Poštnina plačan« v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	i
	m
wk
Leto XXVI. - Štev. 19 (1301)
Gorica - četrtek, 9. maja 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Ile medaiim lami umoril! Veliko onorčenie zaradi bombnega atentata
To nedeljo bomo stopili zopet na volišča: tokrat zato, da se izjasnimo ali smo naklonjeni ali nasprotni nekemu zakonu. Referendum je predviden v italijanski ustavi, za katero so glasovali tudi italijanski komunisti.
Po našem skromnem mnenju bi se stranke sploh ne smele vtikati v votivno kampanjo okrog referenduma o razporo-ki, ker to ni nikak strankarski problem. Stranke bi se morale umakniti in pustiti državljanom svobodo izbire, saj gre pri problemu razporoke predvsem za odločanje po vesti in osebnem prepričanju.
Tako pa so stranke iz problema vesti in osebnega prepričanja napravile velik političen problem. Komunizem, fašizem, antifašizem, atentati: vse pride prav strankam in raznim političnim organizacijam v tej bitki za ohranitev ali odpravo razporoke. Neofašisti so se znali perfidno vmešati v to bitko in preračunljivo zagrabili za ponujeno priložnost, čeprav je jasno, da jim je problem razporoke postranska zadeva.
Na skrajni levi so se pa ria čelo sil, ki so za razporoko, postavili prav tako zvito komunisti in se v eno z buržujskimi liberalci vrgli v bitko za ohranitev zakona o razporoki. Znano pa je, da je bil njih pokojni voditelj Togliatti proti razporoki kot taki.
Skrajni desničarji in skrajni levičarji so se torej vrgli v bitko predvsem iz strankarskih oz. ožjih političnih koristi. Če bodo zmagali tako imenovani »divorcisti«, bodo komunisti postavili resno problem Zgodovinskega kompromisa s premagano Krščansko demokracijo; če pa bodo zmagali »protidivorcisti«, bodo misovci hoteli ribariti v kalnem; vendar je tu močnejša KD, ki je v svojem programu jasno antifašistična, zato se s te strani ni bati velikih premikov, ki se jih smemo bati le z leve strani.
Ni torej prav, da so se stranke vrgle v bitko, ki je predvsem, kot smo rekli problem vesti in poznanstva. V našem ožjem okviru pa je stvar še hujša: so ljudje, ki so kot mano z neba izkoristili Almirante-jeve grožnje in bombni atentat na slovensko šolo in vse skupaj demagoško vpletli v referendum. Glasuj »Ne« Almiranteju, glasuj »Ne« pri referendumu! Za te politične domače glave bo fašist vsakdo, ki bo glasoval za odpravo zakona o razporoki.
Te krilatice poznamo zamejski Slovenci še iz gorkih povojnih časov: kdor ni z nami, je proti nam; kdor ne voli komuniste, je za fašiste itd. Zanje so bili ustanovitelji slovenske liste (ki danes pravzaprav rešuje slovensko politiko v zamejstvu!), fašisti, fašisti so bili naši duhovniki. In s temi krilaticami so jih zmerjali ljudje, katerih hrbet je bil poln žuljev od... fašističnega črnega «čofa» in ki so morda na hitro zažgali doma črno uniformo in visoke škornje, s katerimi so se bahavo in Preteče sprehajali do zadnjega po slovenskih vaseh. Mi, v katerih vrstah imamo mučenike Bratuže in Kose ter resnične antifašiste od prve ure, se pomilovalno nasmihamo taki lažni propagandi.
Zato hočemo še enkrat poudariti našim ljudem, slovenskim katoličanom pa še posebej: pri referendumu ne gre za politične °zke izbire (kar je sicer želja samih strank), tu gre za to, ali je kdo za ali Proti razporoki kot taki. Če kdo misli, da ie prav, da se dva poročita in razporočita Po mili volji, bo pač glasoval za razporo-ko. če je kdo mnenja, da žena lahko pusti moža, če je slednji v zaporu, bo glasoval »Ne«, to je za razporoko! Njegova Vest je bila pač oblikovana v tem duhu.
Toda tisti med nami, ki mislijo, da ni Prav, da mož pusti ženo ali obratno, ko Se enemu ali drugemu zljubi, bo glasoval Proti razporoki, to je za odpravo sedanjega zakona, ki je uvedel razporoko. Kdor meni, da ni prav, da trpe otroci zaradi e£oizina enega ali celo obeh roditeljev, bo Masoval proti razporoki. Kdor meni, da ni prav, da mož zapusti bolno ženo (potem k° niu je prišla prav, ko je bila zdrava!),
bo glasoval za odpravo zakona o razporoki. Kdor misli, da je krivda navadno pri obeh zakoncih, če eden od njiju konča v zaporu, bo glasoval proti temu, da bi se drugi med tem brez vsakega ozira v drugo poročil. Če je kdo za to, da otroci zrastejo skupaj s starši in ne kot sirote, bo pač glasoval proti razporoki.
Izkustva povejo, da so v deželah, kjer je v veljavi razporoka, otroci veliki reveži, družba pa vse bolj mehkužna, propadajoča, skratka v razsulu. Morda si komunisti tega želijo, ko tako vneto zagovarjajo razporoko, druge pa zmerjajo s fašisti!
Pač pa komunistov ni bilo prav nič sram glasovati pred dnevi v parlamentu za milijardno podporo fašistični stranki. Seveda: eno so besede, drugo pa dejanja. In tako so se komunisti znašli v objemu s fašisti zaradi firumsiranja strank!
Toda slovenski katoličani (pustimo ob strani izjeme, ki so pač vedno možne!) bomo glasovali v nedeljo po svoji vesti. Naša vest nam pravi, da ni zakon v egoističnem začasnem bivanju pod isto streho dveh ljudi, temveč da je to skupno življenje dveh, ki znata iti nasproti viharjem v težkih dneh, ki se znata odpovedati marsičemu, žrtvovati marsikaj za svojo družino, za svoje otroke, drug za drugega.
Če se dva lahko ob prvem vetriču razporočita (in Fortunov zakon to omogoča!), potem je konec družine, potem gremo vedno bolj naproti svobodni ljubezni, hipijevski družbi, v kateri bodo splavi, detomori kmalu dovoljeni, v kateri bo dovoljeno pač vse to, kar komu lahko pravi vest, ki ni pravilno oblikovana.
Tudi če bodo zmagali »divorcisti«, bomo slovenski katoličani še naprej zagovarjali dom, družino, bomo proti razporoki, proti splavom, bomo proti vsemu tistemu, kar kvari posameznika, družbo, naš narod in državo. Pa čeprav nas bodo naši levičarji (slovenski, italijanski in fratelančni) imeli za... fašiste!
Slovenski kristjan
Številne politične, kulturne in sindikalne organizacije so že izrazile svoje ogorčenje nad podlim atentatom na slovensko šolo. Ogorčenje je našlo odmev tudi v krajevnih javnih ustanovah, ki so vse zapovrstjo obsodile neodgovorno početje, ki bi lahko povzročilo številne človeške žrtve.
V	ponedeljek 29. aprila so se pred poškodovano šolo zbrali dijaki, starši, profesorji, 'učitelji in številni demokrati, ki so 7. javnim zborovanjem dali dušika in obsodili podli atentat.
Obe tržaški sindikalni organizaciji slovenskih šolnikov sta prek radia oklicali šolsko stavko in povabili slovensko javnost na zborovanje. Zborovanja so se udeležili: deželna poslanca dr. Stoka in Lov-riha, državni poslanec Albin Škerk, vsi slovenski župani, sindikalna zastopstva, številni občinski in pokrajinski odborniki, zastopstvo goriških šolnikov in drugi.
Po vrstnem redu so nastopili in ogorčeno obsodili gnusni atentat: oba predstavnika šolskih sindikatov, didaktični ravnatelj, ravnatelj slovenskega učiteljišča, ki je obenem prinesel ogorčene izraze obeh kulturnih slovenskih organizacij s Koroške in katehet srednje šole. Vsi govorniki so izrazili svoje ogorčenje in ogorčenje organizacij, v imenu katerih so nastopili ter povabili odgovorne oblasti, naj podvza-mejo potrebne ukrepe za zaščito miru, reda in varnosti.
SPREVOD PO ULICAH
Nato se je razvrstil dolg sprevod do tovarne Dreher. Sprevodu so se pridružili tudi številni italijanski dijaki in prepričani demokrati. Ponovno so se vsi zbrali na kraju atentata pred šolo, kjer so nastopili s krajšimi govori in protesti: deželna svetovalca dr. Štoka in Lovriha, pokrajinski odbornik Vovk, zastopnika Združenja staršev osnovne šole dr. Mljač in liceja Reharjeva, predstavnik SKGZ Race, trža-
Minister Andreotti za zaščito manjšine
Ob shodu »alpincev«, ki je bil zadnjo nedeljo 5. maja v Vidmu, je obrambni minister Giulio Andreotti govoril tudi o raznih problemih italijanske politike. V zunanji politiki se je zavzel za nadaljevanje prijateljstva z Jugoslavijo, ki ga ne sme oslabiti trenutno kritično stanje, saj je to v interesu tako italijanskega kot jugoslovanskega ljudstva. Andreotti pa je še dejal:
»Nadalje je treba poudariti, da se vsi prepričajo o potrebi zaščite jezikovnih ter kulturnih značilnosti manjšin, kar ne ošiblja, temveč le krepi nacionalno sožitje.«
Te jasne besede obrambnega mi-
nistra so pozitivno odjeknile med našo javnostjo. Pri tem naj le spomnimo, da je prav poslanec Andreotti v času, ko je bil predsednik vlade, že pred parlamentom poudaril potrebo po zaščiti slovenske manjšine, nadalje da je kot ministrski predsednik sprejel delegacijo Slovenske skupnosti in SDZ ter še prej kot načelnik poslanske skupine KD pismeno obljubil pozorno preučitev zakonskega načrta za globalno zaščito, ki sta ga vložili SDZ in Slovenska skupnost. Besede obrambnega ministra so še toliko pomembnejše v sedanjem trenutku in pričakujemo, da bo rimska vlada zavzela temu odgovarjajoče stališče.
Odstop kanclerja Brandta
Kancler zahodnonemške zvezne republike Willy Brandt je v noči od 6. na 7. maj nepričakovano odstopil. K temu koraku ga je prisilila vohunska afera, v katero je bil zapleten eden njegovih najožjih sodelavcev Giinter Guillaume, ki so ga aretirali 24. aprila zaradi vohunjenja v prid vzhodnonemške republike.
Nemška socialdemokratska stranka je na Brandtovo mesto predlagala sedanjega finančnega ministra Schmidta, ki ima zaslugo, da ima Zahodna Nemčija najmanjši odstotek inflacije v Evropi. Politično pripada desnemu krilu stranke in zelo nasprotuje levičarskemu krilu, ker je mnenja, da bi vsak odklon na levo odtegnil stranki zmerne volivce.
Kancler Brandt bi lahko ostal na oblasti do leta 1976, ko bodo nove državnozborske volitve. Zadnje čase je njegova
ški in goriški dijaki, zastopnik italijanskih dijakov in predsednik krajevne občinske konzulte Miro Opelt.
Vsi so obsodili neodgovorno dejanje, apelirali na čuvarje reda, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Pokazali so na krivce, ki so iz vrst fašističnih krogov, katerim je dal Almirante povod in potuho.
RAZBURJENJE SE ŠE NI POLEGLO
Dasi atentat ni zahteval človeških žrtev, je razburjenje še vedno veliko. Kaj bi bilo, če bi do atentata prišlo v dopoldanskih urah, ko je šola polna mladine: otroški vrtec, osnovna šola, srednja šola in učiteljišče? Kakšna bi bila že panika, da o čem hujšem ne govorimo!
Dijaški odbori so nato sklicali za torek 30. aprila zborovanje, profesorski zbori sprejemajo protestne resolucije, časopisje zasleduje dogajanja, javne organizacije protestirajo in se ne bodo utrudile, dokler javna oblast ne bo storila svoje dolžnosti in stopila na prste vsem znanim razgrajačem.
Žalostno pri vsem tem pa je še dejstvo,
da je prav pred dnevi bil odobren v parlamentu zakon o finansiranju političnih strank in so se proti izrekli samo liberalci. Obstaja zakon o obujanju fašizma in njegovi apologiji in ni dvoma, da je MSI dedič propadlega režima, a se v parlamentu ni našel nihče, ki bi predstavnike ljudstva opozoril, da ni primerno, da bi tudi taka stranka bila deležna finančne podpore iz javnih sredstev, dasi je vsem znano, kakšno je njeno delovanje in njeni teroristični podvigi.
Almirante je prižgal zažigalno vrvico, ki je v desetih dneh pritlela do Sv. Ivana in si ponovno izbrala za svoj atentat slovensko šolo. Ta šola je tisti bacil, o katerem je govoril Almirante ob gluhih ušesih tistih, ki so odgovorni za red in mir.
V	vsem času niso policijske preiskave prinesle ničesar novega. Odgovornost za atentat si s pismom lasti fašistična organizacija »Ordine nero«, ki je tudi zagrozila z ugrabitvijo namestniku državnega pravdnika Coassinu ter zahtevala, da se spustijo iz ječe vsi fašisti. Na koncu pisma je napovedala nova nasilna dejanja.
Konec golisma v Franciji
V Franciji bodo v nedeljo 19. maja še enkrat volili predsednika republike, ker na volitvah preteklo nedeljo nobeden od kandidatov ni prejel absolutne večine.
V prvem krogu volitev je največjo bero glasov požel kandidat združene levice (komunisti, socialisti in levi radikali) Frangois Mitterand. Prejel je 11.045.936 glasov, tj. 43,24 odstotkov.
Drugi je bil dosedanji finančni minister in vodja neodvisnih republikancev Giscard d’Estaing. Zanj je glasovalo 8.327.099 volivcev (32,6 %)■, uradni kandidat golistov Chaban-Delmas je bil šele tretji in je ostal z ozirom na prva dva daleč zadaj. Prejel je komaj 3.858.419 glasov (15,1 %).
Od ostalih kandidatov je zbral še največ glasov Royer. Dobil je 810.000 glasov (3,18 odstotka).
Volivna udeležba je bila za Francijo zelo velika, saj je znašala 84,14 °/o. Volitev se je udeležilo 30.619.768 oseb.
Da so volivci odrekli tako množično zaupanje golističnemu kandidatu, je dokaz,
da so Francozi naveličani golizma in si žele sprememb v vodstvu države.
Ni pa še jasno, kdo bo pravzaprav zmagal v drugem krogu, ko se bosta pomerila prva dva, tj. Mitterand in d’Estaing. Izid je zelo negotov. Uradno golistično vodstvo je v tem drugem krogu sklenilo podpreti d’Estainga, ni pa gotovo, če bodo vsi golisti sprejeli ta sklep. Nekateri bodo potegnili z levico. Skoro se zdi, da je Mitterand na boljšem, ker bo prejel še glasove manjših levičarskih strank, ki so to pot nastopale samostojno. Izid bo verjetno zelo tesen in zmagovalec ne bo daleč pred premagancem.
Pomanjkanje zdravnikov
V	državi Niger v Osrednji Afriki pride na 4 milijone prebivalcev komaj 60 zdravnikov. V zadnjih letih, ko se vedno bolj kažejo posledice suše, so postali zdravniki poleg hrane še bolj potrebni, saj je ljudstvo silno podhranjeno in izpostavljeno raznolikim boleznim.
stranka doživljala v deželnih volitvah same neuspehe. Povsod je zgubljala na glasovih. Mnogi so za to krivili Brandta, češ da se ne zna opredeliti in da je preveč popustil nasproti Moskvi. Ze itak težki Brandtov položaj je odkritje vohunske afere še poslabšalo. Brandt je spoznal, da je prišla njegova ura, da se umakne z vodstva države, kar je tudi storil.
Muslimani se zbirajo v katoliški cerkvi
V	Lustenauu na Predarlskem je zaposlenih okoli 200 muslimanov. V času ramadana (muslimanskega posta) so se zbirali k molitvam vsak dan v spodnji kapeli farne cerkve. Tudi v stolnici v Kiilnu se že več let zbirajo muslimani k praznovanju tega njihovega največjega praznika.
|
Štirje, ki so se na volitvah preteklo nedeljo potegovali za mesto predsednika francoske republike; zgoraj levo Giscard d’Estaing, desno Fran-<;ois Mitterand; spodaj levo Chaban Delmas, desno Royer. V drugem krogu volitev se bosta 19. maja spoprijela Mitterand in Giscard d’Estalng
Slovenski odvetniki v Gorici in „Ne“ pri referendumu
HM delegacija pri Hm predsedniki
»Primorski dnevnik« je v nedeljo 5. maja objavil članek z naslovom »Utemeljitev slovenskih odvetnikov, zakaj bomo 12. maja glasovali NE«. Nihče bi ne pričakoval od slovenskih odvetnikov v Gorici tako neresne, nestrokovne in neznanstvene »utemeljitve«.
V	uri, ko vsi razglašajo po časopisju, televiziji in avtomobilskih zvočnikih, da je Fortuna-Baslinijev razporočitveni zakon zelo slab, morda eden najslabših v Evropi, in ko sami zagovorniki razporoke to priznavajo ter obljubljajo, da ga bodo izboljšali, če bo potrjen, slovenski odvetniki v Gorici apodiktično proglašajo: »Neizpodbitno je, da je obstoječi zakon o raz-poroki edennajbojših nasvetu.« Za to svojo trditev ne navajajo nobenega dokaza. Brez dokazov ni utemeljitve! Ali naj si ta stavek razlagamo s kratkim dopolnilom? Takole: »Ta zakon je eden najboljših na svetu — za odvetnike!«? Ne pa za kliente. Nikomur ne privoščimo, da bo poskusil »dobroto« tega nesrečnega zakona.
Eden odstavkov izjave pravi: »Lažem in demagoškim trditvam nasprotnikov razporoke pa ni nasedlo veliko katoličanov, tudi duhovnikov...« Kdo so ti »nasprotniki razporoke«? Iz miselne zveze je razvidno, da gre tu za papeža, cerkveni zbor, italijanske škole, duhovnike, ki so pač proti raz-poroki. Ali naj te besede pomenijo, da slovenski odvetniki v Gorici kratkomalo proglašajo papeža, cerkveni zbor, italijanske škofe, duhovnike in iskrene vernike za »lažnike«, »demagoge«, ki lažejo in varajo? Gre tu za neljub »spodrsljaj«? Za neodgovorno lahkomišljenost? Za zavestno izrečene besede? V vsakem primeru ni to v čast stanovski odvetniški skupnosti.
Zlonameren in za slovensko manjšino v Italiji nepopisno škodljiv je drugi del istega odstavka: Veliko katoličanov, tudi duhovnikov in dostojanstvenikov ni sprejelo to, kar je uradni nauk Cerkve, ker si pač po svoje razlagajo »problem vesti in svobodne odločitve državljana«, že samo sklicevanje na to dejstvo je nekako vzpodbujanje, prigovarjanje, naj še drugi stopijo na pot razkola in odpada. Ali nismo Slovenci že dovolj razdeljeni, razbiti, neenotni? Ali ne vodi to v samomor šibke narodne manjšine? Ali je primemo, da tisti, ki se proglašajo za »narodne voditelje« zdaj podpihujejo še verski razkol v naših vrstah? Cui prodest? Komu to koristi?
»Sodba, ki proglaša razporoko, ne zadeva cerkvene razporoke!« Čudimo se pravnikom, ki se drznejo kaj takega napisati! člen 2. Fortunovega zakona govori izrecno o cerkveni poroki, prepisani v občinske 'zapisnike: ko sodnik izreče sodbo o razporoki, »pronuncia la cessazione degli effetti civili« take konkordatarne poroke. To pomeni, da katoliški zakonec, ki se je upiral razporoki, izgubi vse »civilne učinke« poroke, ki jo je sklenil pred oltarjem: žena izgubi možev priimek, bolezensko zavarovanje, pokojnino, pravico do dediščine: postane »razporočenka«!
Ali ni Sveti sedež ponovno protestiral, da bi bil s tem členom kršen 34. člen konkordata? Kako je mogoče, da odvetniki, ki bi morali vedeti, da Fortunov zakon odvzema zakonite civilne učinke tudi cerkveni poroki, tako da je Sveti sedež ponovno protestiral pri italijanski vladi, neresnično trdijo, da sodba o razporoki ne prizadene cerkvene poroke! Zakaj so vse to zamolčali? Ali je še mogoče govoriti o resni, stvarni, znanstveni »utemeljitvi«?
Da bi tej svoji neresnični trditvi dali neko verjetnost, navajajo »Katoliški glas« z dne 2.5.1974: »... moramo povedati, da vera in referendum nimata nobene zveze... referendum bo le o civilnem zakonu, ne pa o cerkvenem.« Vsi vedo, kako misli »Katoliški glas« o razporoki: v njem je bila objavljena vrsta člankov o tej zadevi. Mnenje nekega lista iščemo ali v uvodnikih ali v namenoma poudarjenih, mastno pisanih člankih. Katoliški glas 2.5.1974 ima izrazit in nadvse jasen uvodnik »Referendum in slovenska manjšina«; na drugi strani objavlja uokvirjen in z mastnimi črkami napisan članek »Kako bodo volitve v nedeljo 12. maja«. Pa glej! Slovenski odvetniki v Gorici si niso iskali »dokazov« v teh vodilnih člankih, pač pa so se zatekli k zafrkljivi rubriki »Med trnjem in osatom« ter si pridno izpisali besede, ki jih je napisal za Boljunčane teološko neizobražen človek, pač »glas iz ljudstva«. Ali ni takšno ravnanje nedopustno za človeka, ki da na svojo čast in znanstveno resnost?
Ali veste, kako se brani 5-10-letni otrok, ko stoji pred očetom s šibo v roki? Tako da vse zanika: »Ni res! Laž je! Sama laž!«
Goriški odvetniki v osrednjem in hkrati najdaljšem odstavku navajajo protitrditve nasprotnikov razporoke. Namesto, da bi izpodbijali te ugovore, vzklikajo: »Nešteto laži! Same laži!«
Vsak izobraženec pozna razliko med »razveljavitvijo poroke« (veljavna poroka se razveže, ukine) in med izjavo o »ničnosti zakonske zveze« (poroka je bila od vsega začetka ničeva, neveljavna, samo navidezna) in ve, da cerkvena sodišča ne razveljavljajo »veljavnih porok«, temveč samo izjavljajo, da je bila neka zakonska zveza od vsega začetka ničeva, da je sploh ni bilo. Goriški odvetniki, ki te bistvene razlike najbrž ne poznajo, pa mimo pišejo o »razveljavitvi poroke pred cerkvenim sodiščem«.
Preveč se je že govorilo, kako da zakon Fortuna-Baslini zanemarja pravice žene in otrok. Naši odvetniki so seveda drugačnega mnenja. Pri tem poudarjajo, da so cerkvena sodišča tista, ki ne nudijo nobene zaščite in gmotne pravice ženi in otrokom. In spet ali zavestno varajo ali so strahovito nevedni: Ko sta Italija in Sveti sedež podpisala konkordat (člen 34 konkordata, civilna postava - Legge 27 maggio 1929, n. 847), sta se sporazumela, da bo cerkvena oblast razsojala samo o ničevosti konkor-datnih porok, državna oblast pa si pridržuje ureditev vseh civilnih učinkov (gmotne pravice), kakor to že dela, ko tudi sama (državna oblast) izreka sodbe o ničevosti civilnih zakonov. Če kaj ni prav v tem pogledu, je kriva država, ki si je pridržala te zadeve, in ne Cerkev!
Sodim, da italijanski poborniki razporoke ne bodo hvaležni slovenskim advokatom za takšno utemeljitev njihovega NE!
Deželni odbornik Sergio Coloni je govoril v Nabrežini in na Repentabru o nedeljskem referendumu. Med drugim je dejal: »Krščanska demokracija predlaga volivcem, naj glasujejo DA 12. maja, kajti to izhaja iz stališč, za katera se je stranka zavzela že v času odporniškega gibanja, in sicer v skladu s svojimi načeli. Pred določili, ki jih zakon Fortuna-Baslini vsebuje, poziv, naj se glasuje DA temelji v globokem prepričanju, da bistveni del zakona učinkuje tako, da postaja zakonska zveza manj trdna in se torej slabi enotnost družine. KD zato upa, da bo zakon odpravljen s svobodnim glasom italijanskih državljanov in se ponovno obvezuje, da se
Ali se more razporočenec cerkveno poročiti?
Cerkev ne pozna razporoke. Kristus je namreč rekel: »Kar je Bog združil, naj človek ne loči!« Katoličani, ki so se veljavno cerkveno poročili in zakonsko žive-
li,	ne morejo pred Cerkvijo doseči razporoke.
Ako dosežejo civilno razporoko, ta velja pred državo, ne pa pred Cerkvijo. Cerkveni zakonik v kan. 1118 določa: »Veljavnega trdnega in izvršenega zakona ne more razvezati nobena človeška oblast in noben razlog. Razveže ga le smrt.«
Ali se more razporočenec ponovno poročiti? V državah, kjer je pravno priznana razporoka, se razporočenec lahko civilno spet poroči. Opravi civilno poroko. Ta poroka ima samo civilne učinke, ne pa cerkvenih.
Cerkveno se razporočenec ne more več poročiti, razen če je zakonski drug umrl. Velja namreč še vedno poprejšnja zakonska vez, četudi je pred državo prekinjena. Zato bodo razporočenci, ako so verni, zašli v težke dušne stiske in hude življenjske zagate. Pred Cerkvijo se ne bodo mogli poročiti ali kot pravijo, »zgraditi si novo gnezdece«.
Kaj pa če se razporočenec samo civilno poroči? Kakšen je njegov položaj pred Cerkvijo? Kristus o takih pravi: »Kdor koli se od svoje žene loči, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje« (Mt 19, 9). Takim se zatorej prepoveduje pristop k zakramentom in tudi cerkveni pogreb (kan. 1240, št. 6).
Razporoka ni samo težka rana za družino, je tudi vir hudega duhovnega trpljenja in notranje stiske za vernega zakonca. Človek, ki lahkomiselno pravi: »Jaz se sicer ne bom razporočil, drugi pa naj se le, če hočejo! Zato bom glasoval za razporoko!« ni morda pomislil na morje solza in goro trpljenja, ki ga s tem svojim glasovanjem povzroči svojim bratom in sestram.
bo pozitivno udejstvovala v prid družine in to še zlasti s posegi socialnega značaja in s primernimi sredstvi, 'ki naj zagotovijo, v okviru družinskega prava, moderen in časom primeren ustroj družine.
Po tridesetih letih demokratičnega življenja je naš narod prav gotovo zmožen, da 12. maja glasuje samostojno, misleč na družino, kakršno si želi.
Smešno se zdi, da se skuša prikazati kot fašiste in reakcionarje tiste, ki bodo glasovali DA, kot se zdi smešno, da tisti, ki bodo glasovali NE, se smatrajo za komuniste. In to prav v naši deželi, kjer živi slovenska narodna manjšina, ki je toliko pretrpela zastran fašistov!«
Pred kratkim je predsednik deželnega odbora odv. Comelli sprejel na sedežu deželne vlade v Trstu delegacijo Slovenske skupnosti iz Trsta ter Slovenske demokratske zveze iz Gorice. Prisoten je bil tudi deželni odbornik za finance in splošne zadeve Coloni, poverjen za vprašanja slovenske manjšine. Slovensko skupnost so predstavljali dr. Harej, dr. Štoka, dr. Mljač, dr. Legiša in prof. Šah, SDZ pa prof. Bratina, prof. Bratuž in pokrajinska odbornica Ferletičeva.
Predstavniki slovenske manjšine obeh slovenskih političnih organizacij so deželnega predsednika podrobno seznanili z vsemi problemi slovenske manjšine. Odločno so protestirali proti napadalnemu ter izzivalnemu nastopu fašističnega kolovodje Almiranteja v Trstu (kar je malo pozneje izzvalo znano teroristično akcijo) ter s tem proti žalitvi vseh Slovencev in demokratov ter antifašistov. Iznesli so vrsto bistvenih vprašanj, od potrebe po globalni zakonski zaščiti do nujnosti prekinitve razlaščanja naše zemlje, od potreb slovenskega šolstva do deželne prisotnosti pri reševanju manjšinskega vprašanja. Zavzeli so se za večjo podporo od strani dežele slovenskim kulturnim, športnim, dobrodelnim in podobnim organizacijam. Deželnega predsednika so seznanili z zahtevo po upoštevanju manjšinskih strank v zadevi javnega finansiranja političnih strank.
Predstavniki SDZ in Slovenske skupnosti so še posebej poudarili zahtevo celotne slovenske narodne skupnosti v deželi po uvedbi slovenskega televizijskega sporeda, ki nam pritiče. Delegacija SDZ in Slovenske skupnosti se je zavzela nadalje za posredovanje dežele v raznih važnejših primerih socialnega in gospodarskega značaja.
Deželni predsednik odv. Comelli je v svojih izvajanjih najprej poudaril, da je vesel nad srečanjem s slovenskim predstavništvom in da si želi tudi v bodoče podobnih stikov. Orisal je prizadetost dežele za reševanje vprašanj slovenske manjšine v deželi. Obsodil je tudi Almiranteje-vo izzivanje in izrazil prepričanje o demokratični zavesti večine prebivalstva, ki si želi mirno sožitje med obema narod-nostima in v odnosih s sosednjo Jugoslavijo. Predsednik je omenil razne težave in omejene kompetence deželne uprave, obljubil pa je svoje posredovanje pri reševanju vseh vprašanj na deželni in vladni ravni. Nadalje je mnenja, da bo lahko prišlo do slovenskega televizijskega sporeda v okviru regionalizacije italijanske televizije. Glede finansiranja kulturnih in prosvetnih ter športnih organizacij in ustanov od strani dežele pa sta tako predsednik Comelli kot odbornik Coloni izjavila, da so letos vsi fondi za te namene znižani
Kamenčki
Za nedeljo 12. maja
Slovenska kulturno gospodarska zveza se v »Pozivu«, ki ga je objavila v Primorskem dnevniku v nedeljo 5. maja, obrača na slovensko javnost, naj v referendumu v nedeljo 12. maja voli NO. To je, naj ostane v veljavi sedanji zakon o razporoki. Pri tem se vprašuje: Kako bi se mogel najti Slovenec, ki bi 12. in 13. maja na ljudskem glasovanju glasoval tako, kot bo glasoval Almirante?
Temu vprašanju stavimo mi drugo vprašanje: Kako sta mogla PCI (Partito co-munista italiano) in PSI (Partito socialista italiano) pred nekaj tedni glasovati v parlamentu za finansiranje Almirante j evih misovcev iz javnih sredstev, to je iz davkov, ki jih plačujejo tudi Slovenci? Kajti dejstvo je, da bo sedaj tudi »fašistična drhal, ki je 27. aprila nastavila bombo na slovensko šolo pri Sv. Ivanu«, dobivala denar iz davkov, ki jih tudi Slovenci plačujemo državi. Kajti MSI bo dobit težke milijarde iz državnega proračuna za svojo dejavnost tudi proti Slovencem. In to tudi po zaslugi PCI in PSI. Kako je to mogoče?
števerjanski vestnik pravi: Kupi proti-fašizma v besedah in na karti!
Zakaj ni glasovnica za referendum dvojezična?
Pravijo, da so glasovnice za referendum na Južnem Tirolskem dvojezične: S't-Ja — No-Nein! Zakaj tega ni tudi pri nas. Kaj nismo tudi mi manjšina? Zakaj nas vsedržavne stranke (od DC do PCI) ne branijo v teh naših pravicah? Zakaj se slovenski komunisti in socialisti pa tudi ne »Primorski dnevnik« nad tem ne zgražajo, ampak molčijo?
Slovenec
in da zato ne bo moglo priti do zažele- j nega povečanja podpor. Slovenski pred- j stavniki so zaradi tega izrazili svoje ne- I zadovoljstvo in apelirali na deželno upra- I vo, naj pri tem upošteva posebni položaj : slovenskih kulturnih organizacij, ki delu- ' jejo v svojškem in posebno težkem okolju.
Obisk slovenske delegacije pri predsedniku deželne vlade je bil vsekakor nadvse < pomemben. Pokazal je na zanimanje deželne uprave za naše probleme in dal predsedniku možnost za neposreden stik , s slovenskimi političnimi zastopniki.
IZJAVA
Ob referendumu, na katerem bodo naši volivci glasovali o odpravi ali ohranitvi zakona o razporoki, glede na specifični položaj slovenskih družin v zamejstvu, SLG v Trstu in Gorici sodi, da se morajo Slovenci ob glasovanju zavedati važnosti obstoja zdrave slovenske družine, iki je steber naše narodne bodočnosti. Zato poziva slovenske volivce, naj se v tem smislu odločijo ne glede na instrumentalizira-nje in demagoške politične pritiske od strani fašistov ali komunistov.
Slovensko ljudsko gibanje Trst - Gorica
S TRŽAŠKEGA
Zapustila nas je Katerinca
Kdo je ni poznal, doma v Ricmanjih in v vsem Bregu? Pa tudi izven domače župnije in občine je imela veliko prijateljev in znancev. Saj ni manjkala na nobeni večji cerkveni slovesnosti. Zlasti pa je bila reden gost in dobrotnica domače cerkve sv. Jožefa. Tako v vasi kot v cerkvi se marsikomu zdi vse bolj prazno, ko smo bili vajeni tako pogostoma srečati našo Katerinco ali, bolj uradno rečeno, Katarino Zuljan.
Dočakala je lepo starost 85 let. Rada se je pohvalila, da je kot 12-letna deklica deklamirala škofu iz Križevcev, Juliju Droho-beczky-u, ki je 15. septembra 1901 opravil vzhodno liturgijo v Ricmanjih. Zelo dobro se je spominjala vseh tedanjih dogodkov. Vendar je težke cerkvene razmere v Ricmanjih niso niti malo odvrnile od zvestobe Cerkvi, kateri je služila do konca. In v taki zvestobi je vzgajala tudi svoje otroke, za katere je morala, po prezgodnji moževi smrti, tudi sama skrbeti.
Kljub temu je našla vedno dovolj časa tudi za druge, zlasti za bolnike in reveže. Bila je namreč globoko socialno čuteča in je do vseh našla vedno pravilni odnos. Vsem je bila vedno na razpolago, zlasti z zdravilnimi zelišči in nasveti. Rada je tudi prebirala knjige in časopise. Z njo se poslavlja košček domače zgodovine.
Značilno, da je vedno ostala skromna in preprosta žena, čeprav se je večkrat sre-čla tudi z bolj imenitnimi osebnostmi. Rada je pripovedovala, kako je celo papežu Janezu XXIII. stisnila roko. Kot globoko verna žena je s krščansko vdanostjo prenašala zadnjo bolezen in se junaško pripravljala na srečanje s smrtjo, potem iko je svoje trpljenje in molitve velikodušno darovala za Cerkev in župnijo.
Pokojna Katerinca si najbrž ni nikoli predstavljala, da bo imela tako lep in velik pogreb. Štirje duhovniki in velika množica domačinov in drugih jo je spremljala na zadnji poti. Vsi so ob slovesu čutili dolžnost hvaležnosti do zaslužne krščanske žene in matere. V cerkvi je v slovo spregovoril domači župnik, na pokopališču pa dr. Alojzij Tul, predstavnik Slovenske skupnosti, v katere vrstah deluje tudi njen sin Bernard kot občinski svetovalec. Govornik je zlasti naglasil socialne in narodne zasluge pokojne Katarine 2u-ljan, ki bo ostala v lepem spominu bodočim rodovom.
Srečanje na Brezjah
To soboto 11. maja bo v letošnjem svetem letu posebna pobožnost na Brezjah za vse tiste starše, ki imajo sina ali hčer v duhovnem poklicu. Ob 10. uri bo ta dan skupna maša, pri kateri bodo s pomožnim škofom dr. Lcničen somaševali mnogi duhovniki, iki bodo ta dan pospremili svoje starše k Mariji Pomagaj. S to pobožnostjo bi radi skupno s svojimi starši moliti pri Mariji za zvestobo v poklicu in za nove poklice. Duhovniki, redovniki in redovnice pa bi se radi pri Mariji zahvalili svojim staršem za vso pomoč pri poklicu. Pri maši bodo sodelovali tudi bogoslovci, malo-semeniščniki, redovniki in redovnice, ki bodo po maši pripravili tudi še poseben program.
KAKO BODO VOLITVE V NEDELJO 12. MAJA
Volitve v nedeljo 12. maja ne bodo kot običajne volitve, ko gre za izbiranje strank in njihovih znakov. V nedeljo bo šlo samo za to, ali si za razporoko ali si proti njej. Nič drugega. Zato na volivnici ne bo nikakih znakov, temveč samo dva odgovora: SI in NO. Volivec bo moral prečrtati enega od obeh odgovorov. Kdor je proti razporoki in za to, da se odpravi sedanji Fortunov zakon o razporoki, bo prečrtal SI, kdor je za razporoko in za to, da se sedanji Fortunov zakon ohrani, bo prečrtal NO. Zadeva bo torej v kabini precej enostavna, saj bo šlo le za prečrtanje enega ali drugega odgovora, ali SI ali NO.
Kaj bodo storili naši volivci? Italijanski škofje in tudi Katoliški glas so dovolj jasno razložili problem razporoke. Tudi vsakdanja izkušnja priča, kakšno socialno zlo je razporoka: pomeni zmago moškega egoizma nad šibkejšo ženo in zlasti nad otroki. Zato bi odločitev v nedeljo 12. maja ne smela biti problem za nikogar. Razporoka ni zmaga naprednosti, ampak zmaga človeškega egoizma!
Zato v kabini prečrtaj SI in boš glasoval za zdravje naših družin, za enakopravnost moža in žene, za blagor otrok! Proti človeškemu egoizmu!
Politično prepričanje nima pri referendumu v nedeljo 12. maja nič opraviti. Gre za človečansko in ne za politično vprašanje, za vprašanje vesti, to je osebnega prepričanja in ne za strankarsko pripadnost.
Branimo trdnost in enotnost družine ter nerazvezljivost zakona tako, da bomo to nedeljo na ljudskem glasovanju o razporoki prečrtali »SI« S tem bomo pripomogli, da bo odpravljen Fortuna-Baslinijev zakon, ki je krivičen in škodljiv za družbo
Izjava odbornika Colonija o referendumu
9. Bpvmaiski mnk v Baronici
Slomškov dom v Bazovici uspešno nadaljuje s tradicijo prvomajskega praznika, začeto pred devetimi leti. Tudi za letošnji
1.	maj nam je pripravil prijeten popoldan s pestrim zabavnim in kulturnim sporedom, ki ga je spremljalo številno občinstvo, čeprav je istočasno bila v Bazovici še druga prvomajska prireditev. To pomeni, da si je ta prvomajski praznik pridobil stalne zveste obiskovalce, iti znajo ceniti požrtvovalne napore prirediteljev.
V	dopoldanskem času so se mladi športniki pomerili v raznih igrah in telesnih vajah, pozneje pa so razni glasbeni ansambli, pevski zbori in skupine ter humoristi poskrbeli za sikoro triurno veselo Popoldansko razpoloženje.
Nastopili so: ansambel Kondor, harmonikarski ansambel pod vodstvom Loredane Coceani, domači otrošiki zbor pod vodstvom g. Zivica, prvič se je občinstvu Predstavila pevska skupina bazoviških deklet; kot gosta sta letos nastopila na prazniku otroški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlaik ter svetoivanski mešani pevski zbor pod vodstvom Nade Žerjal.
Vmes so bile razne humoristične točke in zabavne šale, ki jih je skupno z ostalimi točkami programa živahno povezoval napovedovalec Aleksander Mužina. Le-ta je tudi podal uvodne misli o pomenu praznika dela za vse delovne ljudi in posebno Se za nas zamejske Slovence, ki prav v teh dneh preživljamo resne trenutike. Med gosti je pozdravil prisotne javne delavce, med temi deželnega svetovalca dr. Štoko, Pokrajinskega odbornika iz Trsta inž. Sosiča in odbornico Ferletičevo iz Gorice ter tržaškega občinskega odbornika dr. Dolharja.
Slednji se je tudi prijazno odzval povabilu, da je spregovoril zbranemu občinstvu o poslanstvu človekovega dela v današnjem življenjskem okolju ter o življenjskem pogumu, ki ga potrebujemo pH našem vsakdanjem delu za svoje družine in za širšo narodno skupnost.
Dejal je, da svoboda ni nekaj, kar si enkrat priborimo za vselej. To nam potrjujejo dogodki v Čilu, kjer letos niso mo-§li svobodno praznovati prvega maja, in v drugih delih sveta, kjer vladajo raznobarvne diktature. Z veseljem pa letos beležimo zrušenje diktature na Portugalskem, kjer so tako prvič po 46 letih praznovali prvi maj v svobodnem okolju. Ob teh dogodkih nam misli uhajajo na bazoviško gmajno, na prestano trpljenje naših bratov, ki so okusili grenak kruh, ki je imel okus po solzah in ricinusovem °lju, da mi lahko uživamo kruh v svobodni družbi, pa čeprav še vedno v ne povsem enakopravni narodni skupnosti.
Zadnje grožnje fašistov od Almiranteja Pa do podlega napada na slovensko šolo so nas sicer prizadele, toda niso nas preplašile, kajti naše žrtve v preteklosti in Posebno naša aktivnost v okviru samostojnega političnega nastopanja nas bodrijo, da lahko uspešno kljubujemo na-sim nasprotnikom.
In končno so zadnji dogodki pokazali, ^a novi italijanski rod ni več dovzeten za fašistične parole in stoji s slovensko mladino složno v obrambi demokratičnih pravic naše narodne skupnosti. To je nedvomno znak novih časov, nove demokratične
zrelosti.
Ob zadnjih dogodkih moramo od oblasti Zahtevati, da ne samo obsodijo narodnostno mržnjo in nasilna dejanja proti nam, temveč tudi, da izvajajo vse pravice narodne manjšine, ki izhajajo iz ustave in
mednarodnih obveznosti republike. Le tedaj, ko bodo pravice naše narodne skupnosti nekaj naravnega, tudi nestrpnost do nje ne bo našla več plodnih tal.
Prav zato, ker je treba svobodo stalno negovati, če jo hočemo ohraniti, je dolžnost nas vseh, da vsak po svojih močeh dela in sodeluje pri naporih za pravičnejše delovne in socialne razmere, za boljše človeške odnose med posamezniki in narodi. K odgovornemu političnemu delu je posebno poklicana mladina, če si hoče zagotoviti boljši jutrišnji dan.
Naj ob zaključku tega poročila izrazimo hvaležnost in priznanje bazoviškim prirediteljem tradicionalnega prvomajskega praznika, ki nam bodo čez leto dni prav gotovo pripravili deseto jubilejno slavje.
A.T.
Protestna izjava slov. staršev
Združenje staršev otrok osnovne šole »Oton Zupančič« in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu trdno prepričano ugotavlja, da so sinoči nekateri podleži s kriminalno naklepnostjo stregli po naši narodni skupnosti, po njenih najmlajših članih, ko so nastavili eksploziv na slovenski šoli. Kot roditelji teh otrok se zavedamo, kako podlega značaja je bilo to dejanje, zato poziva Združenje vse prijatelje, druga združenja staršev iz slovenskih šol ter vso slovensko javnost, da se enotno povežemo v odločno zahtevo po takojšnjem in temeljitem pregonu in izsleditvi zločincev, ki so storili ta podli atentat na slovensko šolo, kakor tudi njihovih idejnih navdihovavcev. Obenem naj pristojne oblasti prepovedo vsako delovanje tistih ekstremističnih in fašističnih krogov in strank, ki hujskajo k narodnostni mržnji in sovraštvu, kot so to že neštetokrat zahtevale naše predstavniške organizacije. - Trst, 29. aprile 1974
Na potu svetništva
V nedeljo 5. maja so v Trstu slovesno odprli škofijski proces, da bi bil razglašen za blaženega Egidij Bullesi, Iki je umrl v Pulju 15. aprila 1929, star 24 let. Njegovi telesni ostanki so bili do 4. maja 1973 na pokopališču v Pulju, a so jih sedaj prenesli na malo pokopališče na Barbani pri Gradežu.
Občni zbor SLG v Trstu
V petek 26. aprila je bil občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta. Po pozdravnem nagovoru predsednika dr.
Soglasna obsodba napada na slovensko šolo v Trstu
umni,              luninimi ...................................................................................................................
Izjava
Profesorski zbor nižje srednje šole »/. Cankar« pri Sv. Jakobu v Trstu, zbran na izredni seji 30. aprile z globokim ogorčenjem protestira proti najnovejšemu podlemu napadu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Zahteva, da pristojne oblasti zločince čimprej izsledijo in najstrožje kaznujejo. Oblast naj končno prepove vsakršno netenje narodnostne mržnje, ki lahko usodno vpliva na nadaljnji razvoj sožitja med tukajšnjim prebivalstvom obeh narodnosti.
Poslanica Slovenske skupnosti
Predsedstvo sveta in izvršni odbor Slovenske skupnosti sta se sestala 29. aprila 1974 na izredni skupni seji in sklenila nasloviti na predsednika vlade, na predsednika poslanske zbornice, na predsednika senata ter na politične tajnike vsedržavnih strank DC, PSI, PSDI, PRI in PCI naslednjo poslanico:
Slovenska skupnost se obrača v tem težkem trenutku, ki ga preživlja slovenska narodna skupnost v Italiji, posebej po bombnem atentatu na slovensko šolo v Trstu, na vas s prošnjo, da napravite, kar je v vaši pristojnosti za to, da bi stranke, ki so zastopane v parlamentu, čimprej začele postopek za razpust vseh fašističnih organizacij, zlasti seveda stranke MSI-DN, katere glavni tajnik Almirante je 18. aprila 1974 na svojem shodu v Trstu javno Žalil Slovence. Grožnje nas sicer ne strašijo, kajti znali se bomo pred njimi in pred nasiljem enako braniti kakor smo se znali v preteklosti.
V	pričakovanju razpustitve vseh fašističnih strank in organizacij, kar bi bilo edino v skladu z določili republiške ustave ter v duhu načel demokracije in svobode, za kar smo Slovenci žrtvovali premnogo življenj in prenesli premnogo trpljenja, vas vabimo, da storite v parlamentu primerne in učinkovite korake za takojšen odvzem fašistični stranki MSI-DN finansiranje, ki ste ji ga pred kratkim izglasovali v poslanski zbornici in v senatu.
Naravnost osupljivo je, da bo šel denar demokratičnih državljanov, zlasti pa slovenskih. davkoplačevalcev, v roke stranki, oz. ljudem, ki nam strežejo po življenju in ki hočejo uničiti našo slovensko narodno skupnost.
Pozivamo vas, da napravite vse, kar je v vaših močeh, in preprečite s svojimi učinkovitimi akcijami novo zlo slovenski manjšini v Italiji, ki si želi živeti v miru in prijateljstvu med tu živečima narodoma.
Protestna izjava ravnateljev vseh slovenskih šol na Tržaškem
Šolski nadzornik, didaktični ravnatelji slovenskih osnovnih šol in ravnatelji srednjih in višjih šol na Tržaškem, zbrani 29. aprila 1974 v šoli pri Sv. Ivanu, ki je bila pred dvema dnevoma ponovno tarča fašističnega bombnega atentata, ogorčeno obsojamo tako zločinsko početje v škodo
slovenske etnične skupnosti v Italiji.
Ugotavljamo, da je napad rta slovensko šolo obenem napad na celotni slovenski živelj, ki zasleduje mirno sožitje med obema narodoma.
Pozivamo odgovorne oblasti, da takoj podvzamejo vse potrebne ukrepe, da se enkrat za vselej napravi konec takim neodgovornim zločinskim dejanjem, kajti krivci in njihovi pobudniki so oblastem dobro znani.
Resolucijo smo poslali predsedniku vlade, notranjemu in prosvetnemu ministru, predsedniku dežele in deželnega sveta, tržaškemu prefektu, predsedniku tržaške pokrajine, tržaškemu županu, šolskemu in deželnemu skrbniku, jugoslovansko-itali-janski mešani komisiji, slovenskemu in italijanskemu krajevnemu časopisju ter generalnemu prokuratorju.
Protest slovenskih šolnikov
Avtonomni sindikat slovenske šole je na svoji izredni seji 29. aprila ob gnusnem atentatu na stavbo slovenske šole pri Sv. Ivanu sprejel naslednjo protestno izjavo:
Avtonomni sindikat slovenske šole ogorčeno protestira ob ponovnem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in poziva vse odgovorne oblasti, da takoj zatro taka nizkotna dejanja in kaznujejo navdihovalce in izvrševavce takih zločinskih podvigov, ki kalijo mir in sožitje med tu živečima narodoma. Obenem poziva oblasti, naj poskrbijo za osebno varnost naše mladine in vsega osebja slovenskih šol.
Osebje učiteljišča »A. M. Slomšek« obsoja fašistični zločin
Osebje državnega učiteljišča s' slovenskim učnim jezikom »A. B. Slomšek« v Trstu ob obžalovanja vrednem dogodku, ko je bil izvršen atentat na šolo v ulici Caravaggio obsoja podlo dejanje, da so se atentatorji lotili slovenske šolske •ustanove in povzročili veliko materialno škodo; ugotavlja, da je bilo zločinsko dejanje namenjeno kaljenju mirnega sožitja in bi lahko povzročilo tudi človeške žrtve; zahteva od odgovornih oblasti, da odkrijejo zločince, njih mandatorje, izvrševavce in hujskače ter da jih kaznujejo za njihova mračna dejanja in da uspešno poskrbijo za varnost mladine in njega šolskega osebja.
Združenje slovenskih medicincev v Trstu obsoja atentat
Ob podlih fašističnih grožnjah in napadih na Slovence opozarjamo slovenski me-dicinci v Trstu na odgovornost, ki jo varnostnim in političnim oblastem nalagajo določila republiške ustave tako glede zaščite narodnostnih manjšin kakor glede temeljitih protifašističnih obveznosti.
S svoje strani naglašamo, da bomo znali v vsakem primeru izpričati zvestobo demokratični enotnosti med Slovenci in Italijani in izročilu skupnega protifašističnega odpora.
Ogorčenje slovenskih skavtov in skavtinj
Vodstvi Slovenskih tržaških skavtinj in Slovenskih tržaških skavtov izražata svoje ogorčenje nad podlim atmtatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Ko od oblasti pričakujemo kaznovanje krivcev in ukrepe, ki naj preprečijo vsako podobno dejanje, se obvezujemo, da bosta naši organizaciji nadaljevali z vzgojnim delom, ki teži k bratstvu in iskrenemu sožitju.
Teofila Simčiča je imel tajniško poročilo dr. Franc Mljač, ki se je v podrobni analizi zamejskega političnega življenja dotaknil predvsem zaščitnega zakona, levosredinske politike do slovenske narodne skupnosti, odnosov z drugimi političnimi formacijami in z matičnim narodom ter organizacijske dejavnosti Slovenskega ljudskega gibanja.
V diskusijo, ki je sledila, so posegli mnogi navzoči. Po izvolitvi novih vodstvenih organov so prisotni sprejeli dve resoluciji, ki zadevata zadnje fašistične grožnje slovenskim manjšinskim predstavnikom in vprašanja slovenskih radijskih in televizijskih oddaj ter slovenskega tiska. O občnem zboru bomo še obširneje poročali.
Zadnja letošnja premiera SSG
V petek 3. maja je bila v Kulturnem domu v Trstu zadnja premiera letošnje sezone Stalnega slovenskega gledališča. SS gledališče je za to priložnost izbralo dramo »Strahovi«, ki je najbolj znano delo velikega norveškega dramatika Henrika Ibsena. Izbira je bila vsekakor posrečena. Drama spada v vrh gledališkega ustvarjanja in je zato vedno aktualna.
Tržaško uprizoritev je režiral Ljubljančan Andrej Hieng, iki je sledil avtorjevemu duhu. V glavnih vlogah sta nastopila Leli in Rado Nakrst,
V	Zagradcu pri Zgoniku je žena Anica povila brhkega sina našemu članu Pepiju Miliču, veščemu vinogradniku. Veselemu dogodku se pridružujemo z najlepšimi čestitkami.
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje Trst
Mošeja v Rimu
Oblasti so določile za postavitev mohamedanske mošeje v Rimu prostor na severovzhodnem delu mesta. Sv. sedež ni imel pri tem nobenih pomislekov, saj bo tudi ta stavba na svojski način govorila o Bogu in veri vanj, rimski katoličani pa se bodo ob vernosti mohamedancev in vršenju njih verskih pobožnosti lahko v marsičem zgledovali.
Rilski samostan v osrčju Rilskega gorovja, 1147 m nad morjem
W|||||1|1||	|||||mlm|||||||imlllllll,lllmii|llll|llll|l|imillllmillilliliiil,liiilmliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii"iiiiiiii!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiih
JOžE JURAK
EKUMENSKO POTOVANJE «BOLGARIJO
PROTI RILSKEMU SAMOSTANU
^a naslednji dan je bil na programu obisk slavnoznanega rilskega samostana, čredno smo šli na pot, smo imeli sveto mašo v kapucinski cerkvi, eni redkih cer-'JVa z latinskim obredom.
V	Bolgariji sla namreč dve katoliški Cerkvi: rimskokatoliškega in vzhodnega °breda. Sedež rimskokatoliške škofije je v Plovdivu. Ta škofija je v preteklem sto-|etj'u zlasti po zaslugi kapucinskega reda lmela med Bolgari velike uspehe. V Sofiji S° imeli kapucini močno versko središče * Pripadajočimi šolami. Zavezniški napad eta 1944 jim je to središče materialno uni-c'l> komunistična vlada pa jih je potem 0r°Pala vseh stavb in jim pustila le
Cerkev.
V tej cerkvi smo imeli sv. mašo. Vse v njej je kot v latinskih cerkvah: kipi, podobe svetnikov in notranja oprema. Mi smo se v cerkvi počutili kot doma; ni pa s tem rečeno, da je latinski obred najbolj primeren, da pridobi pravoslavne Bolgare za zedinjenje z Rimom.
Naša pot proti Rilskemu samostanu je sovpadala s cesto, ki vodi iz Sofije na jug proti bolgarsko-grški meji; do obmejnega mesta Kulate je 190 km, nato pa še 118 km do Soluna.
Kmalu se je cesta zarila v Vladajsko sotesko, ki loči pogorje Vitošo (2290 m) od Ljulina (1256 m). Vzpeli smo se do 860 m višine, nato pa se je prikazala gričevnata pokrajina, kjer zlasti gojijo tobak. Povsod ga je videti, kako ga sušijo pred hišami.
Prvo večje mesto je bilo nekdanja Dup-nica, ki se sedaj imenuje Stanke Dimitrov Mož je bil zaslužen za partijo, velik revolucionar in se je leta 1944 z letalom smrtno ponesrečil.
V socialističnih državah silno radi stara imena krajev nadomeščajo z novimi, ki so povezana z raznimi heroji, resničnimi in manj resničnimi. V Sovjetski zvezi so me-
sto Caricin že dvakrat prekrstili: najprej je bil Stalingrad, sedaj je Volgograd. V Jugoslaviji je v prvih povojnih letih mesto Kraljevo v Srbiji postalo Rankoviče-vo; sedaj je spet Kraljevo in pristanišče Ploče je bilo nekdaj Kardeljevo, pa se ime ni uveljavilo.
Ta nekdanja Dupnica ali sedaj Stanke Dimitrov je bila že v rimskih časih pomembno trgovsko naselje; v turških časih so se tu ustavljale karavane, ki so tovorile železno rudo iz okolice Samdkova proti Egejskemu morju; sedaj pa je važno središče za tobačno industrijo in živinorejo.
Pri kraju Kočerinovo, 91 km od Sofije, smo zapustili glavno cesto, ki skupaj z reko Strumo in železnico hiti naprej proti jugu in zavili ob rečici Rila na levo v osrčje Rilskega pogorja.
To pogorje se ponaša z najvišjo goro na Balkanskem polotoku. Je to Mussala, ki se dviga 2925 m nad morjem in prekaša naš Triglav za 62 metrov.
Ob sotočju Rilske reke z Drušljavico, z gorami Maljovico (2729), Popova Sipka (2704) in Elenin verh (2264) v ozadju je zrastel mogočni rilski samostan, versko in
kulturno središče bolgarskega naroda.
Po vzoru Sovjetske zveze so komunistične oblasti v Sofiji samostan spremenile v muzej, toda kmalu so uvidele, da bo samostan izgubil na vsej svoji vrednosti, če ga ne vrnejo v upravo tistim, ki so bili ves čas njegova duša: menihom sv. Ivana Rilskega. Tako so se menihi smeli leta 1968 vrniti v samostan in mu dati pravo vsebino.
SV. IVAN RILSKI
Nekako pet kilometrov severovzhodno od mesta, kjer sloji danes samostan, se je konec 9. stoletja naselil v osrčju rilskih gora menih-samotar Ivan. Živel je v skalnati votlini ter se predajal molitvi in premišljevanju. Kmalu so se mu pridružili posnemovalci in ko je leta 946 umrl, je nastala okrog njegovega groba meniška naselbina s samostanskimi celicami.
Toda Ivan niti po smrti ni imel miru. Njegove ostanke so leta 970 prenesli v Sre-dec (današnjo Sofijo). Ko so Madžari za nekaj časa zasedli Sredec, so svetnikove kosti vzeli v Ostrogon na Madžarskem, kjer je sedež ogrskega primasa. Pod bol-
garskim carjem Assenom I. (1187-1196) so Ivanove relikvije prišle v tedanjo prestolnico bolgarske države Trnovo. Šele leta 1469 se je Ivan Rilski vrnil v kraj svojega služenja Bogu in kraj svoje smrti. Od tedaj čaka vstajenja in telesnega poveličanja v rilskem samostanu.
IZ ZGODOVINE SAMOSTANA
Rilski samostan zaznamuje tri obdobja: od srede 10. stoletja do 1335 so menihi živeli posamično v svojih celicah. Samostan v obliki stavbe je bil zgrajen šele pod knezom Hreljom, iki je od leta 1331 do 1343 vladal nad dolino Strume, skrbno pazeč, da je ohranil politično ravnotežje med srbskim carjem Dušanom Silnim in bizantinskim cesarjem.
Ta knez Hreljo je postavil leta 1335 mogočen četverokoten stolp, ki se je ohranil do danes in majhno samostansko cerkev.
V	stolpu je potem Hreljo sam končal nasilne smrti. Okrog cerkve so nato nastala razna poslopja. Od teh poslopij kakor od cerkve ni ostalo nič, ker je silen požar leta 1833 vse uničil.
(Drugič naprej)
f /\
r/7) € r r
r J-
Svetoletno romanje na Sv. goro
Kot je bilo že sporočeno, bo na praznik vnebohoda 23. maja popoldne romanje slovenskih vernikov iz vse Goriške na Sveto goro, kjer bo skupna sv. maša ob 16. uri. Ker je to svetoletno romanje in zato v duhu pokore, se toplo priporoča vsem, ki zmorejo, da gredo peš vsaj od Prevala naprej, če že ne iz Solkana ali celo od doma. Drugi pa, ki tega ne zmorejo, naj gredo do žičnice z osebnimi avtomobili ali s krožnim avtobusom, ki vozi iz Šempetra do žičnice in ima svojo postajo tudi onstran bloka pri Rdeči hiši.
Pridite v kar največjem številu!
SDZ v Gorici in sedanji politični položaj
Vodstvo Slovenske demokratske zveze je na svojih zadnjih sejah večkrat obravnavalo, trenutni politični položaj s posebnim ozirom na stanje slovenske manjšine v Italiji. Kot smo že poročali, je SDZ stalno zasledovala zadnje težke dogodke in storila vse potrebne korake pri pristojnih državnih oblasteh za zagotovitev varnosti in obrambe našega življa pred nastajajočimi pojavi fašističnega nasilja. Skupno s Slovensko skupnostjo iz Trsta je izdala lepak, ki opozarja na nevarnost nasilnih dejanj in zahteva ukinitev fašistične stranke. Obenem se zavzema za odvzem finansiranja stranki MSI, ki je neposredno odgovorna za novo protislovensko dejavnost in opozarja na čudno in nelogično zadržanje vsedržavnih strank, ki so s svojim glasovanjem v parlamentu omogočile finansiranje tudi neofašistični stranki. Zlasti ne razume zadržanja onih strank, ki so v besedah odločno antifašistične — kot PCI in PSI —, ki pa so po svojih predstavnikih v obeh zbornicah zagotovile javno finansiranje misovcem!
Sedanji politični položaj v državi je najbolj razvnel referendum o odpravi zakona Fortuna-Baslini, ki uvaja razporoko. SDZ ugotavlja, da je celotno vprašanje zadobi-lo izrazito politično obeležje in da to v marsičem izkrivlja specifičnost samega problema, o katerem se bodo morali izreči volivci v Italiji z ljudskim glasovanjem
12.	maja. Vsekakor pa je SDZ mnenja, naj se slovenski volivci pri tem opredelijo po svoji vesti, saj gre za vprašanje, ki zadeva svobodno odločitev vsakega posameznika.
Resolucija občinskega sveta v Števerjanu
Števerjanski občinski svet, zbran na izredni seji dne 2. maja, se pridružuje splošni obsodbi bombnega atentata na slovensko šolo v Trstu, izvršenega le dobrih osem dni po nesramnem Almirantejevem govoru, polnem sovraštva do Slovencev, in poudarja v imenu vsega domačega prebivalstva, da je tako početje nedopustno v demokratični državi, ki priznava vsem državljanom enake pravice ne glede na narodno pripadnost, versko in politično prepričanje, in je zlasti v tem trenutku skrajno škodljivo za mirno sožitje in sodelovanje med tu živečima narodoma.
Atentat so obsodili tudi vidni italijanski predstavniki in sama vlada, a to ni še dovolj. Zato zahtevamo, da bodo temu čim-prej sledili konkretni koraki, kajti le tako se bixlo preprečila druga podobna dejanja. Treba je tudi, da se izsledijo in kaznujejo tisti, ki so zločinski načrt izvedli ter tisti, ki so zanj dali pobudo.
Slovenci smo preveč pretrpeli v dobi fašistične diktature, da bi mogli ravnodušno gledati na oživljanje takih terorističnih metod, ki so v' kričečem nasprotju z določili republiške ustave. Živeti hočemo še dalje v miru in svobodno, to pa nam mora zagotoviti državna oblast z odločnim nastopom proti vsem tistim silam, katerih edini namen je uničenje demokratičnega reda v Italiji.
Andrej Košič razstavlja v Katoliškem domu
SKAD je v kratkem času oskrbel že drugo razstavo domačih umetnikov. Pred dobrim mesecem je v prostorih Katoliškega doma razstavljal slikar Volarič, v soboto 4. maja je pa v istih prostorih našla mesto razstava goriškega slikarja Andreja Košiča. Ob odprtju se je zbralo dokajšnje število mladine in tudi starejših ljubiteljev umetnosti. Razstavo je odprla predsednica SKAD-a Marilka Koršič Čotarjeva, Dejala je:
»Andrej Košič je zelo plodovit sliikar, saj je v letošnji sezoni že pri svoji četrti razstavi. Trenutno razstavlja še v glavnem
mestu Malte La Valletta in v Rimu. Pred kratkim je imel zelo uspelo razstavo v Vidmu, prej pa že po raznih mestih Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije. Povsod, koder razstavlja, nosi košček slovenske zemlje in domačih motivov. Kot pravi prof. Rener, je Košič neprestano zazrt v domačo pokrajino kot človek, Iki čuti, da bi mu bilo življenje nemogoče, ko bi bil iztrgan iz nje. Iz tega občutja nastajajo samotni izseki, v katerih je protagonist sedaj skrivenčeno drevo sedaj kraška griža, redkokdaj domačija. Izreze pogojuje svetloba, povečini prijazna, taka pač, da nam omogoča občutek prijaznega zatišja. Zadnje čase se pa pojavlja tudi hladnejša svetloba, ki to zatišje vedno bolj ogroža. Nocoj, je zaključila predsednica SKAD-a, se nam Košič predstavlja z najnovejšimi deli in sicer z olji.«
* * *
Vsaka slikarska razstava je pomemben kulturni dogodek, razstava domačega u-metnika toliko bolj. Zato je prav, da si razstavo ogleda čim večje število ljubiteljev slikarske umetnosti. Odprta je vsak četrtek in soboto od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Razstava bo odprta do 23. maja.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Srebrna maša v Rimu
V	nedeljo 28. aprila so se rimski Slovenci zbrali v samostanski cerkvi v ulici Botteghe Oscure, kjer se običajno zbirajo vsako zadnjo nedeljo v mesecu. A takrat so bili še bolj številni in njihovo razpoloženje še bolj praznično, saj je njihov rojak in odlični duhovnik msgr. Maksimilijan Jezernik obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja.
Msgr. Jezernik, rojen v Ponikvah pri Mariboru je bil posvečen za duhovnika 17. aprila 1949 v Rimu, kjer je študiral in dosegel kar tri doktorate. Zdaj ima važne službe: je rektor papeškega filozofskega zavoda Propaganda Fide in obenem prorektor zavoda »Slovenik« v Rimu. Papež ga je leta 1969 imenoval za častnega prelata. Msgr. Jezernik ima največ zaslug za ustanovitev slovenskega zavoda v Rimu, za kar mu moramo biti hvaležni vsi Slovenci.
Zato so mu naši rojaki v Rimu za duhovniški jubilej priredili lepo slavnost. Najprej je v cerkvi zadonela priložnostna pesem »Srebrnomašnik bod’ pozdravljen«. S slavljencem je pristopilo k oltarju in sodarovalo še sedem slovenskih duhovnikov, med njimi znani univerzitetni profesorji dr. Janez Vodopivec, dr. Franc Šegula in dr. Janez Belej ter g. Oskar Simčič iz Gorice. Slavnostni govor je imel dr. Belej. Skupno petje je še bolj poudarilo povezanost in navdušenje vseh prisotnih.
Po sv. maši so ti slavljencu izrazili voščila in poklonili lepa darila. Nato je sledila v lični dvorani kulturna prireditev s predstavo iVlolierove komedije »Zdravnik po sili«. Nastopila je dramska družina PD štandrež. Ob koncu se je slavljenec vsem zahvalil z izbranimi besedami.
Poročilo o uspešnem gostovanju dramske družine PD Štandrež bomo objavili prihodnjič.
Skupno romanje v Oropo
Romanje bo od ponedeljka 8. julija do četrtka 11. julija. Potovali bomo z udobnimi avtobusi. Spotoma bomo obiskali rojstni kraj papeža Janeza XXIII.
Oropa je ena najstarejših Marijinih božjih poti v Italiji. Poskrbljeno je za udobno bivanje romarjev. V torek bomo ves dan v Oropi: zjutraj bo skupna sv. maša, zvečer pa procesija z lučkami.
V sredo 10. julija obiščemo Dolino Aosta. Avtobusi nas bodo peljali do Cervi-nie, od koder je čudovit pogled na velik del alpskega sveta. Kdor bo želel, se bo lahko z vzpenjačo dvignil do 3.000 m visoko. Zvečer se vrnemo v Oropo.
V četrtek zjutraj se poslovimo od Orope in popoldne na Monte Berico zaključimo naše romanje.
Skupni stroški znašajo 50.000 lir. Ob vpisu se da na račun 20.000 lir.
Na Tržaškem vpisujejo vsi slovenski duhovniki, na Goriškem pa uprava Katoliškega glasa. Pohitite z vpisom. Cas za vpisovanje gre h koncu.
Šolski izlet goriških višjih srednjih šol
Vsako leto se ob koncu aprila dijaki klasične gimnazije-liceja ter učiteljišča navadno podajo na daljši šolski izlet. Več let so prirediil skupen izlet, združen z obiskom kulturnih ter umetniških spomenikov po Italiji. Zadnji dve leti so šli dijaki obeh šol na ločene izlete, letos pa so spet skupno potovali.
Dijaki liceja »Primož Trubar« ter učiteljišča »Simon Gregorčič« so šli v spremstvu svojih profesorjev na izlet po Emiliji in Romagni. Ogledali so si več zanimivih in pomembnih mest z zgodovinsko in umetniško preteklostjo. Na vrsti so bila mesta Rimini (kjer so tudi stanovali), Ra-venna, Urbino, Pesaro ter republika San Marino. Povsod so si ogledali najlepše spomenike in v njih ohranjeno muzejsko ter umetniško bogastvo. V tem smislu velja zlasti omeniti izredno blesteče primere bizantinske umetnosti v Ravenni, ki s svojimi bazilikami (San Vitale, San Apol-linare Nuovo, San Apollinare in Classe) in edinstveni mozaiki še danes priča o nekdanji slavi. Polno renesačne umetnosti nudi urbinska vojvodska palača z bogato zbirko slik, kar daje prav poseben pečat Raffaelovemu mestu. Turistično zgodovinsko zanimivost pa predstavlja mala republika na gori Titan. Škoda le, da je slabo vreme onemogočilo večji razgledni užitek. Umetniška razlaga prof. Milka Renerja je nedvomno veliko pripomogla k res uspelemu izletu, ki je kljub vremenskim nepri-likam v vseh zapustil naj lepši vtis.
★
Goriška Mohorjeva družba bo imela svoj redni občni zbor v sredo 15. maja ob 14.30 v mali dvorani Katoiiškega doma z običajnim dnevnim redom.
š
i „Katoliški glas** v vsako slovensko družino I
Poročilo o skupni seji SLG iz Gorice in Trsta
Odbora Slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta in Gorice sta se sestala v torek 7. maja ter razpravljala o skupnih organizacijskih in političnih problemih. Podrobno sta razpravljala o bodočem skupnem delu, ki se mora razviti v korist celotne slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.
S tem v zvezi sta tudi razpravljala o bližnjem referendumu. Ugotovila sta, da so vsedržavne politične stranke pozabile na pravico Slovencev, da glasujejo po slovensko, da morajo biti namreč tudi glasovnice dvojezične. Ta zahteva po dvojezičnih glasovnicah temelji na že doseženih pravicah drugih narodnih manjšin v Italiji. Zato predstavniki obeh odborov pozivajo vse Slovence, naj se pridružijo zahtevi SLG, da se to glasovanje vrši ob spoštovanju neodpovedljivih pravic slovenske narodne skupnosti s slovenskim DA ali NE.
OBVESTILA
Važno obvestilo deželnega sindikata slovenske šole
Prosvetno ministrstvo je z okrožnico št. 848 z dne 27. 5.1974 izdalo navodila za imenovanje komisije, ki se bo ukvarjala z vprašanji slovenske šole. Komisijo določa 9. člen zakona z dne 22. 12.1974, štev. 932 (zakon Belci-škerk).
V komisiji bodo tržaški in goriški šolski skrbnik, zastopniki didaktičnih ravnateljev, šolskih nadzornikov, ravnateljev srednjih in višjih srednjih šol, učiteljev ter profesorjev srednjih in višjih šol.
Volitve omenjenih zastopnikov bodo 28. maja. Podrobna razprava o volitvah bo na sindikalnem sestanku v torek 13. maja ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani in na sestankih v šolskih prostorih.
Praznik špargljev v štandrežu, ki je bil
napovedan za 4. in 5. maj, je bil zaradi nestalnega vremena prenesen na 25. in 26. maj ter na 1. in 2. junij.
Slovenska glasbena šola v Trstu vabi na zaključni glasbeni večer v četrtek 23. maja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Nastopili bodo gojenci, solisti in ansambli. Gosta večera Kondor iz Bazovice in Taims z Opčin.
V Kulturnem domu v Trstu bo SS gledališče uprizorilo dramo Henrika Ibsena »Strahovi« po sledečem redu: v petek 10. maja ob 20. uri (abonma red G), v nedeljo 12. maja ob 16. uri (abonma red F).
»Dekle z biseri«. Na upravi našega lista je moč kupiti knjigo »Dekle z biseri«; povest je izhajala kot podlistek v Družini. Sedaj je izšla v knjižni obliki. Cena 1100 lir.
RADIO
TRST A
Delovanje Olympije v letu 1974
Uradni naslov goriške 01ympije je Športno združenje 01ympija. To pomeni, da ne goji samo ene športne panoge, ampak da se udejstvuje na različnih športnih področjih.
Smučanje. 2e tretje leto je 01ympia včlanjena v Državno zvezo zimskih športov (FISI). Od januarja pa do aprila letos so se njeni člani udeležili raznih smučarskih takem in so dosegli zadovoljive uspehe. Tu velja omeniti predvsem Roberta Berto-linija, ki si bo na podlagi doseženih rezultatov pridobil uvrstitev v višjo kategorijo; odlikuje se predvsem v smuku in veleslalomu, poskusil pa je tudi smučarski tek. Marko Kranner letos ni dosti tekmoval zaradi obveznosti v drugih športnih disciplinah (igra odbojko v moštvu »Serie D«), in pa zaradi smole, M se ga je držala (večkrat se je poškodoval med igranjem odbojke).
Najmlajši smučarji so se udeležili Zimskih mladinskih iger, ki jih vsako leto organizira CONI; tekmovali so v občinski in pok raj inski fazi in celo v državni. Gianna Battisti iz Doberdoba je namreč zasedla drugo mesto v smučarskem teku na pokrajinski ravni in si je tako priborila pravico nastopiti na državnem tekmovanju v Roc-caraso.
Lep uspeh pa so smučarji Olympije dosegli na prvenstvu goriške pokrajine v Forni di Sopra. V skupni oceni so zasedli tretje mesto med osmimi moštvi; Robert Bertolini je prišel drugi v smučarskem teku in drugi v veleslalomu.
Treba je poudariti, da skuša 01ympia gojiti predvsem smučarski tek, ker je bolj zdrav, zahteva manj stroškov in nudi večjo možnost za dosego kakega uspeha.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: upokojeni duhovnik, Gorica, 100.000 lir.
V	spomin nepozabne sestre ob šesti obletnici njene smrti daruje N. N. po 5.000 lir za Alojzijevišče, za slovensko duhovni-jo, za Zavod sv. Družine, za slovenske misijonarje, za Tretji red, za Marijino družbo in za glasilo Marijine družbe »Vijolica«.
Ob šesti obletnici moževe smrti daruje žena Marija Pavlin vd. Briško po 2.000 lir za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za Katoliški dom in 1.000 lir za cerkev sv. Ivana.
N. N., Sovodnje, daruje po 3.000 lir za Katoliški glas in Zavod sv. Družine .
Za novi oder v Rupi: dve neimenovani osebi 25.000 lir.
Za svetokriško cerkev: namesto cvetja na grob Angele Tence sestra Slavica Košuta 5.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: namesto cvetja na grob pok. Katarine 2u-ljan: družina Mario Pregare, Domjo, 2.000, družina Žuljan, Ricmanje 61, 5.000, družine Hrvatič, Košuta, Gombač 3.000; Bernarda Kuret, Ricmanje, 2.000 lir.
Za Marijanišče: v spomin na pokojno sestro Angelo daruje brat Karel Podobnik 10.000; ob 50-letnici očetove smrti darujeta hvaležni hčeri 10.000; Ladislav Košuta 5.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: družina dr. Zlobec 30.000; Vera Turk 10.000; ista namesto cvetja na grob pok. Katarine žuljan 5.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu so v marcu in aprilu darovali: N. N. 100.000, Zupin Marija 50.000, N. N. 10.000, pok. Frančiška Turk 26.000, dar skavtov in skavtinj od pirreditve 38.000, čičigoj Anton ob smrti sestre Rozalije 100.000, Zupin Marija v spomin na pok. R. Cičigoj 10.000; D. K. 10.000; N. N. 1.000, Hvala Milka 10.000, M. M. 2.500, N. N. 1.000, pevski zbor pri Novem sv. Antonu v spomin na pok. Rozalijo Cičigoj 13.000, N. N. 5.000, N. N. 100.000, F. Delost 5.000, P, A. 10.000, Lazar Roza 10.000, P. L. K. 50.000, v spomin na pokojno sestro dve neimenovani in B. H. 62.000, nabirka v družbi 162.700 lir.
Za Makedonijo: N. N., Rupa, 5.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. 3.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 12. do 18. maja 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »Potovanje v Liliput«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. j
12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Lažnivec, četrto dejanje«. Vesela igra. 16.30 Revija glasbil. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Pesmi za vse.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Pesmi brez besed.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra na pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 18.55 Glasbeni utrinki. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 20.35 Rimski-Korsakov: »Legenda o nevidnem mestu Kitežu«, opera. 21.45 Glasba v noč.
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠTEV. 4
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.20 Za vašo knjižno polico. 22.00 Filmska glasba.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 »Sveta gora«. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Pribežni-ki«. Drama. 21.25 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 »Anton Ciž-man«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Vila ob jezeru«. Dramatiziran roman.
21.30 Vaše popevke. 22.30 Sprostitev ob glasbi.
Zahvala sindikata slovenske šole
Splošna stavka, ki jo je oklical sindikat, je uspela. K temu uspehu so prav gotovo pripomogle tudi državne sindikalne konfederacije, razne antifašistične organizacije in še posebej tudi dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol ter njihove mladinske organizacije. Vsem se sindikat prisrčno zahvaljuje za izkazano solidarnost v mogočni protestni manifestaciji. Zlasti zaslužijo priznanje sindikata kovinarjev in pristaniščnikov, razni politični predstavniki, slovenski župani in starši dijakov.
VODSTVO ZAVODA SV. DRUŽINE
V	GORICI
sklicuje za ponedeljek 13. maja ob 20.30
SREČANJE
prijateljev tega zavoda, na katerem naj bi bilo govora o bližnji svečani otvoritvi zavoda. Vodstvo želi, da bi se odzvalo čim več prijateljev tako iz mesta kot dežele, kajti treba se je pogovoriti o mnogih perečih zadevah. To naznanilo o srečanju velja tudi kot osebno vabilo.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 12. do 18. maja 1974 Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 11.20 Otroška matineja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 17.05 »Metulji«, film. 21.30 Dokumentarna oddaja. 22.35 Športni pregled.
Ponedeljek: 17.45 Koko, Moko... 18.25 Na daljnem severu.
Torek: 17.50 Peli so jih mati moja. 18.25 Pevski zbor iz Žirov. 21.10 W. S. Reymont: »Kmetje«, nadaljevanka.
Sreda: 15.40 Nogomet Jugoslavija: Anglija. 17.40 Beli kamen. 18.30 Gregor Maček. 19.55 Nogomet Milan : Magdeburg.
Četrtek: 17.10 Junak moje mladosti. 18.10 Otroci in mi. 19.15 Po sledeh napredka.
21.05 Četrtkovi razgledi.
Petek: 18.15 Fantje treh dolin. 18.50 Atletika. 19.15 Pet minut za boljši jezik. 21.25 »Plesala je eno samo poletje«, film.
Sobota: 16.45 Rokomet. 18.15 Kje izvira Nit. 21.00 Mladinski festival iz Subotice.
22.05 Cannon, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, K temu dodati 12 °/b davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo