Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by Address: 646 Euclid Ave., Canada Editorial Board Toronto, Ont. Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 slovenska LETNIK XV. — VOLUME XV. FOR A FREE SLOVENIA Toronto 1. December 1964. VESEL BOŽIČ TER IZPOLNJENIH UPOV POLNO NOVO LETO 1965. ŽELIJO. Uredništvo in Uprava "SLOVENSKE DRŽAVE",.. ter Slovenska Narodna Zveza v Kanadi. Vesel božič! OPOMBE K BEOGRADU Božič! Ko listje odpade in hlad zagrne zemljo, ko sneg pokrije hribe in doline, vemo—božič je blizu! Nanj mislita starec in starka, gorpodar in gospodinja, zlasti pa mladina! Enim je nežno čustvo, ki gre do globine srca: Kristus je bil rojen, naš Orde-šenik. Drugim so na mislih zopet izdatki za darila, mladi rod ima spet svoje veselje. Nekoč doma nam je bil Božič predvsem praznik otroštva božjega. Nekaj globokega je leglo na dušo. Celo trda srca so se ota-jala. Pač nismo bili tako globoko zakopani v svet dolarjev in ma-ierializma. Božič, praznik otroštva božjega! Bog postane človek, da reši padlega človeka. Adam je grešil, drugi Adam—Kristus je bil rojen iz Večne Ljubezni, samo da reši padlega človeka! V tem je bistvo svete noči in božiča! Bog postane učlovečena Beseda! Nič ga ne loči od človeka. Iste po trebe ima. Je truden, lačen, ima žuljavo dlan od dela in žuljave noge od hoje za dušami. Edino eno ga loči od človeka: Bog je in greha ni na njem. Človek je umrljivo bitje, on je večen, če prav bo moral umreti. Enak je vsem. Ne dela razlike. Vse ljubi z enako ljubeznijo. Ne dela tako kot mi, ki se zgražamo nad sočlovekom. On ga pomiluje, mu pomaga. "Sin, odpuščeni so ti grehi"! "Vstani in hodi"! Le eno zahteva: Vero Vanj. Vero v Boga, učlovečenega Sinu Božjega! Trpi za vse, ko pride Njegova ura. Za vse: Za revne In bogate, za preproste in učene, za bele in črne. Njegova ljubezen res ne pozna meja. Zato je prišel na svet, da vsi pridemo po Njem k Očetu, ki je naš Stvarnik, k Njemu, ki nas bo ob času, ki ga je Večno določil, odršil. V tem je bistvu svete noči in Božiča. Praznik enakosti vseh, brez razlike. Praznik božjega otroštva. Praznik ponižanih in revnih. Dasi Bog, Sin Večnega Očeta, ni imel ničesar. Borne jasli so bile njegov prestol, in križ njegova zadnja postelja. Poglobimo se v to na sveto noč, pa bomo deležni voščila: Mir ljudem na zemlji! M.G. CO-OP COMMENTARY, razmnoževan informativni list, ki ga izdaja The Cooperative Union of Canada, objavlja 22 oktobra tjL opombe tajnika Zveze dr. Aleksandra Laidlawa o letošnjem mednarodnem zadružnem kongresu v Beogradu. Poročilo objavljamo v prevodu. Opomba uredništva "Izboljšanje ~ v mednarodnem ozračju sc čuti tudi v zadružnih krogih enako kot drugod. Tako se je nedavno primerilo nekaj, kar je bilo popolnoma nemogoče še pet let nazaj: zborovanje Mednarodne zadružne zveze (International Cooperative Alliance) v deželi vzhodne Evrope, ki je bilo obenem plodno in prijazno. Osrednji odbor zveze je zboroval v Beogradu 3—4—5 oktobra, mnogi odbori Zveze pa so zborovali tam prejšnji teden. Poročilo o sestankih bo kmalu objavljeno —tukaj slede samo vtisi Beograda in ljudi, ki so zaradi kratkega bivanja seveda samo delni ter površni. "Kakšen je obisk Jugoslavije, me vprašujete. Moj prvi vtis je bil presenečenje. Ko smo prešli mejo pozno ponoči, sem bil duhovno pripravljen na stroga pravila, uradno nadzorstvo in morda celo policijsko kontrolo. Toda vstop v državo je bil brez posebnih ceremonij. Potne liste so hitro potrdili, nič niso povpraševali in prtljage niso niti odprli Spustili so nas v prijetno čakalnico, kjer je bilo polno ljudi, ki so pili pivo in močne kavo. Vse drugače kakor bi človek pričakoval. Kaj je povzročilo to spremembo?. Turistična industrija verjetno preje kot vse drugo — Jugoslavija in ostale države vzhodnega bloka ugotavljajo, da ima turistični dolar dvojno vrednost: prinaša v državo nov denar, ne da bi bilo treba zato ¡izvažati dragocene surovine. "In tako smo prispeli v Bel-grad — ali Beograd, "belo mesto". Velikosti je kot Vancouver in je zgrajen ob eni velikih vodnih cest Evrope, ob Donavi. Tukaj so vladali Turki mnogo let in razvaline njihovih masivnih utrdb so danes privlačnost za turiste. Arhitektura prekrasnih BAKARIČ PRIZNAVA POLOM Zgovorni voditelj hrvatskih komunistov dr. Vladimir Baka-rič, ki v zadnjem času postaja za zunanji svet eden najzanimivejših voditeljev v Jugoslaviji in katerega izjave vzbujajo vsaj 1o-liko pozornosti kot Titove-med slovenskimi komunisti ga ni človeka tolikšnega "kalibra" - je v enem svojih govorov v Zagrebu izjavil: "Mi vsi vemo, da.... je gospodarski sistem v Jugoslaviji preživel svojo koristnost in da ga je treba spremeniti. In mi ga menjamo z drugim, primernejšim sistemom: Stari sistem, dejansko, razpada na ¡kose v takšnem obsegu, da ga ne more nihče več prenašati. Stari sistem, na splošno, in centralistični si- stem planiranja, ki srno ga uporabljali, še povzroča, v kolikor še nadalje obstaja, poplavo gospodarskih krivic, množico težav in število brezupnih situacij". Potem ko je omenil neuspele poskuse za povečanje proizvodnje na splošno, pa je govoril o "ustvarjanju in ohranjevanju gotovih razrednih razlik". "Le-te naraščajo do meja, ob katerih se začne porajati nov razred", je dejal clr Bakarič. Kaže, da se je dr. Bakarič zelo približal Djilasovi kritiki titov-skega komunizma. Vprašanje je, ali bo napravil še logični korak naprej, kot ga je napravil Djilas in končno priznal, da je le v svobodi možno ustvarjati zdrav in trajen družbeni red. pravoslavnih cerkva obvlada nekaj glavnih delov mesta. Na drugi strani reke gledano od starega , mesta raste veličastni nov Beo- j grad na zemlji, ki je bila poprej e močvirje. "Jugoslavija (prebivalstvo je približno enako številno kot v Kanadi) je država z eno nogo v j vzhodnem bloku in z drugo vsaj delno v zapadnem. Majhna podjetja so v zasebni lastnimi v načrtnem socialističnem gospodarstvu. Trgovine ustvarjajo vtis, da so napolnjene z blagom, ki je deloma dobre kakovosti. Boljši hoteli so zelo dobri in hrana v boljših restavracijah je odlična. Tukaj je kuhanje znanosta in uživanje jedi umetnost, za katero je treba časa. "Beograd je zelo zaposleno in hrupno mesto. Cestne železnice prično svoje zavijanje že pred zoro. Ulice se zde vedno polne resnih in nekam usmerjenih ljudi. Človek bi si želel vidoti več nasmejanih obrazov in slišati več smeha. Petje in glasbo je možno najti v kavarnah, toda treba ju je iskati in najti — na cesti ju ni. Množice ljudi razmišljajo o življenjskih problemih in ne kažejo znakov razposajenosti in obilja. Moški so na splošno mnogo boljše oblečeni kot ženske. Celo v jutranjih urah si mnogo ljudi ogleduje izložbena okna — očitno je to priljubljena zaposlitev. Francoščina je ddkaj rabljena kot tudi nemščina — angleščina ne tako pogosto. Vendar imajo nekatere knjigarne dobro izbiro knjig v angleščini, časopisi iz Londona in New Yortka so na prodaj na odprtih stojnicah, v sveta v Slovenijo v letu 1963 znašal 41.1 bilijonov dinarjev in tako porastel za 16% nasproti letu 1962, v katerem je uvoz znašal 35,4 bilijonov dinarjev. Primanjkljaj v slovenski trgovinski bilanci je torej v letu 1963 znašal 1.4 bilijone dinarjev, kar pomeni silovit napredek nasproti prešnjim letom, saj je leta 1961 primanjkljaj znašal 12.3 bilijonov dinarjev. Ker pa podatki o uvozu in izvozu ne vključujejo dohodkov na račun turizma in prevoznih uslug slovenskih prometnih podjetij preko .slovenskega ozemlja, oziroma za tuje odjemalce, moremo trditi, da je bila trgovinska bilanca v letu 1963 za Slovenijo dejansko ugodna, medtem ko je Jugoslavija kot takšna imela velik primanjkljaj. Če pogledamo države v katere je Slovenija izvažala in odstotno razmerje izvoza iz Slovenije do celotnega jugoslovanskega izvoza v iste države, bomo videli, da je Slovenija imela levji delež pri zaslušku trdih valut za celotno jugoslovansko gospodarstvo. V letu 1963 je izvoz z države zapadne Evrope znašal 68% vsega slovenskega izvoza, medtem ko je v istem letu izvoz v iste države znašal le 49% vsega jugoslovanskega izvoza. V istem letu se je slovenski izvoz v iste države povečal za 249-6, kar predstavlja največji absolutni porast, dasi se je relativno največ povečal izvoz v države sovjetskega bloka, ki je porastel za 38%. Slovenski izdelki in blago so predstavljali približno eno četrtino vsega jugoslovanskega izvoza v Italijo in prebližno eno petino vsega jugoslovanskega izvoza v Nemčijo. V letu 1963 je bila Italija največji uvoznik jugoslovanskega blaga in izdelkov. Celotni izvoz v Italijo je znašal 47.5 bilijonov dinarjev ali 20% vsega jugoslovanskega izvoza. Slovenski delež pri tem je znašal 11.9 bilijonov dinarjev. Lani je tudi prvič po mnogih letih Jugoslavija prišla do ugodne trgovinske bilance z Italijo. Presežek je znašal 13 bilijonov dinarjev. Slovenski delež pri tem presežku je znašal 4.5 bilijonov dinarjev ali 35%. Slovenski izvoz v Združene države se je lani zmanjšal rela- TUDI TUJCI SPOZNAVAJO TLAKO, KI JO SLOVENCI OPRAVLJAJO V JUGOSLAVIJI V znani in zelo razširjeni reviji The New Yorker je Eric Lar-rabee v številki, ki je izšla 15. oktobra t.l., pod naslovom "Pismo iz Skoplja" napisal obširno poročilo o potresni katastrofi, ki je zadela Skopje lansko leto. Poročilo obravnava podrobno potres sam, obseg katastrofe, škodo, žrtve, reševalna dela, pomoč, ki je prišla iz tujine. Obravnava pa tudi načrte in vprašanja v zvezi z obnovo mesta. Poročevalec tudi opisuje koliko in kaj sc je zgradilo v Skopju po zadnji vojski in pred potresom. V tistem delu poročila, v katerem razpravlja o vprašanjih obnove, je napisal tudi tale odstavek: "Srbsko-hrvatska fraza za takšen duh nacionalne solidarnosti je 'bratsvo i jedinstvo', kar pomeni bratstvo in enotnost in je jugoslovanski socialistični ideal. V imenu tega ideala, kakor o tem priča moderno Skopje, zaostale pokrajine Jugoslavije, ki sestavljajo približno šestino njenega ozemlja, prejemajo dve tretjini državnega investicijskega kapitala, ¡katerega večina prihaja iz Slovenije. Socialistična zvezna republika Jugoslavija je v poglavitnem srpska zadeva, toda zanjo plačuje Slovenija. Če bo enkrat Skopje obnovljeno, bo za to zopet plačala Slovenija. Dejansko je krožila po beograjskih kavarnah, ne dolgo po potresu, trpka šala: 'Si že slišal o strašni nesreči v Skopju? Ah, ti ubogi Slovenci'." Kreditne zveze v številkah Po pravkar objavljenih statistikah mednarodne organizacije kreditnih Zvez CUNA International Inc, iz Madisona se kaže moč v tej organizaciji povezanih kreditnih zvez (rajfajznovke v Evropi niso vključene) v naslednjih podatkih, ki veljajo za konec leta 1963 (odstotko označujejo porast od 1. 1962 do 1963). ZDA in mjiha področja Število kreditnih zvez 21. 518 2.71% Število članov 14,618.309 6.22% Vloge (bilanca) $7,151,36...414 13.81% Posojila (bilanca) 56,249,667.322 14.11% Rezerve $473,859.797 24.27% Celotno dobroi-metlje $8,175,923.203 13.79% Kanada Oštavil svet 4.622 0.0% 4.246 3,101.198 6.24% 943.008 1,726,989.438 11.87% 89,100.000 1,238,879.330 15.29% 62,781.739 85,475.877 20.34% 3,260.000 1,921,348.834 13.13% 101,977.420 BOŽIČNE MISLI S teboj jc gospostvo na dan tvoje moči; v sijaju svetnikov sem te iz sebe rodil pred danico. Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler nc položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog. Aleluja, aleluja. Gospod mi jc rekel; Moj Sin si ti, danes sem te rodil. Aleluja. (Stopiliški spev pri angelski maši) Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem: Gospod jc Bog In sc nam je razodel. Gospod jc to storil in čudovito jc v naših očeh. Aleluja, aleluja. Gospod kraljuje, oblekel sc je v veličastvo; oblekel sc je v moč in se prepasal z oblastjo. Aleluja. (Stopniški spev pri pastirski maši) Videli so vsi kraji zemlje zveiičanje našega Boga. Vriskajte Bogu po vsej zemlji. Oznanil je Gospod svoje odrešenje, vpričo vseh narodov je razodel svojo pravičnost. Aleluja, aleluja. Zasvetil nam je sveti dan: pridite, narodi, m molite Gospoda; zakaj danes jc prišla na svet velika luč. Aleluja. (Stopniški spev pri veliki maši) tivno in absolutno. Tu je potrebno upoštevati negotovost, ki je vladala zaradi klavzule "največjih ugodnosti", ki jo je kongres Združenih držav odvzel Jugoslaviji. Navkljub temu je Slovenija ohranila ugodno trgovinsko bilanco z Združenimi državami, ki je znašala 0.5 bilijonov dinarjev leta 1961, 2.6 bilijonov leta 1962 in 1.6 bilijonov leta 1963. V istem letu se jc tudi občutno povečal izvoz iz Združenih držav v Slovenijo. Poglejmo še kako je porastel lani izvoz v posameznih industrijah. V električni industriji se je povečal za 67%, v usnjarski za 6596, v papirni in celulozni za 57%, v tekstilni za 52%, v črni metalurgiji za 48% in v živinski industriji za 28%. Ni dvoma, da je porast pri zadnji šel močno na račun domače potrošnje. Isto velja tudi za ostale industrije, ker porast izvoza ne odgovarja porastu proizvodnje, razen v električni industriji. Slovenski škofje v domovini so izdali pastirsko pismo, ki ga vslcd njegove aktualnosti objavljamo v celoti. Ker jc bila letos izselje-niška nedelja 29. novembra, se nam objava tega pastirskega lista zdi še bolj primerna, da izide v tej številki, i Slovenske starlšc vabimo še posebno, da ga dobro premislijo! (Uredništvo) DRAGI ROJAKI! Na misijonsko nedeljo se spominjamo vseh tistih številnih narodov in plemen po širnem svetu, ki jim še ni zasvetila luč prave vere in ki še niso sprejeli osrečujoče Kristusove blagovesti. Mi sc pa spominjamo tudi vseh tistih, ki so nam po veri in krvi blizu, a so zapustili svojo domovino ter iščejo dela med drugimi narodi ali pa si pri njih spopolnjujejo svoje znanje. Žalostne skušnje prejšnjih desetletij so vzrok, dragi rojaki, da nas včasih resnično skrbi, ali boste toliko stanovitni, da na tujem ohranite največji dar božji: katoliško vero, v kateri ste bili poučeni in vzgojeni, pa tudi ohranite drugo neizmerno dobrino: zvestobo svoji materini besedi, z ¡njo pa zvestobo vsemu bogastvu, ki ste ga z materino govorico sprejeli. Sveta vera, ki ste jo sprejeli, je ¡vesoljna, jc za vse kraje in vse čase, za vse narode in vse dežele ter vse celine. Sveti Pavel pravi: "En Bog, ena vera, en krst". Velika milost božje je bila za vas, da vas je že mali, ko ste ji majhni sedeli na kolenih, učila spoznavati enega Boga v treh osebah, ki nas je ustvaril in odrešil ter nas posvečuje, učila o Jezusu, ki nas je s svojo smrtjo na križu odrešil učila tudi o materi Mariji, ki jo moramo prisrčne častiti in se ji priporočati in tudi o angelu varuhu, ki vas tudi med tujimi ljudmi zvesto varuje. Mati vas jc prva učila, v molitvi se z Bogom pogovarjati. O vsem tem ste bili pozneje pri verouku in pri pridigah podro-bnuje poučeni. Brš ko ste prišli k pameti, ste svojega Očeta v nebesih tudi vzljubili, se z njim radi v redni jutranji in večerni molitvi pogovarjali. Radi ste se ravnali po njegovih zapovedih, ker ste ga ljubili in verovali, da nas tudi on neizmerno ljubi. Prepričaini ste bili in to ste še danes, da živa vera v Boga in življenje po njegovi volji, ¡posvečevanje Gospodovih dni s sveto mašo in prejemanjem zakramentov, človeka naredi v srcu zares srečnega tn zadovoljnega, čeprav mu življenje s križi in preskušnjamd ne prizanaša. Tej veri in temu življenju po njej se tudi na tujem ne smete izneveriti. Nikakor se ne sme-zgoditi, da bi postali kakor ovce, ki so se med tujimi ljudmi zgubile in razkropile. Zato novodošlim starejši radi pomagajte, da najdejo tudi na tujem takoj cerkev, kamor bodo hodili k nedeljski maši, 111 duhovnika, ki jim bo znal -v domačem jeziku oznanjati Kristusov nauk in njegove zapovedi in pri katerem bodo mogli v domačem jeziku prejemati svete zakramente. Potrebno jc, da se med seboj obiskujete v krščanski ljubezni ter v stiski radi drug drugemu pomagate. Tako boste vsi lažje stanovitni v veri, ki ste jo sprejeli. Tako bodite tudi na tujem ona družina, ki jo veže ista prava vera, ki jo po milosti božji slišite oznanjati v domačem jeziku. Prav tako vas prisrčno prosimo, da nc pozabiti svoje materine govorice. V tem jeziku ste se učili spoznavati Boga in svet, spoznavati na svetu najprej bogastvo in lepote naše domovine in šele potem to, kar ima veliki svet. Kakor ne morete pozabiti svojega domačega kraja in domačih ljudi, tako ohranite tudi zvesto ljubezen do svojega rodnega jezika in s tem ljubezen do domače kulture. Domači jezik in domača kultura pomeni za vas dragoceno dediščino, ki ste jo podedovali od svojih očetov in ki jo morate ohraniti ter izročiti svojim otrokom. Zakaj kdo se narodno zgubi, je v veliki nevarnosti, da se zgubi tudi versko. Kdor pozabi svojo zemeljsko domovino, je v nevarnosti, da zanemari tudi svojo večno domovino, kamor nas kliče Bog. Dragi rojaki! Čeprav ste daleč, smo si v duhu kot bratje v isti veri vendar vedno blizu. V svojih molitvah ne pozabite tudi svoje domovine in prosite Očeta v nebesih, da bi vsi, ki smo doma, ostali v veri stanovitni. Prav tako bomo pa tudi mi vas vse vklepali v svoje molitve, da bi tudi vi na tujem ohranili sveto vero in ne nehali po njej živeti. Če bomo zvesti, se bomo srečni videli v skupni nebeški domovini, kamor jc šel naš Gospod Kristus pred nami, da nam pripravi bivališča. Pozdrav in blagoslov vam pošiljajo Vaši slovenski škofje: t Jožef Pogačnik ljubljanski nadškof t Maksimilijan Držečnik Mariborski škof t Janez Jenko apos. administrator slov. Primorja. 'SLOVENSKA DRŽAVA' 1. DECEMBER 1964. + Prost Anton Benetek Zopet je vsekala smrt v vrste zavednih slovenskih duhovnikov na Koroškem. 18. oktobra je umrl v Celovcu, v bolnišnici eli-zabetink mil. g. prošt. Anton Benetek v starosti 87 let. Markantna osebnost! Vse življenje je posvetil od takrat, ko je postal duhovnik Bogu, Cerkvi in koroškim Slovencem. Po rodu je bil Savinjčan, doma iz Griž pri Celju. Po končanih šolah je vstopil v celovško bogoslovje in bil posvečen leta 1906. Njegova dušnopastirska polja so bila v Črni v Mežiški dolini. Št. Ilj ob Vrbskem jezeru, Št. Jurij na Vinogradih, Djekše, žihpolje. Leta 1928 je postal župnik v Tinjah in dekan Tinjske dekanije. L. 1934 je postal prošt velikovškega kolcgiatnega kapi-telja ter konzistorijalni svetnik. Radi starosti je leta 1958 stopil v pokoj. Kdo naj opiše v kratkih potezah njegovo duhovniško gorečnost ter delo za probuditev koroških Slovencev. Bil je neumoren na vseh področjih. Ko sem bil begunec v Spittalu ob Dravi, sem bil večkrat njegov gost. Vedno sem bil dobrodošel! Ko sem se preselil v Ameriko, sva ostala v pismenih zvezah. Vsako njegovo pismo je razodevalo skrb za versko in narodno rast njegovih ljubih koroških Slovencev. čestokrat je bridko potožil nad nauvidevnostjo celovškega generalnega vikarja Kadra s a kar tiče ponemčevanja Slovencev. "Nimamo tam razumevanja. Kar v žlici vode bi nas utopili če bi mogli".... "To, kar je človeku najbolj naravnega, njegov materni jezik, tega hočejo ubiti in v tujem jeziku naj bi oznanjali Boga otrokom slovenskih starišev".... Ko sem ga zadnjič obiskal v Tinjah, mi je pripovedoval o akciji nemških nadu-težev, ki so zbirali podpise za odpravo slovenščine v cerkvi. Bridko je tožil: "To delajo tisti, ki jih nikoli ne vidim v cerkvi". Potem pa dodal: "Naj ukrene škofija kar hoče, dokler bom jaz tu kot župnik in prošt, ne bom ugodil tem ljudem, ki jim ni za vero ampak samo za ponemče-¡vanje fare".... In tega se je držal do zadnjega. Pred dobrim letom mi je pisal, da je napisal šmarnice za koroške Slovence in da se bodo brale po vseh slovenskih farah. Imel je še polno načrtov. "Slovensko Državo" je visoko cenil in jo prebral od prve do zadnje strani. 'Iskrana Vam hvala, da mi jo pošiljate. Ne veste, koliko vzpodbude mi da. Bog daj in zato molim, da bi se Vaši ideali uresničili. V tem je edina rešitev za Slovence". Večkrat sem mu poslal kak dar za sv. maše. Parkrat za namen slovenskega državnega gibanja. Tega je bil izredno vesel. "Če Bog ne bo dal svojega blagoslova, zastonj napori. Molimo vsi skupaj za srečno slovensko rast".... Tako govori slovenski ruhovnik, ki je žrtvoval sebe v dušni in narodni blagor koro šbili Slovencev. "Ko ne bo več odgovora na Vaša pisma, vedite, da sem bolan in da sem na potu tja, kamor moramo iti enkrat vsi". To je bilo zadnje pismo. Od takrat res ni bilo več odgovora. Ruda Jurčec, SKOZI LUČI /;V SENCE, 1. del (1914—1929). Izdala in založila Tiskarna Baraga, Buenos Aires, 1964, 357 strani. Cena broširanemu delu $3.50, vezanemu 4.50 $. Knjigo je opremil arhitekt Marijan Eiletž......... ....Prvi del trilogije Skozi luči in sence, ki bo v celoti obdelala dobo od 1.1914 do 1958, kakor jo je doživljal Ruda Jurčec, ki je bil kot časnikar sredi dogajanj mnogokrat kritičnih in usodnih dogodkov v polpretekli zgodovini slovenskega naroda, je zasluženo naletela na ugoden sprejem v slovenski javnosti (Alojzij Geržinič, France Dolinar) in bo verjetno povzročila mnogo dodatnih komentarjev. Knjiga predstavlja avtobiogra-fijo, ki pa je na eni strani tesno povezana z dogajanji v slovenskem svetu ter predstavlja tako važen del zgodovinkega gradiva za to dobo z ¡avtor jevim slikanjem in analizo oseb ter dogodkov, na drugi strani pa se prepleta z odlomki piščeve življenjske filozofije. Oboje daje delu svojski značaj. Dober slog in odkrivanje svojega sveta mu daje značaj lepega slovstva, poročanje o zgodovinskih dogodkih in njih analiza pa mu obenem daje zančaj dokumentacije. Obe zna-čilnuosti bosta pripomogli, da knjiga ne bo nabirala prahu na policah. Že prvi del vsebuje oznako ljudi, ki so še mnogim zani iz osebnih stikov. Nekateri še danes žive. V kolikor so mi znani, moram priznati, da me je njegov, prikaz slike, presenetil tako glede stvar-čeprav večkrat ne podaje popolne nosti opazovanj kot tudi glede prizadevanja, da ne bi zapadale le prepogostemu zgolj črno-bele-mu slikanju. Ker predstavlja delo tudi leposlovno vrednost, bi bilo želeti, da bi bilo v delu manj tiskovnih napak ter odvečnih in zmešanih vrst kakor tudi doslednost v pisanju nemščine (str. 197). V takem delu bi tudi morala izostati raba kratic, kadar ji ne sledi ime ("pri msgr. ni bilo težav", str. 131). Marksizem je bil usidran v mariborskem bogoslovju že pred t. 1935. Že leta 1928 ali 1929 so skušali poedini bogoslovci navdušiti za gospodarski del mark- člankov, ki povedejo Slovence širom sveta. V besedi in sliki je prikazano romanje sv. očeta Pavla VI. v Sveto deželo in njegovi pomembni govori ob tej priliki. Sledijo: Premišljevanje sv. rožnega venca svetego očeta Janeza XXIII; grob prvega papeža, predmet neprestanega čc-ščenja. Prav zanimiv je sestavek Slovenci v Avstraliji. Mnogo slovenskih rojakov se je po drugi svetovni vojni tam naselilo ter našlo vsakdanji kruh. Niso ime li slovenskih duhovnikov. Sedaj delujejo prav uspešno med njimi p. Bazilij Valentin, p. Bernard Ambrožič, p. Odilo Hanjšek in p. Valerian Jenko. Vsi so slovenski frančiškani iz Lemonta. Tam so našli obširnejši delokrog, kakor jim ga je nudil Le m on t. Idealizem ni poznal meja in idealizem je tista gonilna sila, ki vodi te naše patre med Slovenci v Avstraliji. Pred njimi so bili tam p. Beno Kor-bič, p. Rlavdij Okorn in p. Rudolf Pivko, vsi iz Lemonta. Prva dva sta se vrnila nazaj v Ameriko, p. Rudolf Pivko pa je lani umrl. Od svetnih slovenskih duhovnikov deluje med Slovenci še č.g. Dr. Ivan Mikula. Iz članka razvidimo, kolikega pomena so tam slovenski duhovniki za verski in kulturni ohranek Slovencev. P. Vendelin Spendov, OFM, je napisal Ob stoletnici rojstva Ignacija Hladnika, neutrudni opisovatelj slovenskih Marijih božjih poti, p. Odilo Hanjšek je tokrat orisal nastanke Slovencem zelo znane božje poti Marijino Celje (Maria Zeli) na.Gornjom štajerskem. Milena šoukal nam je ohranila Spomin na velikega moža glasbenika in skladatelja msgr. dr. Franca Kimovca, ki je umrl letos v 86 letu starosti v Ljubljani. Tudi njena pesmica Stara medolija je posvečena njemu. Gdč. Lojzke Verbic je napisala črtico iz življenje prvega črnskega kardinala Laurjana Rugumbva. O blaženem Janezu Neumanu, napisal članek p. B. Kotnik, O.F.M., dr. Filip Zakelj je nanizal zanimive mišli o Slovenskem izseljenskem semenišča — Rožmanovi romantiki. Prav poučem je članek Po Baragovi deželi (opis slovenskega romanje po Baragovi deželi od č.g. Jožeta Godina, ki je romanje Stolni prošt dr. Franc Cukala — umrl Dne 9. oktobra je bil pokopan v Mariboru prelat in prošt mariborskega stolnega kapitlja dr. Franc Cukala. Dosegel je častitljivo starost 86 let. Zadnja leta je mogel ma sevati le še s.svojem stanovanju. Rojen je bil 1. dcc. 1878 na Go milskem, leta 1902 je bil posvečen v mašnika. Koktorat iz bo-goslavja je dosege! v Gradcu. Bil je najprvo kaplan v Železni Kapli. postal je kanonik pri Gospe Sveti, deloval je v Celovškem Marijanišču, nato jc služboval v Podkloštru, v Guštanju v Mežiški dolini. Torej skoraj polovico duhovniškega dela med koroškimi Slovenci. Leta 1939 je postal kanonik mariborskega stolnega kapitlja kjer je vršil po smrti prošta dr. Vraberja posle stolnega prošta. Rim ga je odlikoval z naslovom prelata. Tudi ŠKOF W.E. POWER IZ ANTIGONiSHA GOVORI V IMENU LAIKOV Ko je sedanji cerkveni zbor razpravljal o položaju laikov v Cerkvi, je antigoniški škof prevzv. William E. Power, ki je bil dolga leta povezan z raznimi gibanji katoliške akcije, govoril o vlogi laikov v Cerkvi, kakor to čutijo laiki sami. Podlaga njegovega govora je bila knjiga nefera-tov, ki so jih napisali kanadski laiki in v it j ih razložili svoje gle 1 pre|at dr. Kari Rudolf njega je kot toliko drugih slovenskih duhovnikov zadelo maščevanje nacistov. Bil je pregnan na Hrvatsko. Aktivno je dole val pri celovški Mohorjevi družbi; in ko se je danje na vlogo, kakršno naj bi igrali v Cerkvi. Poročilo o njegovem govoru so objavile tako svetne časopisne agencije kot tudi večerna vatikanska oddaja za Severno Ameriko na kratkih valovih. Mnogo kardinalov in škofov je izjavilo mnen je, da s sestavljenim predlogom teksta o laikih niso zadovoljni, ker izkazuje preveč pokroviteljski duh duhovnščine in ne daje laikom mesta, ki bi ga morali zavzemati. • Še vedno stavke. Po poročilih iz Slovenije se stavke po industrijskih podjetjih še vedno vrše, predvsem pri ta preselila v Celje, je bil odbor- podjetjih razstresenih po deželi, ■nik celjske Mohorjeve Družbe. V j Trajajo tudi do treh dni. Delavci Mariboru je bil tudi ravnatelj bogoslovij a lavantinske škofije. Naj počiva v miru božjem! tč. sicer ne pričakujejo, da se bo njih položaj izboljšal, vendar pa hočejo s stavkami pokazati svojo enotnost. Avstrijski katoličani so izgubili 22. avgusta s smrtjo prelata dr. Karla Rudolfa osebo, iki je odločilno vplivala za duhovno življenje tako laikov kot duhovščine v Avstriji in preko njenih meja. Pokojni prelat, ki je izšel iz skromne delavske družine, se je udejstvoval na najrazličnejših področjih (kot n. pr. filmu), toda najmočnejše sleddve bo gotovo zapustil po svoje delovanju med akademiki in laiki, za katere je uspešno predlagal in izvedel mnogo reform v dušnem pas-tirstvu. Sindikalne organizacije, ki jih vodijo komunisti, so seveda prisiljene, da nastopajo za izboljšanje položaja delavstva. Tako so v Mariboru zahtevale, da je treba napraviti v se, da se osebni dohodki dvignejo nad 30.000 dinarjev, ker je z manjšimi dohodki nemogoče živeti. v predavanjih v njihovih društvih. Na str. 243 bi se moralo glasiti "v dolino Mestinja" in ne "v dolino Mislinja". Kolikor je meni znano, se je prof. Ehrlich dokaj redno družabno udejstvoval- v družbi "torkarjev". dres Ave Maria Koledar za leto 1965 Spet imamo na mizi prikupno slovensko branje — 52. letnik Koledarja "Ave Maria". Na 152 straneh je poleg običajnega koledarja nanizanih mnogo lepili sizma dijake v malem semenišču organiziral in vodil). Jakob Rejnik je prispeval opis Zaplaza; ovekovečen je tudi pok, slovenski msgr. John Siažič. Pestro koledarjevo vsebino zaključi Bogdan Budnikova pesnitev Pro-letarec ter Pregled slovenskih duhovnikov po Ameriki in Kanadi. Koledar je izredno pester, bogat po vsebini. Ovitek je delo ing. Vilko Čekuta iz Toronta. Canada. Cena samo $1.00. Slovenci; Sezite po njem! MG. Prošt Anton Benetek je odšel k Bogu po plačilo. Naj mu bo ohranjen časten spomin. V nebesih "pa naj prosi za ljube koroške Slovence in za vse Slovence skupaj za lepšo rast v vsakem oziru. Mirko Geratič # Nemir med študenti Zadeva "Perspektiv" in "Toplih gred" je po poročilih iz Ljubljane tako razburkala študente na ljubljanski univerzi, da je prišlo do demostrativnih dejanj in vedenja in širjenja letakov takšni meri, da je morala poseči vmes policija. CANADA Več kod nO,M oseb je prejelo KANADSKO DRŽAVLJANSTVO odkar je prišel Kanadski Državljanski Zakon v veljavo 1947. leta. V 1963. letu je več kod 69,000 oseb izreklo državljansko prisego in postalo član Kanadske države. Novopriseljenci, ki so bili pred štirimi leti in devetimi meseci legalno sprejeti v Kanado kot imigranti, se lahko SEDAJ prijavijo za Kanadsko državljanstvo. Če ste vi eden od teh, vas toplo povabljamo, da čim preje prinesete vašo prijavnico. Uživajte vse pravice in prednosti popi nega članstva v Kanadski narodu: — pravico voliti — pravico do javnih položajev — pravico dobiti Kanadski potni list — pravico do popolnega glasu v upravljanju Kanadskih javnih zadev. Potrebne tiskovine za državljanstvo lahko dobite od uradnika za državljanstvo (Clerk of the Citizenship), pri vašem mestnem ali okrajnem sodišču (County or District Court) ali pa od Registrarja za Kanadsko Državljanstvo (Registrar of Canadian Citizenship) v Ottawi. Rene Tremblay Minister of Citizenship and Immigration 8 let star Kanadski whisky 6 let star Kanadski 5 let star Kanadski ACADIAN A za ACADIAN prvi na listi (za pivce, ki vedo, kaj je dobro) Tajnost ACADIANOVE mehkobe in okus, ki zadovoljuje, ležita skrita v zgodovinski dolini Annapolis v Novi Škotski. Tukaj, na bogatih podočjih doline raste zrnje, ki je zelo dobre vrste.... ter ga hvalijo mojstri križanja. Čista in prozorna voda, ki izvira iz globokih podzemskih studencev .... sveža in leden mrzla. Pivci whiskeya, ki vedo (in pivci brinjevca tudi), vedno vprašajo po ACADIANU. Postavite ACADIANA še danes na prvo mesto na vaši listi. ACADIAN DISTILLERS BRIDGETOWN, NOVA SCOTIA f ib TORONTO • Pametno financiranje in stabilno vodstvo so temelji George Ben-ovega programa . . . G. George Ben-a priporočamo kot vodečega kandidata (Slovaškega rodu) za enega izmed kontrolorjev v torontski mestni hiši, ker smatramo, da imajo Torontski dnvniki prav, ko poročalo o njem,da je "junaški", "pravilno misleči", "močno delujoč" in "človek, ki se zavzame" za važne in potrebne stvari. Zato, ne pozabite zaznamovati v ponedeljek 7. decembra volilni listek s križcem pred njegovim imenom . . . • Posebno božično slavje prirejajo različne grupe "Pro-gressive-Conservative" stranke, ki bo 17. dec. 1964. v Masaryik dvorani na 212. Cowan Ave. Toronto 6. Sprejem gostov začne ob 7.45 pm. Pripravljajo tudi nastop različnih etničnih skupin. Vodja opozicije v zvezni vladi v Ottawi g. J. Diefenbaker bo imel krajši govor. Vabilo je namenjeno vsem. Razposlal jih je g. Arthur Malonev bivši poslanec. • Posebnega sestanka komisije za dvojezičnost in dvokulturnost Kanade, ki ga je s komisijo organizirala "Etnična tiskovna zveza" v Torontu, so se udeležili od Slovencev č.g. A. Zrnec in gg. V. Čekuta in V. Mauko. V svojih izjavah so podali želje Slovencev v Torontu po ohranitvi materine govorice ter možnosti pomoči slovenskim šolam. Njihova izvajanja so bila močno podpirana tudi od drugih narodnostnih skupin. Vsi navzoči so izrazili željo, da bi naj kanadska vlada ustanovila čimprej posebno ministerstvo za kulturo in uradno priznala tudi obstoj drugih jezikov (poleg angleščine in francoščine). Vesel Božič in srečno 1965. želi1 . vsem rojakom edina slovenska | restavracija in taverna takega, kar bi v resnični svobodi moglo biti povod za prepoved. 3. Da je vodstvo Slovenske komunistične partije po napadih belgrajskega radija in glavnega glasila Komunistične partije Jugoslavije prepovedalo izhajanje revije. 4. Da, medtem, ko po vseh kontinentih sveta kulturno, politično in gospodarsko daleč zaostali narodi proglašajo svojo neodvisnost in državno samostojnost, vladajo v takozvani federativni Jugoslaviji take razmere, da centralno vodstvo partije v Bel-gradu ne dovoli niti tega, da bi Slovenci svobodno razpravljali o svojih problemih. 5. Da pa pred slovenskim narodom, svobodnim svetom in zgodovino za to nasilje nosi edino odgovornost le vedstvo Slovenske komunistične partije, ki s svojo popustljivostjo omogoča teptanje osnovnih pravic slovenskega naroda. Btienos Aires, 24 oktobra 1964. V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja. Naslov: ANTONY AMBROZlC Barrister, Notary Public 861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713 POZOR ROJAKI ! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana (pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto Imamo Dining lounge licence under the liquor licence act. Postrežemo vam tudi z vinom iz Slovenije. (6 različnih vrst.) AMERICAN EXPRESS CARDS Honored itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 Izrežite in shranite! Pišite mi za cene in prospekte! Cleveland Chicago 0 Martinovanje z vinsko trgatvijo, ki ga je letos priredilo slovensko dijaško društvo "SAVA" v soboto 7. nov. v Toma-zinovi dvorani, je lepo uspelo. Bila je prav prijetna domaša zabava. • Operna prestava. V nedeljo popoldan 1. novembra je Glasbena Matica pod vodstvom dirigenta Antona Šubla izvedla na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clairju Verdijevo opero "La Traviata". Violeto je pela Ann Safred, Alfreda Nick Perenchevich, očeta pa Fran Bradach. Opero so izvajali dostojno in lepo in doživeli nov uspeh pri številnih gledalcih. • Petdesetletnica. 1. novembra je v Clevelandu praznoval petdestietnico svojega življenja g. Jože Jakoš, eden prvih bojevnikov iz protikomu-nističnih vrst in junaški branilec Kočevja v decembru 1943. Bog ga živi še na mnoga leta! • Volitve. Ob priliki splošnih -volitev 3. novembra sta bila izvoljena naslednja slovenska rojaka: g. August Pryatel, sedanji starešina mestnega sodišča, za okrožnega sodnika in g. Anthony Novak, sedanji poslanec države Ohio, za senatorja države Ohio. 0 Na občnem zboru Slovenske narodne Zveze dne 1. novembra je bil izvoljen sledeči odbor: Lojze Arko, predsednik, Milan Pecarich, podpredsednik, Mirko Geratič, tajnik, Lojze Gregorič, blagajnik, Branko Magajna, Metod Zerdin, dr. Jože Goršič in Janko Arko, odborniki. 0 Predpustna plesna prireditev SNZ bo na zadnjo soboto v pred-pustu, t.j. 27. februarja. Kakor vedno pri Tomazinu. Ko dobite novi koledar v roke, debelo podčrtajte: 27. februar 1965 pri Tomazinu na prireditev SNZ! .... 0 25 letnice poroke sta v soboto 21. novembra ohhajala Franc in Marija Sedlaček. Oba sta doma od Sv. Marjete ob Pesnici. Prijatelji so njima na čast priredili prijetno presenečenje v Sokol Hali na W. Cermak Rd. Naše čestitke z željo, da bi slavila še zlato poroko v tako veselem razpoloženju kot sta jo sla vila kot srebrna jubilanta! #Vso srečo na pot novemu zakonskemu paru Jožetu Stariha in Mar Ann, rj. Vetrih, ki sta si v soboto 28. novembra v farni cerkvi pri sv. Štefanu obljubila večno zvestobo. Naše čestitke! • Koncert v proslavo 60 letnice blagoslovitve temeljnega kamna cerkv sv. Štefana je bil preložen. Vršil-se bo enkrat v januarju. Naj ne bo družine, ki bi ne bila zastopana! • č. g. J. Varga vicepostulator za Slomška. Z dekretom konsistorialne kon-gregacije v Vatikanu je bil č. g. Jožef Varga imenovan za vice-postulatorja v zadevi prištetja škofa Antona Martina Slomška blaženim. Delo za Slomškovo beatifikacijo se vedno bolj urt-juje in širi. Naslov č.g. Varge je; 11607 Honevdale, Cleveland, Ohio, 44120. • Na Slovenski pristavi se gradi smučarska skakalnica. Skakalnico so pričeli graditi meseca septembra in je že skoraj gotova. Ta misel se je vzbudila v naši clevelanski mladini. S tem bo Slovenska pristava dobila nov okras in obisk slovenske mladine v zimskem času na Pristavi. • Dne 5. decembra bo pm zabavni večer Slovenske pristave v Barogovem domu na St. Clairju. To bo večer prijateljev m znancev ter ljubiteljev Slovenske pristave. • Lučke so gorele Na dan Vseh svetnikov so ljudje napravili ob spomiski kapelici grob neznanemu vojaku. Za ta dan je bilo prižganih mnogo lučk v spomin slovenskim vojakom. Popoldan pa je obiskalo mnogo slovenskih ljudi in okinčalo grob z svežimi cvetlicami. Še pozno v noč so svetile te lučke na Slovenski pristavi spo-minjajoč se Vas junaki. CARL VIPAVEC obkntte se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |N NOTAR 278 Bathurst St., Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004 IIIKIB1ÜI« ■■M.....W* «■¡awnwrwi i ■■IWIIIIIMI—mu»,, 11. DERMASTJA Meal Market želi VSEM ODJELMALCEM IN ROJAKOM ' VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Imamo vedno sveže meso, prvovrstne kranjske klobase, doma prekajeno meso, kislo zelje in repo, pristno bučno olje itd. SE PRIPOROČAMO — Radenska slatina — 194 AUGUST AVE., Toronto 2-B, Ont. EM. 8-0490 .............................-Mi^rHllliVlilMMMIliHlllIlHIil^MU^ninilMn^HlULIBBIlMIMnillHIM^HilliVttllMtiiirHlr' VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM Tony Zagore £ North American Life Assurance Co. 425 UNIVERSITY AVE. SUITE 300, TORONTO 1, ONT. Tel: EM. 4-5207 Pokojninske police — hranilne police—zavarovanje mortgage-a (hipotečnega posojila) — ter vrsto drugih zavarovanj Vam Ml (hipotečnega" posojila) — ter vrsto drugih zavarovanj Vam nudi pod najboljšimi pogoji NORTH AMERICAN LIFE ASSURANCE CO. Buenos Aires 0 Člani slovenskega državnega gibanja so na svojem zborovanju dne 24 oktobra 1964 razpravljali o položaju v domovini. V zvezi s prepovedjo revije Perspektive so ugotovili sledeče: 1. Da so popolnoma neresnične trditve komunističnih oblastnikov in njihovih sopotnikov doma in v tujini, da vlada v Jugoslaviji svoboda in demokracija. 2. Da Perspektive ves čas svojega izhajanja niso objavile ničesar J do kraja. • Igra. V nedeljo popoldan 8. novembra je dramatiko društvo "Lilija" zaigralo v Slovenskem domu na Holmes Avenue igro "Anarhist" v režiji g. Ivana Hauptma-na. Dvorana je bila polna in igra je uspetla. • Koncerti. V nedeljo popoldan 8. novembra je priredil svoj jesenki koncert pevski zbor "Planina" v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights, v nedeljo popoldan 15. novembra pa pevski zbor "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. • Smrt Lada Lempla. 12. novembra je v domu sv. Družine za obolele na raku umrl g. Lado Lempl, organist in pevo-vodja pevskega zbora "Korotan". Naj počiva v miru. • Martinovanje. V soboto zvečer 14. novembra so Štajerci priredili tradicionalno martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Avenue. • Peta obletnica smrt škofa Rožmana. V nedeljo popoldan 15. novembra bila ije v šentviški dvorani spominska svečanost za peto obletnico smrti pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je umrl v Clevelandu 16. novembra 1959. Svečanost so pripravili odbor za Slovenske katoliške dneve in ZSPB. Spored je začel z nagovorom g. Jože Nemanich, predsednik odbora za Slovenske katoliške dneve. Nato je pel oktet pod vodstvom g. Janeza Riglerja, vmes pa je g. Franček Kolarič bral značilne odstavke iz govorov pokojnega škofa. Sledil je govor pisatelja Karla Mauserja. Za njim je g. Tone Jeglič kazal slike iz življenja pokojnega škofa. Slikam je sledil nastop plesne skupine "Kres", ki je izvedla "Ples marjetic med vetrovi in grobovi". Spored je zaključil z nagovorom č.g. Julij Slapšak, ki je bil najbližji pokojnemu škofu ves čas njegovega bivanja v Clevelandu. Dvorana je bila polna ANTIGONISH 0 75 letnico obstoja trga bodo praznovali s predajo oblasti v trgu sedmim dijakom srednje šole, ki bodo napisali najboljši spis "Antigonish 2039". Najboljši pisec bo župan, naslednjih šest pa občinski svetniki. Dan bo zaključila večerja enodnevnih in dejanskih oblastnikov v trgu. Anti-goniški tednik The Casket bo izdal posebno komemorativno izdajo, ki bo bogata zgodovinskih podatkov trgu in ustanov v njem, zlasti univerze. 0 študentovska kavarna "Abe-lard" ja uvedla kot novost letošnje sezone redna predavanja ob nedeljah popoldne. Doslej so predavali o sodobni psihologiji, Mozartovi glasbi ter Sokratu in njegovem vplivu na Zapad. • Ker se pripravlja združitev zadruge Eastern Coop Services, ki ima v trgu zadružno trgovino, z Martime Coopérative Services, se je osnovala nova potrošna zadruga Braemore Consumer Coopérative. Ta bo prevzela novo trgovino, ki je v gradnji. Ker bo mnogo večja, bo mogla boljše služiti zadrugarjem kot pa dosedanja, ki se ni mogla razviti zaradi pomanjkanja prostora. Koncem oktobra je bil izvoljen odbor zadruge. Med odborniki iz trga je tudi R. Cuješ. 0 Med tem ko se končujejo zunanja dela na novi vseučiliški knjižnici v Antigonišu, je podv-zel Xavier College v Sydneyu nabirano akcijo za $500.000, da bi zgradili novo poslopje za pri-rodoslovne vede. 0 Župnija sv. Ninijana letos ni priredila običajnega bazarja. Nadomestila ga je z nabirko ter družabnim večerom za vse žup-ljane, za katerega ni bilo nikake vstopnine. Kljub temu, da ni bilo posebne propagande pred to spremembo, finančni uspeh ni bil skoraj nič manjši druga leta, bilo pa je prihranjenega mnogo neproduktivnega dela. SLOVENSKA RESTAVRACIJA "POLKA" na 681. Bloor St. W., Toronto, LE. 1-0390 želi vsem svojim strankam in prijateljem blagoslovljen Božič in uspešno 1965. Vse Slovence in Slovenke v Torontu opozarjamo, da je naša restavracija le nekaj metrov od križišča z Manning Ave. Cene imamo zmerne, hrana je okusna in domača! Se priporočata: Ludvik in Jožica Jamnik Res. Bus : Vesel Božič srečno Novo leto 1965. želita vsem svojim prijateljem in ^ znancem, Viktor in Pavla Trček 86 Fern Ave., Toronto 3, Ont. 115 Roncesvalles Ave. Tel. LE. 5-1894 Blagoslovljene božine praznike in uspeha polno Novo leto 1965, želi svojim prijateljem in znancem, Dr. F. Porovne, zdravnik 2406 Dufferin St., Toronto RU. 1-8162 F. REPOVŽ CONSTRUCTION CO. želi VSEM ROJAKOM IN ZNANCEM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1—1 Ith Street, Toronto 14, Ont. Tel: CL. 9-8085 PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE' PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE! 0 Dr. E. Sečco, profesor kemije na tukajšnji univerzi, je bil povabljen za predavatelja na simpozij kemičnih inženirjev Ameriške družbe kemikov na Michiganski univerzi v Ann Ar-borju. 0 National Film Board je podaril univerzi dva filma "University" in "Mv Financial Career" Blagoslovljen Božič srečno 1965. žele Cuješevi iz Antigonisha Z Vašo pomočjo bo zmagovalec na voliščih ! Naj bo izvoljen ZA KONTROLORJA GEORGE BEN Toronto potrebuje George Ben-a. Pravilna .usmerjenost v vseh vprašanjih in možnostih našega rastočega mesta . Za boljšo in svetlejšo bodočnost Toronta IZVOLITE X BEN George KONTROLOR ON ZARES NAPRAVI VSE!' ZA KAVO, ČAJ !N OLJA NI VEČ CARINE in se po najnovejših carinskih odredbah lahko sedai Došilia iste v neomejeni količini. Zavoj št. 113 $5.90 2 kg. kave Minas Zavoj št. 118 $6.40 2 kg. kave Minas I kg sladkorja Zavoj št. 136 $11.25 4 kg kave Minas V2 kg. riža Zavoj št. 121 $7.30 3 lbs. kave Santos 3 lbs. riža Carolin: 3 lbs. sladkorja kocke i lb. kakao Holand Zavoj št. 137 $12.90 4 kg kave Santos Vt kg riža Carolina Zavoj št. 160 $19.50 22 lbs. sladkorja II lbs. riža 6 lbs. kave 1 lb. čaja Ceylon Vr lb. popra Zavoj št. 135 $11.15 5 lbs. kave Santos 5 lbs. riža Carolina 5 lbs. sladkorja kocke 5 lbs. testenine Zavoj št. 126 $12.90 3 kg kave 3 kg. sladkorja 3 kg riža. Zavoj št. 144 $18.85 5 kg kave 3 kg riža Vi kg popra Vz kg čaja Ceylon Zavoj št. 158 $20.90 10 lbs. kave 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. testenine Zavoj št. 132 $14.30 4 kg kave Santos 0 30 kg čaja Ceylon 0.20 k. popra Zavoj št. 157 $24.00 10 lbs.kave 10 lbs. riža 10 lbs. sladkorja 10 lbs. masti Zavoj št. 155 $21.80 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. testenine 5 lbs. kave 51bs. bakalara Zavoj št. 139 $30.40 10 kg kave Santos 2 kg riža Carolina Zavoj št. 143 $33.30 20 lbs. kave 20 lbs. riža 20 lbs. sladkorja Zavoj št. 138 $26.20 10 kg kave Minas 2 kg. riža kakao, čaj in treba plačati V zgornjih paketih ni nobene carine na kavo, olje ter garantiramo, da prejemniku ne bo nobene carine. _____ TOO lbs. najfinejše bele moke — do prejemnika $13.25 37 lbs. (pločevinasta posoda) najfinejše svinske masti — do prejemnika ................................................................ $18.70 Zgoraj navedene cene so za kanadske dolarje. Ce vplačate v USA dalarjih, odštejte od cene 8%._ Zahtevajte moj najnovejši cenik za življenske potrebščine kakor tudi za tehnične predmete: radio, T.V. aparate, hladilnike, dvokolesa, šivalne stroje "Singer", vse vrste motorjev za čolne itd. CENTRAL HOMELAND AGENCY Milan Mike Lendič 481 College St. — Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1—6016 » S1 ROJSTNI DAN? OSTANI ZAVAROVAN! Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V t ride tih dneh se morete vpisati .posebej, ce hočete obdržati zavarovanje Prijavnice dobite v bolnicah bankah in zavarovalnem uradu (Commission offices). ZAMENJATE DELO? OSTANI ZAVAROVAN! Ako izpreme-nite delo, ravnajte se po navodiljh, ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti. _ SE BOSTE POROČILO? OSTANI ZAVAROVAN! Ce se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini. ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission ). ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 YONGE STREET, TORONTO 7, ONTARIO ONTARIO Vedno imej pri roki tvojo bolniško zavarovalno izkaznico ALBION GLASS CO. LTD. 827 Albion Rd. Rexdale 741-2910 SLOVENSKA STEKLARNA ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO LASTNIK: FRANK VLAHOVIC 1. DECEMBER, 1964 "SLOVENSKA DRŽAVA 4 'ov/ce iz LOVENIJE • Strah pred uporom in odporom Da se v bistvu narava jugoslovanskega režima ni spremenila, je razvidno iz poročila nekega bivšega miličnika, ki je nedavno zbežal v ttijino. Iz dolgega poročila, ki ga je poslal, povzemamo samo bistveno: "Naši ljudje, Slovenci doma, bi bili po veliki večini na strani osvobodilnega gibanja, ampak za cilj bi moralo imeti samo neodvisno Slovenijo. Ljudje so proti sedanjemu režimu, a se bojijo celo drug drugega, kot se temu pravi. Iz svoje prejšnje službe vem, da so že bili v Sloveniji razni poskusi protirežim-skega delovanja. Pred tremi leti so na primer v ptujskem okraju odkrili skupino ljudi, ki je delovala in že pričela tiskati šapiro-grafiran časopis. Vendar to ni bilo nikjer objavljeno, tako da še mi miličniki tega nismo vedeli. Sam sem prišel slučajno do teh podatkov. V mariborskem okraju je obstojala tudi organizacija " K m ečko-de 1 a vs k a zveza". Podobne organizacije so odkrili v Ljubljani in na Dolenjskem. Tudi med partijci samimi že Titogradu, v Črni gori, bil sedmi kongres Zveze književnikov Jugoslavije. "Delo" poroča o njem takole: "V domu Jugoslovanske ljudske armije so brali, oziroma, naj bi po napovedih na plakatih brali, svoja dela predstavniki vseh republiških društev. V uvodni besedi je Dobrica Cošič (velesrbski komunist, znan po zagriznem zanikavanju samobitnosti slovenstva, slovenske kulture in jezika, op. pis.).... govoril o socialističnem jugoslo-vanstvu.... Svoje stihe (v srbščini) je brala Jesanka Maksimo-vič, za njo (v hrvaščini Hrvat) Dragutin Tadijanovič. Slovencem je pripadla točka s prozo. Prvakinja titograjskega narodnega gledališča je prebrala . . . srbskohrvatski prevod proze slovenskega pisatelja iz Trsta, Borisa Pahorja.... Makedonec Aco Šopov pa je prebral občinstvu nekaj svojih pesmi v materinem jeziku, v makedoščini...." Iz poročila v "Delu" je vidno, da so slo venskim pisateljem prepovedali, da bi brali svoje stvari v slovenščini, najbrž v duhu čosičeve-ga "socialističnega jugoslovan-l stva in kulturnega bratstva ju- j goslovanskih narodov". Slovenski nastaja nezaupanje UDBaskuša Zastopniki na kongresu so bili vsako prot ¡državno delovanje ta- itoliko ponosni, da v srbscim svo- ko zatrdi, da bi se čim manj ! -'ih del niso marali brati' Vse zvedelo med narodom. Ima stro- zborovanje ni bilo drugega ko go evidenco preko vseh postaj I ^ Prerekanje med zastopn,- _ . , , ... ,. k-i "crv-inlistirn^an iniroslovpn- Ljudske milice in vodi tajne mape, v katerih so vsi ljudje strogo označeni po skupinah kot bivši pripadniki bele garde, Kultu rbunda, djilasovci, nadalje vsi, ki so protidržavno usmerjeni itd. UDBa išče svoje vohune iz vseh vrst, predvsem pa med kriminalnimi tipi, ki so že večkrat bili v inozemstvu. Njo zanima točno stanje v posameznih begunskih taboriščih in sicer koliko je tam Slovencev in kam jih največ odhaja in kdaj. Tako lahko imajo v Jugoslavji točen pregled in evidenco, od kod bi jim lahko grozila nevarnost v slučaju kakega napada. UDBa , pa se najbolj boji protidelovanja doma. Osvobodilno gibanje bi imelo največ zaslombe pri kmetih, ker je večina teh nezadoljna. Od spodaj pa se najbolj bojijo stavk. Zato jih UDBa skuša na vsak način zatreti. da bi se o njih čim manj slišalo v javnosti". (Po "Slovenski svobodi") • Smrt izdajalca. V Ljubljani je 80-leten umrl dr. Drago Maru-šič, nekdanji Aleksandrove in Zivkovičeve diktature. V prvi svetovni vojni ie kot Primorec pobegnil na rusko stran, to je na tisto, na kateri je bila takrat Italija, proti kateri so se na soški fronti desetti-soči Slovencev bojevali za slovensko zemljo. Iz Rusije je šel v Srbijo, ki je tedaj tudi bila zaveznica Italije, kateri je ob skle panju miru v zahvalo za medvojno pomoč prepustila tretjino slovenskega sveta. Za to svojo prvo izdajo je bil Marušič od Srbije poplačan tako, da je po stal glavni tajnik reparacijske komisije v Parizu. Kot ljubljanski ban se je v službi velesrbske diktature izkazal s tem, da je preganjal slovenske avtonomiste, jih pošiljal pred sodišče 'za zaščito države in v ječe, dal streljati na slovenske kmete v Šenčurju, spravil v konfinacijo dr. Antona Korošca, dr. Marka Natlačena in vrsto drugih slovenskih VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi ANTON'S MEAT MARKET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso in klobase. Posebnost: "nadevani želodci" Če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL- RU. 3—0423 glasbeniki so se za nastop morali preobleči že v hotelu, pred kon certom pa so čakali na na: stop pomešani s publiko ali pa v kletnih in kurilniških prostorih. Zaboji njihovih instrumentov so bili razmeščeni po hodnikih in v avli. Glavni problem je v tem, da bi za koncert lahko vsako karto trikrat prodali. Tolikšno je bilo zanimanje za koncert, kar pa ob današnji velikosti Ljubljane ni nič posebnega. Če pogledamo v zgodovino, se v Ljubljani ta problem prej ni pojavljal. Leta 1765 je bilo zgrajeno Stanovsko gledališče v 850 sedeži (Ljubljana je imela takrat 8000 prebivalcev). Poleg tega so bile ob koncu XVIII. in XIX. stoletja na voljo še stara filharmonična dvorana s 550 sedeži, viteška dvorana Križank s 350 sedeži in redutna dvorana jezuitov s 160 sedeži, še prostornejši pa sta bili šentjakobska in stolna cerkev, kjer so izvajali oratorije. Ko je leta 1887 pogoreto Stanovsko gledališče, je bila 1894 zgra-j jena sedanja filharmonična dvo- \ rana, ki je imela takrat okrog 500 \ sedežev. 1903 pa je bila zgrajena [ unionska dvorana z 800 sedeži dn 500 stojišči. Takrat je imela Ljubljana 27.000 prebivalcev. Sedanje stanje je torej v vseh pogledih korak nazaj. Ne samo zato, ker smo spet prešli na dvorano s 600 sedeži (kolikor jih ima filharmonična danes), ampak tudi zaradi porasta prebivalcev v tem času". • Slovenske šole v Italiji pod oblastjo Jugoslavije. Slovensko šole na Tržakem in Goriškem, ki so zdaj le dobile potrebno pravno podlago za obstanek, so bile jugoslovanskim titovcem že od začetka trn v peti. Pod ameri kansko upravo so jih organizirali nekomunistični požrtvovalni šolniki iz osrednje Slovenije. Titov-ci so to hoteli preprečiti z atentati—na tedanjega šefa slovenskega šolstva v Trstu, dr. Srečka Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College St., Toronto, Ont. WA. 3-4868 Podružnica: 3968 St. Lawrence Blvd., Montreal, P.O. VI. 4-5292 m ki "socialističnega jugosloven-stva", ki so očitno dobili od beograjske vlade zapoved, naj zvezo književnikov za vsako ceno "integrirajo", ter med zagovorniki narodno-kulturnih avtonomij. Re žimovči so se pri tem spuščali v podlo spletkarjenje in sleparije. Zloglasni Dobrica čosič je dal prelog, ki ga je podpisalo petdeest srbskih in drugih pisa-čev, naj se Zveza preosnuje tako, da ne bo več predstavljala združenja republiških, to je, narodnostnih pisateljskih organizacij, temveč naj jo sestavljajo skupine, organizirane po drugih recimo, estetskih vidikih: modernisti iz vse Jugoslavije naj imajo svojo skupino, ki bo zastopana v osrednjem združenju, realisti iz vse Jugoslavije svojo, in tako dalje; skratka integracija po ovinkih. Režim se zlasti po zadevi z revijo "Perspektive v Sloveniji zaveda, kakšen vpliv ¿aV7gaV W'so'gl'V Ljubljani za imajo pisatelji tudi v politiki. Zaradi tega je treba najprej po-. \ jugosloveniti njihovo strokovno organizacijo, brez članstva v ka- , , . , . teri ne more nihče objavljati ni- zloglasni ban za . . .. ,. . . . fc i cesar, ter ji vzeti vecnarodm zna- čaj. Neki Zvonimir Golob, očitno pojaničarjen Slovenec, pa je šel najdlje, ko je slovenskim književnikom sploh odrekel pravico, da bi bili zastopani v vodstvu Zveze, in da je treba z njimi ravnati kakor s slovenskimi nogometaši. Kakor ti nimajo pokazati nobenega prvenstva doma in v tujini, tako ga tudi slovenski pisatelji ne morejo in torej nimajo pravice do besede in zastopstva. Kongres se je končal v popolni zmedi, iz katere je vzniknil samo novi generalni sekretar^ Slavko Mihalič, ki bo organizacijo vodil po diktatorskih načelih in po navodili UDBa. Črnogorci, ki so bili gostitelji kongresa, neposlušnim zboroval-cem zadnji dan niso dali niti jesti, tako da so si napol mrtvi morali plačati ob sedmih zvečer večerjo sami.... njegovo narodno delo na Primorskem vrh tega še obsodili na smrt; na ravnatelja Mizerita, itd. Organizirali so bojkote, demonstracije in ugrabitve učiteljev. Ko so slovenske šole le ostale, so se jih hoteli polasiti z vti-hotapljanjem svojega učnega osebja, za kar so jim prav prišli Laški krmežljavi levičarski italijanski državljani, ki so se začeli vračati iz Jugoslavije. Laški krmežljavi levičarski krščansko - demokratsko - socialistični režim jim je zadnje čase vse bolj popuščal ter je zdaj , uradno privolil, da bo Titova Ju-' goslavija imela v slovenskih šo-lah na Primorskem, ki so sestavina italijanskega šolstva, torej j šolstva druge države, svojega j "pedagoškega svetovalca" v za-1 meno za podobnega italijanskega i uradnika na italijanskih šolah v Istri. Na to mesto so imenovali ljubljanskega partijca Staneta MiheJiča. Dogovor o postavitvi daje pedagoškemu svetovalcu zelo obšir- na pooblastila. Imel bo pravic Revščina v Slovenskem na-1 sklicevati sestanke vsega učnega politikov. To je bila Maruiičeva I rodnem gledališču. Ravnatelj dra- j osebja manjšinskih šol in z druga izdaja nad slovenskim ' ljubljanskega Narodnega gle- j njimi razpravljati o vseh vpra-ljudstvom. Odlikoval se je tudi po preganjanju sedanjih vodilnih slovenskih komunistov, ki ga zdaj povzdigujejo. Tretjo ¿zdajo je zagrešil junija 1941, ko je postal član Vrhovnega plenuma Osvobodilne Fronte, ki je septem-ba 1943 za nazaj potrdil vse množične in posamezne komunistične umore med prvo polovico revolucije v Sloveniji. Po spora-» zumu Tito-šubašič junija 1944 je izdal svojega bivšega kralja, staro Jugoslavijo, postal član prve Titove vlade ter je v njej ostal do leta 1948. Za vse te izdaje ga je glasilo slovenskih komunistov, Ljubljansko "Delo", počastilo z izrekom:" S svojim klenim značajem in neupogljivostjo si je postavil med nami najlepši spomenik..." Res! • Sramotenje slovenske knji- dališča, Bojan Štih, je v inter- J šanjih, ki zadevajo pedagoško in vjuvu za "Delo" razodel med didaktično plat pouka, drugim tole: Drama takorekoč nima nikakršnih študijskih in delovnih prostorov. Tehnična oprema odra je približno taka, kakor je bila pred prvo svetovno vojno. Električne ogrevalne in druge naprave so tik pred razpadam. Krojaška delavnica, maske in drugo nimajo svojih delovnih prostorov. Igralske garderobe so VESEL BOŽIČ IN želi 1965. August Hollander Travel Bureau, Inc. Airline and Steamship Ticket Office Slovenian Auditorium Building 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148 Cable address Kollander ¡¡■¡Ii IlillBillllBniinilHiillHiijiniliHHiillHililiB!"!!!.- >11 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1965. želi SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland, Ohio Vesele Božič in uspešno 1965. zeli M. A. TRAVEL SERVICE Mirko Antloga 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio, U.S.A. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA Janeza E. Kreka v Toronlu 646 EUCLID AVE. Toronto 4 Tel. LE. 2-4746 Slovenci! Hranite in sposojujte si denar v domači, slovenski denarni ustanovi. lini»»««:»»! .................................. ■» lilUM Lastnika domače slovenske gostilne ErSte's "SLOVENE VILLAGE" na 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, želita vseh prijateljem in obiskovalcem Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1965 Dušan in Mary Maršič Zadovoljen Božič in uspehov polno 1965 žele somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA Vesel Božič in sreno novo leto 1965 zeli EXPRESS TRAVEL SERVICE 687 East 185th Street Cleveland 19, Ohio For best in travel Joseph Suhadolnik 481-7188 Odbor Slovenske Narodne Zveze v Chicagu, III. želi v imenu vseh članov preko našega glasila vsem Slovencem in prijateljem Slovenskega državnega gibanja vesel Božič in uspehov polno leto 1965. Združeni korakajmo v delu za lepšo bodočnost slovenstva v svobodni Slovenski državi! Lojze Arko, predsednik Mirko Geratič tajnik V mislih na vse, ki jih poznam in ki nas povezuje slovenska državna ideja, pošiljam iskrena Božična voščila ter želje za srečno in uspehov polno leto 1965. V geslu : Enotni v naporih za upostavitev Slovenske države, katera edina more nuditi Slovencem verski, narodni, kultuni in gospodarski napredek, delajmo brez ozira na težave. Enkrat bo prišel čas, ko bomo mi, ali pa vsaj naši potomci videli sadove naših naporov! Živela Slovenska Država, to naj bo naše geslo kjer koli smo. Mirko Geratič tajnik SNZ v Chicagu Sporazum obsega še razne dru- j ge določbe, ki imajo vse za cilj I čimbolj pospeševalni vpliv na razvoj manjšinskega šolstva, j sko državo in s tem za ohranitev jugoslovansko ekonomijo, v katf Med drugim predvideva možno-1 tistega izročila in vere, od kate- sti medsebojne izmenjave učnih rjh Peter Šorli živi. knjig in drugih priporhočkov . ,ir> . .. ,., , .. , • Dajte nam avtonomijol! za pouk na manisinskih šo ah. „ ,.Ci , • u T, , , , Po Slovenski svobodi posnema- tako bodo torej v katoliški j . Italiji o pouku in- Arzgoji sloven- po večini v predelanih straniščih. ; skih otrok odločali Jugoslovan- "Pred kratkim sem govoril z Gledališče ne premore niti najo-! ski komunisti in to celo z učbeni snovnejih higienskih prostorov.. • V glasbi nič bolje. Podobno je stanje, kar se tiče ljubljanskih koncertnih dvoran. To se je pokazalo ob nedavnem gostovanju Pittsburškega simfoničnega orkestra. Kristijan Ukmar piše o tem takole: "Gostujoči ansambel je komaj zevuosti. Konec septembra je v j našel dotvolj prostora «a odru, ki, pisanimi strogo v duhu mark-sizma-leninizma ter brezbožnega materializma. Tržaški slovenski duhovnik in jugoslovanski poli-tikant Peter šorli menda proti temu še ni ugovarjal, ne v imenu Cerkve, ne v imenu katoliške slovenske JRZ, ki jo zastopa. Pač pu je javno skoraj izobčil mladim prepričanim komunistom iz nekega mesteca na Primorskem. Proti mojemu pričakovanju je začel takoj kritizirati partijo. Rekel je, da mladi komunisti niso bedaki in da si upajo v nasprotju s starejšimi pogledati stvarnosti v oči. Povedal je med drugim. da si je tudi sam upal med tiste, ki se zavaajiajo za sloven- svojimi kolegi študenti kritizirati ri ga režim skoraj vsakokrat polomi. Kritiziral je tudi sistem sam, ker da imajo nekateri v hjem predpravice katerih si niso zaslužili. Omenjeni mladi komunist je tudi povedal, da je bil navzoč na sestanku, ki ga je svojčas pred sprejetjem nove ustave sklicala Vida Tomšič, da bi se "pogovorila" s študenti, ki so zahtevali za Slovenijo pravico do samoodločbe. Na sestanku je prišlo do hude debate in študentje, med katerimi so bili komunisti, so hudo "»krtačili'" predsednico Socialistične zveze delovnega Mnogo božičnega veselja, sreče in uspeha polno Novo leto 1965. želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem 'SLOVENIJA'' MEAT & DELICATESSEN 2409 Dundas St. W. LE. 5-8946 Pristne kranjske klobase dobite v Torontu edino pri nas, kakor tudi domače šunke, želodce in ostale mesne izdelke. Se še nadalje priporoča J. Zalar. .....■lillMllIlHIlllHIIIIIBIlin iiaiiiiiBiiiaii a—.IWIII1WIW i—1 mum BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM PLATNAR BROS. PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD 257 Concord Ave., Toronto 4 Tel: 534-5226 — 255-6406 nauiiiBiii inaii:» lllM!Biil