep, jasen dan, da si boljega smučar želeti ni mogel. Šlo je ko blisk, lahno in mehko, da ni bilo več drsanje, ampak letenje, kakor da te nosijo nevidne roke po zraku. Hanzej je pozabil na vse skrbi, zdelo se mu je, da plava kakor oblak, včasih pa mu je bilo, da stoji kakor ovčka na nebu in snežna planjava beži pod njim. Kake pol ure je moglo biti, ko je začutil, da je vez na levi nogi nekoliko popustila. Obstal je in si jo trdneje sklenil. Ko se je potem ozrl po neskončni belini, ga je obšel občutek tesnobe: tako sam je bil v tej beli samoti. .. Zazdelo se mu je tudi, da se je le preveč na levo držal. Če bi se mu kaj zgodilo, bi bil zapuščen in izgubljen. V tem hipu mu je udaril na uho hripav krik, kakor krik divje ptice. Desno zgoraj, nekaj sto metrov daleč, se je prikazala siva postava, mahala s palicami po zraku in hreščeče vriskala. Hanzej je segel po daljnogled in ga nameril gor... Sveta Marija, saj to je Tonč! Kaj hoče? Dobrega gotovo nič. S poti ga hoče spraviti!! Ubiti. Če se sprimeta, mu Hanzej ne bo kos. Ta divjak ima gotovo revolver ali pištolo pri sebi, on nima ničesar. Druge pomoči ni kakor v beg, kateri bo hitrejši. Te misli so mu švignile kakor blisk po glavi... Le od tod, od tod! Hitro! To je tista tekma, s katero mu je Tonč grozil, češ: še se bova dala ... Hanzej, ki se je dal doslej smučim lagodno nositi, se je jel s palicami krepko poganjati in je drčal na vso moč nizdol. Enkrat se je po bliskovo ozrl in je videl, da ga je Tonč na desni že prehitel... Pot mu hoče prestreči, da bi ga od spredaj laže ustrelil! Le na levo se more še rešiti. Toda če zajde v strmine ? ... Naj bo! .. .- Zavihtel se je na levo in po rebri dol. Vedno bolj je strmo, hitreje in hitreje drčijo smuči. Za seboj čuje krik: »Ho-ho-ho!« — Le naprej, le naprej! — Divje zdrči čez rahlo dolinico, na drugi strani ga vrže spet kvišku in naprej, naprej dol. Strmina je vse huja, ko strela ga nosi, v stran ni mogoče, ustaviti se ni mogoče — tedajci zazija strašen navpičen prepad--Ježeš, Marija! — Hanzej je sklenil koleni, vrgel se je kvišku, sklonil naprej in zletel čez skalni rob v prazno ... veslal je z rokami, plaval po zraku, v strašnem loku niže in niže — sekundo — dve sekundi — tri — štiri — pet — šest — sedem — pač! se je usedel, ne da bi bil padel, in zdrčal čez sneženo kopo, ki se je stegnila v skoraj ravno planoto... že je mislil, da je na dobrem, tedaj je zadel z desno smučko v štrieč kamen, vrglo ga je čez glavo — dvakrat, trikrat — še zadnja misel mu je šinila po glavi; Zdaj sem mrtev — potem se mu je vse stemnilo. (Dalje sledi) Najvišji slap na svetu Pred kratkim je ameriški letalec Jimmy Angel med svojim poletom nad Venezuelo (republika v južni Ameriki) odkril najvišji vodopad na svetu, ki je mnogo višji kakor vsak dosedaj znanih vodopadov in ki ni zarisan še v noben zemljevid. Letalec poroča, da je odkril vodopad v nekem pritoku reke Ca-roni, ki je sama pritok velike reke Orinoko. Ta reka je oddaljena kakih 250 milj od mesta Ciu-dad Bolivar ter teče proti jugovzhodu. Letalec je s pomočjo višinskega merila svojega letala zmeril tudi višino tega velikanskega slapa. Pravi, da je ta slap najmanj 7000 čevljev visok, kar je velikanska višina, če pomislimo, da en angleški čevelj meri 0.305 metra, francoski čevelj pa 0.325 metra, čeprav za znanstvena raziskavanja porabljajo včasih še radi francoski čevelj za mero, vendar ni verjetno, da bi ameriški letalec rabil kako drugo kakor angleško mero. če torej vzamemo angleški čevelj za mero, bi bil ta novo odkriti slap nad 2000 metrov visok. To je res ogromna višina. Doslej najvišji slap sveta je bil 2000 čevljev visoki Kukena-am, za njim je prihajal slap Sutherland v Novi Zelandiji s 1900 čevlji, sloveči Viktorijini slapovi v Afriki imajo le 343 čevljev. Daleč za njimi pa so šele tako sloveči slapovi Niagare v Ameriki, ki so le 167 čevljev visoki. Kaj je 167 čevljev v primeri s 7000 čevlji — če se letalec se-veda ni zmotil! Nov redilni prašek HH|ffllWJJ Vsak kmetovalec si z Rcdinom lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zagotovljen uspeh že pri 1 zavitku za 1 prašiča za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 10 zav. naprej 12 din. Priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Pravi Redin se dobi samo v zavitkih z napisom Redin in ga prodaja samo Kanc-Vol-fram, Maribor, Gosposka 33. Ijf aictelca posof f Iraioat v CelfM regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove. ■HHBHnHBHEHBBBHBSH Dovoljuje posojila in trgovske kredite. MALA OZNANILA SLUŽBE: Išče se viničaru s štirimi delovnimi močmi in s kravo. Maribor, Gregorčičeva 8/1. d. 38 Vesten, kmečkega dela vajen hlapec in dekla dobita službo, župniiče Muta. 35 Ofer, oženjen, se sprejme pri graščini Slivnica pri Mariboru. 31 V službo se vzame majer z najmanj petimi delovnimi močmi, najmanj dva moška; ako jih je več, dobijo tudi zaposlitev. Naslov v upravi. 38 Pridnega hlapca sprejme župnišče v Savinjski dolini. 40 Majerja s petimi delavnimi člani, vešči živinoreje in molžnje, sprejmemo. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 41 Krepkega in zdravega vajenca sprejme Franc Gregorič, pekarna, Dogoše-Maribor. 43 Sprejme se pridna, poštena gospodinja na posestvo. Naslov v upravi. 46 Pridna dekla in hlapec dobita stalno službo. Nastop s 1. februarjem. Ponudbe upravi lista pod »Pridna 51«. Poštenega hlapca sprejme takoj Pak v Gačniku, Pesnica. 53 Peu Nežika v Sv. Trojici v Slov. goricah išče služkinjo k živini. Nastop službe od 6. februarja naprej. 54 Viničar, 3—4 delovne moči, se sprejme. Dr. Her-min Wiesthaler, Kozjak št. 43, Zg. Sveta Kun-gota. _ 58 Viničarja s 5—6 delovnimi močmi sprejme takoj posestvo Prosek-dvor, Bresternica pri Mariboru. 66 Vrtnar-ekonom išče mesto na gospodarstvo, katero bi sam vodil. Mihelin Anton, Bukošek 3, Brežice. 64 Ofer, štiri delovne moči, se sprejme po dogovoru. Liimbuš 14. 65 Oferja, tri osebe, brez malih otrok, sprejme Roš-poh-dvor, Kamnica._61 Pridni viničar, majer, ofer z več delovnimi močmi, se sprejme s 1. februarjem, šuman Anton, Sv. Marjeta ob Pesnici. 68 POSESTVA: Posestvo se proda v Budini 62 pri Ptuju. 71 Enonadstropna nova hiša, davka prosta, mesečni dohodek 800 din, se poceni proda. Potrebnih 40.000 din, ostanek mesečni obroki. Pojasnila: Klobučar, Krekova 32, Studenci pri Mariboru. Hiša naprodaj. Blizu M. Sobote (10 minut od postaje) je naprodaj lepa nova hiša, pri kateri je obširen vrt z velikim sadovnjakom. Poizve se v Bratoncih št. 2, p. Beltinci. 28 Lepo posestvo v Dravski dolini se odda poštenim ljudem v najem. Vprašati: P. Pintarič, Brezno. 39 Kupim vinogradno posestvo. Plačam takoj. Pismene ponudbe glede cene in poslopij na upravo »Slov. gospodarja«. 29 Kmečki mlin naprodaj tik banovinske ceste. Pogon Drava. Malečnik 6, Sv. Peter pri Mariboru. 30 Na prodaj mala in velika posestva od 10.000 din naprej. Znan.ka za odgovor! Grošl Jožef, Slivnica pri Mariboru. 45 Prodam lepo hišo, močno zidano, z velikimi prostori, z gospodarskim poslopjem, primerno za vsako obrt, v sredi vasi Fram 32. 47 Prodam novo, zelo masivno zgrajeno enonad-stropno, petstanovanjsko hišo v Studencih v bližini kadetnice. Letni donos 16.500 din. Vprašati: Maribor, Stritarjeva, 18. 48 Krasno posestvo, hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, sadonosnik iri gozd okoli 5