kulturno -politično glasilo FOTO- BELJAK - VILLACH KAMERE FILMI | RAZVIJANJE S. Beto/številka 40 V geiovcm,cine 1. oktobra 1953 Cena 1 šiiing Avstrijski obisk v Parizu V ponedeljek zjutraj so prispeli v Pariz na državni obisk avstrijski državni kancler ing. Jul. Raab, zunanji minister dr. Karel Gruber in državni tajnik dr. Kreisky. Na kolodvoru sta sprejela avstrijske goste francoski predsednik Jos. Laniel in francoski zunanji minister George Bidault. Avstrijski kancler je polužil nato venec na grob neznanega junaka, nakar je avstrijske goste sprejel predsednik francoske republike Auriol. V ponedeljek so bili nato razgovori v predsedstvu vlade, v torek pa v francoskem zunanjem ministrstvu, * Po uradnem obisku, ki je bil končan v torek zvečer, je bilo izdano uradno poro- Nejasen odgovor Dne 28. septembra je izročilo sovjetsko zunanje ministrstvo veleposlanikom Združenih držav. Velike Britanije in Francije v Moskvi odgovor na spomenico omenjenih treh vlad zaradi konference zunanjih ministrov „Velikih štirih”. Ta naj bi bila dne 15. oktobra v švicarskem letovišču Lugano. Odgovor sovjetske vlade je zelo dolg in obsega 10 strani. Najpreje predlaga Sovjetska zveza, naj bi bila sklicana konferenca zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in komunistične Kitajske. Na tej konferenci ..velikih petih” naj bi se posvetovali o vseh nerešenih mednarodnih vprašanjih. — „ Agenti tuje države . . V Jugoslaviji_ Minulo nedeljo je bilo na letališču v Ru-mi (blizu Beograda) slavje desetletnice u-stanovitve partizanskih brigad v Vojvodini. Na tem slavju se je po poročilih iz Beograda zbralo nad 300.000 ljudi. Inozemski časnikarji so napovedovali, da bo na tem slavju govoril maršal Tito o zunanji politiki, zlasti o tržaškem vprašanju. Vendar pa je bil njegov govor posvečen predvsem notranji politiki in to vprašanjem kmetijske proizvodnje in politike na vasi. Končno je govoril predsednik Jugoslavije še o vprašanju Cerkve v Jugoslaviji. Dejal je, da je prišlo v zadnjem času do nekih nezaželjnih napadov na predstavnike Cerkve. To pa se je zgodilo »zaradi sovražne politike določenih cerkvenih poglavarjev do državne skupnosti. Taki napadi pa v socialistični državi niso dopustni in jih je treba obsojati, saj imajo ljudje močnejše sredstvo kakor take napade. Najmočnejše sredstvo je neverovanje besedam duhovnikov in pa ignoriranje duhovnikov. To bo za duhovnike hujše kakor pa fizični napadi na nje. Nikdo pa v Jugoslaviji ne sme biti agent tuje države, ker mora tudi duhovnik služiti ljudstvu.” ... in na Poljskem Varšavski radio je javil minuli ponedeljek, da je poljska vlada prepovedala pri-masu Poljske, nadškofu varšavskemu in gne-zenjskemu, kardinalu Štefanu Višinskemu, vršiti še nadalj'e škofovske posle. Kardinala so kontinirali v nekem samostanu. Uradni komunistični poljski listi pišejo, da je čilo, v katerem je med drugim rečeno: V razgovorih s francoskimi politiki je bilo rešenih večje število vprašanj, ki zadevajo tako Francijo kakor tudi Avstrijo. Kljub neugodnemu odgovoru, ki ga je dala sovjetska vlada na spomenico zapadnih velesil zaradi rešitve avstrijskega vprašanja, bo poizkušala Francija doseči čim preje popolno samostojnost Avstrije. Francija bo tudi poizkušala, da bi se čim bolj znižali izdatki Avstrije zaradi zasedbe. Zato bo tudi Francija znizala število svojih čet na Tirolskem in Predarlskem. — Dosežen je bil tudi sporazum zaradi povečanja izmenjave blaga med Avstrijo in Francijo. V svojem dolgem odgovoru sovjetska vlada šele nazadnje govori o sestanku zunanjih ministrov »velikih štirih”, ki naj bi reševali vprašanje Nemčije. Tega sestanka bi se naj udeležili tudi zastopniki, Zapadne in Vzhodne Nemčije. — Rešitev avstrijskega vprašanja naj bi bila prepuščena direktnim razgovorom med zastopniki vlad štirih zasedbenih sil. Na splošno smatrajo v glavnih mestih Zapada, da je sovjetski odgovor sestavljen zelo nejasno in da sovjetska vlada ne bo poslala dne 15. oktobra svojega zunanjega ministra na predvidevano konlerenco v Lugano. is kardinal Višinski »kriv protidržavnega delovanja, da je proti poljski državni skupnosti in da je agent Amerike ter Vatikana, ki podpira poljski državni skupnosti sovražno politiko”. Španija v obrambni zvezi Zastopniki Združenih držav in Španije sc podpisali dne 26. septembra v Madridu obrambno pogodbo, ki velja za 20 let. Pogodba dovoljuje Združenim državam uporabo in izgraditev pomorskih in letalskih oporišč. Španija pa dobi zato od Amerike znesek 226 milijonov dolarjev, katero vsoto bo uporabila predvsem za oborožitev, nato pa tudi za izgradnjo svoje industrije. S to pogodbo je Španija na miren način vključena v resnici v Evropsko obrambno zvezo. Španski listi navdušeno pozdravljajo novo pogodbo, ki bo pripomogla v Španiji tudi do izboljšanja življenjskih razmer. Marijansko lefo Papež Pij XII. je izdal te dni posebno okrožnico, v kateri proglaša leto 195-1 za Marijansko leto. Prihodnje leto bo poteklo namreč 100 let od proglasitve verske resnice o Marijinem Brezmadežnem Spočetju. To versko resnico je slovesno proglasil papež Pij IX. dne 8. decembra 1854. V svoji okrožnici prosi in poziva sv. oče vse vernike, naj v Marijanskem letu molijo predvsem za mir na svetu, za edinost v Cerkvi in za »Cerkev v molku”, to je za katoliško Cerkev v komunističnih deželah. Družina — SemeSj družbe Družina je neobhodno potrebna ureditev za ohranitev in vzgojo človeškega rodu. Družino je postavil kot temeljno celico človeške družbe Bog v prvih starših. Družina je tudi še danes v kapitalistični in v komunistični ureditvi države najvažnejša ustanova, brez katere ni utejenega državnega življenja. To je družina ostala, četudi sta oba sistema, tako kapitalistični kakor tudi komunistični, močno razrahljala enotnost družine. Vendar pa so vsi poizkusi nadomestiti družino z raznimi državnimi ustanovami, ostali ničevi in končno je vedno ostala družina ustanova, brez katere neha tudi Obstoj države. Važnost družine za obstoj države in človeškega rodu je na splošno priznana, toda bolj v besedi kakor v dejanju. Danes družina nima one zaščite, ki bi jo ji morala nuditi država, posledica tega pa je vedno več družin brez otrok, vedno več družin samo z enim otrokom in vedno manj družin z velikim številom otrok. Dohodki družin z velikim številom otrok so prenizki, da bi bilo zagotovljeno njihovo prehranjevanje in oskrbovanje brez izrednih žrtev in brez strahu pred pomanjkanjem. Tudi stanovanjske razmere danes niso niti malo v korist velikim družinam. Vse kulturne države, pa naj bodo urejene po kapitalističnem ali komunističnem sistemu, priznavajo velik pomen vzgoje v družinah in zato tudi priznavajo posebne doklade deloma za otroke deloma pa tudi za družine. Tudi pri nas so bile pred leti uzakonjene in nato večkrat zvišane doklade za otroke. Kljub temu pa pri nas te doklade še daleč ne dosegajo one vsote, ki bi zadostovala za samo prehrano otrok, kaj šele za obleko in vse druge potrebne izdatke. Razen tega je ta ureditev doklad za otroke tudi krivična, ker priznava te doklade samo nekaterim. Ne dobivajo te doklade samostojni obrtniki in ne dobivajo teh doklad kmečke družine. Znano pa je, da ima veliko število manjših samostojnih obrtnikov in veliko število malih kmetov manjše redne mesečne ali tedenske dohodke kakor pa industrijski delavci. Zato bi bilo treba najpreje odpraviti to krivico in priznati doklade za otroke tudi kmetom in malim obrtnikom. Nadalje gre že dalje časa akcija za tem, da se po vzorcu nekaterih zapadnih evropskih držav tudi pri nas ustanovi družinski izravnalni sklad, fz tega sklada naj bi dobivale družinsko doklado vse one družine, ki imajo dva in več otrok, in katerih redni dohodki ne presegajo določene vsote. Plačevali pa naj bi v ta sklad predvsem neporočeni, ki imajo redne dohodke, nato pa tudi družine brez otrok in pa družine s samo enim otrokom. Te družinske doklade bi morale biti večje kakor pa so današnje doklade za otroke. Nadaljna pomoč družinam s številnimi otroki bi bila sprememba v obdavčenju. Današnja zakonodaja ne upošteva v zadostni meri onega najmanjšega zneska, ki je za vzdrževanje in preživljanje družine nujno potreben. Ta znesek, ta takozvani eksistenčni minimum, bi moral biti oproščen vsakega obdavčenja, tudi uslužbenskega davka in dohodnine. To bi morali upoštevati pri nameravani davčni reformi, ki jo je napovedal finančni minister dr. Ka-mitz. Kadar se govori o dajatvih države, nastane takoj vprašanje, od kod naj bi država vzela sredstva za te nove dajatve. Ako bi torej bile priznane družinske doklade, mora finančni minister najti sredstva, da morejo nato finančni uradi te doklade izplačevati. Da bi obremenjevali z. novimi davki že tako visoko obdavčeno gospodarstvo, na to skoraj ni misliti. Danes plačujejo prispevke, iz katerih se izplačujejo nato doklade za otroke, vsi dav- koplačevalci, torej tudi tisti, ki te doklade sprejemajo, vsi brez razlike plačajo 6% zaslužka. Pravilno in pravično pa bi bilo, da bi v družinski izravnalni sklad plačevali le oni, ki imajo velike čiste dohodke. Pri tem bi skoraj gotovo morali plačati v prvi vrsti oni, ki nimajo družine, torej samci in nato družine brez otrok in morebiti še družine s samo enim otrokom. Danes je v Avstriji približno 1,200.000 neporočenih davkoplačevalcev, preko 300 tisoč družin z 1 otrokom, 257.000 je družin z 2 otrokoma, 80.500 je družin s 3 otroki, 32.000 družin s štirimi otroki in 16.000 je družin s petimi in več otroki. Kdor hoče ozdraviti to nezdravo stanje, kdor hoče resno delati na to, da ostane družina res temelj države in družbe, da ostane celica, iz katere raste novo življenje, mora sam z besedo in dejanjem pripomoči, da dobi družina tudi močnejšo gospodarsko oporo. Same besede, pa naj bodo še tako lepe, pri tem ne pomagajo dosti, vzbujajo končno samo ogorčenje in zagrenjenost. Pomagajo predvsem le dejanja, do katerih pa se današnji čas žal tako težko prikoplje. Vijaja Lakšmi Pandit sestra indijskega ministrskega predsednika Nehru-ja, je bila izvoljena za predsednico VIII. glavne skupščine* Organizacije združenih narodov (USIS). KRATKE VESTI Dne 4. oktobra 1953 stopi v veljavo na avstrijskih državnih železnicah in avtobusih zimski vozni red, ki velja nato do 22. maja 1954. Ta vozni red v primeri s poletnim voznim redom ni mnogo izpre-menjen. Posvetovalna skupščina Evropskega sveta v Strassbourgu je sklenila predlagati drža-vam članicam, da ukinejo vizum za potovanje iz ene države v drugo. Razen tega naj bi bil ukinjen vizum za potovanje v Avstrijo, Finsko, Portugalsko, Španijo, Švico in Jugoslavijo. V Evropo je odpotovala posebna komisija ameriške poslanske zbornice, ki naj preštudira vsa vprašanja v zvezi z novim vselitvenim zakonom. Komisija pride tudi v Avstrijo. Predsednik Eisenhower je določil dan 12. oktobra kot »dan Krištofa Kolumba”, v spomin »tega velikega admirala, ki je odprl vrata novega sveta.” V mestu Varese ob Velikem jezeru (Lago Maggiore) v Gornji Italiji je italijanska policija zaplenila 4 avtomobile, ki so hoteli prepeljati v Švico velike količine stra-tegično važnih kovin (kobalt, molibden itd.). Iz Švice bi vtihotapili te kovine, ki izvirajo iz Amerike, v države Vzhodne Evrope. Zaradi »protidržavnega” in »državi sovražnega delovanja” se je moral zagovarjati pred posebnim sodiščem v Kairu bivši egiptovski ministrski predsednik in predsednik razpuščene, nekdaj močne Saad-stranke, Abd el Hadi. Pri avtovožnji iz Zagreba, kjer je obiskal zagrebški velesejem, proti Beogradu se je pri Sremski Mitroviči smrtno ponesrečil avstrijski trgovski delegat v Beogradu dr. Lambert Kusterle, ki je bil doma iz Bistrice v Rožu. Na Gradiščanskem se je igral z vžigalicami šestletni Fric Lorene iz Dobersdorfa. Zažgal je nekaj cunj in papirja, ogenj se je širil, pogorelo je popolonma 10 poslopij, veliko goveje živine in svinj ter perutnine, škode je nad poldrugi milijon šilingov. V Vetrinju je zaradi domačega prepira šla v vetrinjski ribnik Marija Rohnacher. S seboj je imela sedemletnega sina Rajmunda. Naslednji dan so. našli trupli obeh utopljencev v ribniku. Politični teden Po svetu ... Nadaljevalo se je zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Za govorom ameriškega' Zunanjega ministra Dullesa so govorili še Višinski, Schuman in drugi. Govorili so mnogo o zmanjšanju oboroževanja Nedvomno bi govor žel slab odmev, če bi govornik trdil nasprotno. Govorjenje o pripravljenosti razorožitve, oziroma nadzorstva nad novimi atomskimi orožji, je zato nekaj, kar navadnega zemljana ne gane več, oziroma ga ne zanima več toliko, ker v ro ne verjame. — Saj je dnevno mogoče brati prav nasprotna dejstva: vse države vpijejo po orožju. Kot velesile tako bi tudi srednje in manjše države pač rade videle razorožitev, toda le pri sosedu, ne pa pri sebi. Res pa je, da ibi tudi do zmanjšanja oborožitve in s tem do večjega blagostanja narodov moglo priti, če bi velesile mogle najprej rešiti vprašanja tretjega reda — izpolnitve danih obljub manjšim državam (n. pr.: državne pogodbe, vsa lokalna vprašanja večjega ali manjšega pomena, od Koreje pa do Indokine). Potem bi naj prišlo do splošnega sporazuma in do poglobitve gospodarskih in kulturnih stikov in s tem do neke stopnje medsebojnega zaupanja, šele potem bi bilo mogoče uspešno razpravljati o razoroževanj u — v tistem trenutku, ko bi se izkazalo kot nepotrebno ogromno trošenje gospodarskih in ustvarjalnih zakladnic človeštva za uničevalne stroje. Kljub temu so torej debatirali o razoro-ževanju. In rezultat ni mogel biti drugačen kot je bil še vedno do sedaj. — Napadalnost komunizma v prvih povojnih letih je gnala Ameriko do velikega oboroževanja. če je bil s tem izpolnjen njega namen: zaustaviti vzhodni imperializem, potem je danes to kolikor toliko storjeno. In tisti, ki je močan, je lahko širokopotezen in popustljiv, zlasti če je na nasprotni strani mogoče ugotoviti znake dobre volje. O dobri volji prve in druge strani pa se še prepirajo. Kljub vsemu je danes napetost manjša kot je bila pred tedni. Glede razoroževanja je pač tako: Sovjeti govore mnogo o tem, ne pristanejo pa, da bi tako razoroževanje nadzorovala mednarodna komisija, z drugimi besedami: svoje industrije nočejo pokazati komu drugemu. Govoril je Schuman, francoski politik. Sedanje francosko stališče: evropska o-brambna skupnost in z njo varnostne garancije Amerike in Rusije. V glavnem je Schuman izrazil naslednje misli in predloge: Francija bo sprejela in ratificirala pogodbo o evropski obrambni skupnosti, ki vsebuje tudi Nemčijo. Sovjetsko vlado je pozval, naj prizna zgolj obrambni značaj te skupnosti! Proti nevarnosti novega militarizma (nemškega) naj bi sprejeli posebna določila, ki bi vezala prizadete vlade za skupen nastop v takem slučaju. Schuman je apeliral na uvidevnost sovjetske vlade tudi s tem, da je opozoril na tradicionalno prijateljstvo med Rusijo in Francijo veliko večino. Francija in Nemčija naj se sami zedinita tekom šestih mesecev, če bi se do tega časa ne mogli sporazumeti, naj bi se sklicala konferenca treh zapadnih velesil in članic Montanske zveze. Tukaj Evropski svet ni želel nič drugega kakor to, kar sta v svojih nedavnih izjavah že napovedala kancler Adenauer in francoski zunanji minister Bidault. Prišlo bo gotovo do pogajanj, kjer bodo verjetno Nemci zahtevali v Posarju plebiscit, ne bodo pa mogli preprečiti tudi glasovanja za tretjo možnost: samostojnost tega ozemlja. Ker se morajo Posarci v gospodarskem pogledu mnogo zahvaliti Franciji (predvsem v prvih povojnih letih) in so že pri zadnjih volitvah glasovali za Francozom prijazno stranko, bi se tudi pri prihodnjih volitvah, če bi stali pred izbiro: Nemčija ali samostojnost, zelo težko odločili za Nemčijo. V zadnji številki „Našega tednika” smo že na kratko omenili, da,je bil v Tours-u v Franciji začetkom septembra kongres Mednarodne zveze krščanskih demokratskih strank. Kongresa so se udeležili zastopniki 18 držav oziroma narodov. Med njimi je bilo tudi pet zastopnikov Slovenske ljudske stranke. Podpredsednik francoske vlade, ki je istočasno tudi predsednik francoske ljudske stranke, je v svojem učinkovitem govoru med drugim izjavil: „Le krščansko pojmovanje civilizacije nam daje pravi smisel. Kajti važno je, da vemo, da je nad denarjem, nad silo in močjo moralna obveznost, katero morajo spoštovati vsi ... Važno je, da vemo, da so vsi ljudje in vsi narodi enaki, tudi če so majhni, revni... Samo krščanska kultura je strpna do vseh, skozi molk svojih ječ in grobišč danes vsa srednja in vzhodna Evropa priča o rej resnici.” — Govornik je nato pozdravil zastopnike zasužnjenih narodov, ali kakor se je sam izrazil, „zastopnike tistih, ki upajo in trpijo”. — Svoj govor je zaključil: „Evropa mora v službo svojega krščanskega poslanstva postaviti vse svoje gospodarske in vojaške moči.” Nato so govorili še nemški univerzitetni rektor Von der Heydte, francoski odvetnik H^nri Teitgen, bivši belgijski minister Heyman, bivši nizozemski minister Sassen ter predsednik krščansko-demokratskih strank srednje Evrope msgr. Horath. — Zvečer je govoril francoski tajnik francoskega zunanjega ministrstva Maurice Schuman, ki je med drugim dejal: „Vsi imamo veliko nalogo, da se borimo proti »staremu človeku”, ki ga zastopa danes marksizem in komunizem, ter uresničimo »novega človeka”, ki bo v smislu krščanske pravičnosti in ljubezni znal graditi boljši svet.” Po zaključku zborovanja je bila seja izvršilnega odbora. Naslednji trije dnevi pa so bili posvečeni zborovanju mladinske skupine Mednarodne zveze krščansko demokratskih strank. Ob zaključku zborovanja te skupine je bila sprejeta Resolucija mladih krčanskih demokratov ^i pravi: Treba je poživiti in podkrepiti pri vseh Evropejcih zavest krščanskega značaja naše ... in pri nas v Avstriji V zadnji številki »Našega tednika” smo na kratko omenili, da je bila v torek, dne 22. septembra, seja vlade. Na tej seji so sprejeli besedilo odgovora sovjetski vladi na njeno zahtevo z dne 21. avgusta. Sovjetska vlada je namreč zahtevala, naj bi se avstrijska vlada popolnoma odločno odpovedala takozvani skrajšani avstrijski državni pogodbi. Preklicala naj bi pa avstrijska vlada tudi svojo izjavo z dne 31. julija 1952. Takrat je namreč avstrijska vlada izjavila v zvezi s predlogom zapadnih treh velesil, da ne bi mogla več odobriti nekaterih točk v prvotni avstrijski državni pogodbi. V sredo, dne 23. septembra, je nato vlada predložila svoj odgovor v odobritev glavnemu odboru parlamenta. Za vladni predlog so glasovali poslanci OeVP in SPOe, proti pa sta bila poslanca VdU. Komunisti v glavnem odboru niso zastopani. Odgovor Avstrije V odgovoru avstrijske vlade je najpreje kulture in spoštovanje pred človeško osebnostjo. Notranja struktura tako evropske politične skupnosti kot posameznih držav naj bo% sledečega značaja: V prvi vrsti je pospeševati popoln razvoj osebnosti posameznega človeka, ki stoji nad materialno tehniko in nad družabno organizacijo. Dovoliti je propagiranje krščanskih nazorov o življenju in razvoj krščanske kulture. Načrt evropskih organizacij naj vsebuje: Dejansko priznavanje gotovih svoboščin in pravic v okviru povezave med pravom in človekom. Pospeševanje vseh iniciativ, ki obravnavajo vprašanja evropskega človeka na širši podlagi kot pa je narodnostna. Razvoj evropske kulture s pospeševanjem lastne kulture vsake narodnosti, vštevši kulture podjarmljenih narodov vzhodne Evrope. Država, ki upravlja in gospodari narodu, ne sme vsiljevati ideoloških nazorov, ne sme biti uradno brezbrižna, temveč mora ustvariti pogoje, ki so primerni za kulturno življenje v vzdušju svobode in nepotvorje-nosti. Taka kulturna politika naj vsebuje: 1. Vse oblike kulturnega življenja naj bodo dostopne vsakemu, v kolikor so na razpolago dovoljna materialna sredstva in temeljitejša organizacija poučevanja. 2. Treba se je konkretneje zavzeti za posameznika posebno z ozirom na nove kulturne socialne pridobitve. Posameznik naj se tesneje soudeležuje v socialnem življenju (socialne organizacije, domače in mednarodne). Potrebno je izoblikovati intelektualno zavest in osebno moralo. 3. Kulturno življenje je treba decentralizirati in poživiti udejstvovanja malih skupnosti na lestvi človeštva, to je družino, narod, državo in duhovne skupnosti. 4. Pomagati je treba ustvariti harmonični okvir življenju (pospeševanje stanovanjske kulture, gradnje javnih poslopij, mest itd.). 5. Pospeševati je razvoj umetnikov in znanstvenikov-raziskovalcev, da bodo mogli nadaljevati s svojim ustvarjalnim delom. Kongres krščansko-demokratskih strank S tem je menil vojni zavezništvi v zadnjih vojnah, ki so doprinesla do zmage, istočasno pa je s tem namignil tudi Ameriki, naj bi pokazala na splošno prijaznejši obraz. In hotel je tudi potisniti v kot tiste domače nasprotnike, ki se Nemcev le preveč bojijo, tiste, ki so s svojo politiko kolikor toliko preprečili, da bi Francija mogla načeti samostojno, suvereno politično linijo, ki je potrebna, da bi Francija spet zadobila mednarodno pomembnost, katero bi zaslužila po kulturnih sposobnostih svojega naroda. Schuman je tudi poudaril posredno, da je vojna v Indokini rezultat hladne vojne in ji oba nasprotnika lahko posredujeta hiter konec. Glede Maroka je omenil, da Francija ravna po najboljši volji. Nadalje se je zavzel za pritegnitev Indije k vsem razgovorom glede azijskih vprašanj. Glede jamstev radi Nemčije je Sovjetski zvezi govoril v istem smislu kot Schuman tudi belgijski zunanji minister van Zeeland. Evropski svet za rešitev posaarskega vprašanja Tozadevna resolucija je bila sprejeta z Obsodba škofa Kaczmareka Ameriško zunanje ministrstvo je ožigosalo komunistično obsodbo poljskega škofa Czeslawa Kaczmareka in njegovih sodelavcev kot »zasmehovanje pravice”. V komentarju, ki ga je izdalo v zvezi s to obtožbo ameriško ministrstvo, poudarja, da so poljski 'komunisti obsodili škofa Kaczmareka in njegove sodelavce na težke kazni po »sodnem postopku”, na katerem so iznesli razne lažne obtožbe tudi proti nekaterim bivšim članom ameriškega veleposlaništva v Varšavi. Do takega zasmehovanja pravice pod krinko sodnega postopka proti visokemu in častitemu duhovniku je prišlo že prej v drugih komunističnih državah. Nadalje dodaja, da- bo tako početje vedno vzbudilo ogorčenje tistih, ki spoštujejo temeljne pravice in svoboščine človeka. Z vsakim teh škrbno pripravljenih procesov postaja bolj jasno, da so dejansko samo kršitve pravice. Povsem jasno je tudi, kako prisilijo obtožence, da priznajo zločine, ki jih niso nikoli zagrešili. Ta sodni postopek spominja na versko preganjanje za Stalinovih časov. Svetovno javno mnenje bo obsodilo ta poskus komunistične vlade, da doseže svoje cilje s tem, da napada in skuša vzeti zaupanje in ugled vere, ki hoče ostati zvesta vsem svojim načelom in naukom kljub preračunanemu zatiranju. 0 mračni sliki komunistične Poljske Bivši poljski zastopnik na Glavni skupščini ZN, prof. Marek Korowicz, ki je zaprosil za politični azil v Združenih državah, je podal na tisikovni konferenci mračno sliko Poljske, ki jo nadzoruje več kot pol milijona tajnih policistov pod moskovsko o-blastjo. Potrdil je, da obstojajo številna taborišča suženjskega dela za vse one, ki so osumljeni, tla so sovražno razpoloženi do lutkovne vlade. Tako pozna neko taborišče prisilnega dela, v katerem je zaprtih 20.000 ljudi. jKmdarjeno, da je sicer skrajšana pogodba bila boljša. Ker pa more biti sprejeta pogodba samo s pristankom vseh štirih zasedbenih sil in ker sovjetska vlada te skrajšane pogodbe ne priznava, tudi avstrijska vlada ne bo več vztrajala pri njej. Ker je bila dana izjava z dne 31. julija 1952 tudi samo v zvezi s skrajšano državno pogodbo, sedaj avstrijska vlada tudi pri tej izjavi ne vztraja več. Vendar pa želi avstrijska vlada, naj bi sovjetska vlada kljub temu omilila nekatere točke prvotne državne pogodbe. Ta določila v pogodbi so bila namreč sprejeta že pred davnim časom in je medtem zaradi zavlačevanja podpisa te pogodbe imela Avstrija veliko gospodarsko škodo. Končno je v avstrijskem odgovoru izraženo upanje, da so izpolnjeni Is tem vsi pogoji za zakljuoitev avstrijske državne pogodite. Besedilo tega odgovora je bilo izročeno še isti dan — v sredo — sovjetskemu veleposlaniku na Dunaju. Zapadne tri velesile so sporočile avstrijski vladi, da so ugodile njeni prošnji, naj bi pri pogajanjih o avstrijski državni pogodbi povabili na seje tudi zastopnika avstrijske vlade. Ni pa še odgovorila vlada Sovjetske zveze, če sprejema avstrijski predlog. Vse je torej sedaj odvisno od zadržanja sovjetske vlade, ker brez nje zapadni zavezniki ne morejo skleniti avstrijske državne pogodbe. Morale bi sicer skleniti separatno pogodbo, na tej pa zelo verjetno niti avstrijska vlada niti avstrijsko prebivalstvo nista zainterisirana. O avstrijski državni pogodbi bodo razpravljali gotovo tudi v Parizu, kamor je odpotoval v nedeljo na povabilo francoske vlade avstrijski državni kancler ing. Julij Raab v spremstvu zunanjega ministra dr. Karla Gruberja in državnega tajnika dr. Kreisky-ja. Obisk avstrijskih politikov v Parizu je določen za dva dni. Razen o avstrijski državni pogodbi bodo govorili v Parizu gotovo tudi o plačilu zasedbenih stroškov, ki jih bo za francoske vojake (okrog 10.000 mož) s 1. januarjem prevzela Francija sama. Govorili bodo tudi o tem, kako bi se vključila Avstrija v za-padno-evropsko Montansko zvezo, ki ogroža ali pa vsaj deloma ovira izvoz železa in jekla iz Avstrije. Fe dni se je. oglasil pri avstrijskem zunanjem ministru italijanski poslanik na Dunaju in je hotel izvedeti, če je res sklenila Avstrija z Jugoslavijo tajno pogodbo zaradi Trsta. Seveda je mogel dr. Gruber brez nadaljnega premišljevanja povedati, tla take tajne pogodbe ni. Strah ima res velike oči, drugače je skoraj nerazumljivo, kako more priti italijanlska vlada'na misel, tla bi Avstrija sklepala z Jugoslavijo tajne pogodbe zaradi rešitve tržaškega vprašanja, ko je vendar vsakemu jasno, da Avstrija ni taka velesila, da bi mogla odločati o Trstu. To je pridržano Ameriki in pa Sovjetski zvezi. Te dni so bili skoraj vsi Avstrijci neugodno presenečeni, ko so brali v časopisih in so slišali v radiu, da namerava minister za promet ing. Waldbrunner s 1. januarjem 1954 zvišati vozne cene na železnicah in na avtobusih za 25 odstotkov. Prometni minister pravi, tla je tako zvišanje cen nujno potrebno, ker delajo železnice in avtobusi z izgubo. Medtem, ko so se vse cene in tudi plače znatno zvišale, se vozne cene niso zvišale v isti meri in imajo zato danes železnice na leto okrog 900 milijonov šilingov’ izgube. Drugi pa spet trdijo, da je vsaj precejšen del te izgube nastal zaradi negospo-darskega poslovanja državnih železnic. Vsekakor je zanimivo, da je prišel prometni minister šele danes na to, da so se cene pri železnicah manj zvišale, kakor pa druge cene. Ko so preti leti določevali cene in plače, takrat se gospod minister ni oglasil. Verjetno zato, da bi ostal bolj priljubljen med volivci, takrat so se namreč bližale volitve. Sicer pa je v zvezi z zvišanjem voznih cen izjavil državni kancler ing. Raab, da mora zvišanje soglasno odobriti najpreje vlada in nato mora dati svoj pristanek še parlament. V soboto se je pripeljal na Koroško državni predsednik dr. Th. Kdrner. Sprejel ga je deželni glavar Ferd. Wedenig. V Krivi Vrbi je nato otvoril predsednik novo učno delavnico in vajeniški dom avstrijske delavske zveze. V nedeljo je bila podobna slovesnost še v Beljaku, kjer je državni predsednik tudi otvoril nov vajeniški dom. Slovesnostim so prisostvovali med drugimi tudi minister za socialno skrbstvo Meisel, krški škof dr. Kostner in generalni vikar dr. Kadras ter predsednik avstrijske delavske zveze državni poslanec Bdhm. .---f-— 'kkr g=c T Hier abtren nen Gesch9ftsantwortpostkarte GebUhr beim EmpfSnger einheben GoschSftsstelle der tisterr. Klassenlotterie J. Prokopp Losversand fUr die Bundesldnder Wien VI Mariahilferstr. 29 Wer rechnen kann spielt Klassenlose Ein treffendes Wort fi/r e/ne kluge Rechnung. Planauszug Haupttreffer 1 zu S I.OOO.OOO,— f ZU S 300.000. 2 je S 150.000, 1 ZU S 140.000. 1 zu S 130.000. 1 zu S 120.000. 4 je S 100.000, 4 Gevvinne zu je S 80.000. 4 Gevvinne zu je S 70.000, 2 Gevvinne zu je S 60.000, 2 Gevvinne zu je S 50.000, 5 Gevvinne zu je S 40.000, 3 Gevvinne zu je S 32.000. 9 Gevvinne zu je S 30.000. 12 Gevvinne zu je S 20.000, 4 Gevvinne zu je S 15.000. 20 Gevvinne zu je S 12.000. 24 Gevvinne zu je S 10.000, 30 Gevvinne zu je S 8.000, 100 Gevvinne zu je S 6.000, 90 Gevvinne zu je S 4.000, 100 Gewinne zu je S 3.000, 480 Gevvinne zu je S 2.000. 2400 Gevvinne zu je S 1.000,— usvv. Auflerdem 100 Sonderpramien zu je S10 000,- ist S1,000 000,- Besonders vorteilhaft aber im Hinblick auf die kommende 57. Osterr. Klassenlotterie. Denn diesmal gewinnen nodi mehr Lose als in der Vorlotterie. Es werden 1/000.000 Schilling 5 300.000,— 2 x S 150.000,-S 140.000,— 5 130.000,— S 120.000,- 4x5 100.000,- und tausende ahnliche Gevvinne ausgelost. Es finden a/fe Tage Ziehungen statt. Es kostet 1/8 S 20,-, 1/4 S 40,-, 1/2S80,—, 1/1 5 166,— Es kann cuc/, //,r ios 5 mo/ ge_ vv/nnen, und tausend-faches Geld bringe Zweifellos eine Rechnung zu Ih Gunsten. en. ren Jotzt muB die Gelegenheit geniitzt vverden. Jetzt heiBt es bestellen, denn am 17. und 18. XI. ist Ziehung. Jetzt kann sich alles dndern I Darum - rechnen l Eine Million Schilling ist Ihnen be-stimmt willkommen, doch auch von e/nem kleineren Gevvinn vverden Sie sofort diskret verstdndigt. Geschaftsstello J. Prokopp Burge Ihrer Interesi* n. Hi er abtrennen Bestellkarte Zur 1. Klasse derneuen osterr. Klassenlotterie bestelle ich ----Achtellose zu S 20,— ________Halbe Lose zu S 80,— Viertellose zu S 40,— -----Ganze Lose zu S 160,— Zur Wahrung meiner Gevvinnrechte vverde ich die Lose vor der Ziehung bezahlen. Name: __ Anschrift: ^0 cerkvi w. r()eira a ^Qiuui V zadnji številki „Našega tednika” smo brali zanimivo opisovanje romanja od Celovca do Rima. Proti večeru, dne 1. septembra, je prispela skppina koroških slovenskih romarjev z avtobusom v Rim. — Danes nadaljujemo z opisom doživetja v cerkvi sv. Petra v Rimu in prihodnjič bomo spremljali romarje še po Rimu ter nato na vožnji nazaj domov. * Kakšni občutki obidejo romarja ko stopi prvič na sveta tla, se ne da izreči niti popisati. Tam smo ostali dva dni in si o-gleclali znamenitosti Rima. Ko smo bili od različnih lepot že takorekoč utrujeni, smo se podali k počitku, da si pridobimo novih moči za naslednji dan. Drugo jutro takoj po sedmi uri smo se podali najprvo tja, kamor je bil cilj našega romanja, v cerkev svetega Petra. Zares neprimerljiv veličasten pogled! Trg je ograjen ob straneh z dvema velikanskima kolonadama, ki sta podprti s 372 visokimi stebri iz kamna, na njih stoji 162 krasnih kamenitih kipov raznih svetnikov v nadnaravni velikosti. Sredino tega trga kinča orjaški obelisk. To je štirioglat steber s križem na vrhu. Visok je okrog 25 metrov in izklesan iz ene same granitne skale. Stari Rimljani so ga pred 1916 leti pripeljali prek morja iz Egipta in postavili v neko gledališče. Pred 378 leti pa ga je dal papež Sikst V. z velikimi stroški prestaviti na sedanje mesto. Njegova senca služi po črtah v lepem kamnitem tlaku za sončno uro. Nasproti obeliska sta dva velika vodometa iz marmorja, iz katerih vre čista voda v debelih curkih z glasnim šumom okrog sedem metrov visoko. Na zadnji strani stoji cerkev svetega Petra. Obstrmela sem nad njeno veličastno zgradbo, katero krasi mnogo orjaških stebrov in kipov iz marmorja. Visoka je pedeset in široka stosedemnajst metrov. Še bolj sem se pa čudila ogromni kupoli, ki gleda iznad cerkvene strehe kakor visoka gora. široke stopnice drže v krasni cerkveni predprostor. Nad vhodom je krasna loža, na kateri kronajo novo izvoljene papeže. Iz tega predprostora drži v cerkev pet velikih vrat iz brona, okrašenih z lepimi reliefi. Zadnja vrata na desni strani so zazidana in se imenujejo sveta vrata, ki se odpirajo vsako sveto leto romarjem. Ko smo sedaj s svetim strahom skozi srednja vrata stopili v cerkev, ki je kraljica vseh cerkva, nas je njena veličastnost in krasota tako prevzela, da skoraj nismo vedeli, kam bi usmerili korake. Prešlo je nekaj trenutkov, da smo se pomirili in zbrali misli. Na sredi cerkve stoji veliki oltar, pod katerim je slavni grob sv. Petra, prvaka apostolov, in skale, na katero je postavil Jezus svojo cerkev. Kako velikanska in prostorna je cerkev, lahko vsak razsodi, ako zve, da gre v njo nad 70.000 ljudi. Vsaka naša podeželska cerkev bi se dala z zvonikom vred v njej obračati. Dve vrsti ogromnih štirioglatih stebrov jo deli v tri ladje. Najširša in najlepša je srednja ladja, katere visoki strop je okrašen z zlatom in s krasnimi štukaturami. Zlasti osupne človeka pogled kvišku v ogromno kupolo, ki se po pravici imenuje čudež umetnosti in presega vse, kar je kdaj koli človeška roka postavila. Visoka je 117 metrov in meri povprek 42 metrov. Visoko v kupoli z galerije se vidijo ljudje, ki hodijo spodaj po cerkvi, majhni kot pritlikavci. Na robu kupole je v črkah, ki so približno dva metra visoke, pomenljiv napis: „Ti si Peter, skala, in na to skalo bom postavil svojo cerkev. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva.” Kupola v neprimerljivi veličastnosti nad cerkvijo pomeni nebesa. Iz one visočine sem obrnila pogled zopet doli na glavni oltar, ki stoji pod kupolo nad grobom sv. Petra v sredini cerkve. Je iz najdražjega marmorja. Nad njim je razpet velik baldahin, katerega nosijo štirje, 28 metrov visoki stebri iz pozlačenega brona. Na tem oltarju opravlja samo sveti oče trikrat na leto slovesno službo božjo, namreč na Božič, Veliko noč in na praznik svetega Petra. Po kratkem ogledu notranjščine smo se povzpeli na cerkveno streho. Od cerkvene strehe do vrha kupole je še 94 metrov. Stopnice navzgor so ozke in je hoja mnoge u-trudila, da so se komaj držali na nogah. Toda vse težave so bile pozabljene, ko smo uživali razgled na orjaške razvaline, na ne-številne cerkve, palače, hiše, trge, spomenike in vrtove novega mesta in preko njih na Okolico in na oddaljene Apeninske al-pe. Nazaj grede smo si na cerkveni strehi nakupili razne spominčke. Napotili smo se proti katakombam. Mimogrede pa smo za trenutek obstali v ko-loseju. Podrtine koloseja so največje in naj-žalostnejše v Rimu. Bilo je to največje gledališče na celem svetu. To ogromno po-s^°Pje je štiri nadstropja visoko. Na sredini je bila velika arena, kjer so nekdanji, krviželjni vladarji gledali, kako so trgale divje zveri kristjane. Slednjič je cesar Konstantin napravil temu mučenju konec. A kolosej je ostal gledališče še več stoletij. Ko se je zidovje začelo podirati, so uporabili kamenje za stavbo štirih palač. A vendar je še polovica poslopja ostala do današ-njega dne v večen spomin na trinoge ter na trpljenje in junaštvo tedanjih kristjanov. Vse v smislu sodelovanja Kakor smo že poročali, so na ljudskih šolah letos odpustili nad 100 učiteljev, ker se je nekoliko zmanjšalo število otrok. Tudi mi smo že pisali in pri tem stavili zahtevo, da se število učiteljev, ki so usposobljeni za pouk na dvojezičnih šolah, ne sme zmanjšati. To število namreč še od daleč ne odgovarja potrebam in celo zastopnik' ministrstva je odkrito priznal, da je v najboljšem slučaju le devetdeset takih učiteljev bilo v službi in to na 107 ,,dvojezičnih šolah”. Deželna vlada je s pričetkom tega šolskega leta odpustila 12 učiteljev, ki imajo jezikovno znanje, ki odgovarja predpisom. Od teh 12 učiteljev so bili trije zopet nastavljeni. Od letošnjih maturantov so nastavili le tri. Na ta način je bilo torej število za dvojezične šole usposobljenih učiteljev zmanjšano za šest. Nujno terjamo, da vlada nastavi tudi ostale maturante letošnjega leta in z njimi nadomesti učitelje, ki slovenskega jezika niso vešči. Pri zgoraj opisanem postopanju deželne vlade res ne moremo razumeti izjav, katere je nedavno dal g. deželni glavar VVedenig časnikarjem v Ljubljani o z bolj še vanju odnosov med Nemci in Slovenci na Koroškem. Gospod deželni glavar pa je sam osebno šolski referent koroške dežele in je zato za šolske zadeve tudi neposredno odgovoren. Izjave je ponatisnil na prvi strani tudi ,,Vestnik”, ki prinaša v isti številki na neki drugi strani rezultate ljudskega štetja iz Logevasi, po receptu iste koroške deželne vlade. Mogoče je gospod deželni glavar, ki je dal nalog in je zato odgovoren za tako „štetie”, mislil le na tovrstno medsebojno približanje. Izpraševanje vesti „Salzburger Nachrichten”, list, ki Slovencem gotovo ni naklonjen, v svoji nedeljski izdaji piše o Trstu in italijanski zahtevi po plebiscitu v Trstu. List meni, da je ta italijanska zahteva izzvala tudi v Južnem Tirolu vzporedno vprašanje, katero pa so Italijani leta 1945 in 1946, ko so na mirovni konferenci odločali o Južnem Tirolu, dosledno odklanjali. Nadalje se list pritožuje nad močnim in načrtnim priseljevanjem italijanskega elementa iz južne Italije v Južni Tirol. To priseljevanje odstotek nemškega prebivalstva dežele vedno bolj znižuje in to proti volji domačega nemškega prebivalstva. Ali ne bi bil tudi tukaj plebiscit na mestu, vprašuje imenovani list in tudi nemški listi v Južnem Tirolu so podobnega mnenja. J. š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (37. nadaljevanje.) »Naših konj,” se je razvnemal Černoch, »naših, z ovsom krmljenih konj, smelih, kakor veter hitrih, nič ne prestraši.” »Naša konjenica bo vse premagala,” so zavriskali kmetje. »Naši konji so levi, njihovi pa — brez ognja so, kakor mrzla peč.” »štekenski Vindišgrec vodi konjenico in videli boste, da bo pomandral Pruse v blato, če se bodo drznili priti na odprto polje, na ravnino, kjer bi se naši konji lahko razvrstili, kjer bi jih lahko razgreli in jih pognali nanje.” »Ni je sile, ki bi se mogla upreti našim konjem.” Ko je župnik s časopisom že davno odšel, so sosedje ostali še vedno skupaj, pretresali in premlevali nova vojna poročila, očitali napake in se skoraj vsi jezili, da se Bene-dek preveč obotavlja. Koprneli so po tem, da bi že slišali o dejstvih, o spopadu, krvi, bitki, klanju in predvsem o zmagi. Niso mogli dočakati tega ... »Ko bi bil jaz tam ...” je grozil Klasek s pestjo, »jaz bi jim pokazal...” »Ko bi bil jaz general,” je na široko začel razgrinjati vojni načrt veliki černoch. Le Cimbura je molčal, ustavil se je tu in tam, rad je prisluhnil novicam, toda beseda ni prišla iz njegovih zaprtih ust. Na čelu so se mu v tem nabrale prve gube. Lasje so se mu prepletli s sivimi nitmi, gla- va se mu je sklonila, hrbet se mu je upognil kakor pod veliko težo. Skrbi so ga morile, upogibale, skrbi za ta dva fanta, Francka in Jana. Nista bila njegova in prav zato se je zanju bolj bal kot za svoja. »Nihče drug ju ne more rešiti kakor sam Bog,” je govoril Marjanki, ki je tarnala, koder je hodila. Tudi Cimbura sam je doma govoril s kratkimi in jedrnatimi besedami. Nekam nerad je odgovarjal na vprašanja. Razgovora sploh ni začenjal. S telesom je bil doma pri delu, toda njegove misli so se podile in blodile po bojiščih. Predstavil si je Italijo, vas Custozzo, kjer se je bojeval pod Radedkim oseminštiridesetega leta. Verono, Milan, Novaro, vso Lombardsko tam na daljnem jugu in Jana je imel pred očmi. kako je korakal iz Tridenta po globoki dolini Adiže k slavnemu Radeckijevemu trdnjavskemu štirikotu. »Kje je sedaj revež? Je li živ in zdrav?” »Franček je bliže,” so hitro preskočile Cimburove misli drugam. »Mnogo bliže nego Jan. Ali bo ta Kraljevi Hradec daleč? Tam v teh dolinah se bo mlelo... kmalu se bo vse zmlelo,” se je ustrašil poročil, ki so prihajala. Toda vedno je še veroval, da se bo dal pruski kralj pregovoriti cesarju, da se zlepa pogodita brez prelivanja krvi. Tako je živel v težkih skrbeh noč in dan, se trapil iz dneva v noč, legal in vstajal je z njimi. Svoje delo je sicer v redu opravljal, toda samo nekam na pamet. Martinka ni več pobožal, ni se nasmehnil Vašku, kakor da ga nič več ne veseli, kot da je ugasnilo v njem vse veselje do življenja. Košnja! Kako veselo delo je to nekoč bilo. Kako se je Cimbura veselil srečnih trenutkov zgodnjega jutra v prebujajoči se naravi. Letos pa se je zdelo, da je zgubil vsak smisel za to lepoto. Zaman so letos zanj škrlatno rdela krasna jutra ob sončnem vzhodu, zaman se lesketala drobna rosa po travi in cvetlicah, zaman mu peli nad glavo svoje jutranje pesmi ptiči pevci — Jan Cimbura se za nič ni zanimal. Skrb je vse podušila, pogoltnila in ga vsega prevzela. Danes se je od ranega jutra sukal na Ji-rovci in kosil gosto travo red za redjo. Sonce je proti poldnevu popilo vso roso na travniku. Obe kosi sta že otopeli in nista več rezali. Cimbura je nehal kositi in je prijel za vile. Z vilami je razmetaval nove redi pokošene trave, z vilami je razmetaval tudi kopice, ki so jih včeraj naredili. Vsi drugi so to delo opravljali z grabljami, samo gospodar z vilami, kajti v vseh Staših nihče ni naredil tako močnih grabelj, da bi zdržale, če bi se Cimbura oprl nanje ... Sonce je z zlatimi žarki obsipalo vso okolico Blanice, zelene gozdove in širne ravnine proti Kestfanom — in vse je kakor mrtvo ležalo v tej opoldanski vročini. Le pri Roučkovem mlinu pod jezom je žalostno šumela voda in komarji so v zraku piskali svojo preprosto, dolgočasno pesem. »Uboga fanta,” je vzdihnil Cimbura, spomnivši se na Francka in Jana, »koso sta morala zamenjati s sabljo, cepec in plug s puško in bodalom,” in streslo ga je ob tej mislix ker je čutil, kako ga bolečina z golo roko grabi za srce ... »Kako kaj, Cimbura?” ga je nagovoril danes Rouček, mehko in prijazno, »kaj hodiš ves nesvoj — in se trapiš v duši, ne po- Mi pa se prav dobro spominjamo, da so na Koroškem naseljevali med svetovnima vojnama celo »Nemce” iz vzhodne Nemčije in ne samo iz Avstrije in tako zaskrbljenost Nemcev v Južnem Tirolu še bolj razumemo. Zborovanje Priredile zborovanje miši so si — zbor močan, za napredek in blaginjo — bil je lep poletni dan. Vroče, da je kar kipelo, gorel je od sonca zid; žito je lepo zorilo, bližal se je sveti Vid. Dvignil se je star voluhar, ki je žrl samo in spal; to je bil poznan lenuhar in takole je dejal: »Drage moje zborovalke, kmet je skop in trd gospod. Ve ste sužnje in tlačanke, on pa v kašče spravlja plod. Zdaj je čas, da razdelimo si imetje med seboj, kdor pa noče, mu recimo: »Jutri bo odločil boj.” Stara miš se je pognala brž iz rova na zemljo; komaj klas si je izbrala, že je prišla pod koso. Njeno hčer »tovarišico”, je premotil zlobni drug; ko je s klasom v rov bežala, smrtno jo je ranil plug. Tretja se je založila z žitom daleč čez pomlad, reva pa je pot zgrešila, ko jo je napadal glad. Zdaj zares so vse enake in mrzijo jih povsod, te nadležne poljske spake ta škodljivi mišji rod. - X - PREGOVORI Večkrat ljudje ljubijo to, kar bi bilo treba sovražiti in obratno sovražijo to, kar bi bilo treba ljubiti. * Tudi pes ne laja brez vzroka. V Vsakdo se bori zato, da uspe. # Tudi dobiček ni vedno koristen. # Bolje je slab vid kakor slab pogled. govoriš se z nami in žalosti z nami ne deliš?” Toda preden je mogel Cimbura odgovoriti, se je oglasil Klasek. Hudobno, ujed-Ijivo, sovražno je zvenel njegov glas, čeprav je hotel biti precej nedolžen. »In ti ne veš zakaj?” se je obrnil Klasek k mlinarju, »ali ne veš, da sta v vojski oba mlada Piksova?” »Vem, kako ne bi vedel, vsi to vemo in pomilujemo Cimburo.” »Čemu pomilovati?” je ponovil Klasek, »Cimbura ne žaluje, temveč računa in trepeta, molči, da se ne bi uračunal.” »Na kaj računa?” »Na vojsko! Zanaša se na srečo. Cimbura ima vendar svoja fanta — Vašek — ta je res bolehen, zato pa Martinek že jemlje vajeti v roke.” »Menda ne misliš ...” »Da, mislim, da bi Cimbura dal za maše, ko bi se mu Piksova ne vrnila, ne iz Italije niti iz Hradca. Tako bi pridobil posestvo.” »Klasek, kaj pa govoriš?” so ga zmerjali sosedje in pogledali Cimburo, ki je prebledel kakor smrt in brez besede zakrilil z roko, kot.da se v padcu lovi za kaj... Opotekel se je, toda hitro si je z isto roko šel prek čela, oči in lica. »Kaj je rekel, kaj si je o meni izmislil Klasek?” — je počasi prihajal k zavesti. »Smrt, njuno smrt — smrt Frančku in Han-zeku da bi želel?” Vztrepetal je od bolečine, kakor da bi ga kdo surovo sunil v najobčutljivejše mesto. Ne, tako podlo se ga še nihče ni lotil... (Nadaljevanje na 4. strani) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. VPRAŠANJE JE, KJE IN KAKO PRITI DO DENARJA Varčevanje samo še ne zadostuje in ne pomaga. Prospekt poslovalnice J. PRO-KOPP, Wien VI., Mariahilfstr. 29, ki je priložen današnji nakladi, „Našega tednika”, pa daje vsem pogumnim nove možnosti, kako pridejo z nakupom srečke razredne loterije do sreče. ZA STARČEV SPOMENIK SO DAROVALI Neimenovani iz št. Vida 20.—; Hartman Milka 20.—; Neimenovana iz Malošč 10.—; Male Markuš, Ljubelj 5.—; Alojzija Podlipnik, Čava, 20.—; Erlach Marija, Brnca, 100.—; Kriegl Niko, Bistrica p. Zilji, 100.—; Jernej Franc, Spodnje Žamanje, 15.—; dr. Vinko Zwitter, 50.—; neimenovana, 20.—; družina Majrič, Št. Lenart, 50.—; župni urad škocijan, 10.—; Pip Marija, Bistrica na Zilji, 10.—; Kuchling Anton, Bistrica na Zilji, 30.—; Picej Mohor, Schvvarzach, 20.—; Volk Marija, Goselna vas, 18.—; Št. Mesner, Železna Kapla, 20.—; Delavec, Št. Peter na Vašinjah, 20.—, dr. Jagodic Jože, Amlach, 25.—; Tepina, Dunaj, 50.—. Daruj tudi Ti za Starčev spomenik! Za slovenskega pesnika Limbarskega je daroval: Potočnik Rihard, Pliberk, 20.—. Slovensko kulturno društvo v Celovcu Slovensko kulturno društvo v Celovcu bo priredilo v soboto, dne 3. oktobra, ob 8. uri zvečer v hotelu Heimlinger, Volkermarkter Strasse l/itoskb krofov Na sporedu je tudi kratek komičen prizorček. Nato pa bo prosta zabava. Rojaki iz Celovca in okolice, obiščite prireditev v čim obilnejšem številu. Imeli boste priliko videti v Celovcu prvič vinsko trgatev, ki bo gotovo za vsakega lep doživ- *jai- Vabi odbor. Ullllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllillillll|[||III|lilil!lllllllll||||||||| Vabimo na veliko TOMBOLO ki bo v nedeljo, dne 4. oktobra, ob 2. uri popoldne v ŽITARI VASI V GOSTILNI RUTAR. Čisti dobiček je namenjen za novo pozlačene oltarje in za prenovitev farne cerkve. Tombolski odbor. ŽIVINSKI PLEMENSKI SEJMI V ŠT. VIDU NA GLINI Za časa jesenskega sejma v št. Vidu na Glini, to je v času od 3. do 13. oktobra, bodo v živinorejski lopi naslednji plemenski sejmi: V sredo, dne 7. oktobra t. L, priredi deželna zveza koroških svinjerejcev svoj 14. svinjski plemenski sejem. Na sejem bo prignanih okrog 40 merjascev in 10 svinj pasme nemške ‘žlahtne in domače požlahtnje-ne svinje. Vsi zanimanci, zlasti pa občine, imajo posebno ugodno priliko, da na tem sejmu kupijo licencirane merjasce. V četrtek, dne 8. oktobra t. L, priredi ko-roško-štajerska zveza pšeriično-rjavega goveda plemenski sejem, na katerem bo okrog 120 bikov in 70 brejih telic in krav. Vse prignane živali so preiskane na Bangov bacil in niso reagirale na turberkulozno reakcijo. Posebno licenciranje oziroma ocenjevanje živali je vedno na dan pred sejmom popoldne. Pričetek sejma je ob 9. uri. Koroška kmetijska zbornica priznava pri nakupu telic nakupni prispevek v znesku po 400.— šilingov za vsako žival. Ta znesek bo izplačan takoj po končanem sejmu. Razstava mladih celovških umetnikov V „Kunstlerhaus-u" je te dni razstava društva upodobljajočih umetnikov. Niso razstavili vsi in tudi ne vsi najboljši. Tudi od najboljših, ki so zastopani, so nekateri umetniki svoja reprezentativna dela poslali na secijsko razstavo na Dunaj. Med temi je tudi Kurt Schmidt, trenutno eden najpomembnejših in najbolj ustvarjajočih koro-ških slikarjev. Kljub temu sta oba portreta in pokrajina, s katerimi je zastopan, dela močnega intelektualca in so vzbudila največjo pozornost. Od ostalih posebno doj-mijo slike Karla Bauerja, Riharda Ker-schitza in našega rojaka Franja Kalistra. Celovški dnevniki so o delih Kalistra prinesli prvovrstne ocene, kar je dokaz, da je našemu umetniku uspelo s svojo slikarsko umetnino se uveljaviti tudi med pomembnimi sovrstniki, časopisi pravijo, da je njegove slike treba oceniti kot izredno dobre, pokrajine vsebujejo osebno noto, ki se izraža v nežnih čustvenih barvah. Kalister je tokrat že drugič razstavil skupno z drugimi umetniki in tokrat je njegov uspeh prodoren. Domače slovenske umetnike zastopata še Berti Krivec in našemu čitateljskemu krogu dobro znani Avgust Čebul, ki je pred dvema letoma z lepim uspehom razstavljal v Mohorjevi hiši. Vsem trem umetnikom, ki svoj prosti čas žrtvujejo upodabljajoči umetnosti, čestitamo in želimo še večjih uspehov. Premožnejše bralce pa, ki imajo smisel in veselje za lepo, izvirno umetniško sliko, prosimo, da bi se pozanimali za morebiten nakup, kajti tudi slikati ni mogoče brez sredstev, ki so pri naših treh prijateljih gotovo skromna. — Priporočamo obisk razstave, ki je odprta vsak dan od 9.—12. in od 14.—17. ure. GALICIJA (Instalacija č. g. župnika Škofiča) Letošnji 15. september bo vsem v naši fari ostal v naj lepšem in nepozabnem spominu. Ta dan obhajamo praznik Žalostne Matere božje in v naši fari celodnevno če-ščenje. Letos pa smo na ta dan dobili novega gospoda župnika, ki so ga slovesno in-stalirali-vstoličili g. prošt Zechner. Dan celodnevnega češčenja je za našo faro pravi praznik. Kljub lepemu vremenu in obilnemu delu na polju so ljudje, čeprav je bil delavnik, napolnili našo farno cerkev, ki je bila za ta dan vsa v vencih in v zelenju kot ozaljšana nevesta. Vsa je bila okrašena v čast Evharističnemu Jezusu, ki je bil ves dan moljen, a tudi v čast novemu dušnemu pastirju. V zelo velikem številu je vse dopoldne pristopala k angelski mizi mladina, pa tudi odrasli. Ob 8 uri je bila sv. maša za šolsko mladino, pri kateri je g. župnik Majrič otrokom govoril o ljubezni in spoštovanju do duhovnika. Po sveti maši pa je bil slovesen vhod novega g. župnika, ki so ga spremljali g. prošt in številni duhovniki. Cerkev je bila polna vernikov, zunaj pa je vsej fari oznanjalo zvonenje in pokanje možnarjev, da prevzema vso oblast iz rok škofovskega namestnika naš novi g. župnik. Po zaprisegi in prevzemu oblasti so g. prošt razložili vsem zbranim vernikom velik pomen vstoličenja g. župnika. Poudarili so, da bodimo Bogu hvaležni, da smo dobili tako dobrega gospoda in to v času, •ko mnoge župnije, ki so brez duhovnika, kljub prpšnjam ne morejo dobiti stalnih dušnih pastirjev, ker je veliko pomanjkanje duhovnikov v tej škofiji. Nato je sledila slovesna peta sveta maša, ki jo je daroval novi gospod župnik ob asistenci g. prošta, g. Majriča in g. Polanca. Na koru pa je spremljal in vodil pevski zbor g. dr. Cigan. Po odpetem evangeliju je stopil na prižnico g. misijonar Cvetko, ki je v globoko zasnovanem, načelno in nazorno podanem govoru pokazal vsem duhovnika kot božjega namestnika, sred-nika med Bogom in človekom, od Boga poklicanega in poslanega, da nadaljuje Jezusovo delo, da je res pravi pastir, ki da svoje življenje, trpljenje in delo samo za zveličanje duš. V drugi polovici govora pa je pokazal trpljenje, ki ga morajo prestajati duhovniki ne le samo tam, kjer je odkrito preganjanje Cerkve, vere in Boga, ampak še jrosebno. tudi med nami. Marsikateri duhovnik mora jokati kot je jokal Jezus nad mestom Jeruzalemom, nad njegovo trdovratnostjo in slepoto, ker ni hotelo spoznati božjega obiskanja. Z lepimi vzgledi iz sedanjega življenja nas je pridigar prepričal, da bo versko življenje cvetelo v naši dobri župniji, ako bomo živeli po resnici, ki nam jo bo oznanjal naš novi g. župnik, ako bomo z njim enega duha, mu pomagali in ga podpirali v vsem. Predvsem pa naj molimo, veliko molimo za njega in za duhovniške poklice, da bi bila naša fara res rodovitna njiva, ki bo dala naši škofiji svetih duhovnikov. Po govoru g. Cvetka, ki nas je ganil v dno duše in v nas vzbudil sveto spoštovanje do duhovnikov, se je nadaljevala sveta maša. Mogočno je zadonela zahvalna pesem na koncu svete maše in nato so sledile pri vseh oltarjih še sv. maše. Srce nam je polno veselja, ko imamo v svoji sredi Vas, prečastiti g. župnik. Dan prevzema župnije je bil za nas in vso faro pravi dan sreče in veselja. Vsi farani Vam obljubljamo, da Vam bomo ostali zvesti v življenju po veri, Vas poslušali in Vam v vsem pomagali v Vaši sveti, težki in odgovorni službi v naši župniji. Bog Vas ohrani v zdravju in naj blagoslavlja Vaše delo! Rozalsko žegnanje pri Sv. Hami Kakor vsako leto, tako se je tudi letos zbrala po stari tradiciji vsa Podjuna na hribu sv. Heme in v votlini sv. Rozalije, da skupno opravi rozalsko žegnanje in izkaže čast svetnicama, ki sta za Podjuno velikega pomena. Naše verno ljudstvo se še drži starega izročila in se zaveda grozot, ki so se godile v 17. stoletju, ko je vladala po vsej Podjuni strašna kuga. Najhujša je izbruhnila leta 1681. Kuga je uničila in pokončala toliko ljudi, da jih tisti, ki so še ostali pri življenju — tako namreč pripoveduje staro izročilo — niso mogli sproti pokopavati. Tedaj je takratno prebivalstvo Podjune videlo rešitev samo še v sv. Rozaliji. Vsa Podjuna je romala k njej in jo prosila v tej sili in prehudi stiski pomoči. Bili so uslišani, kuga je ponehala in se hvala Bogu ni več ponovila do danes. Zato se Pod-junčani še dandanes prav radi obračajo na (Nadaljevanje na 5. strani) Kolikokrat so ga že sramotili, se norčevali iz njegovih nog, ga imeli za bojazljivca, se mu rogali z blazno Anuško, toda to, kar je izgoltal sedaj Klasek, tako gnusno sumičenje, da bi on, Cimbura — rad, ne, ne, tega ne more misliti, zadušila, zalila ga bo sramota, gnev, žalost. — Toda glej — v hipu, na mah — je vse to nekam prešlo, napetost je popustila, vse mu je zginilo izpred oči. Ostal je samo Klasek. Vanj so se zapičile oči, stegnjena roka je stisnila vile, iz ust je prišel čudno miren glas: „Klasek, dokaži to, kar si rekel,” je zvenelo ledeno kakor smrtna obsodba iz Cim-burovih ust. Prebledeli so tudi sosedje naokrog. Videli so, kako se kmetu napenjajo žile, rdi brazgotina in oči se zalivajo s krvjo. „Ne-sreča bo,” jim pravi vest. Zato pomirjajo Cimburo, prijazno mu govorijo, celo k njemu stopiti si predrznejo, toda Cimbura jih ne vidi, ne sliši, vidi in sliši le Klaska. Cimbura čaka. Kaj pa je s Klaskom? Zakaj ne odgovori Cimburi in ne obstoji pred njim, kot se za moža spodobi. Pete mu pokaže namesto lica. „Stoj!” zagrmi Cimbura in, ko Klasek ne uboga, zakriči za njim: „Lažeš, lump, in udarca se bojiš.” V tem trenutku mu je postal sovražnik. Niti pogledati ga ni več mogel. Pustil ga je bežati in se Obrnil k sosedom. Meril jih je za hip z očesom, kakor da bi preudarjal ali naj spregovori ali ne. „Da vas ni sram!” je končno dejal in se postavil proti vsem. „Sram? Zakaj sram?” so dvigali kmetje glave. „Da, sram vas bodi, sram zato, ker tako hlepite po krvi, naravnost gorite od želje, da bi slišali, kako so naši zmagali, koliko so jih pobili, postrelili, konj pomandrali. Ali ste kristjani? In hudobni ste, krivo sodite. Dobro ime jemljete vsem, ki z vami ne trobijo v isti rog ...” Cimbura se je razvnemal vedno bolj. Dolgo je v njem tlelo, preden je buknilo na dan. Zato je nadaljeval: „Da, molčim, zaradi sočustvovanja molčim, kajti umreti se mi hoče od tega, kako se veselite krvi in smrti svojih lastnih ljudi. Ali pomnite, kako nam j'e pred letom toča pobila? Gotovo se spominjate in jaz tudi. Tamle Jaroš je imel gosto pšenico kakor krtača, ob njegovem je rasla Keclikova rž, krasna rž, seženj dolge bilke in ped veliki klasi, za njo Oernochov oves, plavozelen, segajoč do pasu kakor praprot, tako so se vrstile naše njive. Posev na njih je tiho stala in zorela. Tedaj se je nad Piskom na eni strani in nad Protivinom na drugi nebo pooblačilo, sivi oblaki so se grmadili drug na drugega, da so pogoltnili: sonde in nato bruhali bliske in strele. Dvignil se je veter, se zasukal in se sprevrgel v vihar. Razbesnel se je grom in iz zelenkastih oblakov, napolnjenih s pogubo, ste je usipala toča, debela kakor golobje jajce.” „Da, da — tako je bilo,” so vsi pritrjevali in ugibali, kam Cimbura meri in čemu to pripoveduje ... „Katero zrno je zadelo klas, ga jte presekalo,” je govoril dalje Cimbura, prevzet od čustev, kot da jih ne sliši. „Po nevihti smo šli na polje in jaz še sedaj vidim, kako smo tedaj tam jokali. Jokali nismo samo zaradi zgube in škode, ki nas je zadela, ampak tudi nad uničeno lepotio, naša kmečka srca so trepetala ob pogledu na uničena žitna polja.” „Tako je, tako je!” „Glejte, do pičice taka je vojska. Preživel sem v njej vrsto let. V ognju sem bil pri Volti in Milanu, pri Komarnu in Szoregu, po Italiji in na Ogrskem so me vodili z bojišča na bojišče in vedno imam pred očmi, kako tam na širnem polju ne stoji žitno klasje, ampak živi ljudje. Tu njiva pšenice — pehota. Tam njiva rži — lovci. Tu tabla ovsa — konjenica. Tam kos, zaplata graha ali leče — topničarji. Vse je urejeno in spravljeno v bojne vrste. Dvoje sil kakor temni oblaki se sedaj dvigne na obzorju, drug proti drugemu kakor hudourni oblaki drve armade, od strani zagrme topovi, pokajo puške, kakor toča žvižgajo svinčenke in katera zadene, ne preseka klasu, temveč ubije ali pohabi človeka. Pol leta raste žito, dvajset, in še več let mora rasti človeški klas — tam ga pa svinčena toča v hipu potolče ...” Sosedje so povesili glave. Molčali so kakor ubiti. — Nihče se ni ganil z mesta in nihče si od sramu ni upal pogledati Cim-bure. „Ko je drevo ubilo na Hurkah drvarja, je vsa okolica tarnala in žalovala zaradi enega človteka. Ko je Hornaku utonil konj v tolmunu, je za enim samim konjem žalovala vsa vas — za prazen nič ne polomite drevesa, ne pohodite cveta. In česa se sedaj veselite? O čem s takim navdušenjem govorite? — Ne eden, niti deset ali sto, temveč tisoč jih bo morda padlo. In naši sinovi, naši bratje bodo obležali kje z razstreljeno glavo, s prestreljenimi prsi, ali ste bodo čez čas vrnili namesto kakor javor zdravi sinovi — pohabljenci, z eno roko ali brez noge. In čemu, čemu le se ljudje koljejo in streljajo drug drugega, ko se niso nikoli videli in ne stavili zapreke drug drugemu na pot... Ne en konj, temveč sto, na tisoče naših krasnih živali bo poginilo na bojišču, vi pa ne morete dočakati poročil o teh krvavih in žalostnih prizorih!” Cimburov glas je zvenel nenavadno pridigarsko, toda neizrečeno resno. „Od kod se je to v tem molčečnežu vzela?” se je čudil stari Rouček. „Tako lepo nam je razložil in tako temeljito nas je pretipal,” je hvalil Černoch, ko se je Cimbura, ki radi ginjenosti ni mogel končati, naglo od njih odtrgal in odštel. Od tega trenutka je v Putimi zavladala žalost. Utihnile so vesele, bučne vojaške j>e-smi, ljudje so sicer nadalje željno čakali časopisov, pred šolo jih je spet bral župnik Skala ali pa učitelj Jelinek, toda nikoli več niso vriskali od veselja, niti tedaj ne, ko so zvedeli o veliki zmagi avstrijske vojske nad Italijani pri Custozzi, niti tedaj ne, ko se je pripovedovalo, kako severna armada pod Benedekom „dobiva” pri Češki skalici, Mnichovem Hradišču, Sviništa-nih, Kraljevem Dvoru, pri Jičinu in drugod. S hrepenenjem so poslušali te novice, toda v srcu jim je vstajalo sočustvovanje, usmiljenje do mrtvih, ki jih je terjal vojni stroj. O vojski se je govorilo, toda popolnoma drugače. Obsojali in preklinjali so vojsko in Kolarič je pogosto ponavljal za Cimburo: (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje s 4. strani) »vojo rešiteljico, ki kraljuje nad Podjuno, t vseh življenjskih stiskah. Vse vroče poletje se ljudje že veselijo rozalskega žegnanja, kajti tu imajo poleg izvanrednih cerkvenih slavnosti tudi priliko malo pokramljati s prijatelji in znanci, s katerimi se srečavajo žela redko. Kmetje malo „pohavžvajo”, mladina pa se veseli svežega zraka in zlate svobode. Vsi pa imajo po enem letu spet priliko videti in občudovati svojo Podjuno z njenimi lepimi vasicami, obširno Dobravo, reko Dravo z njenimi vijugami, hribčki in razne zanimivosti. Kdor obišče goro sv. Heme prvič, za tega je ta obisk res nekaj izvanrednega in zapusti trajne sledove v njegovem spominu. Od nobenega kraja nimamo namreč tako lepega razgleda, od nikjer ne more naše Oko tako lahko zajeti skoraj vse Ppdjune, kakor ravno s tega mesta. Nekaj sličnega je tudi z Borjani, ki še dandanes gredo vsako leto na dan sv. Roka, to je dne 16. avgusta, s procesijo v Šteben. Tam je namreč stranska kapelica farne cerkve posvečena kužnemu patronu Roku. Že samo iz tega navedenega vidimo, da je Podjuna že precej pretrpela in ima jako bogato zgodovino in izročilo iz preteklih časov. O vsem tem bomo ob priliki še kaj povedali. Sedaj pa še na kratko, kako smo opravili letošnje rozalsko žegnanje. Kakor smo že prej omenili, se ljudje že dalj časa poprej veselijo na zadnjo nedeljo meseca septembra. Posebno zadnji teden se je pričakovanje stopnjevalo. Le kako bo z vremenom, ker je teden pred rozalskim žeg-nanjem skoraj vsak dan deževalo. Na ta praznik vse Podjune pa je Bog pogledal na nas, kajti imeli smo prav posebno lepo vreme. Dopoldne je bila cerkvena slovesnost. Sv. maše in pridige so trajale daleč v dopoldne. Ob 10. uri je bila na prostem skupna sv. maša. Če bi maše na prostem ne Silo, bi gotovo več kot pa polovica ljudi ne imela prilike izpolniti svoje nedeljske dolžnosti. Tak je bil naval množic, da cerkev od daleč ni mogla zajeti vseh obiskovalcev. Kakor vedo povedati redni obiskovalci rozalskega žegnanja, je bilo letos toliko ljudi, da se že dolgo ne spominjajo takšnega števila, moralo je biti približno 4 tisoč ljudi. Pri skupni maši na prostem je bilo ljudsko petje, ki ga je spremljala godba iz Št. Vida. Kakor napovedano, je bil opoldne še kulturni program za mladino. Na sporedu je bila versko-vzgojna igra ..Elizabeta”, ki so jo podala dekleta iz Šmihela. Zadonele so nabožne in druge pesmi, tako da je bil program pester in je zadovoljil vsakega mladega poslušalca. Še starejši so se z mladino vred veselili. Najbolje je učinkovala št. viška godba, ki je mladini zaigrala med drugimi tudi nekaj veselih in poskočnih. Medtem pa smo že slišali krepke glasove mesarjev, ki so hvalili svoje mesne izdelke, in gostilničarjev. Če je poskrbljeno za dušo, morajo drugi seve poskrbeti — posebno na takšen dan, ko pridejo ljudje tudi iz daljnih krajev — za telo. Tam smo se malo Pralne stroje — Alfa-separatorje — mlatilne stroje vseh vrst — čistilnike za žito in vse druge kmetijske stroje imm lomšek ZAGORJE - ST. UPS, P. EBERNDORi' okrepčali z jedjo in pijačo. Srečni pa so bili zlasti oni, ki so na tomboli zadeli glavne dobitke. Pogledali smo še po raznih stojnicah, ki je vsaka svoje blago hvalila, nakar smo se podali v votlino sv. Rozalije. V kapeli sv. Rozalije smo na kratko opravili svojo pobožnost, izročili svoje srčne želje zvončku — želja, ki si jo pri zvenenju želiš, se menda uresniči. Okrepčali smo se še z rozalsko vodo, ki izvira iz skale pod kapelo in ki ima zdravilno moč posebno za oči, če si jih z njo zmočiš. Še zadnji pogled iz višine v dolino in odšli smo vsak na svojo stran domov. Razveseljivo je, da so nas letos obiskali tudi Rožani z avtobusi. Eti IdacUto- i/c&nc to-plo- Jesenski obisk pri Warmuthu Ljudski glas je božji glas — pravi star pregovor, ki seveda za vsako stvar ne drži, v tem primeru pa je kar na mestu. Splošno je namreč slišati — pripovedujejo prijatelji, znanci in drugi iz vseh krajev naše dežele, da gredo nakupovat vedno k War-muthu kar se oblačil tiče. Najboljše in obenem najcenejše stvari ima. Ker vsak nima toliko okroglega v žepu, tla ne bi z njim moral varčevati, je torej največje važnosti, da za čim manjši denar kupiš pošteno in vredno. Tudi izbira igra veliko vlogo. Hoteli smo se prepričati, kako je res s temi rečmi pri Warmuthu in nas je korak tja zanesel. Prvi vtis je pač ta, da je tam toliko blaga in vseh vrst oblačil na izbiro, da bi človek potreboval dneve, če bi hotel vse preceniti in napasti svoje oči. Mislil bi, da bi mogli s tem vso Koroško obleči — končno pa tudi romajo tja kupci iz vse dežele in mnogi, ki ■so se že mnogokrat prepričali o tem, da so pri njem dobro kupili, pišejo kar po pošti in podjetje jim zaželeno vestno in takoj pošlje na dom. Zdaj, ko se bliža zima, pač vsak ogleduje svoj plašč, če ni že oguljen, starši ogledujejo svoje otroke, če niso že preveč zrasli itd. Skratka: nas je zanimal predvsem oddelek za plašče. No, ta oddelek je pravcati pragozd ali bolje velik, lepo urejen park plaščev, ki čakajo samo na to, da bi jih kdo oblekel. In bodoči lastniki prihajajo, pomerjajo, se ogledujejo v zrcalih, delajo zadovoljne obraze, ker sc sami sebi dopadejo. Pri nakupu igrata vlogo žep in okus. Toda pri Warmuthu je za oboje dovolj izbire. Dobiš za mal denar okusen, trpežen plašč, s katerim imaš dvojno veselje: ker si poceni in obenem lepo oblačilo kupil. Videli smo ženski plašč, ki stane reci in piši smešno ceno 299,— šil., pa je vendarle iz dobrega blaga in lepo krojen. Na razpolago so seveda plašči iz vseh poznanih vrst, od domačega lodna do finega krzna. Eno je skupno vsem: vsak je v svoji vrsti izredno poceni. Kjer je pa velika izbira, je še ena prednost: za vsako postavo, veliko ali majhno, suho ali debelušasto, dobiš plašč, ki se ti prilega kot bi bil vlit. Res je nekaj edinstvenega, kar nudi Warmuth: to ve vsak, ki je kdaj pri njem kupoval. Nova trgovina za nogavice v Celovcu Nasproti farne cerkve sta K. in E. Schwarz odprla Specialno trgovino za nogavice. Lep, svetel in obsežen lokal obdajajo številne izložbe, kjer se očem ponujajo razvrščene nogavice vseh barv, oblik in kakovosti. Nogavice so pač večna skrb predvsem nežnega spola. Kakšna groza je to, če se nogavica „spusti”. Brž stran z njo in v popravilo. Ko pa se je že zgodilo, ni več pravega veselja z njo. Zato je važno, da je nogavica trdna. Zelo važno je, da je tudi lepa. Schrvarz ima tako ogromno zalogo nogavic, da mora priti pri nakupu vsak na svoj račun. Velika izbira pa je tudi jamstvo za nizko ceno. Priporočamo ogled in nakup pri novi tvrdki. Svoboda vere pa je zaščitena . . . Prejšnji teden so zaprli v Domžalah pri Ljubljani tamkajšnjega župnika, znanega slovenskega skladatelja. Matija Tomca. Ta je znan po svojih skladbah daleč preko mej Slovenije in je gotovo dobro znan tudi našim radio-poslušalcem. Zanima nas, če bodo sedaj njegove skladbe v ljubljanskem radiu vzeli z dnevnega reda oddaj. — člani UDBE (jugoslovanska tajna policija) so v domžalskem župnišču preiskovali ves dan, nimamo pa še poročila, kaj so našli. Poleg župnika in skladatelja Tomca so zaprli v ljubljanski okolici še nekaj drugih župnikov. LODRON Strokovna trgovina za vaš dom Beljak - Villach, Ledergasse 12 Prešite odeje (kovtri) — modroci — posteljno perje — inleti — posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregrinjala in pohištvo — preproge in tekači — podloge za tla. — Kvalitetno in poceni. ŠLAGERJI! MODROCI 3 delni, 90X190 veliki, črtast gradi z Alfa polnjen š 259.— Platneni gradi s la alrikom polnjen Š 289.— Isti s podlago vate š 320.— KOVTRI (prešite odeje), na roko šivani, veliki, trpežno blago, dvobarvni š 135.— 1 S klotom na obeh straneh, belo vato š 175.— B Rožast klot, z belo vato š 190.— ra S Kovtri iz svilenega brokata že za š 239.— | POSTELJNO PERJE za 1 kg | Za vzglavnike š 28.—; 37.80; 23.80 I Perje za blazine (pernice) čisto belo S 58.80 M Pol-puh, najfinejši S 89.60 BLAZINE S iz nepredušnega inleta 60X80 cm z V/z kg perja polnjene š 68.50; 83.30; 59.80 MOLIMO - 90 cm širok, beljen mtr. po Š 6.90 160 cm širok, močno tkan š 17.90 FLANELASTE RJUHE 130x220 cm, le š 49.80 ---- KRISCHKE & Co. Celovec-klagenfurt, 8,-Mai-Str.3 in Neuer Pl. 12 ZA DOBRO VOLJO Na vlaku V vlaku je nasproti kapucinu sedel gospod, ki se je ob vsaki priliki z neotesanimi 'besedami zaganjal v kapucina. Preden je bilo treba izstopiti, je norčavo poprosil kapucina, naj mu pojasni nek verski dvom: kako je namreč mogoče, da bi bil pekel? Kje vendar Bog vzame toliko drv, da lahko noč in dan kuri? — Kapucin, ki je bil bolj na kratko navezan, kakor si je gospod do-mišljeval, na splošno zadovoljnost vseh potnikov dobro pojasni: „Gospod, ne bodite v skrbeh. Dokler bo na svetu kaj takih neotesanih klad, kot ste vi, se za to reč nič ne bojte!” NE POJE VEČ „Ali ne poješ več pri cerkvenem zboru?” — „Ne, nikdar več! Samo eno nedeljo sem manjkal, pa so ljudje ono nedeljo po maši ključarju rekli, da je bil res že skrajni čas, da so bile orgle končno popravljene.” Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije URADNE OBJAVE Zvezno ministrstvo za finance POPIS OSOBJA IN OBRATOV ZA 1953 RAZPIS IZSTAVE IZKAZNIC ZA USLUŽBENSKI DAVEK IN ZA DOKLADE ZA OTROKE ZA 1954/55 Dne 10. oktobra 1953 bo izvršen popis osobja in obratov. Vsak hišni predstojnik mora zato izpolniti hišni seznam v trojniku. En izvod je namenjen za statistične namene. Ako mogoče hišni predstojnik hišnega seznama ne bi prejel, ga mora zahtevati od hišnega lastnika ali njegovega namestnika. Vpisi v hišni seznam morajo biti čitljivi. Izpolniti je treba vse rubrike, ker so vsi zahtevani podatki važni. Hišni predstojniki, ki tega ne bi upoštevali, povzročajo sebi in uradom nepotrebno delo. Naknadna posebna poizvedovanja zahtevajo mnogo časa in stroškov. Delojemalcem, ki vnesejo v hišne sezname netočne ali nepopolne podatke, more povzročiti to občutno škodo. Obstoja nevarnost, da izkaznice za uslužbenski davek ne bodo pravočasno izstavljene ali pa bo vpisana nepravilna davčna skupina. To pa more povzročiti, da bodo zadržani neopravičeno visoki davčni zneski. Hišni seznami vsebujejo navodilo za hišne predstojnike. Vsi hišni predstojniki so naprošeni, da ta navodila pred vpisovanjem podatkov v seznam točno preberejo. Hišni seznami so opremljeni s primerom, kako je vpisovati podatke; to bo hišnim predstojnikom olajšalo vpisovanje. Zaradi poenostavitve upravnega poslovanja, zlasti zaradi razbremenitve finančnih uradov in občin, ki izdajajo izkaznice za uslužbenski davek in izkaznice za doklade za otroke, bodo izdane izkaznice za uslužbenski davek in izkaznice za otroške doklade za dve leti (1954/55). Vojni poškodovanci, civilni poškodovanci, vojne sirote in vdove in imetniki uradnega izkaza in izkaza vojnih žrtev, ki so delojemalci, dobijo v izkaznice za uslužbenski davek vpisane njim pripadajoče proste zneske brez posebne prošnje. Cerkveni prispevki „JAVEN POZIV” Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 3. četrtletje 1953 (zaključno L septembra 1953) še niso plačali, pozivamo, da v opominjevalnem roku treh tednov, ki se začne L 10. 1953, brez nadaljnega poziva plačajo svoj prispevek do 21. oktobra 1953 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz. Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo pobiralno pristojbino 1 šilinga. Finančna zbornica krške škofije, Celovec, Mariannengasse 2 URAD KOROŠKE DEŽELNE VLADE (Posredna vrhovna uprava — registracija) RAZGLAS o javni razgrnitvi 12. dopolnilnega registrirnega seznama. L V smislu § 34 odredbe zvezne vlade z dne 10. marca 1947, BGB1. štev. 64, o izvedbi prepovednega zakona (Verbotsgcsetz) 1947, bodo razgrnjeni na javni vpogled skozi 4 tedne 12. dodatni registrirni seznami in sicer od L oktobra do vključno 29. oktobra 1953. Vsakdo sme iz teh seznamov napraviti izpiske in prepise. 2. Ob razgrnitvi 12. dodatnega registrirnega seznama je vsakomu na zahtevo dovoljen tudi vpogled v registrirne sezname, ki so bili javno razgrnjeni leta 1947. 3. Dvanajsti dodatni registrirni seznam vsebuje v smislu § 24. odst. 1, izvršilne uredbe nove vpise, dopolnitve in spremembe registrirnih seznamov, ki so bili razgrnjeni na javni vpogled leta 1947. 4. V označenem roku more v smislu § 25 izvršilne uredbe vložiti priziv vsak, ki misli, da so bili vpisani v seznam taki, ki se niso dolžni registrirati, ako so bile vpisane napačne pripombe, ali pa, ako niso vpisani oni, ki so se verjetno dolžni registrirati in ako niso vpisane pripombe v 12. registrirni seznam. To velja zlasti tudi za urade in uradne ustanove. 5. Priziv je treba vložiti ustno ali pismeno pri onih prijavnih uradih, pri katerih so razgrnjeni na vpogled 12. dodatni registrirni seznami. Pri tem je navesti ustrezna dokazila, ki potrjujejo navedene trditve. Vsak priziv se sme nanašati le na eno osebo. Mogoče je zahtevati tudi popravek pismenih napak ali drugih nepravilnosti, ki so v seznamu očitno vnešene zaradi spregleda. 6. Prizivi niso dopustni: a) zaradi takih okolnosti, ki jih je bilo mogoče uveljaviti že ob razgrnitvi registrirnih seznamov leta 1947 (§ 27, odst. 2. izvršilne uredbe); b) proti vpisom v dodatne registrirne sezname, ki so bili zaradi izpremembe stanovanja registrirnega obveznika prevzeti nespremenjeno iz registrirnega seznama prejšnjega bivališča (§ 27, odst. 3. izvršilne uredbe); c) proti predpisom prijavnih pol, ki so ob koncu priključene 12. dodatnim registrirnim seznamom (§ 27, odst. 4. izvršilne uredbe). 7. V smislu § 42 izvršilne uredbe more deželni glavar kaznovati osebe, ki očitno povzročijo napačne prizive, s kaznijo po § 35 zakona o občem upravnem postopku, kakor je bil uveljavljen dne 31. avgusta 1950, BGB1. štev. 172. 8. Med razgrnitvenim rokom je mogoče javiti pri pristojnem uradu smrtne slučaje oseb, ki so bile vpisane v registrirni seznam, ki je bil razgrnjen leta 1947 ali pa v dodatne registrirne sezname kake občine (ali prijavnega okoliša). Pri tem je treba predložiti pristojnemu prijavnemu uradu dokazila o smrti. 9. Opozarjajo se vse osebe, ki se morajo registrirati in ki se nameravajo zadržati v kaki občini (prijavnem okolišu) več kakor tri mesece, da morajo v smislu § 10, odst. L izvršilne uredbe v teku dveh tednov po svojem prihodu predložiti prijavnemu uradu novega bivališča na vpogled potrdilo o izvršeni prijavi pri prijavnem uradu prejšnjega bivališča. V Celovcu, dne 20. septembra 1953. Za deželnega glavarja: Ravnatelj deželnih uradov: Newole, 1. r. Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva STRUGARSKI TEČAJI V CELOVCU Začetek tečaja: v ponedeljek, dne 5. oktobra 1953, ob 19. uri v kovinarski delavnici zavoda za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Bahnhofstrasse 40, kletni prostori. Trajanje: Dva tedna, dnevno zvečer. Prijave za tečaj je treba sporočiti takoj telefonsko ali pismeno zavodu za pospeševanje gospodarstva. Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva ZAČETEK KOMERCIALNIH TEČAJEV V CELOVCU Knjigovodstveni tečaj za začetnike, za deloma izvežbane in za izvežbane Začetek: v ponedeljek, dne 5. oktobra 1953, ob 19. uri. Trgovsko dopisovanje Začetek: v sredo, dne 7. oktobra 1953, ob 19. uri. Trgovsko računstvo Začetek: v sredo, dne 7. oktobra 1953, ob 19. uri Pomen najvažnejšega besednega zaklada v gospodarskem življenju. Začetek: v petek, dne 2. oktobra 1953, ob 19. uri. JEZIKOVNI TEČAJI Praktična italijanščina za vsak dan Začetek: v četrtek, dne 1. oktobra 1953, ob 19. uri. Praktična angleščina za vsak dan Začetek: v četrtek, dne 1. oktobra 1953, ob 19. uri. Italijanska in angleška trgovska korespondenca Začetek: v torek, dne 6. oktobra 1953, ob 19. uri. Prijaviti se je takoj pri zavodu za pospeševanje gospodarstva prt koroški trgovski zbornici v Celovcu, Bahnhofstrasse 40, ki daje tudi vse natančnejše podatke o tečajni snovi, o prispevkih in podobno. (Delih u sp eh miadiuskeija eotmiula Dne 19. in 20. septembra je podjunska mladina pokazala, da še obstoja in živi. Kljub jesenskemu času in že hladnemu vremenu se nas je zbralo čez 200 fantov in deklet na glavnem kolodvoru v Celovcu, da poromamo tja, kamor nas je vleklo že celo poletje, na Sv. Višarje. Mladina je spregovorila jasno in odločno, da hoče biti katoliška, izjavila je pa tudi, da hoče biti svobodna slovenska mladina, ki se ne pusti podjarmiti od onih, ki jo vidijo in kličejo samo ob času dela, ne vidijo je pa v času, ko bi ji bilo treba nuditi tudi razvedrila in duševne hrane. Zato se je želja po mladinskem romanju vzbudila prav v srcih podjunske mladine same. Roko v roki smo delali in pripravljali, seveda je primanjkovalo časa za prijave, kajti sicer bi bilo število še mnogo večje. Ko smo se v soboto zjutraj odpeljali od. doma, so nam jutranje ure obetale lep sončen dan. čez dan je bilo malo oblačno, v splošnem pa smo bili z včemenom kar zadovoljni. Površno vam hočemo opisati naše vtise in skupno preživete urice na Višarjah. Iz Celovca smo se odpeljali z vlakom ob pol 8. uri zjutraj in proti poldnevu smo prispeli v Žabnice. Ko izstopimo iz vlaka, so se oglasili zvonovi farne cerkve, kamor smo se podali od kolodvora v procesiji. Tam nas je č. g. župni upravitelj z veseljem sprejel — g. župnik nas je čakal že na Višarjah — in nam v lepem nagovoru slikal pomen višarske matere božje za nas Slovence. Naglasil je, da drži ona čez Slovence kot vedno trpeč in preganjan narod še prav posebno svoj materinski plašč. Besede so nam segale globoko v srca, posebno, ko je poudaril, da 'bo tudi za nas prišel končno težko pričakovani čas narodne pravičnosti in enakopravnosti. Počutili smo se nekako domači in smo imeli občutek, da tako govori lahko samo duhovnik naše krvi, ki čuti, trpi in pričakuje s svojim narodom in je z njim tesno povezan. Zapeli smo še nekaj Marijinih pesmi in smo po kratkem navodilu zapustili spet v procesiji, ki se ni razšla prej kot pa v hribu, farno cerkev v Žabnicah. Po strmem hribu je bil prepuščen vsak samemu sebi in jo je mahal, kakor je pač vsakemu pripuščala sapa, nekateri hitreje, drugi pa bolj počasi. Ob tretji uri popoldne smo se zbrali pri križu pod višarsko cerkvijo in šli smo spet v procesiji do cilja. Ganljivo je bilo opazovati obraze tistih, ki so zagledali prvič v svojem življenju to Marijino svetišče in občutili gorsko [mezijo. V cerkvi je zažarelo morje lučic in ne-broj pesmi je zadonelo in mladih, življenja kipečih grl. V lepi pridigi so nam č. g. župnik Picej pokazali pravo pot Marijinega otroka, ki vodi k sreči in zadovoljstvu. Pete litanije z blagoslovom so zaključile sobotno cerkveno slovesnost. Navmes pa je bila priložnost za spovedovanje, katere so se poslužili prav vsi udeleženci romanja. Naj lepši vtis od sobotnega utrujenega dneva pa je napravila na nas vse procesija z lučicami okoli višarskega hriba, ko smo v hladnem jesenskem večeru obkrožili s svečicami in rožnimi venci v rokah samoto in idilo višarskega hriba. Pod nami v Žabnicah in v oddaljenem Trbižu pa so se lesketale skozi tenak megleni pajčolan lučke modernega sveta. Po krepkem okrepčilu, dobri vinski kapljici in humorju smo se nato spravili k počitku, kajti zjutraj je bilo treba biti zgodaj na nogah. Jako razveseljivo je bilo tudi to, da je dobil vsak posteljo. Tu gre naša najlepša zahvala vsem onim, ki so nam bili naklonjeni in so vse tako lepo poskrbeli. Ker je bil naslednji dan, v nedeljo, samo še dopoldne namenjen skupnosti, je bilo treba z nedeljskim programom kmalu pričeti. Tako so č. g. Kašelj darovali prvo sv. mašo že ob 6. uri. Sledile so še štiri sv. maše. Ob 9. uri je bila sklepna peta siv. maša letošnjega primicianta č. g. Trnka. Č. g. Polanc pa so nas s svojo lepo pridigo spomnili na naše dolžnosti kot katoliška mladina. Ob koncu pa so nam dali še domači g. župnik nekaj lepih navodil iz praktičnega in modernega življenja s seboj na pot z željo, da bi srečno rajžali nazaj in se kmalu spet oglasili na Višarjah. Ko se je bilo treba podati na vlak, nam je sicer dež malo nagajal, toda ni nam škodoval. V Žabnicah je imel še vsak priliko ogledati si krajevne zanimivosti in nakupiti razne potrebščine. Pri vsem tem pa seveda tudi na dobro vino nismo pozabili, seveda vse IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ivan Pregelj: XuJn*+cr VILLACH lepe oblike in poceni v veliki izbiri BELJAK ltall«n*rstr. 1 PREŠA ZA OLJE - VSAK LAHKO PRIPELJE IN DOBRO POSTREŽEM JOHANN PETJAK pd. MIKLAVC GONOVECE, pošta ŠMIHEL pri Pliberku tudi ti! Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da je umrla v celovški bolnici v sredo, dne 30. septembra, ob pol 2. uri zjutraj, po težki bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, v 71. letu starosti naša draga sestra, teta in sestrična Helena Karničar Truplo drage pokojne bo prepeljano v Korte, kjer bo pogreb od doma žalosti v soboto, dne 3. oktobra 1953, ob pol 10. uri. V Kortah, dne 30. septembra 1953. Jožef Karničar, brat v imenu vseh sorodnikov. jese*t pciUaia, zu.: Mislite rta s&eMLnikz,