URN_NBN_SI_DOC-WXMCXO6A

O c e n e i n p o r o č i l a JUGOSLOVANSKE BIBLIOTEKARSKE REVIJE V LETU 1964 Najsi obravnavamo katero koli vprašanje našega knjižničarstva, ved­ no trčimo predvsem na njegove ne­ gativne plati. Seveda, to ne pomeni, da naše knjižničarstvo sploh ne na­ preduje ali pa da se ne bi mogli po­ hvaliti z ničimer pozitivnim, vendar pa drži dejstvo, da naše knjižničar­ stvo še ni takšno, kakor že dolga leta upravičeno predvidevamo in želimo in kakor bi dejansko lahko bilo. To velja v širšem, jugoslovanskem, in tudi v ožjem, slovenskem merilu. Ni nam en tega sestavka obravnavati ce­ lotno vprašanje našega knjižničar­ stva, tak začetek je bil potreben zgolj zato, da bi se našel stik z vprašanjem našega strokovnega periodičnega ti­ ska, v tem primeru zlasti iz leta 1964. Gre namreč za to: z bilanco našega lanskega bibliotekarskega periodič­ nega tiska ne moremo biti povsem zadovoljni. Zlasti velja to za Slove­ nijo in Hrvatsko, v nekoliko m anjši meri pa tudi za Srbijo ter Bosno in Hercegovino, tj. za republike, v ka­ terih izhajajo naše strokovne revije. Hrvatski Vjesnik bibliotekara Rrvat- ske in naša slovenska K njižnica ni­ kakor ne moreta ujeti korak s časom. Redno sta v zaostanka, tako da smo za leto 1964 dobili v roke šele prvo dvojno številko. Od sarajevskega Bi- bliotekarstva smo doslej prejeli prve tri številke, od srbskega Bibliotekarja pa dve dvojni številki, kar pomeni, da verjetno m anjka dvojna številka 5/6. Vse kaže, da ne gre več za stari izgovor — za pom anjkanje sredstev, temveč verjetneje za pom anjkanje primernega gradiva oziroma zaneslji­ vih sodelavcev. Mar so mlajši, zlasti pa srednji bibliotekarski kadri, ki se sicer vedno bolj uveljavljajo v našem knjižničarstvu, res m anj prizadevni kot njihovi starejši predhodniki? Naj bo že kakor koli, nekakšno stagna­ cijo kvalitete (in kvantitete) je brez dvoma opaziti v naših bibliotekarskih revijah. Naša domača Knjižnica (dvojna številka 1/2 za leto 1964) je kaj skrom­ na. Ce nas ne bi reševali referati (na srečo dobri) z lanskega pomladnega plenarnega zasedanja v Trbovljah, bi ta dvojna številka, ki je izšla z veliko zamudo, najbrže niti ne mo­ gla iziti. Jasno je, da številka, ki je v bistvu nekakšen »zapisnik« navede­ nega sicer zelo plodnega zasedanja, ne more imeti strokovno bolj dodela­ nih člankov, ki bi kazali izrazit na­ predek slovenske knjižničarske vede in znanosti kot take. Iz razumljivih razlogov so referati na takšnih ple­ n arnih zasedanjih bolj organizacij­ skega in bolj trenutnega pomena, pač izraz tekočega stanja in potreb naše­ ga knjižničarstva. Poleg omenjenih re­ feratov strokovnega bralca še najbolj pritegne prispevek Stanka Kosa »Do­ polnitve in pripombe k Bibliografiji prevoda objavljenih u Jugoslaviji 1944—1959 glede na slovenske prevo­ de v skupini DK 8«. Poučna je tudi rubrika Ocene in poročila, kjer so se s prikazi inozemskih revij prav lepo uveljavili tudi naši mlajši sodelavci. Nova oprema Knjižnice je vsekakor okusnejša od prejšnje. Vjesnik bibliotekara Hrvatske (God. 10., br. 1/2, Zagreb 1964) se je