G fîraphari wwigraphatit ® ® © Razvojni načrt za Dolino Glinščice Berlusconi zanika, da bi imel kaj opraviti z vohunjenjem tajnih služb SISMI proti sodnikom in drugim /5 Primorski SOBOTA, 7. JULIJA 2007_ št. 159 (18.942) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Senca nad italijansko demokracijo Martin Brecelj Vojaške tajne službe SISMI so od leta 2001 do leta 2006 sistematično zbirale podatke o javnih tožilcih in sodnikih iz dvanajstih evropskih držav, še posebej iz Italije, pa tudi vohunile proti časnikarjem, visokim javnim funkcionarjem in politikom. Silvio Berlusconi, ki je v tistih časih načeloval vladi, je včeraj najodločneje zanikal, da bi bil seznanjen z nakazano dejavnostjo, kaj šele da bi jo bil sam naročil. A kak dvom upravičeno ostaja. Najprej ne gre spregledati, kot je v teh dneh poudaril Višji sodni svet, da so informacije zbirali najvišji voditelji tajnih služb, in ne pripadniki kake podivjane franže. Si je mogoče predstavljati, da bi se tega lotili na lastno pest in da ne bi niti obvestili svojih nadrejenih? Poleg tega, kot je ugotovil pravosodni minister Clemente Mastella, so bili tarča vohunjenja sodni preiskovalci, časnikarji in drugi ljudje »točno določene usmeritve«. Denimo španski sodnik Baltasar Garzon, kije svoj čas preiskoval okrog televizijske mreže Telecinco... Mogoče bo res najbolje, da celotno zadevo dodobra razjasni parlamentarna preiskovalna komisija, kot predlaga sam Mastella. Že zdaj pa smemo ugotoviti, da smo priča novi aferi, ki meče težko senco na italijansko demokracijo, saj je nakazana dejavnost načenjala neodvisnost sodstva, svobodo izražanja in druge temeljne svoboščine. Vse to v času, ko celoten italijanski politični sloj kaže zaskrbljujoče samopašne težnje. Še sreča, da smemo računati na evropsko varnostno mre- BRUSELJ - Včeraj srečanje Boris Tadic - Jose Manuel Barroso UE podpira Srbijo, a noče vetov o Kosovu Barroso apeliral na pomoč pri rešitvi vprašanja GORICA - Namesto praznovanj projekcije, izdaje in objave Kinoateljejevih 30 let Junija 1977je Darko Bratina okrog sebe zbral skupino mladih in jih navdušil za film GORICA - Začelo se je pred tremi desetletji, danes je eden razpoznavnih znakov Gorice: Kinoatelje praznuje svoj trideseti rojstni dan, vendar pa ob tej priložnosti ne razmišlja o praznovanjih, temveč o vrsti pobud. Kot je včeraj povedal predsednik Kinoatelje-ja Aleš Doktorič so pripravili niz po- letnih dogodkov, nove izdaje in knjižne objave. Prvi dogodek se bo zgodil v torek zvečer na goriškem gradu. Na 16. strani BRUSELJ - V evropski prestolnici sta se včeraj sestala Srbski predsednik Boris Tadic in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Slednji je po konci srečanja dejal, da si želi čimprejšnjo pridružitev Srbije Evropi, saj je to strateški cilj Unije. Obenem je opozoril, da lahko nedorečeno vprašanje Kosova v strateških odnosih Srbije in Evrope povzroči veliko problemov. Barroso je Srbe pozval k sodelovanju s Haaškim sodiščem in k pomoči pri reševanju kosovskega vprašanja. Za to je po Barrosovi oceni potrebna multilateralna rešitev, status quo pa za nikogar ni sprejemljiv. Predsednik Evropske komisije je dejal, da je končni cilj vključitev vseh balkanskih držav v EU. Na 13. strani Koroška: Sturm in Sadovnik se ne strinjata z akcijo NSKS Na 3. strani Nabrežina: opozicija zahteva informacije o načrtu nove hitre železnice Na 6. strani Na tržaškem županstvu podpisali sporazum za skupen boj proti nesrečam pri delu in delu na črno Na 8. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it TEL-FAX 040/214485 2 Sobota, 7. julija 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN V politiki vsaj nekaj prepotrebnih novih obrazov Boštjan Lajovic Slovenska politika dobiva vsaj nekaj prepotrebnih novih obrazov. V prvi vrsti velja to za Katarino Kresal, minuli teden prepričljivo izvoljeno novo predsednico liberalne demokracije. Gre za prvo predsednico kakšne parlamentarne stranke v Sloveniji, kar Kresalovi že samo po sebi zagotavlja poseben status. Posebnih okoliščin v zvezi z njo je še precej, a o tem več kasneje. Nova obraza in precejšnji presenečenji hkrati sta tudi Mitja Gaspari in Danilo Türk, ki sta vstopila v predsedniško tekmo z Lojzetom Peterletom. Gasparije dal soglasje za kandidaturo liberalnim, Türk pa socialnim demokratom. Oba sta doslej v politiki delovala predvsem kot strokovnjaka, zlasti še Türk, ki je bil kot po moč nik ge -neralnega sekretarja OZN dolgo časa Slovenec na najpomembnejšem položaju v mednarodni politiki. Tudi Gaspari je kot guverner Banke Slovenije uspel vzdrževati potrebno distanco do liberalnih demokratov, kljub te mu pa je ne spor no so dil v njen in te res ni krog. Gle de te ga je bil Türk dos ti bolj ne do lo čen, ved no se je pogovarjal z vsemi, bilje celo v igri za kandidata desnice na ljubljanskih županskih volitvah. Vsekakor je njegova kandidatura na listi Pahorjeve-ga SD presenečenje, ki dokazuje, da se razmerja moči v slovenski politiki zares spreminjajo. Z obljubljenimi spremembami je delegate na kongresu LDS prepričala Katarina Kresal. Po razglasitvi rezultatov je suvereno izjavila, da bo njena stranka na prihodnjih volitvah zmagala, obljubila pa je tudi notranjo konsolidacijo stranke, tudi finančno, ki je vse prej kot rožnata. Vsekakor smele obljube in sladke besede, ki so jim delegati vse bolj propadajoče stranke radi prisluhnili. Kaj bo z LDS čez leto dni je seveda še veliko vprašanje, vsekakor pa se je stran ka do konč no po slo vi la od svo -jega levičarskega profila. Konec koncev se njena predsednica vozi v luksuznem porscheju, v politiki pa je popolnoma nova in neizkušena. NLP-nova, lepa, pametna, jo je označil eden od dolgoletnih članov stranke Rudi Moge, drugi, Dušan Keber, pa mu je odvrnil, da je to sicer res, a da gre le za embalažo, vsebino pa bo potrebno še spoznati. Ke ber je med tem vse bi no Kre -salove očitno že ocenil, saj je razočaran izstopil iz stranke. LDS se je s Katarino Kresal res lotil zanimivega eks-pe ri men ta, ven dar dru ge mož nos ti za zaustavitev erozije niti ni imel. Kot je vi de ti, so stran ko prev ze li po slov -neži, ki so se prenove lotili po svojih pravilih: Kresalovo vzpostavljajo kot močno blagovno znamko, ki naj bi jo ljudje prepoznali in kupovali, podobno kot pralni prašek ali telekomunikacijske storitve. Priznati je treba, da je nova predsednica stranke hvaležen material za takšne načrte. Iz kakšnega testa je Kresalova, se bo vi de lo že kma lu, saj se bo do morale »leve« stranke dogovoriti, ko- sploh lahko govorimo o njej, torej SD, LDS, Zares in DeSUS, j e torej najbolj nevarna sama sebi. Če bodo vztrajali pri prestižnem narcisizmu, bodo Peterletove orglice zanesljivo zma ga le. V času vse večjih političnih nasprotij v Sloveniji, ki pogosto že mejijo na sovraštvo in nestrpnost, je novica o smrti dr. Alojzija Šuštarja, upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita, odjeknila še toliko bolj. Nadškof je bil namreč eden redkih ljudi, ki je zmogel presegati ideološke, politične, zgodovinske in osebnostne bregove med Slovenci. Medtem ko mnogi politiki preračunljivo igrajo na karto povezovanja in mostov, je dr. Šuštar v to resnično verjel in tudi dosledno izvajal. Prav za to se je na nje go vem po gre bu zbralo toliko ljudi, množice so se vpisovale v žalno knjigo, televizijski prenos j e bil naj- Kot je videti, so LDS prevzeli poslovneži, ki so se prenove lotili po svojih pravilih: Kresalovo vzpostavljajo kot močno blagovno znamko, ki naj bi jo ljudje prepoznali in kupovali, podobno kot pralni prašek ali telekomunikacijske storitve. Priznati je treba, da je nova predsednica stranke hvaležen material za takšne načrte. ga pravzaprav podpirajo na bližnjih predsedniških volitvah. Lojze Peterle ima namreč enotno podporo pomlad nih strank, le vi ca pa bo dro bi -la glasove. Morda je to v prvem krogu ce lo do bro, saj bo ta ko na vo liš ča prišlo več levih volivcev, ki sicer vse redkeje volijo, vendar morajo stranke že zdaj skleniti zavezujoč dogovor o skupni podpori kandidatu v drugem krogu. Mitja Gaspari in Danilo Türk sta dobri alternativi Lojzetu Pe-terletu in njegovi ljudski kampanji, šlo bo za spo pad ur ba ne ga in ru ral -ne ga kon cep ta, ki ute gne zdra mi ti apatično levico, zato si upam napove da ti, da bo po tre ben dru gi krog predsedniških volitev. Levica, kolikor bolj gle da na oddaja tistega dne, prišli so po li ti ki vseh barv in pre pri -čanj. Vzdušje je bilo po dolgem času enotno in iskre no, in prav zato so bile toliko bolj moteče be se de kar -dinala Rodeta, ki je daroval mašo in bil osrednji govornik v imenu cerkve. Rode je navedel besede nadškofa Šuštarj a, ko mu j e leta 1997 predajal vodstvo ljubljanske nadškofije: »Zapomni si, komunisti so še tu!« Besede, ki jih pokojni nadškof javno nikoli ni izrekel in so v nasprotju z vsem njegovim javnim delovanjem, ko je 17 let vodil slovensko cerkev v času, ko se je v Sloveniji menjal politični režim in je nastajala nova država. Šuštarjeva vloga pri tem je bila ena ključnih prav zaradi njegove tolerance in širine. Alojzij Šuštar je Rodetove besede demantiral s svojim delom. Prav zato se je že neizbrisno vpisal v slovensko zgodovino. PISMA UREDNIŠTVU Trst kot metropolitansko mesto Z Velikim zanimanjem sem 4. julija, na obeh dnevnikih, ki izhajata v Trstu, prebral članek, v katerem Fabio Omero in Štefan Uk-mar zavzemata stališča glede rajonskih svetov. V zvezi s to tematiko sem spoznal, da tudi oba krajevna predstavnika Levih demokratov upoštevata uvajanje t.i. »metropo-litanskega mesta« kot hipotezo bodočega nekoliko bolj artikuliranega krajevnega upravljanja. Njuno stališče - čeprav morda slučajno - priča, da metropoli-tanska tematika - kljub krajevnim nasprotovanem - predstavlja izbiro, ki ni le abstraktna in neure-sničljiva, ampak je to dejanska in resna perspektiva tudi glede na to, da je Državni sodni svet zavrnil Berlusconijev sodni postopek proti deželnemu zakonu št.1 iz leta 2006, ki je uvedel možnost uvedbe v deželi FJK. Naj se kar pomiri bivši predsednik tržaške pokrajinske uprave Scoccimarro, ki se je dan po predstavitvi našega društva v podporo ustanovitvi »metropolitanske občine Trst« izrazil, da je ta pobuda neresnična in da je celo deželna zakonodaja protiustavna. Zdi se mi, da prihaja na dan potreba po splošnem pregledu de- MU lovanja krajevnih uprav, predvsem glede neugodnega finančnega stanja, s katerim se spopadajo predvsem manjše občine in tudi glede na težave, s katerimi se srečujejo druge uprave glede na zahteve sodobne družbene ureditve. Sprašujem se, če je pač trenutno stanje tako, zakaj ne pride v poštev možnost, da se resnično ustanovi metropolitansko mesto Trst in se preveri - kot to skuša delati naše društvo - potrebne gospodarske in zakonske poglobitve s tem v zvezi? Naše društvo skuša s svojimi pobudami spodbujati razpravo med političnimi silami, predvsem pa seznanjati in vključevati vse občane tržaške pokrajine, da si lahko ustvarijo pravilno mnenje o tej vsebini. Odv. Mauro Dellago Predsednik društva Trieste citta metropolitana Popravek V včerajšnji številki PD je v Kulinaričnem kotičku pomotoma izpadlo ime avtorja. Avtor je Ivan Fischer. REVIJA MLADIKA Literarni natečaj 2007 Revija Mladika razpisuje XXXVI. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Za prozna dela znaša prva nagrada 400, druga 300 in tretja 250 evrov. Za pesmi so nagrade 300, 150 in 100 evrov. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2007. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisatelj Alojz Rebula, prevajalka prof. Diomira Fabjan - Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Izid natečaja, kije odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2008. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Vzgoja k vrednotam Ali novi člani naše družbe še dojemajo vrednost napora in žrtvovanja za doseganje cilja? Družba, v kateri živimo, se je spremenila v primerjavi s tisto, ki so jo sodobne starejše generacije poznale v svojih mladih letih. Nekdanje gotovosti nam spodkopava zlasti sočasna navzočnost različnih miselnosti, kultur in religij, ki vsaka nastopa s svojimi resnicami, vrednotami in verovanji. Vzgoja k vrednotam naj bi tudi v moderni šoli spodbujala nastajanje samostojnih osebnosti, ki bi ne bile zlahka žrtve in-doktrinacij.Predvsem pa naj bi izoblikovala osebnosti, ki sprejemajo odgovornost za katerokoli svoje početje nase in torej znajo predvidevati, kakšne posledice bo sprožilo njihovo dejanje ali beseda. Samo iskanje rezultatov v sklopu proizvodnih dejavnosti siromaši človekovega duha. Duhovna vzgoja, vzgoja k vrednotam pa izlušči tiste vrednosti, katerim se naša družba ne sme odpovedati, ker navdihujejo način in slog človeku primernega življenja. Učitelj na katerikoli stopnji poučevanja se ne sme sklicevati le na sindikalne dolžnosti in pravice; voditi ga mora želja, da prenese na nove generacije nekatere stalne in neodtujljive vrednote za kvaliteto človeškega življenja. V vzgojno izobraževalnem procesu so prevečkrat privilegirali nabiranje znanja na račun primerne vzgoje. Liberalne ideje so narekovale, naj bo javno šolstvo nevtralno. Ostalo spada v konfesionalnost. Izkušnje odkrivajo drugačno sliko. Poučevanje kot posredovanje znanja je seveda laže kot pa njegova kombinacija z vzgojo h kvalitetnemu in etično primernemu življenju. Splošni razvoj nas v najnovejšem času prepričuje, da moramo biti tudi v javnem šolstvu pazljivejši: mnoge osnovne vrednote so na prepihu. Tudi tiste, ki si jih je človeštvo pribojevalo v dolgih zgodovinskih obdobjih in je naša dolžnost, da jih prenašamo na nove generacije. Za že ustaljene vrednoste - mir, svoboda, Učitelj na katerikoli stopnji poučevanja se ne sme sklicevati le na sindikalne dolžnosti in pravice; voditi ga mora želja, da prenese na nove generacije nekatere stalne in neodtujljive vrednote za kvaliteto človeškega življenja. enakost, solidarnost itd.- je bil potreben dolgotrajen boj.Spoznati in osvojiti jih morajo tudi mladi in najmlajši. Vse negativno okoli nas nam lahko zveni kot alarmni zvonček. Kam plo-vemo? Zaradi nelagodja, ki nam ga vzbujajo dogodki, čedalje bolj poredkoma vzamemo časopis v roke ali se odločamo, da ne bomo poslušali in gledali novic. To ni dovolj. Osvojimo spoznanje, da je etična vzgoja čedalje bolj potrebna in je pravzaprav neoddeljiva od splošne vzgoje. Te ni brez moralnih ciljev. Nemoralnost se zastrašujoče širi in z njo se veča razočaranje. Vse lahko zajezimo le s svežim načinom privzga-janja moralnih vrednot, ki v nasprotju s hitrimi užitki, edine lahko dajejo človeku smisel in voljo za življenje, ki naj bo dostojno, veselo in bogato s spodbudnimi medsebojnimi človeškimi odnosi. Kako torej lahko vzgajamo k vrednotam? V kolikor tega ne naredi v zadostni meri družina, mora svoj delež prevzeti šola. V večji skupnosti je to laže, saj s konkretnim dejanjem in s primerno strategijo celotnemu razredu pokažeš, kaj je prav v konfliktni situaciji. V razredu sestavljenem iz raznovrstnih pripadnikov različnih mišljenj ne moremo kot vzgojitelji nastopati ho-mogeno.Potrebno je zato, da se za skupnost, ki jo moramo vzgajati, dogovorimo z vsemi nastopajočimi vzgojnimi dejavniki (od staršev dalje) za minimalne skupne stične točke. Katere so torej tiste vrednota, katerim se po skupnem mnenju ne smemo odreči. V te točke naj bodo nato usmerjena vzgojna prizadevanja. Nekako tako, kot kadar oče in mati vzgajata v družini otro- ka na nek način in premočrtno, dokler ta ne začne obiskovati vrtca in nato šole in se mišljenje dvojice staršev mora začeti soočati in včasih bojevati z mišljenjem drugih staršev. Edina prava pot je skupni pogovor in dogovor v danih okoliščinah in brez odpovedovanja vrednotam, katerim je vsak zapisan. To je pravzaprav že vzgoja v in k demokraciji. Ko ugotovimo, katere vrednote so skupne, potem nobeno odstopanje ni več upravičeno. Šola mora preko svojih pedagogov dosledno in vztrajno zasledovati dogovorjeni zastavljeni cilj. To pa pomeni, da mora tudi klima v šoli biti na dostojni etični ravni, saj tam delujejo neke vrste vzorci, po katerih se učenci lahko zgledujejo in jim postanejo referenčna točka. V tako šolo nikakor ne spada pedagog, ki ga ne zanima, kar se dogaja zunaj razreda kakor tudi zunaj šole ne. Kako torej uspešno izvajati vrsto šolske moralna vzgoje, ki smo jo opisali. Pomembno je, da so učitelji (profesorji) dosledni in zavzeti za to vrsto vzgoje. V zavesti jim mora biti, da velikokrat sami bolj učijo z zgledom kot pa z besedo.Če je šola izdelala svoj pravilnik na osnovi značilnosti, ki so skupne njeni celotni pisani populaciji učencev, potem se je treba pravil dosledno in vestno držati. Ta pravila namreč urejajo v šolski skupnosti življenje, sodelovanje in sožitje do take mere, da je zagotovljena enotnost izobraževanja. Brez družine pa tudi v šolski praksi ne gre. Tudi družine morajo dosledno braniti dogovorjene cilje in vestno sodelovati s šolo, saj so s šolsko skupnostjo preko svojih otrok tesno povezane. Ker so osnovne dogovorjene vrednote znane tudi družini, je pomembno, da te vrednote vsaka posamezna družina spoštuje. Vloga današnje šole je, da otroku daje dovolj znanja, da se bo lahko sam učil dalje, hkrati pa tudi dovolj znanja, potrebnega za življenje. V okviru moralne vzgoje gre za to, da je otrok čedalje bolj sposoben samostojnih odločitev pri lastnem obnašanju in odzivanju na okolje. Če torej govorimo o skupnih in skupinskih vrednotah, pomeni, da jih morajo vsi v šolo vpleteni dejavniki oceniti in občasno vrednotiti. Vsem je jasno, da je ta del vzgoje najtrši oreh za vsakega pedagoga. Včasih je potrebno odstopiti od vnaprej zamišljenega načrta zato, da lahko dosegaš cilj, saj je nepredvidljivosti na poti vzgoje k moralnemu obnašanju nič koliko. Ko razmišljamo o vrednotah moramo tudi kot pedagogi spoznavati, kaj naj ocenimo, zakaj to ocenjujemo, ali imamo pravico to oceniti in do katere mere smo upravičeni javno ocenjevati neko mišljenje ali neko obnašanje v sklopu razredne ali šolske skupnosti. Seveda je osnova za uspešno vzgojo k vrednotam osebno prepričanje pedagoga, da je ta vzgoja potrebna. Zelo važno je, da pedagog govori o vrednotah v konkretnem okolju in da njegovo »učenje« ne izzveni le kot pridiga. Ta težavni del vzgojnizobraževal-nega procesa še bolj kot kaj drugega zahteva od učitelja (profesorja) vseživljenjsko dopolnjevanje in poglabljanje znanja. Šola in njeni pedagogi morajo biti pripravljeni, da vztrajajo pri moralni vzgoji, tudi ko družina tega ni sposobna in se izmika svojim osnovnim nalogam. Pomembno je tudi, da je moralna vzgoja navzoča na vseh stopnjah javnega vzgojno izobraževalnega sistema. Šola je torej na vseh svojih stopnjah poklicana, da se ukvarja z vrednotami, saj je le tako sposobna moralne vzgoje. Otrok prinaša iz družine nekatere moralne vrednote, ki se morajo preko šole sestaviti v sožitje z ostalimi vrednotami širše skupnosti.(jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 7. julija 2007 3 KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Šturm in Sadovnik proti napovedanim akcijam NSKS Predsednika ZSO in SKS sta prepričana, da bo koalicija do jeseni našla rešitev CELOVEC - Na nove pritožbe pri ustavnem sodišču in internacionalizacija vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov pred inštitucijami Evropskega sveta, Evropske unije ter Organizaciji združenih narodov (OZN), kot jih je na po ve dal Narod ni svet ko -roških Slovencev na tiskovni konferenci sredi tedna, sta se odklonilno odzvala predsednika Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev Marjan Sturm in Bernard Sadovnik. Predsednik ZSO Sturm je po-uda ril, da slej ko prej upa na po li tič -no re ši tev do je se ni in da zao stri tev vprašanja v tem trenutku ne bi pomagala pri razrešitvi problema, predsednik SKS Sadovnik pa je prepričan, da si vsi le želijo rešitev in se bo koalicija na Dunaju le še uskladila in našla skupni predlog. Pri tem je namignil, da bi bila rešitev možna tudi brez pristanka koroškega deželnega glavarja Haiderja. Slej ko prej je ne spor no med slo -venskimi političnimi organizacijami na razširjenem Koordinacijskem od-bo ru ko roš kih Slo ven cev ( KOKS) usklajeno soglasje s predlogom zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja s 163 dvojezičnimi napisi, čeprav brez razširitvene klavzule. Pred sed nik Enot ne li ste ( EL) Vla di mir Smrt nik pa je med tem iz ra -zil svojo solidarnost avstrijskemu veleposlaniku v Sloveniji Valentinu In-zku, ki je po po go vo ru, ki ga je ob ja -vil koroški dnevnik Kleine Zeitung, in v katerem je stvarno zavzel stališče tudi do vprašanja dvojezičnih tabel, postal tarča hudih napodov nemškonaci-onalnih sil na Koroškem. »Če avtoritarna politika zaradi manjkajočih argumentov doseže svoje meje, se prične posluževati metod pritiska in grožnje,« je dejal predsednik EL Vladimir Smrtnik in ob tem opozoril na avstrijsko ustavo, v skaldu s katero so javnim usluž ben cem, to rej tu di di plo ma tom, zagotovljene vse politične pravice. Da bi utišala kritične glasove, je deželnemu glavarju Haiderju in predsedniku ko roš kih bram bov cev Schret ter ju očitno vsako sredstvo dobrodošlo, je še pristavil Smrtnik in izrazil Inzku vso so li dar nost. Ko roš ki de žel ni gla var je med -tem ostro napadel tudi podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, odvetnika Rudija Vouka. Ozna čil ga je za »ra di kal ne ga na ci o -nalnega Slovenca, kateremu je treba odvzeti vozniško dovoljenje«. Haider se je s tem odzval na Voukovo napoved, da so ko roš ki Slo ven ci po pro pa -du Gusenbauerjevega predloga prisiljeni poiskati pravico do dvojezičnih tabel s prehitro vožnjo po dvojezičnih krajih in s samoovadbo. Haider je tudi še menil, da bi morali Vouku odvzeti odvetniško licenco, glede Gusenbauerjevega predloga pa je dejal, da leta ne bi pomenil zaključka vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, ker Slovenci ne bi hkrati podpisali tudi izjave, da je s tem sedmi člen Avstrijske državne pogodbe tudi dejansko izpolnjen. Ivan Lukan Na Koroškem se boj za dvojezične krajevne napise nadaljuje, čeprav bi jih nekateri radi enostavno odstranili BENEČIJA - Težave dvojezičnega šolstva LD kritični do špetrske občine Špacapan posegel pri Illyju Tamara Blažina kroma VIDEM - Vrstijo se posegi in stališča o vprašanju dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini, kjer nekateri odklanjajo pravico do dvojezične sred nje šo le. O tem je te kla be se -da na srečanju beneških Levih demokratov, ki sta se ga udeležila tudi deželna svetnika Tamara Blažina in Igor Do lenc, uso da špe tr ske šo le pa je predmet vprašanja, ki ga je deželni svetnik Slovenske skupnosti postavil predsedniku Dežele Riccardu Illy-ju in odborniku Robertu Antonazu. Levi demokrati ostro kritizirajo odklonilno stališče, ki ga je do srednje šole zavzela Občina Špeter. Slednja se izgovarja s finančnimi težavami, v res ni ci pa se za tem iz go vo rom skrivajo popolnoma druge utemeljitve, kot priča jasno usmerjeno zbiranje podpisov proti nastanku dvojezične srednje šole. Blažinova, Dolenc in člani komponente Levih demokratov za Nadi-ške doline pravijo, da hoče desno usmerjena špetrska občinska uprava postaviti pod vprašaj dragoceno in potrpežljivo delo prejšnjih uprav, ki so imele pri srcu sožitje in pravice manjšin. V Beneški Sloveniji je treba torej vztrajati na poti sožitja in prijateljstva med Italijani, Slovenci in Furlani, torej na vrednotah, na katerih sloni nova združena Evropa. V Špetru Slovenov - meni stranka Levih demokratov - je treba v ta namen zajamčiti didaktično kontinuiteto dvojezične šole, za katero predstavlja srednja šola naravno nadgradnjo vrtca in osnovne šole. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan je medtem vložil svetniško vprašanje v zvezi z ustanovitvijo dvojezične srednje šole v Špetru. V svojem dokumentu podčr-tuje, da špetrski dvojezični zavod, ki skrbi za izobraževanje otrok od vrtca do 5. razreda osnovne šole, deluje z odličnimi rezultati že več kot 20 Igor Dolenc kroma let, od 1. sept embra 2001 pa mu j e priznan status državne šole. Čas je torej brez dvoma dozorel, da se poskrbi tudi za nadaljevanje dvojezičnega šolanja vsaj še za tri raz-re de sred nje šol ske iz obraz be. Špacapan v nadaljevanju navaja, da vlada med starši veliko pričakova- Mirko Špacapan kroma nje, pol eg tega so v ta namen šolski in zavodni sveti večkrat izrazili prošnje in zahteve, katerim so se pred nedavnim pridružili tudi župani iz okoliš kih be neš kih ob čin. Kot je zna no, je edi no od klo nil -no stališče zavzela špetrska občinska uprava, ki nima nobenega namena ugo di ti tis tim, ki bi že le li okre pi tev dvojezičnega šolanja v Benečiji. Predstavnik stranke Slovenske skupnosti sprašuje predsednika Illyja in pristojnega odbornika Roberta Antonaza, če ima deželna uprava namen prispeva ti k te mu, da se bo res nič no uved -lo še tri dvo je zič ne raz re de sred nje -šolske izobrazbe. Tako bodo otroci lahko nadaljevali šolanje po istih smernicah, kakor so jih vajeni iz osnovne šole, saj ima prekinitev dvoje-zičnosti po končanem petem razredu osnovne šole zelo negativne vplive na mlade šolarje. V to smo vsi trdno prepričani - zaključuje svoje sporočilo Špacapan - še posebej pa beneški starši, ki so celo pripravljeni na žrtev, da ustanovijo šolo zasebne oblike in tako sami krijejo vse potrebne stroške. PTUJ Začetek Drage mladih PTUJ - Na Ptuj u se j e včeraj začel tradicionalni intelektualni forum mladih, bolj znan pod imenom Draga mladih. Letošnja že 17. Draga mladih je namreč posvečena vprašanju duhovnosti in iskanja Boga v postmoderni družbi. Naslov intelektualnega foruma se glasi »Fast food duhovnost.« »Dobrodošli vsi, ki ste naše mesto izbrali zato, da razmišljate o človeku kot o celovitem bitju, biološkem in duhovnem«, tako je mlade, ki so na Ptuj prišli z vseh koncev Slovenije, s Koroške in s Tržaške in Goriške, v dvorani samostana svetega Petra in Pavla pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan.« Po dobrodošlici koordinator-ke letošnje izvedbe Drage mladih, Veronike Emeršič, je pred mikrofon stopil slavnostni govornik, prof. Alojz Rebula. Profesorje s sebi značilno prodornostjo zoperstavil dvojnost današnjega časa in duhovnega iskanja v njem. »Na velesejmu modernega poganstva«, v etični in duhovni praznini tri stojnice ponujajo človeku neke vrste novodobno odrešenje: dobro počutje, harmonijo med duhom in telesom ter samou-resničitev. »Krščanstvo,« je dejal tržaški pisatelj in mislec, »pa opozarja, da vse to ni možno zunaj jasne etične usmerjenosti in volje po dobrem, zunaj realističnega pogleda in popolnega sprejemanja življenja tudi v njegovih senčnih odtenkih, vsega tega ni možno doseči brez absolutne reference, ki je Bog.« Slovesno odprtje Drage mladih, ki se je začelo z glasbeno točko flavtistke Mojce Sok, je zaključila plesna skupina društva MOSP iz Trsta, ki jo vodi Raffaella Petronio. Udeleženci - prijavljenih je 70 mladih - so se nato podali na voden ogled Ptuja. Po večerji v ptujski Vinski kleti se je prvi dan zaključil z mo-nokomedijo Gregorja Čušina »Evangelij po Čušinu«, ki je mlade dobesedno navdušil. Danes bo potekala okrogla miza z naslovom Zakaj postmoderni človek še vedno išče, na kateri bodo sodelovali psiholog Bogdan Zorž, sociologinja Tina Ban in teolog Bogdan Dolenc. Popoldne bodo potekale ustvarjalne in pogovorne delavnice, njim pa bo sledila druga okrogla miza z naslovom Verjamem v Boga, ker..., na kateri bodo sodelovali mufti islamske skupnosti v Sloveniji Ne-džad Grabus, evangeličanska pastorka Vladimira Mesarič in zaporniški katoliški duhovnik Robert Friškovec. Večer pa bo zopet posvečen družabnemu programu. Jutri se bo srečanje zaključilo z obiskom Ptujske gore in Term Ptuj. Zaključni jesenski del 17. Drage mladih pa bo 1. septembra na Op-činah, kjer bo organizirana okrogla miza na temo Duhovnost in iskanje hitrega ozdravljenja modernega človeka. Na njej bodo predvidoma sodelovali psihoterapevtka Sanja Rozman, teolog Jožef Marketz in primerjalni religiolog Lenart Škof. (BS) 4 Sobota, 7. julija 2007 SLOVENIJA / EVROPSKA UNIJA - Ob robu srečanja zunanjih ministrov sredozemskih članic EU Dimitrij Rupel: Slovenija ne ovira Hrvaške na poti v EU Slovenski zunanji minister se je odzval na četrtkove navedbe iz Zagreba KOPER - "Na Hrvaškem je nastopil poseben čas priprav na volitve in morda so tu pa tam kakšne formulacije nekoliko bolj ošiljene kot bi bile sicer," je včeraj v Kopru ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov sredozemskih članic Evropske unije četrtkove očitke Zagreba Ljubljani komentiral zunanji minister Dimitrij Rupel. Dodal je, da "Slovenija ni ma no be ne ga na me na, ni kdar ni in nikdar ne bo zadrževala Hrvaške pri njenem vključevanju v EU, želi pa si, da bi Hrvaška izpolnjevala evropske standarde". Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je v četrtek ocenilo, da Slovenija otežuje napredek Hrvaške v pogajanjih z EU, ter Slovenijo opozorilo, da v pogajalski proces med Hrvaško in EU ne bi smela vnašati odprtih dvostranskih vprašanj. S tem se je Zagreb po pisanju Hine odzval na izjave zunanjega ministra Rupla, da Slovenija pozorno spremlja pogajanja Hrvaške z EU, saj ima pri več poglavjih interes za razpravo. Slednje je Rupel dejal na četrtkovi seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in pri tem kot posebej sporni izpostavil 13. in 24. poglavje, o katerih Hrvaška z EU pogajanj še ni začela. Slovenija zahteva, da Hrvaška pred odprtjem pogajanj o 13. poglavju (ribištvo) v celoti uresniči ma lo ob mej ni spo ra zum SOPS, kar za de va ri biš tvo. Pri 24. poglavju (pravosodje, svoboda in varnost) pa Slovenija zahteva, da Hrvaška pojasni, da meja na morj u in na kopnem še ni določena, je pred člani odbora za zunanjo po li ti ko po jas nil Ru pel. Rupel je včeraj dejal, da gre pri omenjenih dveh poglavjih za zahteve Evropske unije, ne pa za zahteve Slovenije. "Ribolov je problematika, ki se tiče EU in o kateri Slovenija sama ne more odločati, področje o katerem se Slovenja in Hrvaška ne moreta sporazumeti med seboj, ampak se je o tem treba sporazumeti znotraj EU," je dejal slovenski zunanji minister. V zvezi s 24. poglavjem pa je pojasnil, da so Hrvati v zvezi s tem navedli "izračun, ki temelji na njihovem enostranskem pogledu na potek meje med Slovenijo in Hrvaško". "Tisti izračun temelji na predpostavki, da je ta meja že določena, kar pa prepro- sto ni res i n če nekaj ni res, tudi EU ne more zamižati in tega dopustiti," je bil jasen Rupel. Velja omeniti, da se je sicer Rupel v četrtek ob robu srečanja zunanjih ministrov sredozemskih članic EU sestal s podtajnikom na italijanskem zunanjem ministrstvu Famia-nom Crucianellijem. Pogovarjala sta se o sporni uveljavitvi hrvaške eko-nomsko-zaščitne cone (ERC) za članice Evropske unije. S Crucianellijem sta se, tako Rupel, le informirala, kaj se dogaja, sledili pa bodo politični koraki, saj na tehnični ravni ni bilo mogoče doseči nobenega dogovora. V zvezi z včerajšnjo napotitvijo primera treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) proti Sloveniji pred veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu pa je Rupel dejal, da "so sod ni mli ni ne kaj po seb ne ga in jih je treba pustiti, da meljejo". Ker z zadevo še ni bil podrobno seznanjen, je ni želel komentirati. (STA) Slovenski zunanji minister Rupel trdi, da Slovenija ne ovira Hrvaške na njeni poti v EU PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Levica išče najprimernejšega kandidata V združenju Zares prihodnji teden s Turkom in Gasparijem LJUBLJANA - Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej Lahov-nik in predsednik SD Borut Pahor sta se na včerajšnjem pogovoru o možnem skupnem predsedniškem kandidatu strinjala, daje potrebno morebitno strankarsko preigravanje potisniti v ozadje in da je potrebno preveriti vse možnosti, da bi lahko prišli do skupnega kandidata. Na podlagi tega so se v združenju Zares odločili, da bodo prihodnji teden na pogovor povabili tako Danila Turka kot Mitjo Gasparija, je po koncu sestanka povedal Lahov-nik. Tako v združenju Zares kot v SD si želijo skupnega kandidata, ki bi ga podprli volivci s svojo listo kot nestrankarskega kandidata. "Na ta način bi prišli do kandidata, ki bi bil že v izhodišču nadstran-karski, ki ne bi imel strankarskega predznaka in verjamemo, da bi bil tudi dostojen naslednik obeh predhodnih predsednikov republike," je pojasnil Lahovnik. S profesorjem na ljubljanski Pravni fakulteti Turkom in nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije Mitjom Gasparijem se bodo v združenju Zares pogovorili o tem, kako vidita vlogo predsednika republike, kakšni so njuni pogledi na opravljanje te funkcije in se na podlagi pogovora odločili o morebitni podpori posameznemu kandidatu. Sicer pa se v Zares zavedajo, da je pomembno imeti verodostojnega kandidata. Narobe pa je, če kdo misli, da so letošnje predsedniške volitve predigra parlamentarnih volitev, je opozoril Lahovnik. "Če bo kdo izhajal iz tega prepričanja, se bojim, da bo na koncu ceno plačal morebitni kandidat, ki lahko seveda doživi poraz proti drugemu kandidatu, ki prihaja z desnosredinskega prostora." Po Pahorjevih besedah je sestanek izpolnil njegova pričakovanje, saj se bodo v Zares pogovorili s Turkom, ki je 29. junija predsedstvu SD dal soglasje h kandidaturi za predsednika republike. Tako bo glede morebitne skupne podpore odločilen prihodnji teden, sta povedala tako Lahovnik kot Pahor. Slednji bo sicer formalno podporo Turku predlagal organom stranke, tako naj bi 13. julija o tem odločalo predsedstvo SD. Glede načina Turkovega kandidiranja pa ocenjuje, da bi bila najbolj primerna kandidatura s podpisi volivcev ob podpori strank. Pahor se bo v ponedeljek sestal še z novoizvoljeno predsednico LDS Katarino Kresal, da bi ugotovila, ali ostajata obe stranki vsaka pri svojem kandidatu. V primeru, da bi se to zgodilo, bo Pahor Kre-salovi predlagal, da tisti, ki bo dobil v prvem krogu volitev manj glasov, v drugem krogu podpre tistega, ki bo prejel več glasov. V liberalni demokraciji sicer vztrajajo pri Gaspariju, ki jim je dal soglasje za kandidaturo. Prvak SD Pahor je v ponedeljek pisal Kresalovi, Lahovniku in predsedniku najmanjše vladne stranke DeSUS Karlu Erjavcu in jim predlagal srečanje o morebitnem skupnem kandidatu. Pahor se je najprej v četrtek sestal z Erjavcem, ki se je po pogovoru o možnostih za skupnega predsedniškega kandidata odločil, da bo podprl profesorja na Pravni fakulteti Danila Turka. Ta po njegovih besedah tudi v stranki uživa velik ugled, zato pričakuje, da ga bodo podprli tudi organi DeSUS. (STA) Spet lažen bombni preplah na ljubljanskem sodišču LJUBLJANA - Policisti in kriminalisti ljubljanske policijske uprave so zaradi anonimnega obvestila o podtaknjeni bombi, ki so ga na operativno-komu-nikacijskem centru dobili nekaj po 10. uri, včeraj, sicer pa že drugič ta teden, izpraznili ljubljansko sodno palačo in jo skupaj z okolico zavarovali. Vendar pri pregledu objekta, ki je bil končan okoli 13. ure, niso našli nobenega eksplozivnega oziroma drugega nevarnega predmeta, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Kot rečeno, so policisti in kriminalisti na ljubljanskem sodišču ta teden že enkrat posegli, in sicer v sredo, ko so ob 12. uri prejeli anonimno obvestilo o podtakn jeni bombi. Podoben primer so isti dan dopoldne zabeležili tudi v Kopru. V obeh primerih je tudi v sredo šlo za lažen preplah. Policisti potencialne klicatelje opozarjajo, naj se ne poslužujejo takšnih lažnih prijav, saj ne le, da gre pri tem za storitev kaznivega dejanja, temveč se takšno početje ne izplača. Storilca poleg kazni za kaznivo dejanje namreč čaka tudi odškodninska odgovornost za vse stroške, ki jih povzroči s svojim ravnanjem. Uredništvo Dela ni podprlo Markeša LJUBLJANA - Uredništvo časnika Delo s 55 glasovi proti 38 ni podprlo predlaganega imenovanja Janeza Mar-keša za novega odgovornega urednika časnika. Od 168 članov uredništva z glasovalno pravico se jih je včeraj in v četrtek opredeljevanja udeležilo 95, od tega sta bili dve glasovnici neveljavni, je povedal predsednik aktiva novinarjev Dela Peter Kolšek. "Uprava je z izraženo podporo zadovoljna, saj ta zagotavlja nadaljnjo vsebinsko in profesionalno rast časnika Delo. Uprava bo tako v skladu s statutom nadaljevala postopke za imenovanje Janeza Markeša na položaj odgovornega urednika Dela," je izid glasovanja komentiral predsednik uprave Danilo Slivnik. Kot so sporočili iz Dela, je z izidom glasovanja zadovoljna tudi predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem, ki ocenjuje, da je v danih okoliščinah podpora predlaganemu kandidatu skladna s pričakovanji, zato bo nadzorni svet podprl nadaljnje postopke uprave. Po statutu družbe Delo lahko uprava imenuje odgovorne urednike posameznih medijev po poprejšnjem mnenju uredništva, ki pa za upravo po statutu ni zavezujoče. Markeša, sedaj odgovornega urednika tednika Mag, je uprava podjetja predlagala po nedavnem odstopu dosedanjega odgovornega urednika Petra Jančiča, ki začasno še opravlja to funkcijo. (STA) USTAVNA PRITOŽBA - Zavrnjen denacionalizacijski zahtevek rimskokatoliške župnije Bled Ustavni sodniki potrdili sodbo Vrhovnega sodišča, po kateri Blejski otok ostaja v lasti države Blejski otok ostaja v državni lasti, cerkvica na njem pa je last Cerkve LJUBLJANA - Ustavno sodišče RS je na seji 21. junija zavrnilo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki je lani zavrnilo denacionalizacijski zahtevek rimskokatoliške župnije Bled za vrnitev Blejskega otoka v last in posest Cerkvi. Odločbo, s katero Blejski otok ostaja v državni lasti, je Ustavno sodišče objavilo včeraj in o njen obvestilo tudi stranke v postopku. Odvetnik blejske župnije Danijel Starman je nad odločitvijo razočaran, o pritožbi na evropsko sodišče pa bodo v župniji še razmislili. "Bil se prepričan, da bo Ustavno sodišče zavarovalo našo lastninsko pravico," je poudaril Starman, ki meni, da ni mogoče spreminjati pravil igre in prilagajati zakona samo za Blejski otok. Država je namreč denacionalizirala že vrsto kulturnih objektov, izjemo pa je naredila samo za Blejski otok, ki ga Cerkvi ne želi vrniti v naravi, je nezadovoljen Starman. "Razočaran sem, ker je država oziroma sodišče samo za Blejski otok naredila ta precedens, medtem ko je številne druge kulturne spomenike vrnila denacionalizacijskim upravičencem," je poudaril. Po Starmanovem mnenju je bila odločitev Ustavnega sodišča tako kot že pred njim tudi Vrhovnega sodišča nedopustna z vidika temeljev pra- va. Slovenija je namreč po njegovem mnenju spreminjala stališča in pravni položaj upravičenca v postopku denacionalizacije s tem, ko je leta 1999 sprejela zakone, ki jih je Vrhovno sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Blejska župnija tako ostaja lastnica Cerkve Marijinega oznanjenja z župniščem, ki stoji na Blejskem otoku, ne pa tudi samega otoka, s katerim je zadnja leta upravljala. "Glede na to, da otok ostaja v državni lasti, objekti na njem pa v župnijski, bo nujno potreben kompromis in sodelovanje z državo," je dejal Starman. Obenem meni, da se otok vzdržuje in razvija šele odkar z njim upravlja Cerkev, medtem ko država z njim ne zna upravljati. Od kompromisa, ki ga bodo uspeli skleniti, bo verjetno odvisna tudi odločitev blejske župnije, ali bo svojo pravico iskala po evropski poti. Odločba Ustavnega sodišča glede Blejskega otoka ima lahko za Cerkev sicer tudi širše posledice. Na radovljiški upravni enoti, kjer obravnavajo denacionalizacijske zahtevke ljubljanske nad-škofije za vrnitev pokljuških gozdov, se bodo po napovedi načelnice Irene Jan namreč pri vračanju gozdov v Triglavskem narodnem parku ravnali po odločitvi v primeru Blejskega otoka. (STA) / ITALIJA Sobota, 7. julija 2007 s AFERA SISMI - Potem ko je Višji sodni svet obsodil ilegalno dejavnost vojaških tajnih služb Berlusconi: Z vohunjenjem proti sodnikom nimam nič opraviti Prodijeva vlada hoče zadevo razčistiti - Minister Mastella predlaga parlamentarno preiskovalno komisijo RIM - Italijanske politične kroge buri nova afera. Gre za vohunjenje proti sodnikom, časnikarjem, politikom in visokim državnim funkcionarjem, ki so ga v obdobj u od leta 2001 do leta 2006 vodile vojaške tajne službe SISMI. Zadevo je te dni potisnil v središče javne pozornosti Višji sodni svet, ki je ilegalno vohunjenje soglasno ožigosal z resolucijo. Prodijeva vlada je dejala, da hoče zadevo razčistiti, bivši ministrski predsednik Silvio Berlusconi pa je včeraj poudaril, da njegova vlada ni imela nič opraviti s to dejavnostjo tajnih služb, ki naj bi sicer bila, kot kaže, zakonita. Ministrski predednik Romano Prodi se je odločno ogradil od bivšega vodstva tajnih služb z generalom Nocolojem Pollarijem na čelu, ki ga je sicer sam zamenjal, ter izrazil polno zaupanje v sodno oblast. Obrambni minister Vincenzo Parisi pa je včeraj sklical sedanjega načelnika SISMI Bruna Branciforteja in mu naročil, naj mu posreduje vse podatke, s katerimi razpolaga, da bi lahko ustrezno ukrepal. Medtem je pravosodni minister Clemente Mastella izrazil prepričanje, da bi parlament moral ustanoviti preiskovalno komisijo. »To je edini način, da odpravimo dvome in upravičeno zaskrbljenost,« je dejal. Mastella je v parlamentu pojasnil, da so dosjeje o vohunjenih osebah našli v uradu bivšega visokega funkcionarja SISMI Pia Pompe, ki je bil Pol-larijeva desna roka. Prav zato Višji sodni svet po njegovem upravičeno poudarja, da so vohunjenje vodile tajne službe kot take, in ne kaka njihova podivjana franža. V izjavi za televizijsko mrežo La sette pa je Mastella sinoči pristavil, da bi pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije v parlamentu lahko sprožila skupina njegove sranke. V televizijski oddaji je padlo tudi vprašanje, ali je mogoče trditi, da je vohunjenje naročil Silvio Berlusconi, ko je bil na čelu vlade. »Nimam podatkov, da bi kaj takšnega trdil,« je odvrnil Mastella. »A dejstvo je, da so bili tarča vohunjenja le sodniki točno določene usmeritve. Jasno je, da to odpira vprašanje, kako se je kaj takšnega moglo zgoditi,« je pristavil. Na isto vprašanje pa je včeraj odgovoril sam Berlusconi. V dolgi noti za tisk je zapisal: »Ne jaz ne vlada, ki sem ji predsedoval, ni direktno in niti indi-rektno nikomur naročila, naj sestavlja poročila, kakršna so našli v zaseženi dokumentaciji dr. Pompe. SISMI in general Pollari, kateremu ne morem ne obnovi- ti svojega popolnega spoštovanja in zaupanja, sta vselej delovala v absolutni lojalnosti ter spoštovanju zakonov in ustavnih načel.« Berlusconi v svojem sporočilu za javnost poudarja, da sta bila Pollari in Pompa na čelu SISMI v času, ko se je po 11. septembru 2001 razpasel islamski terorizem. Njima se mora Italija zahvaliti, če ni bila huje prizadeta. Bivši ministrski predsednik pristavlja, da so Pompo-vi dosjeji sestavljeni iz časošpisnih člankov in drugih javnih podatkov, kar ni protizakonito. »Edina gotova stvar pa je, da predsedstvo vlade ni bilo nikoli seznanjeno s to dejavnostjo,« poudarja Berlusconi v svoji noti za tisk, v kateri grozi s sodnim postopanjem vsem, ki bi ga v tej zvezi blatili. Medtem so Mastellov predlog o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije podprli minister Antonio Di Pi-etro ter predstavniki UDEUR, SIK in Zelenih. Iz opozicijskih vrst pa so se oglasile kritike, češ da leva sredina skuša dvigati prah, da bi zakrila svoje težave. Silvio Berlusconi kroma TERORIZEM - V okviru iste preiskave že 1 5 ljudi v zaporu V Padovi policija aretirala domn evn a rdeča brigadista tek v Padovi aretirala dva moška pod obtožbo, da pripadata Rdečim brigadam. Eden je 52-letni uradnik Andrea Tonel-lo, drugi pa 19-letni študent Giampietro Simonetto. Policisti so poleg tega izvedli nekaj hišnih preiskav. Aretaciji sta plod širših preiskav, ki jih pod geslom »Tramonto« vodijo oddelki politične policije DIGOS iz Milana, Pa-dove in Benetk, koordinira pa jih milanska javna tožilka Ilda Bocassini. V sklopu iste akcije so letošnjega 12. februarja v Milanu aretirali 15 pripadnikov Rdečih brigad, točneje njene frakcije, ki nastopa pod imenom »Politično-vojaška komunistična partija«. Tej isti frakciji sta pripadala tudi včerajšnja aretiranca. Po podatkih policije naj bi skrbela za orožje teroristične skupine, ki so ga agenti večinoma odkrili že pred petimi meseci. Milanski sodnik za predhodne preiskave Guido Salvini je v zapornem nalogu zapisal, da je bila skupina v stanju »izpeljati prevratniški načrt in se spopasti z oboroženimi silami«. A poglejmo nekoliko podrobneje, Andrea Tonello (levo) in Giampietro Simonetto ansa kdo sta aretiranca. Andrea Tonello je nižji uradnik družbe ACEGAS-APS. V njej skrbi za zdravniške preglede osebja ipd. V preteklosti je imel že večkrat opraviti s pravico, saj je bil obtožen in nekajkrat tudi obsojen zaradi zruževanja v teroristične namene, kršenja javnega reda, upiranja javnim funkcionarjem, kraje, nasilja, nezakonite posesti orrožja ipd. Policija je preiskala njegov dom že letošnjega febru- arja, saj se je izkazalo, da je nudil streho nekaterim rdečim brigadistom. Giampietro Simonetto je doma iz Citadelle pri Padovi. Doslej ni imel še opraviti s pravico. Znano je, da je bil pred časom vpisan v SKP in da je potem iz nje izstopil ter se pridružil pristašem Marca Ferranda. Obtožen je, daje s svojimi orožnimi dovoljenji kupoval orožje za teroristično skupino. TUJI TISK O ITALIJANSKI POLITIČNI SCENI Ob »babilonski« Fiatovi noči vohunjenje za sodniki in druge zlorabe Številni tuji mediji te dni posvečajo pozornost novemu Fiatovemu modelu 500. Tako The Wall Street Journal poroča, da z novim vozilom, ki ga proizvajajo v »nekdanji bedni komunistični tovarni« na jugu Poljske, Fiat namerava osvojiti novo generacijo evropskih voznikov, ki jim je do zabave, pa tudi do trošenja denarja, saj avto ni prav poceni. Turinsko avtomobilsko podjetje lan-sira prenovljen priljubljeni 500, in to pol stoletja po prvem nastopu na tržišču, ko je prispeval k modernizaciji italijanske industrije v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Strategija za lansiranje nove verzije se zgleduje po uspehu, ki ga je imel BMW z novim minijem, vendar »Fiat ni BMW«, piše newyorški gospodarski dnevnik, ki ugotavlja tudi, daje mali avto sorazmerno drag in da očitno Fiat hoče opustiti tržno nišo najbolj cenenih vozil, piše The Wall Street Journal. Švicarski Le Temps pa poroča o »babilonskem« praznovanju, ki je vzdolž turinskega nabrežja priklicalo de- settisoče obiskovalcev ob prazniku za lansiranju novega Fiatovega modela 500. Agonija, ki je do nedavnega pestila Fiat, je torej samo še spomin in italijanska avtomobilska hiša je danes zavidljivo zdrava, ugotavlja dnevnik iz Ženeve, ki pripisuje »ponovno vstajenje« predvsem uspehu modela grande punto in vestnemu vodenju podjetja s strani Sergia Marchionneja, ki je znal vcepiti doslednost, disciplino in zaupanje. Novo obdobje je torej Fiat zaznamoval z novim modelom, ki se sklicuje na nekdanji uspešni 500 in so ga lansirali prav ob obletnici, saj so stari 500 predstavili javnosti natanko pred 50 leti 4.julija 1957. Ni pa vse tako blesteče v Italiji, kot bi kazal primer turinske avtomobilske hiše. El Mundo z neprikritim zadovoljstvom ugotavlja, da če je Španija na slabem pri izvajanju evropskih direktiv glede notranjega tržišča, je Italija še na slabšem. V poročilu pristojnega komisarja EU McCreevyja namreč ugotavljajo, da je Španija na predzadnjem mestu, Italija pa prav na zadnjem s 153 prekrški, ki zadevajo tako primere kršitev evropskih smernic kot tudi neizvajanja direktiv v okviru nacionalne zakonodaje, piše španski desno usmerjeni dnevnik. Levičarski El Pais pa poroča o dvomljivih poslih italijanskih tajnih služb za časa Berlusconijeve vlade.Od leta 2001 do 2006 je vojaška tajna služba nadzorovala več kot 200 sodnikov, in to ne samo italijanskih, ampak tudi v drugih evropskih državah. Po podatkih evropskega stanovske organizacije sodnikov, ki jih posreduje madridski levo usmerjeni dnevnik, so zbirali informacije na račun 45 italijanskih sodnikov in 158 sodnikov po Evropi. Med slednjimi je tudi španski preiskovalni sodnik Garzon, ki je vodil postopek prav na račun Berlus-conija. El Pais ocenjuje, da je nelegalni nadzor bil usmerjen k zbiranju podatkov, s katerimi bi spravil na slab glas tiste sodnike, ki niso bili prijateljsko razpoloženi do Berlusconija. Britanska televizijska postaja Channel 4 pa je posvetila »šokantno poročilo«, kot so ga sami označili, zgodbi Marka Covella, novinarja neodvisne medijske organizacije Indymedia. Gre za eno od žrtev policijskega nasilja med vrhom G8 leta 2001 v Genovi, saj se je znašel v »mehiški mesnici«, kot je poseg policije v šoli Diaz označil tedanji genovski podkvestor na procesu, ki ga vodijo proti policistom in funkcionarjem osumljenim zlorabe in nasilja. Covell je med nočno policijsko racijo utrpel številne zlome - 5 reber in roka - in več drugih hujših poškodb. Tožil je policijo zaradi nasilja in poskusa umora, vendar so vsa dosedanja prizadevanja njegovih odvetnikov neuspešna, ker so nasedli ob čeri protislovij, laži, birokratskega zamujanja, poskusov prekrivanja dogodkov in ponarejanja dokazov. Nastop policije med vrhom v Genovi je britanski medij označil za »nasilje čilskega kova«. Sergij Premru Evropska centralna banka 6. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 6.07 5.07 ameriški dolar 1,3596 1,3640 japonski jen 167,57 167,10 kitajski juan 10,3343 10,3642 ruski rubel 34,9940 35,0070 danska krona 7,4414 7,4415 britanski funt 0,67635 0,67560 švedska krona 9,1585 9,1570 norveška krona 7,9125 7,9240 češka krona 28,624 28,650 švicarski frank 1,6589 1,6553 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 246,33 246,21 poljski zlot 3,7660 3,7642 kanadski dolar 1,4303 1,4426 avstralski dolar 1,5875 1,5854 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1188 3,1289 slovaška krona 33,521 33,495 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6980 0,6963 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,25 83,77 turška lira 1,7607 1,7664 hrvaška kuna 7,2980 7,3064 Zadružna Kraška banka 6. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,37970 1,35137 britanski funt 0,6854 0,66968 švicarski frank 1,68831 1,64718 japonski jen 173,587 163,0698 švedska krona 9,3946 8,9453 avstralski dolar 1,6384 1,5692 kanadski dolar 1,4778 1,42158 danska krona 7,5930 7,30696 norveška krona 8,10136 7,73863 madžarski florint 295,452 231,4374 češka krona 32,9475 25,785 slovaška krona 38,5192 30,1455 hrvaška kuna 7,82515 6,97761 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 6. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3789 1,3449 britanski funt 0,6864 0,6695 danska krona 7,553 7,367 kanadski dolar 1,4575 1,4216 japonski jen 169,96 165,78 švicarski frank 1,6811 1,6397 norveška krona 8,036 7,838 švedska krona 9,297 9,068 avstralski dolar 1,6117 1,5720 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 6. julija 2007 Indeks MIB 30: +0,72 delnica cena € var. % ALITALIA 0,7935 -1,00 ALLEANZA 9,67 +0,07 ATLANTIA 25,28 +1,44 BANCA ITALESE 17,05 -5,81 BANCO POPOLARE 20,43 -2,95 BPMS 5,055 +0,28 BPM 11,45 +1,10 CAPITALIA 7,42 +0,51 ENEL 7,93 +0,28 ENI 27,75 +2,17 FIAT 23,41 +3,68 FINMECCANICA 22,6 +0,22 GENERALI 29,9 -0,13 IFIL 8,385 +3,23 INTESA LOTTOMATICA 5,455 30,55 -0,73 +0,39 LUXOTTICA MEDIASET 28,39 7,63 +0,67 -0,68 MEDIOBANCA 16,77 -0,28 MEDIOLANUM 6,125 +0,18 PARMALAT 2,955 -0,51 PIRELLI 0,8995 -0,01 SAIPEM 27,2 +1,99 SNAM 4,375 +0,92 STMICROELEC 14,44 +0,61 TELECOM ITA 2,055 +0,44 TENARIS 18,7 +2,06 TERNA 2,5525 +0,61 UBI BANCA 19,11 -0,57 UNICREDITO 6,69 +0,74 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / TRST Sobota, 7. julija 2007 6 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it PETI KORIDOR - Po izjavi deželnega odbornika Sonega Nabrežinska opozicija zahteva informacije o novi železnici V levi sredini različna stališča o tem vprašanju - Kritična izjava WWF Občinski svetniki leve sredine iz Devina-Nabrežine zahtevajo informacije o načrtu za novo železnico, ki bo tekla pod Krasom. Zahtevo so naslovili občinski upravi, a tudi Deželi, ki je skupaj z državnimi železnicami soodgovorna za projektiranje proge v sklopu petega evropskega koridorja. Massimo Veronese in kolegi očitajo upravi župana Giorgia Reta, da je v prejšnjem mandatu dejansko že pristala na traso proge, ne da bi o tem informirala prizadete skupnosti in torej občane. Te napake Ret ne sme ponoviti, a mora o vsem predhodno informirati tako občinski svet, kot ljudi, meni opozicija. Devinsko-nabrežinska občinska skupnost je v preteklosti doživela velika javna dela in infrastrukture, kot so avtocesta, elektrovodi, železnica in naftovodi. Nekateri problemi v zvezi s tem so še danes nerešeni. Leva sredina navaja težave s hrupom, ki se pojavljajo na avtocesti pri Štivanu, da ne govorimo o »večnem problemu« železniškega nadvoza pri Šempolaju. Svoje ločeno stališče o železnici sta predstavila tudi občinska svetnika Igor Gabrovec (njegovo sporočilo objavljamo posebej) ter Maurizio Rozza, ki v nabre-žinskem občinskem svetu zastopa Zelene. Rozza zahteva od Občine Devin-Nabrežina, naj kratkomalo sporoči Deželi in državni vladi, da je v vsakem primeru proti vsakršnemu strateškemu posegu, ki bi imel negativne posledice za občinsko stvarnost. Torej proti novi železnici. Rozza ugotavlja, da do včeraj nobena javna uprava ni posredovala ljudem informacij o trasi nove podzemne železnice, ki bo pri Nabrežini Kamnolomi (območje z ledinskim imenom Senik) stopila na plan. Na območju med avtocesto, pokrajinsko cesto in Slivnem bo nastalo ogromno gradbišče, tovornjaki pa bodo izkopani material skozi naselje Nabrežina Kamnolomi odvažali na avtocesto, piše v sporočilu zastopnik Zele ne li ste. Rozza v stališču, ki ga je predložil v občinskem svetu, navaja, da bo hitra železnica tekla v tunelu 14 metrov pod Vižovljami in 34 metrov pod Nabreži-no, proga na odprtem pa se bo vila nedaleč od Medje vasi. Skratka kar nekaj razlogov za zaskrbljenost, zaključuje svojo izjavo zastopnik Zelenih. Svoje stališče o načrtu nove železnice je objavilo tudi naravovarstveno združenje WWF-Svetovni sklad za naravo. Njegov zastopnik Dario Predon-zan ugotavlja, da je v zvezi z načrtom iz leta 2003 prišlo do nekaterih sprememb, ki ni nujno, da so bolj prijazne okolju. Pojavili se bodo problemi s podtalnimi vodami, dosti več pa bo po vsej verjetnosti izkopanega materiala, meni WWF. Treba bo na novo izvesti okoljevarstveni postopek (Via), nove projekte pa bo treba predvsem predstaviti javnosti. V teh pogojih, ko je vse še zavito v meglo, po Predonzanovem mnenju nima smisla sploh zaprositi Evropsko unijo za denar za projektiranje nove železnice. To velja za traso Ronke-Trst, kot tudi za progo Trst-Divača, o kateri po prepričanju WWF ni nobenih informacij. Tudi tukaj se bo pri kopanju tunela postavil problem podtalnih voda in jam. Na koncu še ostra polemika WWF z deželno upravo. »Odborniik Lodovi-co Sonego pravi, da bo nova železnica precej razbremenila s tovornjaki avtocestno omrežje, v isti sapi pa se Illyjeva uprava zavzema za gradnjo avtoceste Trst-Reka, ki bo mimogrede opustošila značilno območje slovenskega Krasa,« piše v sporočilu za javnost Predonzan. Devinsko-nabrežinski svetniki leve sredine zahtevajo več informacij o novi železnici pod Krasom kroma PETI KORIDOR - Zamisel Igorja Gabrovca Nabrežina: predlog za občinsko komisijo o trasi nove proge »V teh dneh smo lahko v medijih ponovno zasledili poročanje o načrtih za podzemno traso petega koridorja, ki naj bi povezovala Ronke s Trstom. Vprašanje je kompleksno in večplastno in zadeva našo občino, od vprašanja uresničljivosti dolgega predora v kraškem podzemlju, ki vsaj teoretično naj bi prej ali slej tudi prestregel strugo reke Reke-Timave, pa vse do možnosti vdora v naravne jame,« meni devinsko-nabrežinski občinski svetnik Skupaj-Insieme Igor Gabrovec. »Kot javni upravitelji si moramo zastaviti tudi vprašanje glede legitimnih interesov ljudi, ki živijo na trasi načrtovane podzemne železnice,« ugotavlja še Gabrovec, ki je s tem v zvezi naslovil na župana Giorgia Reta nujno svetniško vprašanje. V njem Gabrovec podčrtuje, da mora biti ob vsakem nadaljnjem koraku nujno soudeleženo krajevno prebivalstvo in upravitelji vseh zainteresiranih občin. V vprašanju zato Gabrovec župana Reta sprašuje s kate- rimi informacijami razpolaga občinska uprava, vključno z osnutki načrtov predvidene podzemne trase in kraji, kjer naj bi železnica prišla na površje ter morebitnimi študijami glede vpliva načrta na okolje. Nadalje želi Gabrovec vedeti ali je bila Občina Devin-Nabrežina uradno naprošena za mnenje ter kateri postopki so bili sproženi v zvezi s pogajanji za priznanje primernih odškodnin prizadetim občanom, ki so lastniki nepremičnin, ki se nahajajo na napovedani trasi, kot tudi glede protivrednosti občinski skupnosti zaradi predvidljivih težav, ki so vezana na vrtanje dolgega predora (povečan promet tovornjakov, onesnaževanje zraka s prahom, zvočno onesnaževanje). »Ali ne smatrate, da bi pomembnost vprašanja in vpliv, ki ga slednje lahko ima na interese vse občinske skupnosti, narekovala ustanovitev posebne svetniške komisije na osnovi 43. člena pravilnika občinskega sveta za preučevanje celotnega problema,« zaključuje svojo izjavo Gabrovec. STALIŠČE - Pismo naslovljeno na Deželo in na ostale krajevne uprave Odbor za zaščito Tržaškega zaliva: »Uplinjevalnikov ne potrebujemo« Odbor za zaščito Tržaškega zaliva, ki vodi odločno kampanjo proti uresničitvi tržaških uplinjevalnikov, je deželni in tržaški občinski upravi ter deželnim, pokrajinskim in občinskim svetnikom poslal pismo, v katerem navaja več točk, ki naj bi izpodbijale namere španskih družb Endesa in Gas Natural. Pismo najprej omenja uplinjevalnik, ki ga je družba SNAM nameravala postaviti leta 1996 v Tržiču. Takrat so izvedli referendum in ljudstvo se je o načrtu izreklo negativno, omenjena družba pa je morala oditi. Tržačanom ta možnost ni bila dana, ker naj bi Deželi FJK in Italiji pretila energetska kriza, uplinjevalnika pa naj bi bila po mnenju nekaterih življenjsko važna. Odbor za zaščito Tržaškega zaliva meni, da vzrokov za preplah ni. Trditve, da bi lahko Italija v primeru novih zapletov v zvezi s plinovodi iz Rusije (ali tudi z Alžirijo) kmalu ostala brez plina ocenjuje kot velike laži. Družba ENI naj bi pred kratkim sporočila svojim funkcionarjem, da metan v prihodnje ne bo primanjkoval, Italija naj bi ga imela celo v izobilju. Odbor je prepri- čan, da so bile vlada in ostale pristojne ustanove vedno seznanjene s tem dejstvom. Pismo nadalje ugotavlja, da se je za časa rusko-ukrajinske krize uvoz plina nedvomno upočasnil, Italija pa je razpolagala z obsežnimi količinami metana, ki so bila namenjena podobnim in hujšim kriznim stanjem. Odbor obtožuje družbe ENI, ENEL in Gas Natural, da so si v tistem obdobju nezakonito prilastile te zaloge ter jih začele prodajati v tujino, največ v Francijo in Nemčijo. Pristojne oblasti tega početja niso primerno kaznovale. Pismo se nadaljuje z obravnavo tehničnih ugotovitev na področju uvažanja in izvažanja plina ter mednarodnih strategij, katerim sledijo evropske države. Po navedbah odbora naj bi bilo splošno priznano, da je izbira uplinjevalnikov veliko dražja in manj donosna od tradicionalnih plinovodov. Ob koncu se razmišljanje pobliže dotika objekta, ki ga želi Gas Natural postaviti pri Žavljah. Španska družba razpolaga s tremi vrstami plinskih tankerjev, ki se delijo po velikosti oziroma količini metana, ki ga zmorejo prevažati. Gre za 40 tisoč, 70 ti- Prihodnji petek stavka deželnih uslužbencev RAI V petek, 13. julija bo 140 uslužbencev deželnega sedeža RAI v večernih urah prekrižalo roke, najverjetneje med 18.30 in 23. uro. Razlog za to je napovedana ukinitev zunanje tehnične ekipe, ki šteje 10 uslužbencev. Sindikalni predstavnik Paolo Angio-lini je v sporočilu za javnost izjavil, da državno vodstvo RAI redno opozarja na visoke stroške sedeža v FJK. Pri tem pa je spomnil, da proizvaja ta sedež, v italijanščini in slovenščini, 18 ur radijskih sporedov dnevno, medtem ko se programi ostalih sedežev po Italiji ustavijo pri 18 minutah. An-giolini je dodal, da bi morala RAI priznati pomembno vlogo, ki jo ima njen deželni sedež na tem območju. Avtomobil se je prevrnil na avtocesti Včeraj nekaj pred 17. uro je prišlo do nevarnega trčenja na avtocesti pri vhodu iz Sesljana, k sreči pa se je izšlo brez večjih posledic. Avtomobil znamke Renault z registrsko tablico iz Trsta je iz smeri Sesljana privozil na avtocesto, ob vhodu na redni vozni pas pa voznik verjetno ni prepustil prednosti drugemu vozilu, Chevro-letu iz Švice, v katerem je sedel oče z dvema otrokoma. Prišlo je do trčenja in Renault se je celo prevrnil, ranjencev pa ni bilo. Tri osebe, ki so se nahajale v prevrnjenem vozilu so odpeljali na katinarsko bolnišnico, a v glavnem le zaradi šoka, saj niso utrpele poškodb. Po posegu prometne policije, rešilca in openskih gasilcev se je na avtocestnem odseku ustvarila srednje dolga kolona. V Miramaru verjetno še naprej WWF soč in 125 tisoč kubičnih metrov velike cisterne, odbor pa je prepričan, da nobena od navedenih velikosti ni ustrezna. Prvi dve vrsti tankerjev bi po mnenju odbora, glede na skupno količino metana, ki bi morala letno romati v Žavlje, popolnoma onesposobili tržaško pristanišče. Slednje bi moralo namreč prekiniti vsakršno delovanje ob prihodu in odhodu neštetih tankerjev. Največja različica tankerja naj bi bila po drugi strani preveč orjaška in nevarna za žaveljsko morsko dno. Druga hiba uplinjevalnika naj bi bilo onesnaženje. Mnogi pravijo, da metan malo onesnažuje, to so pa po mnenju odbora »pravljice«. V pismu namreč trdi, da je učinek uhajanja metana na planetovo toplo gredo šest do enaindvajsetkrat močnejši od ogljikovega dioksida. Zaključekpismaje sledeč: uplinjeval-niki naj ne bi služili notranjim potrebam dežele FJK in Italije, temveč zgolj potrebam drugih držav; Trst pa naj ne bi bil ustrezen za tovrstne obrate in krajevne uprave bi se morale odločno postaviti proti tem projektom. Deželni odbor FJK je izrazil pozitivno mnenje o predlogu deželnega odbornika Enza Marsilia, naj miramar-sko zaščiteno morsko območje še naprej upravlja združenje WWF. Mnenje bo romalo na italijansko ministrstvo za okolje, ki je pristojno za odobritev predloga. Letovanje za ostarele Odgovorna za Upravno službo - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Abano Terme (PD) za 50 ostarelih oseb od 10. do 24. septembra 2007. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Razpis in obrazec prošnje za udeležbo na letovanje sta na razpolago v Uradu socialne službe Občine Devin Na-brežina - Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan, na županstvu Občine Repenta-bor in na županstvu Občine Zgonik. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prošnje za udeležbo morajo biti izpolnjene na ustreznem obrazcu in morajo biti oddane, s priloženimi ustreznimi dokumenti, na zgoraj omenjene naslove od 2. julija do vključno 20. julija 2007 med 8.30 in 10.30, od ponedeljka do petka. Za dodatne informacije: Upravna služba za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, tel. 040-299145. Sprememba urnika Socialne službe Okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) sporočajo sledeče spremembe urnika za javnost. Uradi bodo odprti po sledečem urniku: ponedeljek 8.30 -10.30 v občini Zgonik - županstvo -tel.: 040-229101; torek 8.30-10.30 v občini Repentabor - županstvo tel.: 040-327122; sreda in petek 8.3010.30 na sedežu socialne službe občine Devin Nabrežina - Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan - tel.: 0402017387-389. / TRST Sobota, 7. julija 2007 7 BOLJUNEC - Predstavitev načrta Lokalni Agendi 21 naproti, med rezervatom in Občino Razvoj Doline Glinščice z doprinosom domačinov Dodatnih 58 tisoč evrov deželnega prispevka za financiranje načrta Dolinska županja Fulvia Premolin je ocenila včerajšnjo predstavitev projekta Lokalni Agendi 21 naproti, med rezervatom in Občino kot »važen dogodek za dolinsko skupnost in njeno ozemlje«. Načrt predstavlja nov korak na poti upravljanja naravnega rezervata Doline Glinščice, potem ko je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine poverila prav občini vlogo upravitelja tega »najlepšega dela občinskega teritorija«, kot je Dolino Glinščice poimenovala županja. Po podpisu dogovora med Deželo in Občino (z deželnim prispevkom v višini 480 tisoč evrov za obdobje prvih treh let) je bilo treba pripraviti analizo posebnosti ozemlja, izdelati smernice in pripraviti načrt za trajnostni razvoj tega naravnega bisera. »V teh dneh sta Občina in Dežela dosegli dodatni dogovor za financiranje načrta (z dodatnim prispevkom v višini 58 tisoč evrov). Akt bo podpisan še ta mesec. Občina je pri načrtovanju vzela za zgled Agendo 21. »Smoter je jasen: vključiti čim več ljudi, da bi skupno sodelovali pri pripravi načrta. Soudeleženi naj bi bili javna uprava, zasebni sektor in civilna družba, to je vsi akterji na občinskem ozemlju, da bi tako ovrednotili to ozemlje v znamenju trajnostnega razvoja,« je poudarila Fulvia Premolin. Občinska odbornica za javna dela, okolje in evropske projekte Laura Ric-cardi Stravisi je nakazala tehnično plan načrta z dvema operativnima skupinama. Prva je tehnično-znanstvene narave in naj bi bil nekakšen »tehnični kon-zulent občine«. Druga skupina predvideva sodelovanje ljudi. Po posameznih vaseh bodo priredili sestanke, na katerih bodo seznanili prebivalstvo o načrtu, predvsem pa bodo prisluhnili ljudem, njihovim potrebam in željam. V vsaki vasi naj bi izbrali enega ali več glasnikov, ki naj bi bili vezni člen med krajevno skupnostjo in občino. Ti naj bi občini prinašali sugestije domačinov in nato občane seznanjali z občinskimi odločitvami. Na ta način naj bi občina prejela »krajevno gradivo« za izdelavo pravil za razvojni načrt. Laura Riccardi Stravisi je tudi pojasnila, daje uradno ime VARCO kratica, povzeta iz italijanskega naslova projekta, slovenskega imena za projekt še ni, o tem naj bi šele razmišljali, dasi se je občinska uprava projekta lotila pred le tom dni. O vlogi domačega prebivalstva je spregovoril tudi izvedenec Marco Fran-cese, tako imenovani »konzulent za metodo dela«, nova, prav v ta namen Z desne: Fulvia Premolin, Laura Riccardi Stravisi, Marco Francese ustanovljena poklicna figura. Govoril je o ustanovitvi tematskih skupin, ki naj bi nakazale razvoj naravnega rezervata v prihodnjih desetletjih. Nadalje o koordinacijskem organu, o tematskih omizjih in informativnih seminarjih. Vse z namenom, da bi bil nadaljnji razvoj naravnega rezervata (in tudi celotnega občinskega ozemlja) čim bolj po meri ljudi, ki tu prebivajo. Francese je to metodo poimenoval kar: nov način upravljanja ozemlja. Tak, ki bi čez deset in več let zagotovil enako kakovost življenja kot sedaj. Vse pa le ne bi bilo prepuščeno domačinom. Potrebna bo tudi integracija z drugimi akterji, ki preraščajo občino: pokrajino, deželo, državo, evropske institucije. Vse v tesni povezanosti z ozemljem. Županja Fulvia Premolin je potrdila, da bo občinska uprava v kratkem priredila po posameznih vaseh srečanja, na katerih bo domačinom podrobno predstavila, kaj ta načrt sploh je, kaj predvideva, pa tudi kakšna pričakovanja spodbuja. Obenem pa bo prisluhnila ljudem, da bi na ta način, skupno, uresničila to, kar predvideva Agenda 21. DEVINSKI GRAD - Zasul si me z zvezdami Večer ob 80-letnici Pavleta Merkuja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI FJK, Glasbeno matico in slovenskimi programi deželnega sedeža Rai za FJK prireja gala večer z naslovom Zasul si me z zvezdami - Di stelle sommersi, posvečen zamejskemu skladatelju, et-nomuzikologu, slovenistu in imeno-slovcu Pavletu Merkuju ob njegovem 80. jubileju. Dva dni pred okroglo obletnico, to je 10. julija ob 21. uri, bo na devinskem gradu koncert, ki bo vseboval skorajda vse aspekte Merkuje-vega opusa: vokalno-zborovski, komorni v različnih sestavih, solistični in orkestralni. Nastopili bodo slovenski in italijanski glasbeniki in zbori iz zamejstva in matične domovine pod vodstvom režiserke Vesne Tomsič: MePZ Jacobus Gallus z dirigentom Matjažem Ščekom, violinist in dirigent Črtomir Šiškovič s priložnostnim orkestrom, flavtistka Alenka Zupan v duetu s kitaristom Markom Ferijem, harfistka Simona Mallozzi in ŽPZ Multifaria« pod taktirko Gianne Vi-sintin. Slavnostni govornik bo Miran Košuta, program bo povezovala Tamara Stanese. Pokrovitelji večera so Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina in Slovenska kultur-no-gospodarska zveza, sodelujejo pa A.I.R.S.A.C. Europa (oblikovanje zvoka in luči), slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna Kraška Banka in MoPZ Fantje izpod Grmade. V primeru slabega vremena se bo večer odvijal v goriškem Kulturnem domu. SODSTVO - Iz varnostnih razlogov po junijskem padcu kamnitih plošč z zunanje stene Zasegli svetišče na Vejni Ta konec tedna bi se morala v cerkvi odvijati počastitev sv. Cirila in Metoda - Škof Evgen Ravignani se je zahvalil oblastem Tržaški škof Evgen Ravignani je včeraj sporočil, daje sodstvo odredilo začasno zasego Marijinega svetišča na Vejni. Odločitev je bila sprejeta iz varnostnih razlogov, potem ko so se 3. junija z zunanje stene cerkve odtrgale velike, kakih 50 ton težke kamnite plošče, ki še vedno ležijo na tleh pred svetiščem. Ravno ta konec tedna bi se morali povzpeti do cerkve na Vejni slovenski verniki. Tradicionalno slavje svetih bratov Cirila in Metoda bo tam onemogočeno, maša pa se bo odvijala v nedeljo ob 17. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Škof Ravignani se je včeraj v pismu za javnost zahvalil sodniku in karabinjerjem. Poteza je bila po njegovem nujna, da bi preprečili kako resnejšo nesrečo. Ob enem je izrazil svojo hvaležnost prefektu, ki je pred tedni sklical srečanje med javnimi oblastmi in krajevnimi upravami, da bi skupaj preučili nujne ukrepe. Ravignani upa, da bodo kmalu izvedli potrebna popravila in omogočili vernikom, da ponovno vstopijo v svetišče. Pristojni župnik Sergio Vazzoler medtem opozarja, da kamnite plošče niso edini problem Marijinega svetišča. Zaradi nedavnih ploh se je znotraj cerkve ustvarila velika luža, deževnica pa si že dalj časa utira pot v notranje prostore cerkve. Z zaprtjem svetišča so oblasti začasno prekinile tudi obratovanje tamkajšnjega bara. Upravitelji le-tega so bili nad ukrepom presenečeni, saj jih ni o tem nihče predhodno opozoril. Brezplačni pomorski prevozi za osebe s posebnimi potrebami Invalidi in druge osebe s posebnimi potrebami se bodo lahko brezplačno posluževale pomorskih prevozov na progah Trst-Milje in Trst-Barkovlje-Grljan. Tako je sklenila tržaška pokrajinska uprava, ki bo upravičencem razdelila izkaznice za brezplačno koriščenje omenjenih pomorskih prevozov. Izkaznice bodo veljale do 15. septembra. Tržaška pokrajina je invalidom že nudila izkaznice za brezplačno koriščenje javnih prevozov. Trieste trasporti o stavki 13. julija Prevozno podjetje Trieste trasporti obvešča, da so sindikalne organizacije prevoznikov Cisl, Uil, Cisal in Ugl okli-cale za petek, 13. julija, 4-urno stavko šoferjev avtobusov od 9. do 13. ure in zadnje štiri ure delovne izmene za upravno osebje. Zaradi tega bo prišlo verjetno do težav pri javnem prevozu. Prijhodnji teden tri dni brez openslega tramvaja Openski tramvaj prihodnji teden ne bo vozil od torka, 10. julija, do četrtka, 12. julija. Prevozno podjetje Trieste trasporti je pojasnilo, da je prekinitev vožnje openskega tramvaja potreba zaradi zamenjave vlečnega kabla. Namesto tramvaja bo delovala nadomestna avtobusna služba z avtobusom št. 2/. Avtobusi bodo peljali po običajnem urniku tramvaja. Nova cestna signalizacija na območju hipodroma Tržaška občina obvešča, da bodo od ponedelja, 9. julija, do petka, 13. julija, med 20.30 in 7. uro začrtali novo cestno signalizacijo v številnih ulicah. V ponedeljek bo delo potekalo v Ul. Rossetti (od Ul. Revoltella do hipodroma) in v Ul. Scomparini in Ul. Cu-mano; v torek, 10. julija, na Trgu De Gasperi in na Drevoredu pri hipodromu; v sredo, 11. julija, na Senenem trgu in v Ul. Vergerio; v četrtek, 12. julija, pa na Drevoredu DAnnunzio in na Trgu Mioni. Žrebanje parkirnih prostorov v okviru sejma antikvariata Tržaška občina sporoča, da bo potekalo žrebanje za dodelitev parkirnih prostorov zasebnikom v okviru sejma antikvariata in rabljenih predmetov za drugo polletje 2007 v ponedeljek, 9. julija ob 12. uri v Ul. Genova 6, 1. nadstropje, soba št. 101. Seznam bo na ogled v občinskih uradih za trgovske dejavnosti na javnih območjiih (Ul. Genova 6, 1. nadstropje, soba št. 148) od ponedeljka popoldne dalje. Izgubljeno - najdeno V uradu izgubljenih predmetov na tržaški občini v občinski palači na Velikem trgu 4, mezanin, soba št. 37. so na ogled izgubljeni predmeti, ki so jih našli na ulicah v mesecu juniju. Gre za mobitel, torbo, barometer, klešče in razne ključe. Lastniki jih lahko dvignejo od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob poedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Prevozno podjetje Trieste trasporti pa obvešča, da so na sedežu v Ul. Lavoratori 2 na ogled številni predmeti, ki so jih potniki pustili v mestnih avtobusih. Pojasnilo o pokojninah Skrbstveni zavod Inps je izdal obvestilo v zvezi z odtegljajem 0,15 odstotka pokojnine, ki jo določa odlok št. 45 finančnega ministrstva z dne 7. marca 2007, ker je prišlo doslej do precejšnje zmede pri tolmačenju besedila. Odlok je namenjen izključno upokojencem javnih uprav; pokojnine tem upokojencem izdajajo zavod In-pdap in drugi zavodi; vsi upokojenci Inps iz zasebnega sektorja so izvzeti iz teh določil. 8 Sobota, 7. julija 2007 TRST VARNOST PRI DELU - Občina Trst, sindikati in delodajalci sklenili sporazum za javna dela Težki časi za gradbena podjetja ki ne spoštujejo varnostnih predpisov Obvezne predhodne kontrole na novih gradbiščih - Še pod vprašajem dogovor med sindikati in Ance Gradnja hitre ceste je na Tržaškem eno najzahtevnejših del kroma Gradbena podjetja, ki nameravajo sodelovati pri natečajih za javna dela, bodo morala odslej predhodno pristajati na kontrole glede spoštovanja zakonskih predpisov o varnosti pri delu.-To je bistvena novost, ki jo na tem področju vnaša sporazum med občinsko upravo, delodajalci in sindikati in katerega glavni cilj je skupni boj proti ne-sre čam pri de lu in pro ti de lu na čr no. Na tej osnovi bo občinska uprava zagotavljala spoštovanje zakonodaje, sindikati in delodajalci pa bodo prek t.i.paritetnega teritorialnega odbora (-it.Cpt) izvajali kontrole na gradbiščih podjetij, katerim je javna uprava dala de la v za kup. Dogovor so uradno podpisali včeraj na županstvu župan Roberto Dipi-azza, občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli in predstavniki krajevne sekcije državnega združenja gradbenikov Ance, področnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter stanovskih organizacij obrtnikov Confartigianato in CNA. Četudi se problematika nesreč pri delu in de la na čr no ne bo s tem ta koj raz -rešila, predstavlja sporazum nedvomno pomembno politično dejanje, ki postavlja po eni strani črno na belo odgovornosti občinske uprave, po drugi pa premakne z mrtve točke delovanje odbora Cpt, kije doslej dejansko obstajal le na papirju. Zgovoren je podatek, da Občina Trst razpiše vsako leto v povprečju dela za 40 milijonov evrov za skupno okrog 60 gradbišč.Zdaj naj bi na podlagi sporazuma na slednjih poostrili nadzor, izboljšala pa naj bi se med drugim kakovost podjetij. Dogovor ima namreč več ciljev, je poudaril Bandelli. Med temi so kljubovanje protizakonitosti in delu na črno, usklajevanje nadzorovanja, povečanje varnosti pri delu, spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti ter krepitev števila in kakovosti kontrol v gradbiščih. Gradbena podjetja bodo morala zato kot pogoj za sodelovanje na natečajih predhodno pristajati na takojšnje (ob odprtju gradbišča) in na dodatne kontrole. Drugače so predvidene sankcije, ki gredo od izločitve podjetja že v prvi fazi natečaja do prekinitve del (v primeru, da nezakonitega položaja ne uredijo v roku 5 dni), pa tudi do izključitve podjetja s prihodnjih natečajev. Sporazum navaja tudi 15 točk glede prav tolikih možnih nepravilnosti, od zaposlovanja na črno oz. neplačevanja prispevkov do izkoriščanja delavcev, nespoštovanja državne delovne po- NOVA STRANKA Franco Codega koordinator Franco Codega je koordinator odbora Demokratske stranke, ki bo pripravil in izvedel primarne volitve za novo stranko 14. oktobra. Predsednik garantov je senator Fulvio Ca-merini. V koordinacijskem odboru je tudi deželna svetnica Levih demokratov Tamara Blažina, v odbo ru ga ran tov pa Ace Mer -molja. Co de ga je zna no ime v tr -žaškem političnem in družbenem življenju. Po poklicu je šolnik, pred le ti pa je kan di di ral za predsednika pokrajinske uprave. Od vedno je aktiven v katoliških organizacijah in bil je pokrajinski predsednik združenja ACLI. Primarne volitve za izvolitev krajevnih in državnih voditeljev Demokratske stranke bodo po vsej Italiji 14. oktobra. Volilna pravila bodo v kratkem odobrili na državni ravni. godbe in seveda nespoštovanja varnostnih predpisov. Sicer predstavlja dogovor le začetek skupne poti in ne rešitve problemov, je naglasil pokrajinski tajnik področnega sindikata Fillea-Cgil Adriano Sinco-vich in poudaril, da so se sindikati in delodajalci za sporazum z občinsko upravo zavzemali že celih 10 let. Pomembnost dogovora je vsekakor v tem, da so si podpisniki zadali skupne cilje in določili faze postopanja, med katerimi je ponovno ovrednotenje odbora Cpt. Njegovi zastopniki, ki so za to uradno usposobljeni, bodo pač odslej poklicani h kontroli podjetij oz.gradbišč. Vendar je treba na gradbenem področju še marsikaj storiti in poglavitno je sodelovanje s prefekturo, kjer je tudi odprto omizje o varnosti pri delu, ki zade- V okviru preiskave, ki jo v zvezi z nedeljskim požarom v Ul. Gatte-ri (na sliki Kroma) vodi javni tožilec Pietro Montrone, je neimenovani gasilec prejel sodno obvestilo. Preiskovan je, ker naj bi v noči na nedeljo, ko je bil zadolžen, da sprejema telefonske klice, podcenil klic ženske v zvezi s požarom ter o tem obvestil samo karabinjerje. Gasilski poseg je sledil šele devet ur pozneje, nekaj pred 11. uro, v svojem gorečem stanovanju pa je umrl 90-letni Mario Marigonda. Pokrajinsko poveljstvo gasilcev odločno brani preiskovanega in pristavlja, da so podobni klici, ki navajajo nedoločen smrad po sežganem, zelo pogosti. Poleg tega na poveljstvu gasilcev ne verjamejo, da se je požar začel razvijati že ponoči, toliko ur pred dejanskim izbruhom plamenov. Medtem bo sodni zdravnik Co-stantinides izvedel obdukcijo trupla edine žrtve požara, v upanju, da bo to pomagalo sestaviti jasnejšo sliko nedeljskih dogodkov. va sploh vsa področja (včeraj sklenjeni sporazum zadeva namreč le javna dela). S tem v zvezi Sincovich napoveduje pomembne novosti, saj se nov pre-fekt Giovanni Balsamo zelo zavzema za varnost pri delu. Pred kratkim je tako v tržaški pokrajini stekla monitoraža 584 podjetij z več kot 50 uslužbenci iz raznih sektorjev, katere cilj je ugotavljati, ali spoštujejo varnostne predpise. Zatem bodo stekle dodatne kontrole, vezane na dela v zakupu za podjetje Ater, za zdravstveno in za bolnišniško podjetje, za pokrajinsko upravo in tako naprej. Glede učinkovitosti včerajšnjega sporazuma so sicer sindikati še zaskrbljeni, nam je robu srečanja povedal Sincovich. Pokrajinski Ance ni še namreč podpisal ustreznega dogovora s sindikati, ki predvideva med drugim financiranje odbora Cpt. Denar morajo v tem smislu prispevati podjetja (na osnovi sporazuma bo vsekakor Občina Trst v ta namen posredovala 250 evrov za vsako delo v zakupu): doslej je Cpt razpolagal z zelo majhno vsoto denarja, tj.23 tisoč evrov letno, in zato ni mogel delovati. Sindikati zahtevajo vsaj 75 tisoč evrov. Odločilno bo torej srečanje za obnovo ustrezne pogodbe na pokrajinski ravni, ki bo v sredo, 11. julija, in na katerem bo govor prav o financiranju za delovanje odbora Cpt. Sincovich pričakuje, da bo Ance vendar podpisal pogodbo in financiral Cpt, ker bo sporazum z občinsko upravo v nasprotnem pri me ru eno stav no klav rno pro pa -del. Aljoša Gašperlin -/ Razpis Občine Dolina Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javno selekcijo na podlagi naslovov in izpitov za zaposlitev vodilnega knjigovodskega inštruktorja s polnim delovnim urnikom za določen čas (12 mesecev) - kategorija D ekonomsko stanje D1. Pogoji za pripustitev k selekciji: Diploma iz ekonomije ali diploma iz razredov 17 - 28 - 31 ali ena od sledečih univerzitetnih specialističnih diplom iz razredov 19/S - 64/S - 84/S; znanje slovenskega jezika. Razpis in obrazci za prošnjo so na razpolago v Tajništvu, tel. št. 0408329242 email: personale-osebje@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it ter na spletni strani www.sandorligo-doli-na.it. Rok za predstavitev prošenj zapade ob 13. uri dne 23.07.2007. AcegasAps v Srbiji in v Bolgariji V prejšnjih dneh sta bili imenovani novi vodstvi družb SiGas in RilaGas, to je družb, s katerima namerava podjetje AcegasAps razviti metansko mrežo v Srbiji oziroma Bolgariji. V Beogradu so bili v upravni svet družbe SiGas imenovani Cesare Pillon (predsednik), Claudio Andreoli (podpredsednik), Ratko Stanivukovic in Milan Stevovic. SiGas ima sedež v Požegi, AcegasAps ima v družbi 90-odstotni delež, preostalih 10 odstotkov pa si delijo občine Požega in Arilje. V Sofiji pa je potekala skupščina družbe RilaGas. Za predsednika je bil imenovan novi pooblaščeni upravitelj AcegasAps Cesare Pillon, v upravni svet pa je bil imenovan Franco Berti. Družba RilaGas je bila ustanovljena maja lani na podlagi sodelovanja med AcegasAps in podjetjem Costruzioni Dondi iz Roviga, z namenom da bi zgradila in upravljala distribucijsko plinsko mrežo, ki bo dovabljala metan na območju zapadne Bolgarije. Praznik Liberazione v Naselju sv. Sergija Danes in jutri bo v Ljudskem domu To-gliatti v naselju Sv. Sergija (Ul. di Peco 7) tradicionalni prvi poletni praznik Li-berazione, ki jo prireja krožek Davide Pescatori Stranke komunistične prenove. Odprtje ob 17. uri, ob 19.30 bo govoril Giorgio Vesnaver, član pokrajinskega tajništva stranke. Zvečer plez z duom Melody, ki bo zaigral tudi v nedeljo zvečer. Praznovanje Sv. Urha v Dolini Kot vsako leto so tudi letos Dolinčani praznovali svojega zavetnika sv. Urha; čeprav je slabo vreme nekoliko prekrižalo prvotne načrte, se je vse izteklo brez večjih težav. Letos je slovesno sveto mašo vodil štandreški župnik Karel Bolčina skupaj z domačim župnikom Maksom Suardom. Bolčina je izpostavil predvsem misel, da sv. Urh ni le verski praznik, ampak je praznik vseh Dolinčanov. Svoj pozdrav je na začetku maše prinesla tudi dolinska županja Fulvia Premolin, saj je sv. Urh tudi občinski zavetnik. Drugi del praznovanja je sestavljal kulturni program, ki ga po tradiciji oblikuje Pihalni orkester Breg. Tudi letos so godbeniki pripravili raznolik program, ki je obsegal slovenske, nemske, češke ter zimzelene skladbe pod vodstvom Maurizia Kodriča. Poleg godbenikov so nastopili tudi gojenci glasbene sole. Večer se je nato zaključil z družabnostjo v prostorih Mladinskega krožka. V Bazovici vaški praznik V Bazovici pri kalu je vse živo. Danes zvečer se bodo začeli vaški prazniki v organizaciji bazovskih društev, ki se bodo nadaljevali tudi v naslednjih vikendih vse do polovice avgusta. Na lepo urejenem prostoru okoli vaškega kala ob cesti za Lipico so domačini pripravili vse potrebno za sprejem in pogostitev številne publike, ki jo vsako leto privabita v Bazovico prijaznost okolja in kakovostna ponudba pijače in jedače. Bazovske vaške organizacije, Komunela Jus, AŠD Zarja, SKD Lipa in Mladinski krožek Bazovica toplo vabijo v prijetno senco bazovskih lip in kostanjev. SODSTVO - Osumljen malomarnosti, ker naj bi podcenjeval nočni klic Gasilec preiskovan zaradi nedeljskega požara v Ul. Gatteri / TRST Sobota, 7. julija 2007 9 1 NABREŽINA - Društvo Igo Gruden Z mladinskim odborom večja pozornost in zagon raznovrstni dejavnosti za mlade NABREŽINA Domača godba praznuje 110 let delovanja Nabrežinski godbeniki se spet pripravljajo na praznovanje. Pri hod nji ko nec ted na bo do na -mreč slavili častitljivi jubilej: 110-letnico delovanja godbenega društva Nabrežina. Odborniki in muzikantje so se že pred meseci lotili mrzličnih priprav in si za priložnost zamislili bogat in za ni miv tri dnev ni pro gram. Športno igrišče Sokola v Nabre-žini se bo tako od 13. do 15. julija spremenilo v pravi oder, na ka te rem bo glas ba do ma če god -be na pihala bila med samimi favoriti. Med številnimi dogodki, ki bo do zazna mo va li več dnev no nabrežinsko slavje, bo v prvi vrsti petkovo (ob 20.30) poimenovanje sedeža pri bivši nabrežinski klavnici v Dom glasbe Stanko Mislej, v spomin na dolgoletnega in priljubljenega dirigenta. V duhu modernizacije pa je isti večer na programu tudi predstavitev nove spletne strani nabrežin-ske god be, na ka te ri bo mo go če naj ti mar si ka teri po da tek o nje -nem delovanju in zgodovini ter vpo gled na naj po memb nej še do -god ke, v ka te rih so na bre žin ski godbeniki zaigrali vlogo absolutnega protagonista. Seveda bo med enim uradnim dogodkom in drugim veliko časa tudi za glasbo kot ta ko, za ka te ro bo do pos -krbeli nabrežinski slavljenci s svojimi tradicionalnimi koračnicami in podobnimi melodijami. Sobotni večer bo minil v znamenju slavnostnega koncerta godbe (ob 19.30) in podeljevanja priznanj, ne delj sko po pold ne pa bo od 17. ure dalje posvečeno mimo ho du na bre žin skih god be ni -kov, ki bodo v sprevodu skupaj z drugimi osmimi nastopajočimi godbami na pihala iz zamejstva in matice ritmično prikorakali z nabrežinskega trga na igrišče Sokola. V večernih urah bosta za dobro počutje in radoživ ples pos kr be la do ma ča an sam bla Kraš ki kvin tet ozi ro ma Mod ri val. Ob nabrežinskem športnem igrišču bodo seveda delovali tudi dobro opremljeni kioski s hrano in pijačo, tako kot se za velik praznik pač spodobi. (sas) Na začetku letošnje sezone je pri društvu Igo Gruden nastal mladinski odbor, da bi samostojno urejeval mladinske dejavnosti v Nabrežini. Že lansko poletje so mladi organizirali filmsko delavnico pod mentorstvom snemalca Antona Jakomina in posneli ključne dogodke na šagri sv. Roka in dejavnosti, ki so se odvijale v tistem času. Septembra je mladinski odbor priredil koncert skupine The Authentics na igrišču Sokol. Utrip mladih v društvu Igo Gruden pa je na splošno zelo prisoten, saj že sedem let deluje dekliški zbor Kraški slavček, ki predstavlja pomemben steber mladinskega delovanja v Nabrežini in okolici, kjer usmerja pozitivno energijo mladih v aktivno kulturno združevanje. Letos je vodstvo zbora prevzel novi pevovodja Mirko Fer-lan, potem ko ga je do zaključka lanske sezone uspešno vodila Alenka Radetič. Z novim pevovodjem je zbor prvič zapel že na začetku sezone v Bregu pod Nabrežino ob proslavi 30. obletnice spominske plošče Iga Grudna. Novembra je sodeloval na kulturnem večeru, ki gaje priredila občinska uprava ob 100-letnici na-brežinske knjižnice v Grudnovi rojstni hiši. Decembra so dekleta dvakrat nastopila, na božičnem sejmu in na božičnem koncertu nabrežinske godbe v telovadnici. Nato je bil zbor povabljen k sodelovanju na osrednji zamejski Prešernovi proslavi in temu je posvetil večji del svojega časa, za kar je bil tudi poplačan z izjem- Mladi igralci so se preizkusili v Molieru kroma nim uspehom. Pri tem projektu je sodeloval z režiserko Vesno Tomšič, s katero so se dekleta imenitno ujela in celotna izkušnja jih je zelo obogatila.. Spomladi so pevke še nastopile na prazniku 8. marca v društvu in se udeležile revije Primorska poje v Ajdovščini. Aprila so spet nastopile v društvenih prostorih na zborovskem koncertu mešanega zbora Hrast. Po zaključnem koncertu v domači dvorani je 10. junija pesem ponesla dekleta še na tekmovanje v Torviscoso in s tem nastopom je Kraški slavček z zadoščenjem sklenil letošnje delovanje. Pevska kultura se v društvu iz leta v leto krepi in novi mladi ljubitelji petja so toplo vabljeni, da se vanjo vključijo. Poleg vsega povedanega pa že dve leti deluje pri društvu tudi mladinska dramska skupina, kije lani uprizorila daljši odlomek Goldonijeve komedije Primorske zdrahe v režiji Alide Bevk. Na začetku letošnje sezone pa je zaradi bolezni režiserke mlade igralce prevzel Gregor Geč, ki je s svojo dobro voljo in strokovnostjo dosegel, da so igralci Jožica Forčič, Katerina Ka-riž, Carolina in Diego Trampuž, Agata Ve-nie - r in Karin ter Ivo Radovič izvedli dve Mo-lierovi enodejanki, Žlahtni meščan in Namišljeni bolnik. Občinstvo je obe komediji navdušeno sprejelo. Z Molierom so mladi igralci nastopili še v soboto, 30. junija na festivalu amaterskih skupin v Ma-vhinjah. (A.V). PREBENEG - Koncert godb Ob zaključku sezone so ricmanjski in brkinski godbeniki postregli s skupnim koncertom Iz gozdička v Prebenegu je v četrtek zvečer kar donelo. Pihalni orkester Ricma-nje je namreč v sodelovanju z Občino Dolina priredil skupni koncert z mlado Brkinsko godbo 2000 (f. KROMA). Večer, ki je bil v nizu skupnih koncertov drugi po vrsti (prvi je bil na sporedu pretekli teden v Klancu pri Kozini), je predstavljal nekakšen zaključek sezone za obe godbi, čeprav čaka mlade brkinske muzikante še pomemben nastop na mednarodnem tekmovanju mladih orkestrov na Sardiniji. Po pozdravu županje Fulvie Premolin sta se godbi predstavili s serijo poskočnih modernih melodij in s tradicionalnim ven-čkom narodnih viž ter oblikovali tako res prijetno vzdušje. Godbi gojita že več let prijateljske vezi in si v tem duhu tudi večkrat izmenjujeta godbenike. Kot združeni orkester so se lani udeležili tekmovanja mladih pihalnih orkestrov v kraju Corno di Rosazzo, letos pa se bodo mudili na Intercampusu na Debelem rtiču. ŽUPANSTVO Igorju Gherdolu izročili srednjeveški pečat mesta Trst Tržaški župan Roberto Dipiazza je pred dnevi na županstvu sprejel mladega pisatelja Igorja Gherdola in mu ob navzočnosti številnih svojcev in prijateljev, med katerimi velja omeni ti umet nost ne ga kri ti ka in pred sed ni ka tr žaš -kega gibanja za intuitivno umetnost Giuseppe-ja Bonoma ter predsednika združenja Azzurra Alfreda Sidarija, izročil srednjeveški pečat mesta Trst. Gherdol je eden najmlajših tržaških književnikov, ki so prejeli to pomembno priznanje, in se pri ko maj 28 le tih lah ko po na ša že s pet naj -stimi literarnimi deli. Župan Dipiazza je na slovesnosti posebej pohvalil veliko ambicijo in prizadevanje mladega pisatelja, ki se kaže v obsežni literarni produkciji, Gherdolu pa je voščil vedno večjo uspešnost na področju pisateljevanja. Slavljenec pa je s svoje strani zagotovil nadalj-no pri za de va nje in na po ve dal bliž nji izid no ve knjige. Slednja bo izšla v letošnjem decembru z naslovom Ti scrivo Trieste cara, v njej pa bo opisa na zgod ba Tr ža ča na, ki se po to li kih le tih vr -ne v svoje rojstno mesto, ki je medtemčasom doživelo spremembe in v katerem ga čakajo številna presenečenja. ZNANOST - Raziskovanje Mauro Giacca prejel prestižno nagrado za raziskave o virusu hiv ¡¡to fil1 Mauro Giacca Predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano je včeraj po de lil med na -rod no na gra do Lenghi e Magras-si za virologijo Mauru Giacci, direktorju tržaškega mednarodnega centra za genetsko inženjerijo in biotehnologijo. Giacca je bil nagrajen za svoje pomembno raziskovalno delo, nagrado pa je dodelila prestižna italijanska akademija Lincei. Podelitev je potekala ob slovesnem zaključku akademskega leta. Giacca je v okviru eksperimentalne virologije opravil številne izredno pomembne raziskave o virusu hiv, ki je odgovoren za aids. V zadnjih petnajstih letih se je tržaški raziskovalec ukvarjal z identifikacijo faktorjev, ki uravnavajo proces infekcije celil imunitetnega sistema in dovolijo integriranje virusa hiv v genom okuženih celic. Nagrada je obenem pomembno priznanje za mednarodni center za genetsko inženjerijo in biotehnologijo. V njegovih laboratorijih deluje več kot 200 raziskovalcev iz več kot tridesetih držav, ki so porazdeljeni v 17 raziskovalnih skupin. Drevi začetek Poletja pod kostanjem Danes bo v Prosvetnem domu na Opčinah v sklopu poletne prireditve Poletje pod kostanjem nastopil 25 članski orkester »Orche-stra a Plettro di Breganze«, ki v Breganzah, mestecu v pokrajini Vi-cenza, deluje in uspeva že od leta 1903, v stalnem iskanju novih kulturnih izzivov. Orkester, vodi prof. Maura Mazzonetto, odkriva globoke korenine ljudske in klasične glasbene zakladnice dežele Veneto in gre prav gotovo za izviren sestav. V 25 elementih orkestra so zastopane tri generacije glasbenikov, ki igrajo na mandoline, mandole, mandolončelo, kitare, čelo in kontrabas, katerim često dodajo še ne-konvencionalne instrumente. Sedanji sestav orkestra se je izkazal na številnih uglednih glasbenih prireditvah za tamburice tako v Italiji kot v tujini. V zadnjih letih je imel dolgo vrsto koncertov po Venetu, v Španiji, na Madžarskem in v Franciji. Danes zvečer, ob 21.00 uri, pa bodo prvi poletni gostje Skd Tabor. Drugi koncert iz letošnjega poletnega niza bo na sporedu v četrtek, 12. julija, ko bodo na Opčinah nastopili člani irske skupine Atlantic Roar. Poletni pust V Miljah tečejo zadnje priprave za tradicionalno poletno pustovanje, ki ga od torka dalje prireja društvo Lampo. Prireditev se bo odvijala na sedežu društva, ki redno sodeluje na pustni povorki v Miljah, nad parkiriščem Caliterra. Začetek bo v torek, 10.7. ob 21. uri, ko bo plesna šola Accademia dan-ze izvedla karibske plese. Dan kasneje bo igral ansambel Magazzi-ni commerciali, od četrtka do ponedeljka pa bo za glasbo poskrbel duet Cerne-Iacobucci. Čez teden dni - v soboto, 14.7. zvečer - bo večerna povorka mask. 10 Sobota, 7. julija 2007 TRST / FILM - Snemanje filma Amore, bugie e calcetto na univerzi Duhovita romantična komedija o malem nogometu, ki kvari medosebne odnose Med številnimi protagonisti tudi Bisio in Finocchiarova - Za režijo je poskrbel mladi Luca Lucini Najbolj zagrizene in navdušene oboževalke mladih filmskih talentov so prav gotovo že zdavnaj zasledile vest, da se je v Trst na začetku junija pripeljala zelo številna filmska ekipa iz Rima z namenom, da tu posname film. Gre za najnovejšo produkcijo mladega režiserja Luce Lucinija (Tre metri sopra il cielo in L'uomo perfet-to), ki nosi naslov Amore, bugie e calcetto - Ljubezen, laži in mali nogomet, ki šteje v svoji sredi kar nekaj slavnih in priljubljenih italijanskih igralcev: od Claudia Bi-sia, Angele Finocchiaro, Claudie Pandol-fi, Pietra Sermontija, Chiare Mastalli, Gi-useppeja Battistona pa do najsodobnejših najstniških mitov Andree De Rosa (Not-te prima degli esami) in Marine Rocco. Duhovita romantična komedija za vse starosti je v našem mestu našla idealno lokacijo, »saj je Trst mesto, kjer se še Včeraj danes EI3 Lekarne da lepo živeti in kjer so nas vsi izredno prijazno sprejeli in nam rade volje pomagali«, nam je med včerajšnjim snemanjem na tržaški univerzi povedal glavni producent filma Roberto Todeschi. V preteklih tednih so več scen posneli v katinarski bolnišnici, na Velikem trgu, v redakciji časnika Il Piccolo, v raznih privatnih vilah in stanovanjih posejanih po mestu, v končnih fazah pa bodo obiskali še tovarno v Vidmu, razne mestne pube, picerije in pa telovadni co. Kot že sam naslov namiguje, je rdeča nit filma mali nogomet ali bolje rečeno pravšnja obsedenost za tovrstno, sicer nekoliko pozabljeno športno dejavnostjo. »Sedem moških protagonistov se nikakor ne more in noče odpovedati tradicionalni tedenski tekmi s prijatelji, za katero seveda zanemarja ženo, ljubimko, družino in U Kino Danes, SOBOTA, 7. julija 2007 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.52 - luna vzide ob 24.24 in zatone ob 13.13. Jutri, NEDELJA, 8. julija 2007 ŠPELA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,2 stopinje C, zračni tlak 1011 mb pada, veter 9 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C. Od ponedeljka, 2. julija, do sobote, 7. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura (040 812308). Opčine - Nanoški Trg 3 (tel. 040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, trg Valmaura 11, Sv. Jakob 1. Opči ne - Nanoš ki Trg (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Sv. Jakob 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 19.00,21.10 »Il destino nel nome«. AMBASCIATORI- 15.30,17.45,20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Le ferie di Ligu«. CINECITY -16.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.15 »The Reef amici per la pinne«; 16.00, 17.55, 22.10 »Hostel: parte 2«; 16.30, 19.45, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 19.10, 22.00 »Il destino di un guerriero«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 19.50 »Ocean's thirteen«; 18.00, 20.00, 22.00 »The messenger«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA- 18.00, 20.00, 22.00 »Lupin 3 - Il castel-lo di Cagliostro« FELLINI -16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turtles«; 17.45, 22.10 »Il destino di un guerriero«; 20.00 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.50, 21.30 »I pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Step-ping - Dalla srada al palcoscenico«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 17.40, 19.30, 21.20, 23.10 »Avtoštopar«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«; 16.20, 19.00, 21.50 »Zajtrk na Plutonu«. NAZIONALE - Dvorana 1:15.40,17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 15.40, 17.00 »The Reef - Amici per la pinne«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thir-teen«; Dvorana 3: 15.40 »Porky college 2«; 17.15, 20.30 »The messenger«; 18.50, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 4: 18.15 »Io e Beethoven«; 16.00, 20.10 22.15 »Giovani aquile«. SUPER - Prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Stepping - Dalla strada Režiser Luca Lucini (levo) daje navodila igralki Marini Rocca med včerajšnjim snemanjem na tržaški univerzi kroma si izmišljuje najrazličnejše laži. Stvari pa se bodo zanje na koncu korenito spremenile ... Več pa vam ne bom razodel, drugače bo ta naša komedija izgubila ves svoj šarm in si je ne bodo vaši bralci ogledali,« se je pošalil Todeschi. Na včerajšnjem snemanju sta vlogi protagonistov odigrala mlada lepotca Andrea De Rosa in Marina Rocco, ki sta v komediji partnerja. Scena, ki so jo včeraj večkrat ponovili, da bi jo do potankosti izluščili, se je sukala seveda okrog nedorečene resnice o nepričakovani nosečnosti. Realizacijo filma je omogočil prispevek sklada Film Commision Furlanije-Ju-lijske krajine, za njegovo produkcijo pa sta odgovorni filmski družbi Cattleya in Warner Bros. Komedijo si bomo v italijanskih kinodvoranah lahko ogledali najbrž že na začetku naslednjega leta. (sas) V četrtek, 5. julija 2007je na Univerzi v Ljubljani z odliko diplomiral iz veterinarske medicine Tomaž Pipan Čestitamo in voščimo obilo uspeha vsi domači al palcoscenico«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Ocean's thrteen«. Čestitke SARA PARO VEL je svoj prvi pravi izpit naredila, sedaj pa se bo lahko skoz poletje brezskrbno veselila. Čestitajo ji vsi pri SKD Primorsko. Danes, bomo v Repnu praznovali, kakšno zapeli in se kaj zavrteli. Dragi JANKO, 70 jih je mimo. Kar tako naprej in v zdravju ti svojci želi mo. Svojima igralkama MARUŠKI GUŠTINin HELENIPERTOT, ki sta s svojim nastopom zablesteli tudi pred maturitetno komisijo čestita gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Danes, sobota 7. julija, praznuje okrogla leta naša prijateljica MARICA iz Briščk. Želimo ji veliko zdravja in veselja okrog svojih dragih. Me ri in Ro ma na. Dragi SLAVKO s Križa, vse najboljše za tvoj 90. rojstni dan ti želijo vsi domači. Daniel, Stefania in Caterina ti pošiljajo koš poljubčkov. Naše pevke PETRA Doljak, JANA in VERONIKA Pegan in EVA Pozzecco so uspešno opravile maturo. Iskreno ji čestitajo vsi pri Kraškem slavčku in odbor KD Igo Gruden. JADRANKI MINGOT iskreno čestitamo za uspešno dokončan univerzitetni študij in ji želimo še obilo delovnih uspehov v življenju. Aleš in vsi v dru ži ni. V NOVI GORICI, v centru mesta, iščemo več deklet in fantov za delo v gostinstvu. Za prijavo tel. 00386-53331147 S Mali oglasi 27-LETNO skrbno, zanesljivo, resno dekle išče delo kot hišna pomočnica in otroška varuška ter nudi pomoč starejšim osebam v okolici Gorice in Krasa. Tel. 339-2536381. 3 MALE MUCE iščejo nov dom. Telefonirati v večernih urah na 040-225968. DVA DVOMESEČNA PSIČKA samčka majhne rasti ljubitelju živali podarimo. Tel. 347-1243400 ali tel. 048178154. IŠČEM knjige za 3. razred višje šole Z. Zois. Tel. na tel. št. 334-9230034. IŠČEM resno in pošteno gospo za pomoč pri gospodinjstvu v dolinski občini. Tel. na št.: 340-5295592. IŠČEM KNJIGE (slovenščina, italijanščina, matematika in gospodarski zemljepis) za 3. razred višje srednje šole Z. Zois (oddelek za knjigovodje). Kličite na tel. št.: 334-1326272. IŠČEMO VAJENCA ALI DELAVCA za termoidrično tvrdko. Tel.348-7373284. KUHINJSKO POMOČNICO zvoljo do dela iščemo za delo v vikendih. Zainteresirani naj pokličejo ali pustijo sporočilo na tel. št. 339-2868186. MAJHNO STANOVANJE v okolici Drevoreda D'Annunzio, predsoba, kuhinja, spalnica, kopalnica, samostojno ogrevanje, opremljeno, v dobrem stanju prodam za 60.000,00 evrov. Tel. št. 338-2825064 (ne agencije). MALOŠTEVILNA DRUŽINA v Trstu pri sv. Ivanu išče hišno pomočnico za nekaj ur dnevno. Tel. na št. 040-54390 ali 348-2801144 v večernih urah. NUDIM LEKCIJE nižje srednješolcem iz vseh predmetov. Tel. na tel. št.: 3491603488. NUDIM POMOČ pri raznih hišnih popravilih: gradbeništvo, vodovodno inštalaterstvo, vrtnarstvo. Tel. na št.: 333-2433698 ODDAJAM v najem v središču Gorice pol opremljeno 140 kv.m. veliko tro-sobno stanovanje v 1. nadstropju, z dvigalom, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, z dvema kopalnicama, shrambo, kletjo in parkirnim prostorom. Klima in centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje z velikim atrijem, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. OD DAM dvosobno stanovanje, za krajše obdobje, pri Sv. Jakobu v Trstu. Kličite v večernih urah na tel. št.: 040-813651. PODARIMO dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. 040-232194. PRO DAM Pando 1000, letnik 92, prevoženih 82 km, za 250,00 evrov. Klicati ob uri kosila na tel. št.: 040281376. PRODAM HIŠO v Borštu blizu cerkve, v izredno dobrem stanju. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-384122 ali 040-830454. PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Pokličite ob jutranjih ali večernih urah na tel. št.: 334-3042911. PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za vse razrede jezikovnega liceja. Tel. na št.: 040-225089 ali 340-5466275. RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico in kuharja za stalno delo. Info: 392-4032979. ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro dimenzij 210x210x260 cm. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004. Un Osmice OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št 14. V BORŠTU sta odprla osmico Bruno in Marija. V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. Prispevki KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni! NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zerja-lu. V spomin na dragega očeta Srečka darujeta Miloš in Ladi 150,00 evrov za K.D. Rdeča Zvezda. V spomin na dragega očeta Srečka darujeta Miloš in Ladi 100,00 evrov za NOVO DE LO. V spomin na dragega očeta Srečka darujeta Miloš in Ladi 100,00 evrov za VZPI-AN PI Trst. V spomin na dragega očeta Srečka darujeta Miloš in Ladi 150,00 evrov za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Vere Čuk darujeta Ada in Ser gij 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na Zdenkina starša Jano in Jaroslava Kolouh daruje Karmela Bellafontana 50,00 evrov za CpZ sv. Florian od Banov. Ob 5. obletnici smrti Rada Kravanje daruje družina 30,00 evrov za SKD Ce-rovlj e -Mavhinj e. Names to cvetja na grob ses tre in tete Anice Kralj darujejo Maks, Magda in Liljana 150,00 evrov za center za rakasta obolenja Trst. V spomin na Anico Rustja daruje Ivan Černjava 20,00 evrov za spomenik NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob soletnice Anice Kralj darujejo Irma, Silvana Legi-ša tn Anita Gruden 30,00 evrov za šem polaj ski far ni cer kve ni zbor. Ob 10. obletnici smrti dragega Guida Zidaric daruje družina Pertot in Zi-darič 100,00 evrov za K.D Igo Gruden. Ob 10. obletnici smrti dragega Guida Zidaric daruje družina Pertot in Zi-darič 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Srečka Budina darujejo Ančko, Lučana in Sandor 50,00 evrov za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob drage in nepozabne gospe Štefi Bratina darujeta Ladij in Joška 50,00 evrov za KD Barkov- lje. Namesto cvetja na grob Anice Kralj darujeta Miranda in Oskar 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor. V spomin na dragega Srečka darujeta Maks in Lidja Kralj 50,00 evrov za SK Kras. V spomin na Srečka Budina darujeta Dra gica in Dar ko 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Sale- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini SHELL Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst / TRST Sobota, 7. julija 2007 1 1 SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2007 DANES, 7. JULIJA 3007, OB S1.00 TAMBURAŠKI ORKESTER - ORCHESTRA A PLfTTRO Dl Dirigent Maura Mazzonetto V Več na: www.skdtabor.it^j rouisse r- ■ r: rrnrrflflm ^PitKi liATin v sodelovanju s kulturnim društvom RIBIŠKI MUZEJ Tižaškega Prlmoija in s slovenskim kulturnim društvom VESNA Režija: Mario Uršič Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča _ Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, Katrin Sedmak in Jara Košuta Ponovitve danes, 7. in do 13. julija 2007 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00 Ob priliki bo v Ribiški hiši odprta razstava o igralcu in režiserju Justu Košuti. šm GOP&ENEGA DRUSTVA PRQSEK PROSEK ^ Ä i:i!atKJT-L|E-| včli böJ'j fclTMJc-i ! unltjnikjli ubatn 7j El ¡IB 17 ArtLùrtibrtl ME t<É.»m>»MLJkMH KIUS4(1H MUZIKAMTOY JADRALNI KLUB CUPA pripravlja za člane in prijatelje vzlet ô Cupa a Çenaaa* .y y na ogled navtičnega salona ali pa akvarija in drugih zanimivosti Potovanje bo 5., 6. in 7. oktobra 2007. Zaradi rezervacije avtobusa potrebujemo prijavo do 27. julija. Informacije in prijave na tajništvu kluba - tel. 040-299858 Urnik: ponedeljek, sreda in petek od 9.00 do 12.00 sobotaod 16.00 do 18.00 SI Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile 4. julija, v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12, objavljene pokrajinske (bivše permanentne) lestvice učnega osebja slovenskih sol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za vložitev morebitnih ugovorov je 5 dni. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽ BO SLOV NE GA LI CE JA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo od 7. julija do 01. septembra 2007 šola ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. M Izleti Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnoko-roških kmetov« organizira v Šentpri-možu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. nanj, zvečer bo ples z ansamblom Ma-libu. V ponedeljek bodo igrali Trije prašički. Gasilska veselica se bo odvijala pri športnem objektu pri Dom-ju, vsak dan bodo obratovali kioski s hrano in pijačo. Toplo vabljeni vsi! APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA iz Trsta vabi v nedeljo, 8. julija, ob 17. uri, v župnijsko cerkev sv. Jerneja na Opčinah, na tradicionalno slavje Svetih Bratov. Sveto daritev bo opravil letošnji novomašnik iz Dornberka, g. Marko Rijavec, pel bo Združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Edija Raceta. Zaželjene so narodne noše. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v nedeljo, 8. julija, ob 18. uri na zadnji nastop v sezoni v Gostinski šoli v Izoli. V TRŽAŠKI KNJIGARNI promocija mladinskih in otroških knjig s popusti. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Na-brežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za odrasle: 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 3338980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo v torek 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedolu (Repentaborska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahkokličete na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« -Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure ROJANSKA VERSKA SKUPNOST bo v četrtek, 12. julija, praznovala svoja zavetnika sv. Mohorja in Fortunata. Ob 19.30 bo dvojezična sv. maša. Sledila bo evharistična procesija po rojanskih ulicah s petjem in molitvami tudi v slovenščini. Somaševanje in procesijo bo vodil msgr. Franc Vončina. Toplo vabljeni verniki, pevci in še posebno narodne noše. 0RGAIIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni DANES7.1NJV3^8JULIJA Za glasbo in dobro razpoloženje bosta posKrbela ansambla M^a Mix in Happy Day Delovali bodo dobro založeni kioski! OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. Tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA sta prešli na poletni urnik in bosta do konca avgusta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo ŠD VESNA ŠD MLADINA SKD VESNA vabijo na \jf\i\c\ pmzsmč i/ mžu /praft ¡>odo: Danes, 7. julija Jtfi Jutri, 8. julija Ofcfc Sl&feS Ponedeljek, 9. julija FAffGAS*? . Delovali bodo dobro založeni kioski. kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska kartica/Car-ta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. H Prireditve SKD TABOR prireja TABOR 2007-POLETJE POD KOSTANJEM: v danes, 7. julija, ob 21. uri tamburaški orkester BREGANZE (Vicenza); v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RI-CERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev spletne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 po-vorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE »KROŽEK PESCATORI« vabi v ljudski dom v naselju sv. Sergija, v Ul. Di Peco 7, danes, 7. in jutri, 8. julija, na Praznik komunističnega tiska. V soboto: ob 19.30 govor Giorgia Ve-snaverja, sledi plesna glasba z duom Melody. V nedeljo: ob 17. uri odprtje kioskov, sledi ples z duom Melody. ZPG BREG bo ta konec tedna praznovalo svojo 30. obletnico ustanovitve z gasilsko veselico. Praznovanja se bodo začela danes, 7. julija zjutraj z »nenapovedano« mednarodno gasilsko vajo na Malem Krasu. Zvečer bo ples s Tramontano. Jutri, 8. julija, bo ob 16. uri vaja poklicnih in prostovoljnih gasilcev na parkirišču pred Wartsilo, sledili bodo pozdravi in podelitev priz- ria Danes, 7. julija v B0LJUNCU ob21.00 l" 'O za gledališčem "F.Prešeren", na Jami CIA FEUX HORA Happy hour glasbe in poezije Pobudnik POKRAJINA TRST Nas|ov Narcis jn Eho Avtor Ovid, Metamorfoze (III. knjiga) Izvajalec Enrico Cavallero PO IZBORU: Keltska harfa Marija Gamboz Klarinet Piero Ricobello a. Artisti Associati di Gorizia Drnc+i uctnn Pokrajina Trst Gledališče La Contrada TicketPoint riU5>U V&lUp 040 3798471/429 040 948471 /390613 040 3498276/7 12 Sobota, 7. julija 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Asimetrični evroregionalizem Milan Rakovac / Riccardo Illy, Sonnenschein, insie-me co'i Nordisti; te ga voia! Walter Godina a Roberto Dipiaz-za: »Nell' accordo transfrontaliero manca solo il Comune di Trieste«. Tudi pismo o nameri za severnojadransko ev-ro-regijo je podpisano, ampak - brez slovenskih regij. Ostaja čezmejnost zgolj retorična figura za utopiste? Kako i uni rimski senator o Kar-tagi, tako ja vami, lipi muoji Triještini e-tuti-quanti »zamejci«, solin pamet s tin marginalnin štuorijan od euro-regi-onalizma. Ma prija nego se levan naprid, ma ča da san van jur pisa na uvih padin da rabi hititi van iz dira dvi beside; »zamejci« i »rimasti«? Ako san, škužajte, ako nis, popensajte, i ne dajte te rasistične monade da van sole pamet!! Morda od mene, starega lisjaka pisane besede, pričakujete nekaj o Hama-su in Al Fatahu, o talibanih in krščanskem obskurantizmu, ki neumno in la-komno zapravlja edino šanso - ilumini-zem? Morda pričakujete modre odgovore o tem, kaj bomo storili čez nekaj let, ko bo tu tako suho kot v Sahari? Frankly my dear, I don't give a damn, kot bi dej al Rhett Butler v »Vr- tincu«; prav mar mi je za vse te velike stvari. Me pa zato še kako zanima, zakaj se med našimi lokalnimi veljaki vselej najde kdo, ki sabotira evro-regiona-lizem!? Jasno mi je, da Rim, Ljubljana in Zagreb morajo bedeti nad nad svojimi integritetami (karkoli to danes že pomeni), pero' no 'rivo capir cossa di-avolo i pensa 'sti nostrani - domači qua! Angela Merkel spasila je EU od to-talnog rasula; EU ipak postaje ozbiljna zajednica, čak i s ministrom vanjskih poslova. Dakle, dvije neizbježne spaso-nosne karte EU ipak još drži u rukavu, dva asa pomocu kojih se može pobije-diti nacional-egoizam; manjine, etnič-ke skupine, i prekogranične regionalis-tičke zajednice. Ostaju medutim u igri i ovi lokalni naši pogranični nacionalizmi, osna-ženi baš na strahu od zajedništva, od Europe, u koju se kunu. I tako nastaju paradoksi: da su »stvorene« dvije euro-regije, Jadranska i Alpe-jadranska, a u njima nema slovenskih regija; da se us-postavlja prekogranična suradnja, a u njoj nema Trsta; da ljevičar Illy nastu-pa na desničarskom nacional-regiona-lističkom skupu... To smo se tako dičina igrali na kukalo, na pandolo, na pljočkanje, na guar- dia-ladri, na partizani-fašišti. Če biti prija sviega da mi sami nismo sigurni ča cemo. Istarski ambijent kao euroregio-nalistička baza postoji samo do Dragonje; izmedu Dragonje i Soče zaziru od oba susjeda i baš ne vjeruju u regiona-lizam; a u Trstu i okolici regionalizam zamišljaju kao povratak Istre u njihovo krilo... Uglavnom, posrijedi je strah od drugih i drukčijih, južnoslavenska iskus-tva s tim drugima i drukčijima fiksira-ju naše sumnje, romanska pak zebnja od nekih novih barbarskih prodora gotovo da je sindrom. A iznad tih naših lokalnih psihoza nalazi se raison d'etat; ta-lijanski, slovenski, hrvatski. Odnosno, da budem jasniji; spomenute tri nacionalne države ophode se u EU kao i ostale članice - državno! Hrvatska, doduše, još čeka na redovno članstvo u EU, ali njen snažni nacional-etatizam zacijelo nece nimalo oslabjeti ulaskom u EU. E va be', dai, eppur si muove? No, »imamo« torej dve asimetrični evro-re-giji in retorično obmejnost. Imamo tudi nekaj resnih ljudi okol i teh mej a, ki želijo živeti svobodno, sodelovati in komunicirati. Bojim pa se, da to ni prav veliko za uresničitev resne čezmejne regije. SPILIMBERGO - Spilimbergo Fotografía 2007 Od razstave do razstave skozi fotografski objektiv Mesto Spilimbergo bo od danes spet gostilo fotografsko prireditev »Spilimbergo Fotografia 2007«, ki jo prireja Center za fotografsko zbiranje, raziskovanje in arhiviranje - CRAF, v sodelovanju s Pokrajino Pordenon in Deželo FJK. Gre za nekakšen kulturni iter od razstave do razstave (skupno jih bo devet), v sklopu katerega se bo širši publiki predstavilo 61 umetnikov, ki se ukvarja s sodobno fotografijo: od Williama Kleina, Roberta Doisneauja, Bernarda Plossua do Maria Giacomel-lija, Luce Marie Patelle in Maurizia Buscarona. Glavni dogodek predstavlja prav gotovo velika razstava z naslovom »Gibanje/Občutki. Potovanje med fotografijami, časom in občutki«, ob njej pa se bo zvrstila cela vrsta spremnih razstav in dogodkov, se pravi tečajev, delavnic in srečanj. Za vse informacije je na voljo naslov www.craf-fvg.it. DIDAKTA - Delo V. Ščuke Priročnik za delo z otroki in mladostniki Pred kratkim je za slovensko založbo Didakta izšla zanimiva knjiga o vzgoji mladih, zadnje delo novogo-riškega zdravnika, specialista šolske medicine in psihoterapevta dr. Viljema Ščuke. V knjigi z naslovom »Šolar na poti do sebe« ponuja avtor na 412 straneh celosten pristop k oblikovanju osebnosti otrok in mladostnikov, obenem pa staršev, učiteljev in vseh tistih, ki si prizadevajo razvijati pri se bi in pri mla dih zdrav ži -vljenjski slog in osebnost. Knjiga je na sta la tu di kot rez ul tat dol go let ne -ga avtorjevega sodelovanja z dijaškim domom Srečko Kosovel iz Trsta in je sad aktivnega dela na terenu pri reševanju težav mladostnikov. Ne gre samo za strokovni učbenik, temveč je to branje za vsakogar, ki mu ni vseeno, kakšno pot ubira človeštvo in se zaveda, da se v dobri vzgoji otrok in mladih skriva boljša bodočnost. Dr. Viljem Ščuka je v svojem 35-let nem de lu z mla di mi na Vi pav -skem, v No vi Go ri ci in Trstu po glob -ljeno spoznal osebnostni in socialni razvoj mladih iz šolskega okolja in izven njega. Ko se je zavel, da kot zdravnik ne more pomagati, kot bi rad, se je pri bli žal usta no vam za vzgo jo in iz obra že va nje, da bi mor -da tam do bil di rekt nej ši stik z mla -dimi. Grški izraz »terapija« pomeni uravnovešenje, pravi dr. Ščuka in doda, da je to uravnovešenje med duhom in telesom, najvišja človekova sposobnost pa je duhovnost, ki jo v sodobnem svetu radi pozabljamo. Moramo vzgajati k duhovnosti, poudarja dr. Ščuka, ki jo pojmuje kot osveščanje samega sebe, zavedanje lastnih čustev, zavest, da vemo, zakaj smo na svetu in kakšen cilj imamo. Vzgajati moramo k pozitivnim vred no tam, a tu di k spo sob nos ti vrednotenja le-teh. Sodobni človek išče smi sel nost zu naj se be, v stva reh (iz tega izvira bolano potrošništvo na ših dni), na mes to da bi jo is kal v sebi. Našo mladino moramo vzgajati tako, da pride do sebe in do smisla, kjer bo našla tudi Boga, pravi dr. Šču ka. Psi ho te ra pevt ska me to da Gestalt, kateri se je avtor strokovno po sve til, mu omo go ča ce lo vi ti po gled na človeka kot biološko, razumsko in duhovno bitje, ki se oblikuje že v otroštvu in se izpelje v mladostniš-tvu. Šolske zavode opominja, da je prava vzgoja vzgoja celotne osebnos- ti in da vzgoja ni samo izobraževanje. Na enostaven in prepričljiv način pri ka že od no se med mla dost ni -ki, družino, sovrstniki in učitelji kot celotno dogajanje z medsebojnim vplivanjem. Učenje je širok pojem, v katerem je učenje predmetov na šoli le majhen delček. Obširen del priročnika nameni učnim težavam, motivaciji za učenje in zadregi učiteljev ob obširnih učnih programih. Kot zdravnik namenja v knjigi veliko pozornost biološkim in šolskim ritmom, zdravemu prehranj evanj u, preobremenj enosti in utrujenosti mladih. Na jasen in enostaven način opiše delovanje Možganov pri učenju. Avtor zagovarja jas nost, od pr tost in res ni co v medsebojnih odnosih, kjer je se vedno preveč sleparjenja in laži. Mladina se na spakovanje odraslih odziva s spa ko va njem, le na svoj na čin. Nje -gove kritike letijo na odrasle, ki imajo do mladih odgovornost, saj bi jim mo ra li bi ti za zgled. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu z naslovom Iskanje poti se podrobno ukvarja s fiziološkim in psi hič nim us tro jem mla dost ni ka. V drugem delu z naslovom Iskanje sebe se loteva poglavij o smislu bivanja, vrednotah, odnosu do sebe in drugih, ponuja številne praktične napotke o načinih Eneja in spodbuja mlade k ustvarjalnosti, samostojnosti in odgovornosti. V tretjem delu z naslovom Z igro na poti do sebe predstavi petdeset izkustvenih delavnic, kjer naj se mladostnik ob mentorju nauči, kako živeti in izbirati poti v življenju. Iz vse bi ne te ga pri roč ni ka iz ha -ja avtorjev petletni projekt za spodbujanje osebnostnega razvoja mladine z naslovom Brez megle v glavi. Ta projekt je v slovenskem strokovnem okolju novost in velika zasluga dr. Ščuke. S tem je dokazal, da ne ostaja sa mo pri be se dah, a da ho če res aktivno pomagati mladim. Slovensko mi nis tr stvo za šol stvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki je izdajo knjige finančno podprlo, nameravata ta projekt vključiti že naslednje šolsko leto v vzgojno-izobraževalni program prostovoljno izbranih skupin učencev osnovnih šol ter prvih treh letnikov srednjih šol. Usposabljanje mentorjev bo potekalo na Ptuju in v Pi ra nu. Raffaella Petronio TRST - V okviru festivala Maremetraggio Laura Morante o svoji igralski poti Začela je v gledališču, zaslovela pa je s številnimi opaznimi vlogami v filmih uveljavljenih režiserjev - V Franciji, kjer sedaj živi, se bo preizkusila tudi v režiji Filmski festival Maremetraggio je včeraj dosegel enega svojih viškov. Dopoldne se je namreč v belem šotoru Maremetraggio na Trgu sv. Antona novega s tržaškim občinstvom srečala letošnja posebna gostja festivala, italijanska filmska igralka Laura Morante. Morantejeva na italijanski filmski sceni nastopa skorajda tri desetletja.Prireditelji festivala so se tos-kanski igralki na svoj način že poklonili, in sicer pred samim začetkom letošnje izvedbe festivala Maremetraggio. Zadnji junijski teden so namreč v kinu Ariston predvajali retrospektivni izbor njenih filmov. Včerajšnje srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Z igralko se je pogovorjal italijanski filmski kritik Maurizio Di Rienzo. Ta je uvodoma dejal, da lahko pri Lauri Morante zasledimo nekaj lastnosti, ki jo močno zaznamujejo. To je v prvi vrsti njena eklektič-nost, igralka pa je znana tudi po svoji strogosti. Prav gotovo pa ne moremo mimo njene lepote in ironije. Njeni igralski začetki segajo na konec sedemde-setihTedaj je bila Morantejeva še gledališka igralka, skorajda slučajno pa je njen igralski talent odkril znani dramaturg in režiser Carmelo Bene. Njen prehod z odrskih desk na filmsko področje pa ni bil neboleč. Laura Morante se je nato srečala z Giuseppejem Ber-toluccijem, njena pot pa jo je zanesla k sodelovanju z veliko znanimi italijanskimi režiserji, kot so Gabri- ele Muccino, Carlo Verdone in Michele Placido.-I gralki se je najbolj vtisnilo v spomin sodelovanje z Nannijem Morettijem. Z njim je namreč posnela kar tri filme. Kako pa Laura Morante danes? Sama pravi, da se v zadnjem času veliko zadržuje v Franciji. Di Rienzo je v svojem posegu ugotovil, da je igralki verjetno do tega, da sama pove tisto zgodbo, ki j i j e všeč. To dela potem, ko je sama odigrala že veliko število vlog. Morantejeva bo namreč v francoski produkciji prvič nastopila v vlogi režiserke in igralke skupaj. Kar se igralskega poklica tiče, je Laura Morante poudarila, da prav vsaka vloga ne more vedno odlično uspeti, a si na srečo občinstvo zapomni samo lepe filme.-Vsak film je mogoče precej olepšati, če pride do konstruktivnega sodelovanja med igralcem in režiserjem. Večkrat se namreč zgodi, da je treba ponekod scenarij tudi popraviti ali prirediti. Ob koncu pogovora je Laura Morante iz rok organizatork letošnje izvedbe festivala Maremetraggio (to sta Maddalena Mayneri in Chiara Valenti Omero) prejela poseben dar, in sicer ogrlico, ki je delo tržaške oblikovalke Federiche Quaglia. Festival Maremetraggio se bo zaključil danes, in sicer ob 18.uri na Trgu sv.Antona novega, ko bodo znani zmagovalci v raznih konkurencah. Primož Sturman Srečanja s priljubljeno igralko se je udeležilo veliko oseb kroma / TRST Sobota, 7. julija 2007 BRUSELJ - srbski predsednik Boris Tadic s predsednikom UE Joseom Manuelom Barrosom MOSKVA 13 1 Vprašanje Kosova ustvarja veliko problemov Poziv srbskim oblastem, naj se čimprej premosti nedorečeni status quo BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Bruslju opozoril, da lahko nerešeno vprašanje Kosova v strateških odnosih Srbije in Evrope povzroči »veliko problemov«. Če to vprašanje ne bo rešeno, »ne bomo uspeli doseči tega, kar je, tako mislim, naš strateški cilj -da bo Srbija nekega dne polnopravna članica Evropske unije«, je poudaril po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadičem. »Status kandidatke Srbije ni samo tehnično, temveč politično vprašanje,« je poudaril Barroso. Komisija »pogajanj o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju sicer ne povezuje s Kosovom«, vendar bi nerešeno kosovsko vprašanje povzročilo veliko problemov v strateških odnosih Srbije in Evrope. Barroso je srbskim državljanom posredoval sporočilo: »Zelo se veselimo krepitve odnosov in močno pozivamo srbske oblasti, naj sodelujejo z na mi v tej sme ri.« To po me ni, naj ce -lovito sodelujejo s haaškim sodiščem in naj pomagajo rešiti vprašanje Kosova, je pozval predsednik komisije. »Status quo ni sprejemljiv,« je poudaril Barroso. »Potrebujemo multilateralno rešitev, veto ni združljiv z multilateralno rešitvijo,« je menil in dodal, da je v interesu Srbij da z Evropo reši vse prob le me, ta ko bo ne ke ga dne lah ko polnopravna članica unije z vsemi prednostmi, ki ji jih to prinaša,je dejal Barroso »Mladi v Srbiji ne bodo srečni, če se bo Srbija ozirala v nacio-na lis tič no pre te klost,« je še po sva ril. »Prihodnost Srbije je v Evropi, ne Rusiji ali ZDA,« je Barroso komentiral vprašanje, ali ga ne skrbi izguba verodostojnosti Evropske unije v procesu reševanja statusa Kosova, v katerem se zaradi neenotnosti držav v EU in njeni nedejavnosti Srbija vse bolj ozira k Rusiji, kosovski Albanci pa k ZDA.»To ni vprašanje, vprašanje je prihodnost Srbije v EU,« je poudaril predsednik Evropske komisije. »Evropi gre dobro in želi uspeh pri širitvah. -Naš cilj je, da bodo vse balkanske države nekoč članice EU,« je dejal. »Na Bal ka nu so prob le mi, ne v EU. Ne bi za me njal prob le mov v EU za prob le -me na Bal ka nu,« je po uda ril in do dal, da je treba pomagati državam na Balkanu, da izpolnijo pogoje za članstvo v EU. Unija Srbiji ponuja evropsko prihodnost, vendar so vprašanja, ki jih je treba rešiti,to pa je odvisno od Srbije,« je sklenil Barroso. (STA) Predsednik Srbije Boris Tadic in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso med bruseljskim srečanjem ansa ŽENEVA - Na posvetu o globalizaciji Vodilni podjetniki želijo ravnati odgovorno ŽENEVA - Vodilni gospodarstveniki več kot sto multinacionalk so se včeraj zavezali, da bodo bolj odgovorno ravnali in tako zagotovili, da bo imelo celotno svetovno prebivalstvo koristi od globalizacije in tržne ekonomije. Kakih tisoč udeležencev srečanja pobude Združenih narodov Global Compact, med njimi 650 direktorjev podjetij in predstavnikov vlad in ZN, se je v izjavi zavezalo h krepitvi transparentnosti, pravic delavcev in okoljskih standardov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Odgovorne poslovne prakse lahko prispevajo k socialni in gospodarski vključenosti, h krepitvi mednarodnega sodelovanja, miru, razvoja in zaščite človekovih pravic - k temeljnim ciljem ZN,« je zapisano v ženevski izjavi, ki so jo podpisali ob koncu dvodnevnega srečanja. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v sklepni izjavi ocenil, da so na srečanju dosegli pomembne rezul- Generalni SEKRETAR Združenih narodov Ban Ki Moon ansa tate, da pa morajo udeleženci sprejeti dodatne korake, da bodo dogovorjena načela tudi uresničevali.V izjavi so tako vlade pozvali k sprejemu ustreznih zakonodajnih podlag. Ban je pri tem pobudo Global Compact označil kot edinstveno zasebno-javno partnerstvo med podjetji in ZN. Pobudo so leta 2000 ustanovili Združeni narodi za razvoj človekovih pravic, dobrih delovnih praks, zaščite okolja in protikorup-cijskih standardov v podjetjih. Pri pobudi sodeluje 4000 gospo- darstvenikov iz 116 držav, vendar sklepi, ki jih sprejemajo, niso zavezujoči. Zato nevladne in dobrodelne organizacije pobudi zamerijo, da ima le omejen vpliv na ravnanje podjetij in korporacij ter da zato ne more učinkovito prispevati k boju proti korupciji in prizadevanjem za dobro upravljanje. Na srečanju se je 153 podjetij, od proizvajalca letal Airbusa do premogovniškega velikana Anglo Americana, zavezalo tudi k okoljskim ciljem pobude, kot so večja učinkovitost porabe energetskih virov in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Šest vodilnih multinacionalk, kot so Coca-Cola, Levi Strauss, Laeckeby Water Group, Nestle, SAB Miller in Suez, pa je podpisalo poziv za ohranitev vodnih virov. -Po podatkih ZN več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, 2,6 milijarde ljudi pa nima urejenih ustreznih sanitarij, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) Duma sprejela sporen zakon MOSKVA - Ruski poslanci so včeraj sprejeli sporni zakon, s katerim so okrepili pooblastila policije in razširili definicijo ekstremiz-ma, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po mnenju kritikov bo zakon, sicer že drugi tovrstni ukrep v zadnjem letu dni, še dodatno omejil svoboščine in okrepil nadzor Kremlja nad političnim dogajanjem v Rusiji pred prihajajočimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami.Na slednjih bodo marca prihodnje leto izbirali naslednika sedanjega predsednika Vladimirja Putina.Člani ruske dume so sporni zakon sprejeli s 311 glasovi proti 90.Vlada sicer vztraja, da bo nova zakonodaja v luči naraščajočega rasizma in ksenofobnih napadov zavrla nacionalizem in delovanje skrajnih skupin.Zakon mora sedaj potrditi zgornji dom parlamenta, svet federacij, nato pa je potreben še podpis predsednika Putina. Zakon razširja definicijo ek-stremističnih zločinov, s tem ko zločinom z rasističnimi, nacionalističnimi in verskimi motivi dodaja še tiste, ki so posledica političnega, ideološkega ali socialnega sovraš-tva.Poleg tega novi zakon organom pravosodja dovoljuje, da manjše zločine, kot so na primer huligan-stvo in kršitve javnega reda, v določenih primerih interpretirajo kot ekstremizem.Kršitelje javnega reda in miru lahko tako v prihodnje čaka tudi do osem let zapora. Policija bo dobila možnost, da prisluškuje telefonom vseh osumljenih ek-stremizma v skladu z novo definicijo, mediji ne bodo smeli poročati o organizacijah, ki so bile zaradi ekstremizma prepovedane, ne da bi pri tem omenili to prepoved, tiskarne in založnike pa čakajo kazni zaradi morebitnega razširjanja ekstremistične literature. Lani je bil v Rusiji sprejet zakon, v skladu s katerim se lahko obrekovanje in žalitve vladnih uslužbencev smatrajo kot ekstremizem, če tako odloči sodišče, in ki krimi-nalizira ustvarjanje ali distribucijo posnetega, tiskanega in drugega ek-stremističnega materiala. Po mnenju kritikov bi lahko predvsem slednje prizadelo vse medije, ki poročajo o ekstremizmu. (STA) SINGAPUR - Podražitev je spodbudilo nasilje v Nigerji, največji afriški proizvajalki Cene nafte so se zvišale SINGAPUR - Cene nafte so se včeraj v azijskem trgovanju zvišale. Rast cen je znova spodbudilo nasilje v največji afriški proizvajalki nafte Nigeriji. Za sod (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v avgustu je bilo treba sredi trgovanja odšteti 71,85 dolarja, kar je štiri cente več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Sod severno-morske nafte brent z avgustovskim dobavnim rokom se je sicer pocenil za 18 centov in je bilo zanj treba odšteti 74,53 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V Nigeriji so tokrat ugrabili britansko deklico med prevozom v šolo na nemirnem naftnem območju. Dekličin oče je zaposlen v naftni industriji. Ugrabitelji so v preteklosti ugrab-ljali predvsem tuje delavce naftnih družb, za katere so predvidevali, da bodo plačali odkupnino. Ta ko so tu di v sre do obo ro že ni moški napadli podružnico Royal Dutch Shell na jugu Nigerije in zajeli pet tujih delavcev.Po podatkih družbe Shell proizvodnja ni bila prizadeta.Napad se je zgo dil po tem, ko je ni ge rij ska opo -zicija zagrozila s prekinitvijo mesec dolgega premirja, obdobja brez napadov na vlado in nacionalno naftno in-dustrijo.Nasilje v Nigeriji je zasenčilo po ro či lo ame riš ke ga mi nis tr stva za energijo, ki je pokazalo, da so se zaloge bencina zadnji teden v juniju povečale za 1,8 milijona sodov.Zaloge nafte, za katere so analitiki predvidevali, da se bodo znižale za 500.000 sodov, pa so se zvišale za 3,1 milijona sodov.Zaloge destilatov, ki vključujejo kurilno olje in di zel sko go ri vo, so se po ve ča le za 1,2 milijona sodov, medtem ko so pričakovali 200.000 sodov upada. Je pa analitike razočaralo poročilo rafine-rij.Med tem ko so pri ča ko va li, da se bo proizvodnja povečala za 1,1 odstotka, se je ta zvišala le za 0,6 odstotne točke na 90 odstotkov. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je v četrtkovem trgovanju zvišala za 0,46 centa s 69,76 na 70,22 dolarja, je OPEC objavil na svojih spletnih straneh. (STA) Tokrat so v Nigeriji ugrabili britansko deklico med prevozom v šolo na nemirnem naftnem območju. Na fotografiji skupina gverilcev ansa 1 4 Sobota, 7. julija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Na sedežu dežele preverjanje osnutka načrta za obnovo pritličja Trgovski dom, končno oprijemljiv korak naprej Michela Del Piero: »Za deželo prioriteta«- Načrtujejo vhod neposredno s korza Oprijemljiv korak naprej na poti vračanja Trgovskega doma je bil včeraj narejen na goriškem sedežu dežele. Z Liviom Se-moličem, ki gaje Illyjev odbornik Roberto Antonaz poveril, da vodi zadevo v zaželeni pristan, sta se sestala funkcionarja centralne direkcije za premoženje pri deželi FJK Ni-coletta Zennaro in Maurizio Valdiserra. To sta načrtovalca obnove prostorov v Trgovskem domu, ki so po črki zakona 38 iz leta 1999 namenjeni Narodni in študijski knjižnici. Tokrat je šlo zares. Na mizi pred sogovorniki so včeraj bili osnutki načrtov in finančnega plana. Zato je to bil dobrodošel in pomemben premik, saj so besedam začela slediti dejanja. In na oprijemljivi osnovi je bilo tudi izrečeno predvidevanje, da bo med poletjem izdelan dokončni načrt, da bo jeseni stekel postopek za dodelitev del, ta pa naj bi se začela pred koncem leta. Če se ne bo zatikalo, kot se pri administrativnih postopkih rado, lahko računamo, da bo odprtje obnovljenih pritličnih prostorov spomladi prihodnjega leta. Zennarova in Valdiserra sta včeraj zagotovila pripravljenost dežele, da bo na vsako oviro takoj odreagirala in morebitne ovire odpravila. Njunim zagotovilom je včeraj pritrdila Illyjeva odbornica za finance Michela Del Piero: »Ureditev prostorov Trgovskega doma je ena izmed prioritet deželne uprave. Naš trdni namen je izročiti prostore pred koncem našega mandata.« K temu je odbornica, ki med drugim upravlja deželno blagajno, dodala: »Strinjam se, daje že nujno potrebno, da se dokončno uredijo pritlični prostori in da tam zaživi prestižen kraj kulture in sožitja, ki bo v ponos Gorici in deželi.« Z včerajšnjega preverjanja osnutka načrta so prišle na dan pomembne novosti, med temi predvsem pripravljenost deželnih tehničnih uradov, da bo ureditev prostorov prikladna njihovi namembnosti. »Tu si želimo privlačne izložbe slovenske prisotnosti, umeščene v prostor, ki gre od Ljubljane do Dunaja, Trsta in Benetk. Gorica je v osrčju tega prostora. Trgovski dom naj zato odigra vlogo fizičnega središča evroregije,« je poudaril Semolič. Nositelj projekta o oživitvi Trgovskega doma je NŠK, ki bo na osnovi včerajšnjih obvez naslovila na deželo pismo z opredelitvijo namembnosti prostorov. S tem v zvezi je bila izražena pripravljenost, da se uresniči vhod neposredno s korza - nadomestil naj bi enega od treh ve- Livio Semolič s sogovornikoma iz deželne direkcije in načrtovalcema obnove Nicoletto Zennaro in Mauriziom Valdiserro bumbaca likih oken -, da se v prvem prostoru uredi recepcija, v drugem odprt in primerno opremljen prostor za kulturne ali katere koli druge dogodke, višina stropa pa omogoča, da v istem prostoru postavijo še strukturo na stebrih, kjer bodo ljudem na razpolago multimedialne točke in čitalnica. Označiti načrtovani prostor kot informativni center oz. infopoint bi bilo reduktivno; bo veliko več. »Hkrati simbolni in funkcionalni center postschengenske Evrope, goriška izložba za Evropo,« gaje opredelil Semolič. Ravnatelj NŠK Milan Pahorje izrazil zadovoljstvo nad opravljenim premikom in izpostavil dejstvo, da bo slovenska knjižnica v tako uglednih prostorih prispevala k uveljavljanju manjšine v vlogi pospeševalca sožitja in sinergij z ostalimi kulturami. Obenem bodo novi prostori dodatno ovrednotili navzočnost Slovencev v mestnem središču. Naj k temu pristavimo, da se bo v sosednje prostore, v dvorano Petrarca, vselila državna knjižnica. Obnova naj bi se začela v kratkem, ravnatelj Marco Menato pa dvorano ponuja v uporabo tudi slovenskim organizacijam. (ide) ZAGRAJ - 39-letni Teodoro Dissegna Smrt motorista Prijatelji obupani, videli so ga tragično umreti Skušal se je izogniti zavrženi steklenici sredi ceste. Izgubil je nadzor nad motorjem, padel in obležal mrtev. 39-letnega Teodora Dissegno je včeraj doletela tragična smrt. Okrog 19.30 je zapustil gostinski lokal na začetku Zagraja, kjer se je bil zadržal s prijatelji. Skočil je na motor kawasaki 750 in zapeljal po državni cesti 305, v bližini železniške postaje. Sledil mu je prijatelj ravno tako na motorju. Po pripovedi nekaterih prič naj bi po približno 50 metrih opazil sredi ceste steklenico piva; zato da bi se ji izgognil, je zapeljal na nasprotni cestni pas, ko je privozil avtomobil znamke fiat panda. Skušal se mu je izogniti, a je izgubil nad- zor nad motorjem in padel, pri čemer je trčil vprihajajočo pando. Obležal je sredi ceste, nekaj metrov stran čelada. Prišli so ka-rabinjerji, prometna policija in gasilci, osebje službe 118 pa gaje zaman skušalo oživiti na kraju nesreče. Zaradi telesnih poškodb je izdihnil na cesti. V kratkem se je zbrala množica zgroženih ljudi, med njimi obupan sorodnik, stric, in močno prizadeti prijatelji, ki so videli Teodora umreti. Teodoro Dissegna je imel bivališče v ulici Cornat v Foljanu. Živel je s starši, ni bil poročen, njegova ljubezen so bili motorji. Ravno danes naj bi se odpeljal v Padovo na nakup nove čelade. Smrt ga je pričakala na domači cesti. NOVA GORICA Poročni naval Ob dnevu treh sedmic Tako kot po vsem svetu so se tudi pri nas številni pari - v Sloveniji jih je kar 300 - odločili, da zakonsko zvezo sklenejo danes. Kar tri sedmice današnjega datuma (7.7.2007) naj bi jim namreč prinesle posebno srečo na skupni poti. Največji poročni naval bo na območju Maribora in Goriške, kjer bo skoraj trikrat več porok kot običajno. Sedmi dan sedmega meseca v sedmem letu se bo na območju Nova Gorica poročilo petnajst parov. »To je kar dvakrat več kot ponavadi, ko imamo povprečno šest ali osem porok,« pojasnjuje načelnica novogoriške upravne enote Bojana Kompare, ki bo danes na kromberškem gradu skupaj z matičarko poročila dvanajst parov. Poroke si bodo na pol ure sledile od 13. ure dalje, posebej za to priložnost pa je načelnica priredila priložnostni govor. Poročni obred se na gradu Kromberk običajno odvija v tamkajšnji poročni sobi, na »dan treh sedmic« pa bodo na posebno željo tri izvedli tudi na prostem, v parku pred gradom in v amfiteatru. Ker pa se bo v tamkajšnji poročni sobi izmenjalo kar lepo število parov in svatov, bodo na upravni enoti priskrbeli dodatne prenosne klimatske naprave. Na kromberškem gradu se bo tako poročilo dvanajst parov, na dvorcu Vogrsko eden, na gradu Dobrovo v Brdih pa dva. Pari se lahko za poroko odločijo tudi med delovniki, ob sobotah pa poroke potekajo na omenjenih »grajskih« lokacijah. »Naredili pa smo tudi že izjemo, da smo poroko na upravni enoti izvedli na nedeljo,« se spominja načelnica Bojana Kompare. Takšne posebne želje so sicer povezane z dodatnimi stroški. Na dvorcu Ze-mono pri Vipavi bo v zakon stopilo štirinajst parov; za izvedbo bosta skrbeli kar dve ekipi, saj tam še nikoli niso zabeležili takšnega zanimanja. Več kot običajno bo porok tudi na Tolminskem, in sicer pravljičnih sedem, medtem ko bosta srečne sed-mice na Idrijskem izkoristila dva para. Sedmico nadvse cenijo igralci iger na srečo, skoraj v vseh starodavnih kulturah pa so ji pripisovali poseben pomen. Za pi-tagorejce je predstavljala podobo božjega oz. popolnost. Arabci so imeli sedem svetih templjev, Perzijci sedem velikih votlin, Rimljani pa sedem božanstev. Tudi biblija pripisuje sedmici poseben, sveti pomen, na Kitajskem je število obilja, na Japonskem pa so poznali sedem bogov sreče. (km) RONKE - Večmesečna preiskava policije Kitajska organizacija služila s prostitucijo ŠTANDREŽ - Mladinsko kiparsko srečanje sKultura 2001 Kip za padec meje Iz nabrežinskega kamna in mozaika ga oblikujejo študentje iz Ljubljane in Spilimberga Aretacija dveh kitajskih državljanov, do katere je prišlo 11. aprila v Ron-kah po zaslugi letečega oddelka goriške policije, je omogočila odkritje prave kriminalne organizacije, ki se je ukvarjala z izkoriščanjem prostitucije. Ob 28-letni Q.R. in 47-letnem D.D.S. so bili po dodatnih preiskavah predani sodnim oblastem še štirje Kitajci, in sicer trije moški in ena ženska, z bivališčem v Lombardiji. Vest je včeraj posredovala goriška kvestura. Leteči oddelek goriške policije je februarja začel s preiskavo, ki so jo poimenovali »Linea gialla« (Rumena nit). Agenti so odkrili, da sta Q.R. in D.D.S. v stanovanju v Ronkah izkoriščala sodržavljanko brez dovoljenja za bivanje v Italiji. Moški in ženska sta preko mobilnega telefona organizirala »zmenke« proti plačilu z moškimi, dekle pa je bilo vedno zaprto v stanovanju, ki ga je najel četrti kitajski državljan z bivališčem v Brescii. Stanovanje je last italijanskega državljana iz Padove, ki ni bil vpleten v nezakonite posle. Policija je ugotovila, da sta Q.R. in D.D.S. s kriminalno dejavnostjo zaslužila več tisoč ev-rov. Zaradi presenetljivo dobre organiziranosti so agenti posumili, da je za njima obsežnejša kriminalna združba. Preiskava, ki jo je vodil javni tožilec iz Gorice Marco Panzeri, se je zato razširila na vso severno Italijo. Policija je v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu odkrila še šest stanovanj, ki jih je kriminalna organizacija uporabljala za izkoriščanje prostitucije. Tri stanovanja je policija zasegla. V Vidmu in v kraju Si-lea pri Trevisu so agenti pregledali dve stanovanji, kjer so našli dokazni material, ki je bil koristen za preiskavo, v kraju Azzano Decimo pri Pordenonu pa so v stanovanju poleg denarja in dokumentov odkrili tudi dekle, ki se je pro-stituiralo. Žensko, ki so jo v spolne odnose prisilili za denar, so zaupali socialni strukturi, kjer bo na varnem, štiri osebe pa so prijavili zaradi izkoriščanja prostitucije. V Štandrežu so mladi umetniki spet na potezi. Danes se namreč v parku vaškega župnišča med lipami začenja trej mladinsko kiparsko srečanje v okviru iniciative sKultura, ki bo trajalo do 14. julija. Pri pobudi sodelujeta krajevna skupnost Štandrež in občina Šempeter-Vrtojba. Kiparskega srečanja se udeležujejo študente ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter študente šole mozaikov iz Spilimberga. Osrednja tema letošnjega srečanja mladih umetnikovje evropska medkulturnost in padec schengenske meje. Skupaj bodo izdelali večjo kamnito skulpturo, ki jo bodo z novim letom ob uradnem padcu meje med Slovenijo in Italijo postavili na vrtojbenski mejni prehod. Kiparski izdelek bo sestavljen iz dveh nesomernih stebrov iz nabrežinskega kamna. Najvišji, meri poltret'i meter in tehta šestnajst stotov. Nosilni betonski podstavek obeh stebrov bo krasil mozaik iz steklenih ploščic v različnih odtenkih zelenih in modrih barv, ki prehajajo v čisto modro barvo evropske zastave. To ponazarja združeno Evropo, mozaik različnih narodov, ki ohranjajo lastno identiteto. (VaS) Mladi izdelovalci mozaikov iz Spilimberga včeraj na delu v Štandrežu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. julija 2007 15 GORICA - Fundacija Goriške hranilnice GORICA-TRŽIČ - Danes se začenja sezonska razprodaja Kultura utripa »Olajšali« bodo nakupe z novim srcem Uradno odprli novi sedež v Gosposki ulici Obdobje popustov bo trajalo devet tednov - V Tržiču priredili »sredozemsko belo noč« Tudi na Goriškem se danes začenja sezonska razprodaja, ki bo trajala devet tednov. Kot vsako leto velja nasvet, naj bodo kupci previdni. Na pobudo goriške zveze trgovcev ASCOM bo danes večina goriških trgovin z oblačili in čevlji odprta do polnoči, nakupovanje pa bo ponekod potekalo v ritmu glasbe. Trgovci Travnika in Rašte-la so se zavzeli za spremno plesno-glas-beno pobudo, zaradi katere bo del osrednjega mestnega trga zaprt prometu. Potrošniško razpoloženje bodo z latinskoa- meriškimi in karibskimi plesi od 20. ure dalje poživile kubanske plesalke, ki bodo pri prvih korakih sambe in salse spremljale tudi mimoidoče. Kot v nekaterih drugih italijanskih mestih bodo začetek sezonskih razrodaj v Tržiču pospremili s t.i. belo nočjo. Danes od 18.30 do jutrišnjih zgodnjih ur bodo na trgu Republike in bližnjih ulicah številne priložnosti za zabavo v okviru pobude »Notte Bianca Mediterranea«. Odprli bodo »sredozemski bazar«, tržnico z izdelki iz tretjega sveta s solidarnostnim namenom in kioske s hrano in pijačo, poleg tega bodo nastopali žonglerji in ani-matorji otrok, igrali bodo balkanska fanfara in občinska godba, na trgu Falcone in Borsellino pa bodo ob 21.30 vrteli film »Crossing the Bridge - Tha Sound of Istanbul«. Tržiške trgovine bodo odprte do poznega in se bodo potegovale za naslov najlepše sredozemske izložbe. Nagrade bodo podelili ob 22.45 na trgu Republike, v nadaljevanju noči od 2.30 dalje pa bodo na istem mestu kratkočasile ponočnjake glasba in vizualne inštalacije. Gorica ima novo utripajoče kulturno srce. V Gosposki ulici,današnji ulici Carduc-ci, so namreč včeraj tudi uradno predali namenu sedež Fundacije Goriške hranilnice, ki ob svojem poslanstvu podporne ustanove želi odslej opravljati tudi vlogo katalizatorja kulture, čemur so namenjeni lepi razstavni in konferenčni prostori. O vlogi, ki jo bo v mestu odigravalo novo kulturno žarišče, je pričala tudi množična prisotnost upraviteljev, oblasti, kulturnikov in navadnih ljudi na včerajšnjem odprtju, ki je potekalo v konferenčni dvorani obnovljenega poslopja, kjer je imela Goriška hranilnica svoj zgodovinski sedež. »Ta prestižni sedež je na razpolago mestu in lahko postane najpomembnejši razstavni prostor v Gorici,« je v svojem pozdravnem nagovoru povedal župan Ettore Romoli, ki je bil v preteklosti tudi član upravnega sveta Fundacije Goriške hranilnice. »Z obnovo zgodovinskega poslopja sta Fundacija in mesto naredila kakovostni preskok. To bo kraj srečevanja in sodelovanja,« je poudaril predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, deželni odbornik Roberto An- Predsednik Fundacije Franco Obizzi nagovarja občinstvo na včerajšnjem odprtju novega sedeža ustanove bumbaca tonaz pa je dodal: »Menim, da si s tovrstnimi pobudami Gorica ponovno prilašča vlogo malega mesta, ki pa lahko nudi več kot metropola.« Ob navedenih upraviteljih so se odprtja udeležili goriški prefekt Roberto De Lorenzo, nadškof Dino De Antoni, pokrajinska odbornica Roberta Demartin, občinska odbornika Antonio Devetag in Guido Germano Pettarin, dalje direktor državne knjižnice Marco Menato, deželni in občinski svetnik Gaetano Valenti, predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ravnateljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin, predsednik goriške zveze industrijcev Gian-franco Gutty ter bivša občinska upravitelja Vittorio Brancati in Claudio Cressati. »Z velikim veseljem odpiramo tudi razstavo slik, ki je del naše prestižne zbirke. Do 20. julija bodo na ogled slike, ki so povezane z Goriško. Nekatere izmed njih so prvič na ogled,« je povedal predsednik Fundacije Franco Obizzi, ob katerem sta najbolj ugledno podporno ustanovo iz Gorice predstavljala tudi generalni tajnik Giuseppe Bragaglia in član uprave Vincenzo Sfili-goi. (Ale) FRAGMENTI IZ ZBIRKE Izbor del iz zbirk Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia 1831 Na pobudo grofa Josepha Turna se ustanovita Mont in : hranilnica v Gorici. Njun prvi sedež je v ulici Carducci. 1992 ^e ustanovljena Fundacija Cassa di Risparmio di Gorižia, ki prevzame moralno dediščino Hranilnice v skrbstveni in razvojni dejavnosti na ozemlju njene skupnosti. 2007 Fundacija Cassa di Risparmio di Gorižia se vseli v obnovljeni sedeži v ulici Carducci, tja, kjer se je vse zacelo. Ponuja se tudi kot kulturni in izložbeni pol pokrajinskega pomena. FOND A /.ION E Cdt-bj d: ffii|jarn-.in di SiriJM-n Vase zamisli so nasi nacrti www.fondazi 16 Sobota, 7. julija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Junija 1977 je Darko Bratina zbral okrog sebe skupino slovenskih srednješolcev Kinoateljejeva tri desetletja filmskega sešivanja meje Doktorič: »Namesto praznovanj projekcije, izdaje in objave«- V torek prvi dogodek Sociolog Moreno Zago (levo), ob njem Kinoateljejev predsednik Aleš Doktorič bumbaca TRŽIČ - Nesreča v ladjedelnici Fincantieri Padel z odra Waly Mbengue zadobil lažji udarec v glavo - Sindikati na bojni nogi V ladjedelnici Fincantieri v Tržiču je včeraj prišlo do nesreče, v kateri je lažji udarec v glavo zadobil 42-letni delavec iz Senegala. Waly Mbengue, zaposlen pri podjetju za čiščenje industrijskih obratov Padana Rottami, je okrog 11. ure padel iz meter in pol visokega odra, ki ga delavci uporabljajo pri nameščanju pločevin med gradnjo ladij. 42-letnika so po padcu, v katerem je zadobil udarec v glavo, odpeljali v tr-žiško bolnišnico z rešilnim avtomobilom ladjedelnice. Zdravniki so ocenili, da je udarec delavcu povzročil lažji pretres možganov, prognoza pa šteje dvajset dni. Po besedah vodstva ladjedelnice in sin- dikatov je delavec padel, ker je slabo naslonil nogo na rob odra, predstavniki delavcev pa so postavili v ospredje, da gre za tretjo nesrečo v istem sektorju obrata. Najprej sije roko poškodoval delavec ladjedelnice, ki se kljub operacijam ni še vrnil na delovno mesto, drugič pa je lažje poškodbe zadobil delavec zunanjega podjetja. »Sedaj pa še tretja nesreča. Ne glede na dinamiko, je treba podčrtati, da smo vodstvo že večkrat opozorili na potrebo po varnosti. Na odre bi morali namestiti tudi ograjo, do tega pa ni prišlo,« so povedali sindikalni predstavniki delavcev ladjedelnice, ki sklicujejo srečanje z vodstvom družbe Fincantieri. Za sabo imajo tri desetletja sešivanja meje (in spomina, kot pravi ena izmed zadnjih produkcij), pred sabo pa izzivov na pretek. Junija 1977, pred tridesetimi leti, je Darko Bratina zbral okrog sebe skupino goriških srednješolcev in jih na prvem srečanju v prostorih slovenskega dijaškega doma nagovoril, da skozi film dojemamo družbo in zgodovino našega veka, da slovenska kultura filmu na namenja zadostne skrbi, da je tudi v manjšinskem življenju prostor za film. Iz tega jedra, ki ga je navdihovala Bratinova kari-zma, je nastal Kinoatelje. »Ne bomo prirejali praznovanj. Tridesetletnici posvečamo niz poletnih dogodkov ter nove izdaje in knjižne objave,« je včeraj povedal Aleš Doktorič, predsednik Kinoatelje-ja. Zato je bil med včerajšnjim razgovorom z goriškimi novinarji poudarek bolj na skorajšnjih pobudah kot pa na obračunu minule sezone. S prvim dogodkm bodo postregli v torek, 10. julija, ob 20.30 na goriškem gradu. Vrteli bodo video meditacije za dve razstavi, dve Gorici in eno umetnost avtorice Anje Medved. Kinoateljejeva produkcija je nastala ob razstavi Prehajanja (Passaggi); v video anketi sedemnajst likovnih umetnikov z obeh strani goriške meje odgovarja na vprašanja o vlogi slikarstva in umetnosti nasploh, o sliki, ki je okno, in oknu, ki je slika, o preživet'u s slikarstvom ter nacionalni identifikaciji. Avtorica je s kamero beležila misli in obraze umetnikov, njihove poglede, zlasti pa razmišljanja na začetku tretjega tisočletja. Zato tudi vide- 0 meditacije. »Odgovori umetnikov so si kljub meji podobni,« je včeraj povedala Anja Medved in dodala, da pa je zaradi življenja na meji vsem nam na dosegu tudi pogled z druge strani. Video anketa Prehajanja (Passaggi) v produkciji Kinoateljeja je nastala v sklopu razstave Universe of art - Vsemirje umetnosti, ki jo je za Mestno galerijo Nova Gorica pripravila kuratorka Klavdija Figelj, ter ob sodelovanju z goriškim društvom Prologo in razstavo Passaggi na goriškem gradu. Ob Anjinem delu bodo v torek vrteli še druge štiri video dokumente na temo umetnosti, istočasno v različnih dvoranah, tako da bo grad oživel in postal kraj edinstvenega kulturnega dogodka. Ob tem bo 14. julija pregled Kinoate-ljejevih kratkih filmov, videa in dokumentarcev predstavljen v sekciji Mittelimmagini letošnjega čedajskega Mittelfesta, 21. julija pa bo projekcija Sešivalnice spomina Kinoatelje-jevih avtoric Anje Medved in Nadje Velušček poseben dogodek letošnjega festivala Sergio Amide- 1 v Gorici. Ob festivalu bo Kinoatelje predstavil še svoj najnovejši založniški podvig, knjigo z naslovom »Confini di celluloide« (Meje iz celuloida) sociologa s Tržaške univerze Morena Zaga. To ni le knjiga o meji, njenih pomenih, pojavih, uporabi in posledicah, ampak tudi knjiga o meji med filmom in družbo, med fikcijo in realnostjo, med filmsko naracijo in sociološkim jezikom. Meje se danes nižajo, zanimanje zanje pa se viša. Tudi na tem področju je Kinoatelje oral ledino. (ide) TRŽIČ - Akcija videmskih karabinjerjev V združbi razpečevalcev tudi mladenič iz Tržiča Tudi mladenič iz Ronkje vpleten v široko akcijo proti razpečevanju mamil, ki so jo včeraj izvedli karabinjerji iz Vidma. Gre 30-letnega Faderica Baradela, ki ima uradno bivališče v Ronkah, a živi v Tržiču. Aretirali so ga zaradi posesti droge za razpečevanje. Videmski karabinjerji so odkrili mrežo razpečevalcev, ki so preprodajali kokain v številnih mestih severne Italije; med kli-enti so bili bogataši in podjetniki. Po nalogu protimafijskega tožilstva iz Trsta so včeraj opravili petnajst aretacij; v akciji je sodelovalo 250 agentov, uporabili so tudi pse in priskočil jim je na pomoč helikopter iz Trevisa. V okviru iste preiskave, ki je traja- la eno leto, je bilo v preteklosti že aretiranih 20 oseb, ki so jih zalotili pri kaznivem dejanju. Po navajanju preiskovalcev so razpečevala imeli bazo v stanovanju v kraju Lu-mignacco na Videmskem. Na čelu združbe sta bila 26-letni Giorgio Cimino, z bivališčem v Torinu, ki pa je živel v Vidmu, in 34-letni Massimiliano Pagnussat. Z njima povezani razpečevalci imajo bivališča v Ta-vagnaccu, pri Campobassu in Meranu, ob Italijanih pa sta tudi mlajša Albanca. Karabinjerji so aretirali tudi dva videmska podjetnika, ki sta z njihovim mamilo prirejala »zasebne« praznike. V akciji so zasegli 16 kilogramov kokaina, sodstvu prijavili še 41 oseb in opravili 63 hišnih preiskav. Karlovini predsednik V okrožnem svetu za Svetogorsko četrt in Placuto v Gorici je bil v četrtek izvoljen za predsednika svetnik Forza Italia Giancarlo Karlovini. Zanj je glasovalo osem svetnikov desne sredine, predstavnik liste Per Gorizia Nereo Tava-gnutti in levosredinski svetniki pa se niso udeležili sestanka. Podpredsednika bodo izvolili na prihodnjem zasedanju. »Zasedanja se nismo udeležili, ker je po našem mnenju prišlo do nepravilnosti. Pismo za sklic seje je podpisal župan, medtem ko bi ga moral najstarejši svetnik, tako kot se je zgodilo pri sklicu druge seje občinskega sveta,« je povedala svetnica Giuseppina Cibej in dodala: »Vložili na občinski protokol zahtevo po pojasnilu.« »Amidei« letos brezplačen Vstop na projekcije letošnjega festivala za nagrado Sergio Amidei, ki bo potekal med 19. in 28. julijem v Gorici, bo brezplačen. Tako so na včerajšnjem srečanju odločili župan Ettore Romoli, odbornik Antonio Devetag, predsednik društva Amidei Nereo Battello in direktor festivala za nagrado najboljšemu scenariju Giuseppe Longo. »Goriška nagrada Sergio Amidei ima mednarodno odmevnost, zato soglašam z organizatorji, ki so se odločili za predstavitev v Ljubljani. V prihodnosti je treba predstavitve prirediti tudi na Dunaju, v Munchnu, Budimpešti in Pragi,« je povedal župan. Demokratski stranki naproti Danes ob 12.15 bo v kavarni Vittoria v Hiši filma na goriškem Travniku predstavitev pokrajinskega odbora za ustanavljanje Demokratske stranke, ki ga sestavljajo predstavniki strank in civilne družbe. Lipa pobratenja v Doberdobu Ob 30-letnici pobratenja z občino Prvačina bo danes ob 17. uri v Doberdobu simbolna posaditev lipe pobratenja, s katero želita skupnosti ovrednotiti dolgoletno prijateljsko vez; ob 18. uri bodo lipo posadili v Prvačini za Kulturnim do- Povoženec hudo ranjen Avto ga je povozil, ko je prečkal cesto pred marketom Pellicano na državni cesti 14. Sedaj leži v videmski bolnišnici, kamor so ga odpeljali s helikopterjem. Nesreča, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel 87-letni T.R. iz Ronk, se je zgodila ob 11.30 na ulici Volontari della liberta v Ronkah. Moški je prečkal cesto, ko ga je 63-letni R.A. iz Doline zbil z avtomobilom znamke renault. Avto, v katerem se je peljala tudi 69-letna B.M., je vozil v smeri iz Tržiča proti letališču in je v moškega trčil iz desne strani. Prisotni so poklicali rešilni avtomobil, za katerim je prišel tudi helikopter, ki je ranjenca odpeljal v videmsko bolnišnico. NOVA GORICA - Župan se odpravlja na beograjsko svečanost Prenovili letalčev grob Odlitek Posegovega kipa tudi v Novi Gorici - Pred zobom časa bodo zaščitili domači spomenik V nedeljo bodo na osrednjem beograjskem pokopališču Novo groblje ob Aleji velikanov odkrili prenovljen grob letalskega pionirja Edvarda Rusjana iz Gorice. Za obnovo in namestitev doprsnega kipa letalca, ki ga je izdelal novogoriški kipar Zmago Posega, so poskrbeli člani brežiške častniške organizacije. Rusjanov grob je bil še pred tremi leti pozabljen in zanemarjen; zaradi neplačanih pristojbin je bil celo obsojen na odstranitev. Ob lanskoletni 120. obletnici Rusjanovega rojstva so se za grob zavzeli člani brežiškega Združenja slovenskih častnikov. Poskrbeli so za njegovo obnovo, v parku vojaškega letališča Cerklje ob Krki pa odkrili njegov doprsni kip in odprli spominsko sobo. Goričan Edvard Rusjan sodi med dvanajst najvidnejših pionirjev letalstva na svetu. Brata Jože (Pepi) in Edvard sta v Gorici izdelala več različic letal in z njima tudi poletela. Ko sta dokončno izčrpala svoja in očetova finančna sredstva, sta leta 1910 spoznala zagrebškega poslovneža Mihajla Merčepa in se preselila v Zagreb, kjer sta začela z izdelavo letal. Prvo, ki sta ga tam izdelala, je bilo sposobno vzleteti že po 28 metrih, kar je Edvard Rusjan bil tedaj svetovni rekord. Podala sta se na letalsko turnejo po balkanskih mestih. Nastop v Beogradu je bil za Edvarda usoden. Ob preletu 8. januarja 1911 je močan sunek vetra zlomil krilo letala, kije strmoglavilo na železniško progo ob vznožju Kalemegdanske trdnjave. Letalec je izdihnil med prevozom v bolnišnico, pokopali so ga na beograjskem pokopališču. Pred odhodom v Beograd je župan Brulc povedal, da je novogoriška mestna občina poskrbela za zbiranje sponzorskih sredstev za nakup kipa, ki ga bodo postavili na grobu, ter da namerava občina odlitek kipa po- Mirko Brulc staviti tudi v Novi Gorici, ko bo v središču mesta postavljena stanovanjsko-poslovna zgradba, poimenovana Eda center. »Tudi spomenik Edvardu Rusjanu, ki se nahaja v centru mesta, nameravamo zaščititi pred zobom časa,« je še dodal župan. Na nedeljski slovesnosti, ki se bo začela ob 12. uri, bodo poleg približno 80 pripadnikov brežiškega častniškega združenja, Brulc in njegov brežiški kolega Ivan Molan, podpredsednik skupščine mesta Beograd Zoran Alimpič in predstavniki slovenskega veleposlaništva v Beogradu, Rusjanov grob bo pa bo preletela eskadrilja muzejskih letal galeb. (km) NOVA GORICA - Aeronavtični muzej Silvester Vončina direktor »piramide« Zavod Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije bratov Rusjan, ki bdi nad projektom letalskega muzeja v obliki piramide, bo vodil Silvester Vončina. Nekdanji direktor družbe Projekt, kjer je še vedno zaposlen, je pogodbo podpisal včeraj, med njegovimi prvimi nalogami pa bo tudi iskanje sinergij s HIT-om. »Z zeleno lučjo vlade za projekt me-gazabavišča na Goriškem je namreč tudi piramida bolj realna,« je povedala direktorica severnoprimorske območne gospodarske zbornice Mirjam Božič. Ustanavljanje zavoda Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije bratov Rusjan, h kateremu je z vplačilom 20.000 evrov doslej pristopilo dvajset družb, in priprava študij o izvedljivosti projekta letalskega muzeja v obliki piramide sta se po sprva optimističnih napovedih nekoliko zavlekli. Z imenovanjem direktorja bodo stvari lažje stekle, je prepričana Božičeva.Vončina bo dokončal postopek registracije zavoda in pripravil vse potrebno za študije o izvedljivosti projekta. Te naj bi na podlagi arhitektonske rešitve, ki jo pripravlja avstrijski družbenik za- voda Alpine Mayreder Bau, začeli delati jeseni, končali pa naj bi jih do konca leta. Takrat bi se družbeniki tudi odločili za ekonomsko in prostorsko najprimernejšo lokacijo muzeja, pri čemer so v igri novogoriška, ajdovska in šempetrsko-vrtojbenska občina, je pojasnila Božičeva. Sicer pa bodo skušali s HIT-om najti čim več sinergij, tako s projektom megazabavišča kot z sedanjima igralniško-zabaviščnima centroma Perla in Park v Novi Gorici: skušali bi privabiti iste potencialne goste, je povedala Božičeva. Pomemben del ponudbe muzeja, v katerem bi bilo razstavljenih okoli 300 letal z zgodovino letenja ter evropske letalske in vesoljske tehnologije, bi bila tudi dodatna zabaviščna in gostinska ponudba. Po besedah Božičeve naj bi bila projektu letalskega muzeja v obliki največje piramide na svetu, ki naj bi jo začeli graditi ob 100-letnici Rusjanovega prvega poleta leta 2009, samo gradnja pa naj bi stala 40 milijonov evrov, naklonjena tudi vlada. Zlasti zaradi dejstva, da bo objekt s pomočjo fotovoltaičnih celic proizvedel več energije, kot jo bo potreboval sam, je dodala. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. julija 2007 17 GORICA - Obračun družbe IRISACQUA 40-odstotna izguba vode Visoke naložbe v dotrajani vodovod Zaradi dotrajanosti vodovoda na Goriškem je izguba vode lani presegla 40 odstotkov. Na domove je namreč od 25 milijonov kubičnih metrov vode, ki so se pretakali po vodovodnem sistemu, prišlo le 13.710.000 le-teh, ostalo pa je bilo izgubljeno. Družba IRISACQUA, ki upravlja dobavo pitne vode na Goriškem od 1. januarja 2006, ima zato v načrtu kar 235 milijonov evrov naložb v prihodnjih 30 letih za izboljšavo kanalizacije, sistema čiščenja vode in vzdrževanja vodovodnih infrastruktur, ki so financirane in s katerimi si prizadeva znižati izgubo vode na 30 odstotkov že v obdobju sedmih let. »Bančna zavoda Opi in Dexia Cre-diop sta aprila zmagala javno dražbo za organizacijo financiranja v višini 110 milijonov evrov, ki bodo omogočili uresničitev naložb v višini 158 milijonov evrov. Tem gre dodati še 77 milijonov evrov, s katerimi smo že razpolagali. Za triletje 2006-2008 je predvidenih 60 odstotkov investicij v kanalizacijo, čistilne naprave in vzdrževanje infrastruktur. Nekatera dela so se že zaključila, druga pa so v teku ali se bodo začela v kratkem,« je navedel upravitelj družbe IRISAcQuA Paolo Lanari, kije skupaj z direktorjem družbe Augustom Burtulom predstavil obračun nekaj več kot enoletnega delovanja pokrajinskega podjetja, ki mu je teritorialni okraj (»Autorità territoriale d'Ambito«) novembra lani zaupal upravo dobavljanja vode za obdobje 30 let. Med načrtovanimi naložbami so tretji sklop del za čistilno napravo v Gorici (kmalu bodo razpisali javno dražbo za dodelitev del), okrepitev distribucijske mreže v Doberdobu (javna dražba bo razpisana jeseni), racionalizacija sistema kanalizacije na desnem bregu Soče, dopolnitev kanalizacijske mreže v Gorici in Tržiču (do javne dražbe bi moralo priti pred koncem leta 2008) ter nova čistilna naprava in kanalizacija za zbiranje odpadnih voda v Sovodnjah. Lanari je povedal, da je družba dosegla lani vse zastavljene cilje in 24. aprila letos podpisala z matično družbo IRIS sporazum o dokončni avtonomiji. »Dosegli smo tudi pomemben dogovor s slovenskimi sosedi, od katerih smo odvisni za dobavo vode. Letno količino vode smo podvojili in ohranili nesprememnjene stroške. Upamo, da bomo z novogoriško Komunalo še naprej plodno sodelovali,« je poudaril Lanari. Glede povišanja tarif je podčrtal, da je bila ta določena na podlagi predloga občin, ki sestavljajo teritorialni okraj (»Autorità territoriale d'Ambito«), upoštevati pa je treba - je dodal -, da so v nove tarife vključeni tudi Upravitelja družbe (z leve) Lanari in Burtulo bumbaca stroški za kanalizacijo, čiščenje vode in vzdrževanje vodovodnih infrastruktur, kar so doslej občani posredno plačevali preko občinskih pristojbin. Novi sistem tarif ne nazadnje upošteva različne tipologije uporabnikov in količino uporabe, saj cena kubičnega metra vode narašča z višanjem uporabe. »Kaznovani bodo predvsem potratneži. Opažamo rastočo težnjo po varčevanju z vodo,« sta povedala Lanari in Burtulo. (Ale) GORICA - Seghizzi Tone Tomšič za nagrado Zbor je leta 2005 že slavil Akademski pevski zbor Tone Tomšič univerze v Ljubljani bo po dveh letih spet sodeloval na mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici. Včeraj je tekmoval v kategoriji sakralnega večzborja, v nedeljo pa še v kategorijah polifonija - zgodovinski prerez in polifonija - tematski spored. Zbor, ki ga vodi Urša Lah, je v Gorici že slavil leta 2005, ko je v kategoriji tematskega programa dosegel prvo mesto in osvojil prvo nagrado. Goriško tekmovanje, letos 46. po vrsti, poteka vsako leto v začetku julija. Veliko nagrado Gorice doseže zbor z najvišjim številom točk v eni od omenjenih treh kategorij. Letos se zanjo poteguje okoli petnajstih zborov, ocenjuje pa jih desetčlanska mednarodna žirija, v kateri je tudi slovenski dirigent Marko Munih. Tekmovanje se bo sklenilo v nedeljo z gala koncertom najboljših zborov. APZ Tone Tomšič sodi v sam vrh slovenskega poustvarjanja tako pretekle kot sodobne zborovske literature. V njem pojejo študentje vseh fakultet ljubljanske univerze. Lani so pevci skozi vse leto prirejali dogodke v spomin na 80-letnico delovanja. Maja letos je zbor pometel s konkurenco na 29.mednarodnem zborovskem tekmovanju za veliko nagrado Varne in s tem ponovil svoj uspeh iz leta 2001, njegova zborovodkinja Lahova pa je prejela nagrado za najboljšega dirigenta. Kot prejemnik velike nagrade Varne se bo prihodnje leto udeležil zborovskega tekmovanja za veliko nagrado Evrope v madžarskem Debrecenu. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Frank Ghery - Creatore di sogni«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 » -I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.20 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«. Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Amici per le pinne«; 20.15 - 22.20 »The Messenger«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Oce-an's Thirteen«. KR MIN NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »Le vie en rose«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007/08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je sprejema vpise za poletno delavnico, ki bo v prostorih osnovne šole v Doberdobu od 27. do 24. avgusta; informacije do 13. julija na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. SDZPI obvešča da je še v teku vpisovanje na tečaj Orodja in tehnike za načrtovanje in promocijo turističnih paketov (624 ur), namenjen brezposelnim z višješolsko izobrazbo in bivališčem v FJK; Predvidena štipendija za delovno prakso; informacije in vpisovanje na sedežu Zavoda v Gorici korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it. Vpisovanje med 9. in 13. uro do ponedeljka 9. julija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AO-ODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. S Izleti v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481-390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 0481-78061); na račun 20 evrov. SPDG prireja v nedeljo, 8. julija, v okviru Kekčeve poti izlet na goro Creta di Timau v Karnijskih Alpah; odhod ob 6.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Informacije nudita Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (tel. 0481-882328) v večernih urah. H Čestitke ROBERT do Abrahama si prebrodil. Še vsaj toliko, da bi prehodil. Kar bilo dobrega naj se nadaljuje, vse kar bilo slabega naj se oddaljuje. Naj sreča zadovoljstvo vsak dan cvetita, naj smeh in zdravje ti v očeh žarita. Želje naše so te, tast, tašča in svakinja. Dragi ROBERT! Kar naprej si še postaven, čeden korenjak. Na vsem svetu ni ga, ki bi v tem ti bil enak!Najboljši sin, mož, oče si za nas - prijateljstva, ljubezni ne bo izprisal čas. Za tvojih 50 let želi družina zdravja ti na pretek. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Po kosilu AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 9. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. CARITAS v Gorici zbira prijave za civilno službo v Italiji in tujini za mlade med 18. in 28. letom starosti; informacije v goriškem sedežu, ul. Vittorio Veneto 74, tel. 0481-531847 do 12. julija. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. KD DANICA sporoča, da bodo tekme, ki so bile v programu v četrtek, odigrane danes z istimi urniki. NA BEVKOVEMTRGU vNoviGoricibo danes od 8. do 13. ure prodajna razstava likovnih del dijakov likovne gimnazije iz Nove Gorice za humanitarne namene. OB ČIN SKA KNJIŽ NI CA V SOVOD -NJAH bo zaprta za dopust do 16. julija. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Ses-ljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSKD prireja poletno središče za otroke in naraščajnike od 6. do 13. leta starosti v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 uro; vpisovanje na sedežu ZSKD Gorica, korzo Verdi 51/int, tel. 0481-531495 med 9. in 13. uro. H Prireditve 37. ŠTEVERJANSKI FESTIVAL medbo-rovci župnijskega parka v Števerjanu bo drevi ob 20.30, finalni del festivala pa v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. 46. MEDNARODNI NATEČAJ ZBOROVSKEGA PETJA SEGHIZZI: danes ob 14. uri ljudska glasba, ob 21. uri lahka in jazz glasba; 8. julija v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici ob 8.30 polifonija (zgodovinski program) in sodobna glasba, ob 13.30 polifonija (monografski program), ob 21. uri nagrajevanja in koncert zmagovalcev; informacije pri združenju Seghizzi (tel. 0481530288), www.seghizzi.it. Vstop prost. FOLKLORNO DRUŠTVO GARTROŽ IN ZKD NOVA GORICA prirejata Večer starih goriških ljudskih plesov in pesmi drevi ob 20. uri v Amfiteatru ob gradu Kromberk. Pred začetkom programa bo med 19. in 20. uro pokušnja vina in kruha vinske kleti Agroind 1894 in pekarne Brumat . Ob slabem vremenu prireditev odpade. »MONFALCONE ESTATE« vorganizaci-ji občine Tržič: do 9. julija (trg Republike in trg Falcone e Borsellino) »Bazar Mediterrano« ob 18.30; do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; danes (v mestnem središču) »Not-te bianca Mediterranea« 18.30 odprtje bazarja, kioskov, nastop Balkanskih trobil in tržiške občinske godbe na pihala, igre skupine »Canton dell'Est«, za najmlajše »Piccole Onde... raccontasto-rie«, trgovine bodo odprte do poznih ur, ob 21.30 (trg Falcone e Borsellino) film »Crossing the Bridge - the sound of Istanbul«, (trg Republike) koncert skupine Terrakota, ob 22.45 (trg Republike) nagrajevanje »Vetrina Mediterranea«, ob 23. uri (trg Republike) koncert Ed-oarda Bennata, ob 01. uri koncert skupine Baba Zula; ob 02.30 (trg Republike) DJ set in vizualne umetniške postavitve. NA HITOVI POLETNI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: danes ob 10. uri gledališče Kuc Kuc; 14. julija, ob 10. uri Picko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA ROMANS prireja večer »The Dark Side of the Moon - Live 2007 -Pink Floyd Music« drevi ob 21. uri na trgu Atleti azzurri d'Italia v Romansu. Ob slabem vremenu bo koncert prene-šen na soboto, 14. julija. ZSKD, »Unione societa corali« del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495) do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 11.00, Romano Jarz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DA NES V TR ŽI ČU: 10.00, Antonietta Amoroso por. Slatich iz tržiške bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in v Trst za upepelitev; 11.00, Lorenzo Colaut-ti iz tržiške bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče v Štaran-canu. DANES V KRMINU: 10.00, Maria Re-becchi (sestra Alvina) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču. Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo Susanni iskreno sožalje uč no in ne učno oseb je vrt ca in osnovne šole Romjan O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 1 8 Sobota' 7- julija 2007 BOVEC - Začetek jutri Festival Kluže Letos v trdnjavi Kluže in v središču Bovca 20 dogodkov Poletno dogajanje na Bovškem bo šesto leto zapored popestril festival Kluže. Letošnja izvedba bo obiskovalcem v istoimenski trdnjavi in v središču Bovca ponudila 20 dogodkov, ki se bodo odvili v dveh tednih, in sicer med 8. in 15. julijem ter 10. in 15. avgustom. To nedeljo se bo začel z gibalno pre-metanko s tekstom Kekec po zgodbi Josipa Vandota v produkciji Sloven ske ga mla din ske ga gle da li šča in nastopom glasbene atrakcije Čompe, ki si ju bo ogledal tudi minis ter za kulturo Vas ko Si mo ni ti. Mednarodni festival Kluže, na katerem bodo letos gostovale gledališke predstave iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, se je v zad njih le tih moč no za-sid ral v polet no kul tur no ponudbo zgornjega Posočja, je na predstavitvi festivala v trdnjavi Kluže povedal njegov umetniški vodja Marjan Bevk. Izpostavil je dejstvo, da bodo festival na nek način zaznamovale igral ke, hkra ti pa bo ve li ko predstav zas no vanih na slo ven skih tek stih. Taka bo že uvod na ne delj ska predstava Kekec, pred katero bodo v okviru otvoritvene slovesnosti prvič v Klužah dvignili festivalsko zastavo. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi sprejem za režiserja An-drewa Adamsona in druge pomembne akterje filma Princ Kaspi-jan, ki ga v teh dneh snemajo na Bovškem. Filmsko ekipo bo sprejel tudi minister Simoniti, je povedal bovški župan Danijel Krivec. Ta je z razvojem festivala Kluže, ki občina pripravlja skupaj s Kul- turnim društvom B-51 iz Ljubljane, ze lo zado vo ljen, saj je zra sel v po-mem ben kul tur ni do go dek. V pri -hod njih le tih bo med na rod ni fes ti -val, ki prinaša tako ambientalne gledališke predstave v trdnjavi kot gleda liš ke igre za otro ke v sre diš ču Bovca, postal najpomembnejši slovenski gledališki festival izven Ljubljane, je napovedal direktor festivala Damir Domitrovič Kos. Med mnogimi predstavami je omenil igro Žabe v izvedbi kranjskega Prešernovega gledališča, ki bo na sporedu v ponedeljek, 9. julija. Dva dni bodo Kluže gostile še žalostno komedijo Orkester Titanik SNG Nova Gorica, prvi del festivala pa se bo v nedeljo, 15. julija, zaključil z otroško igro Zašij mi pravljico, ki jo pripravljata Zavod Masa in KUD France Prešeren. Avgustovski del dogajanja se bo začel z uprizoritvijo Moliere v izvedbi Muzeuma in Kulturnega društva B-51, konec festivala pa bo v znamenju drame Dolina solz - čez sto let bo vse za na mi gle da li šča Glej. Kot so na predstavitvi še poudarili organizatorji, je ogled vseh predstav brez pla čen, zastonj pa bo tudi avtobusni prevoz, s katerim bodo med festivalom povezali Bovec in Kluže. Sicer so v primerjavi z lan skim le tom pove čali pro ra čun na 36.000 evrov, pri čemer 22.000 evrov zagotavlja bovška občina, ostalo pa ministrstvo za kulturo, je povedal Domitrovič Kos. Po njegovih besedah razmišljajo tudi o tem, da bi prizorišče v trdnjavi pokrili s streho. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Jutri, 8. julija ob 21.15, Park Miramar-skega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'An-golo/Controluce. V ponedeljek, 9. julija ob 21.30, Devinski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. V torek, 10. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Marguerite Your-cenar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza. V četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. KRIŽ »Srenjski borjač pri Očarjevih« Do 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slâtkâ jsgrâ ljubjsz-ni«. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« Jutri, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režii-ja: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 7. julija ob 19.00, Kidričeva (kotiček pred PINO) Chapeau Loco, Argentina; 20.00 Carpaccio - Pristaniška - Ploščad pri kopališču: Kvelb: Zany family, Hodulje. Jutri, 8. julija ob 10.30, Ploščad pri ko- pališču: Igre s kužkom in muco, lutkovna predstava, Lutkarnica. Petek, 21. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »Il Paese dei Campanelli« / Urniki: danes, 7. julija ob 20.30. »Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich / Prva predstava bo danes, 7. julija ob 20.30 nato ponovitve 12., 13., 14. in 15. julija vedno ob 20.30. OPCINE Prosvetni dom Danes, 7. julija ob 21.00, / "Tabor 2007 - Poletje pod kostanjem": Koncert »Tamburaškega orkestra Breganze (Vi-cenza)«. V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani. Na razpolago je parkirišče Zadružne kraške banke. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. ■ FOLKEST Ob 21.15 Jutri, 8. julija, Hrvatini (Slo) / Lou Tapage, Piemont. V četrtek, 12. julija, Opčine, Prosvetni dom / Atlantic Roa, Irska. V soboto, 14. julija, Gorica, javni vrt na Korzu Verdi / Hotel Palindrone, Avstrija. V ponedeljek, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija. V torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba. PRI REDITVE V sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija. V četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA. V soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska. V nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB. V ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec. V sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 8. julija ob 10.00, velika dvorana / Koncert finalistov 4. mednarodnega tekmovanja saksofonistov. KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) Danes, 7. julija ob 21.00 / Cristina Maz-za Trio (ITA/SLO); Tamara Obrovac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv Danes, 7. julija / Big Foot Mama in Kingston. V soboto, 14. julija / Wit Matrix. V soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski. V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Danes, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Pro-kofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA V četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav V petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. V soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). PIRAN Križni hodnik minoritskega samostana Danes, 7. julija ob 21.00 / Koncert pevskega zbora Kluba slovenskih študentov na Dunaju (KSSSD). Na sporedu so koroške narodne pesmi in katalonske iz domovine zborovodje Manel Morale i Lopez. AVSTRIJA / Koroška ROŽEK Gorska cerkvica na Humcu Danes, 7. julija ob 20.15 / Jubilejni koncert klasične glasbe - gostuje Mojca Zlobko-Vajgl; prireditelja: SKD Peter Markovič in Katoliška mladina Rožek. CELOVEC Dom glasbe Danes, 7. julija ob 19.30 / Koncert ru-sko-ameriškega violinista Mikhaila Ba-rasha in komornega orkestra Academia ars musicae - Slišali boste Stradivari-jevo violino iz leta 1696. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 14. julija je na ogled fotografska razstava na temo ukinjenih mej med Italijo in državami Schengenskega ozemlja. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. -/ VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja Guido Katola. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. / RUBRIKE Sobota, 7. julija 2007 1 Q TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tako je Edinost pisala o obletnici tambu-raškega odseka pevskega društva Kolo: »Tam-buraški odsek pevskega društva 'Kolo' je slavil minulo nedeljo prvo obletnico svojega obstanka, priredil odhodnico svojemu odborniku gospodu Ivanu Škerjancu in slednjič napitnico svojemu predsedniku gospodu Antonu Turku ob priliki njegove poroke z gospodično Amalijo Venuttijevo. Popoludne se je lepa druščina zbrala v gostilni gospoda Boleta v Rojanu, da vzame slovo od svojega vrlega odbornika. Gospod Škerjanc je bil večleten pevec pevskega društva 'Kolo' in lahko se reče, eden najbolj izurjenih pevcev. Zanimala ga je pa tudi glasba; pripomogel je mnogo, da se je tamburaški zbor uspešno razvijal. Ko so zaigrali par komadov, poprijel je besedo predsednik Anton Turk ter je v daljšem govoru omenil težave, ki jih je preživel zbor za svojo ustanovitev. In vendar - je vzkliknil gospod Turk - smo lahko zadovoljni s tem, kar smo do se gli, ako prav smo hre pe ne li in še ved -no hrepenimo do višjih ciljev! Omenjal je, da je v zadnjem času naš zbor prav naglo napredoval, kar prišteva izključno le požrtvovalnosti novoizvoljenega odbora, kateremu je pripadal tudi današnji slavljenec gospod Škerjanc, ki odhaja v Bazovico. Ali upamo - je dejal gospod Turk - da še vedno ostane naš prijatelj in da bo še naprej deloval v korist našega naroda. Slednjič je zaključil govor ter napil na zdravje gospodu Škerjancu in vsemu tamburaškemu zboru. Zatem je gospodična Stana Kolbova v znak hvaležnosti poklonila gospodu Škerjancu s kratkim nagovorom krasen šopek. Slavljenec se je ganjen v lepih besedah zahvalil za izkazano mu čast.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Te dni se odvija v Trstu deveti mednarodni velesejem, na katerem razstavlja svoje proizvode, poleg domačih podjetij, tudi večje število držav. Ob otvoritvi velesejma je predsednik, inženir Sospisio poudaril, da velesejmi zbližujejo narode, odpravljajo sovraštvo in pripravljajo ugodna tla za svobodno izmenjavo blaga. Poudaril je tudi, da vlada ne sme podcenjevati tržaških sposobnosti in upravičenih želja. »Na prvo mesto med temi vprašanji je treba postaviti vprašanja pomorskih in kopenskih zvez. Ladje, železnice in ceste predstavljajo zahteve, ki jih Trst že vrsto let postavlja in katerih uresničenje mora po vsej pra vi ci do se či.« Na velesejmu je prisoten tudi jugoslovanski paviljon, za katerega vlada letos še posebno zanimanje. Primorski dnevnik je v teh dneh po- svetil veliko pozornosti jugoslovanskim rastav-ljalcem in objavil nekaj intervjujev z razno raznimi predstavniki sosednje države. »Predvsem moramo poudariti«, je dejal dr. Zidarič, predstavnik jugoslovanskih razstavljalcev, »da smo zadovoljni, zaradi letošnjega kontingenta v višini tristo milijonov lir, plačljivih v kliringu, saj je ta kontingent za sto milijonov lir višji od lanske ga. Vendar moramo pri tem pripomniti, da je lesni kontingent premajhen, kajti namesto predlaganih štiriintrideset milijonov lir, smo za lesne izdelke dobili le deset milijonov lir. To ni logično, predvsem zaradi tega, ker se je prav letos dalo lesni razstavi, v okviru tržaškega velesejma, še poseben poudarek in so imeli jugoslovanski razstavljalci z razstavo, ki je letos večja kot la ni, ve li ke stroš ke.« FILMI PO TV Sobota, 7. julija, Rai 1, ob 21.20 Dirty dancing Režija: Emile Ardolino Igrata: Jennifer Grey in Patrick Swayze Film, ki je za glasbeno kuliso prejel tudi oskarja je nekakšen slavospev mladosti. Zgodba o Frances »Baby« Houseman, sedemnajstletnem dekletu, ki mu poletne počitnice v hotelu Catskill Mountains povsem spremenijo življenje. V letoviščarski kraj je prišla v družbi svoje družine, z očetom Ja-keom, mamo Majorie in starejšo sestro Liso. Baby je precej svojevrstno dekle, ki si svojega življenja ne more predstavljati brez koristnih dejavnostih in se v hotelu začne kaj hitro dolgočasiti. Da bi pregnala dolgčas se odpravi raziskovati okolico, dokler se ne znajde v delu hotela, ki je namenjen samo zaposlenim.Tam spozna hotelsko osebje, ki pleše divji, zelo senzualen ples.Vodilni plesalec je Johnny Castle, ki sicer v hotelu skupaj s partnerico Penny Johnson ta ples tudi poučuje. Ko Johnny ostane brez svoje soplesalke, si izbere ravno Baby za partnerico. Ob ritmu plesnih korakov in očarljive glasbe se dobro ujameta in kljub statusnim razlikam tudi zaljubita... Sobota, 7. julija, Rai 1, ob 02.25 Da morire Reaija: Gus van Sant Igrata: Nicole Kidman in Matt Dillon Van Santov celovečerec, ki ima kljub vsemu že več kot deset let, pripoveduje o nadvse aktualnem argumentu. V središču dogajanja je namreč ameriško predmestje, točneje okraj Little Hope pri New Hampshireju, ki ga označujejo frustracije in stalen občutek pro-vincialnosti v primerjavi z bližnjimi metropolami. Prikupna Suzanne Stone se že pred poroko odloči, da bo njena usoda bistveno različna od tiste vseh njenih sovrstnic. Želi si prodreti in je prepričana, da ji bosta ravno televizija in sloves, ki si ga bo pridobila na malem ekranu pomagala pri izpeljavi ambicioznega načrta. Za to je seveda pripravljena žrtvovati vse, tudi mladega moža... Torek, 8. julija, Rai 2, ob 23.30 Compagnie pericolose Režija: Brian Koppelman in DavidLevien Igrata: Dennis Hopper in John Malkovich Barry je sin glavnega brooklynskega mafijaša in se počuti zapostavljenega, ker mu nočejo nikoli zaupati važnejšega in odgovornejšega posla... Končno se zmeni za izpeljavo izredno zaupnega posla, ki naj bi ga uresničil v družbi prijateljev. Kljub naporu in vloženemu trudu pa gre vse narobe. Torba polna denarja izgine in fantje se, v osamljenem kraju znajdejo prepuščeni samim sebi. Kaj zdaj? Na koga naj se obrnejo? Četrtek, 10. julija, canale 5, ob 23.30 Sideways, in viaggio con Jack Režija: Alexander Payne Igrata: Paul Giamatti in Thomas Haden Church Film, ki je pritegnil pozornost filmskih navdušencev, a tudi ljubiteljev vinske kapljice je predvsem zgodba o prijateljstvu in mogoče nekoliko manj o ljubezni.Payne si je z delom, ki so ga predstavili tudi na goriškem festivalu Amidei, zagotovil oskarja za najboljši scenarij in dve nagradi Golden Globe, v njem pa pripoveduje o velikem moškem prijateljstvu in on the road pripovedi po kalifornijskih vinskih poteh.Izhodišče vsega je Jacko-va odločitev, da se poroči. Prijatelj Miles mu hoče zato ponuditi nepozabni teden pred usodno odločitvijo...(Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO DELNA ALI POPOLNA OHROMELOST TRETJA PLAST TERCIARJA TISOČ METROV NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (SYLVIA) ČLOVEK, KI TE2KO HODI DORASEL MLAD MOiKI ITALIJANSKI I ARHITEKT IN PUBLICIST (FABIO) SANJAČ AMERIŠKA VOJAŠKA BAZAVFJK HAZARDNA IORA S KARTAMI FRANCOSKO-SVICARSKI PISATELJ (CLAUDE) ITALIJANSKA IGRALKA VALU GLAVNO MESTO APULIJE PODALJŠEK GLAVE PRI NEKATERIH ŽIVALIH PLIN BREZ BARVE IN VONJA CHRISTOPHER ISHERWOOD GLAVNI TRG V STARIH GRŠKI MESTIH PRETIRAN NATANCNEŽ KRAJ PRI TRŽIČU V SLOVENIJI LJUDSKI DOM EVGEN LOVŠIN KOFI ANAN KRAVICE, TELIČKE RIMSKI BOG LJUBEZNI VZKLIK NA BIKOBORBAH POLN OBSEG ČESA, KOMPLEKS GRŠKA ČRKA IN REKA V ČRNI GORI PRVI MITOLO-SKI LETALEC AM. IGRALEC PACINO NEVŠEČNOST Z DRHTENJEM AM. ZVEZNA DRŽAVA SLABOKRVEN ČLOVEK DVOVPREGA ZEMELJSKO NADGLA-VIŠČE BERI PRIMORSKI DNEVNIK POPULARNA IGRA Z ŽOGO V SLOVENIJI MATERIAL KOT PODATEK MOČAN ŠPORTNIK RICHARD GERE IME VEČ PAPEŽEV MAK. PESNIK (KOČO) RIMSKI BOG SMRTI FINSKO JEZERO ČRKOVNICA MODRICA EPSKEGA PESNIŠTVA HRV. IGRALKA (LJERKA) RIM. BOGINJA ŽETVE GLAVNO MESTO DANSKEGA OTOKA FYN GROBO ORIENT. SUKNO IZDELOVALEC KRTAČK SLOVENSKA TENISAČICA JAUŠOVEC TOMAŽ KALIN ISTANBUL AMERIŠKA TENISAČICA (CHRIS) PLESALEC NA VRVI PIJAČA GRENKEGA OKUSA NAJVIŠJE EGIPČANSKO BOŽANSTVO FOTO KROMA FURL. BOKSAR (PRIMO) NEM. INDUSTR. (CARL) FR. PISATELJ (PAUL) GRAFIČNO ZNAMENJE MOHAMEDOVA VERA UMRLI EGIP. PREDSEDNIK ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (CESARE) PORTUGALSKI POLITIK TIROLSKA REKA SLOVENSKI TELOVADEC (ALJAŽ) PESNIŠKO IME ZA IRSKO ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING NAŠA PROSVETNA DELAVKA (DAMIJANA) NAJBOLJŠI, "SUPER" ČRTA V MAGNETNEM POLJU ANGL. PIVO POŽETA NJIVA NADLEŽNA ŽUŽELKA AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL NEDOUMLJI-VOST, NERAZUMLJIVOST DRAGO OTA KIEFER SUTHERLAND BLAGAJNA KARLO RUPEL MAMIN LJUBLJENEC NOGOMETNI KLUB IZ BERGAMA DVOJNIK PRI FILMSKEM SNEMANJU BRAZILSKO VELEMESTO ... PAULO ZAČASNA UPORABA VISOKA IGRALNA KARTA EDEN OD BEATLESOV (RINGO) KONEC POLOTOKA SLOVARČEK - ACKER = francoski pisatelj • AMON = najvišje božanstvo pri starih Egipčanih • CARRIA = italijanski arhitetk • EANES = portugalski politik (Antonio Ramalho) • RACIN = makedonski pesnik • SRAM = hrvaška igralka 20 Sobota, 7. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - Danes v Angliji 1. etapa Tour de France 2007 Tadej Valjavec želi izboljšati lansko 17. mesto Slovenec moštva Lampre se počuti v odlični formi - Vinokurov prvi favorit LONDON - V Londonu se v soboto začenja najprestižnejša večdnevna kolesarska preizkušnja, dirka po Franciji. Letošnja 94. izvedba prestižnega tekmovanja se bo z osem kilometrov dolgim prologom prvič v zgodovini za če la v Lon do nu, kjer se bo zadr ža -la dva dneva, nato pa pred prihodom v domovino obiskala še Belgijo. Kolesarji bodo morali v dvajsetih etapah prevoziti 3547 kilometrov (brez prologa), cilj pa bo tradicionalno na Eli-zejskih poljanah v Parizu, in sicer 29.julija. Pred tem bodo morali opraviti s šestimi gorskimi etapami (trikrat cilj na vzponu) in dvema kronomet-ro ma, teh osem etap pa bo tu di od lo -čilo zmagovalca. Prireditelji upajo, da se bo tri te den ska dir ka kon ča la na drugačen način kot lani. Še zdaj se urad no ni ti ne ve, kdo je do bil lan sko dirko, saj je bil zmagovalec Američan Floyd Landis dopingiran, a se preiskava o njegovem primeru še kar vleče, tako da organizatorji še niso uradno razglasili najboljšega.Drugo mesto je la ni za se del Špa nec Os car Pe re -iro, tretji pa Nemec Andreas Kloeden. Slednja tudi letos sodita v krog favoritov, ki je tako kot lani izredno širok. Predvsem Nemec bo zelo nevaren. Njegov adut naj bi bila ekipa As-tane, ki bo mnenju mnogih celo najboljša med vsemi 21 ekipami, saj kar nekaj njihovih kolesarjev cilja na visoke uvrstitve. V prvi vrsti lanski zmagovalec dirke po Španiji Kazahstanec Aleksander Vinokurov, njegov rojak Andrej Kašečkin in Italijan Paolo Sa-voldelli, tudi drugi predstavniki tega moštva pa še zdaleč niso slabi, kar so dokazali tudi na generalki za Tour, dir ki Dau phi ne Li be re.So deč po tej dir ki, bi ve li ko vlo go lah ko igra li kolesarji domačega moštva AG2R. Christophe Moreau je dirko dobil, tudi na Touru pa je bil vedno soliden, la ni je na pri mer za se del os mo mes -to. V krog favoritov prav gotovo spadajo tudi številni španski kolesarji na čelu z lani četrtouvrščenim Carlosom Sastrejem, Alejandrom Valverdejem in Albertom Contadorjem.Ne sme se po za bi ti na Ru sa De ni sa Men čo va in Vladimirja Karpeca, Ukrajinca Vladi- mirja Popoviča, Luksemburžana Fra-enka Schlecka in Američana Levija Leipheimerja, Avstralca Cadela Evan-sa in Michaela Rogersa. Na samem robu kolesarjev, ki lahko računajo na visoko uvrstitev, je tudi edini slovenski predstavnik (če ne upoštevamo zamejca Petra Wroli-cha) Tadej Valjavec, tekmovalec italijanskega Lampreja.Njegov cilj bo iz-bolj ša ti naj bolj šo slo ven sko uvrs ti tev na Touru, 17. mesto, ki ga je lani osvojil prav on, čeprav so želje še nekoliko višje. Za njim je letos že odlični prvi del se zo ne, ki jo je kro nal z na slo -vom državnega prvaka. Prav njegova vožnja v Polhovem Gradcu minuli konec tedna pa mu daje veliko mero op-ti miz ma. »Odlično se počutim, dobro sem pripravljen in sproščeno čakam na začetek. Klance na francoski pentlji sem letos na treningu že prevozil, tako da lah ko re čem, da jih bolj ali manj po -znam. Na njih bom poskušal slediti najboljšim. Sem zelo samozavesten, saj sem letos večino dirk končal med naj bolj šo de se te ri co, prav de se te ri ca pa je tudi moj cilj na letošnjem Touru. Posebej velike pomoči ekipe ne pričakujem, saj je bolj sestavljena za sprinterje, a navajen sem se boriti sam,« je dejal Besničan, ki ima za glavnega favorita dirke Vinokurova. Pr vo pri lož nost za do ka zo va nje bo imel kolesar Lampreja že v sedmi etapi, s pirenejskimi in alpskimi klanci - Valjavec se bolj boji Alp, saj so ti na sporedu pozneje, ko bodo že utrujeni, pa se bodo kolesarji spopadli še v osmi, deveti, 14., 15.in 16.etapi.Kro-nometra bosta na sporedu v 13.in 19.etapi, po slednji bo znan končni zmagovalec. V drugih etapah bodo na svoj ra čun pri šli ubež ni ki in sprin ter -ji, med katerimi se ob odsotnosti Alessandra Petacchija pričakuje predvsem dvoboj Avstralca Robbiea McEwna ter Belgijca Toma Boonena, v katerega se lahko vmešajo še nekateri, tudi znanec z dirke Po Sloveniji Danilo Napolitano, njegov rojak Daniele Benatti, Španec Oscar Freire, Norvežan Thor Hushovd, Nemec Erik Zabel, Američan Fred Rodrigu- Alexander Vinokurov se iz Londona v Pariz ne bo podal z londonskim avtobusom, vseeno pa upa, da bo za pot potreboval manj časa kot vsi ostali udeleženci Tour de Francea ansa Heninova in Williamsova v finalu, znani moški polfinalisti LONDON - Američanka Venus Williams in Francozinja Marion Bartoli sta finalistiki letošnjega teniškega turnirja v Wimbledonu. Williamsova je v prvem polfinalu premagala Ano Ivanovič, šesto nosilko iz Srbije, s 6:2 in 6:4, 18. nosilka Bartolijeva pa je presenetljivo z 1:6, 7:5, 6:1 odpravila prvo nosliko in lansko finalistko, Bel-gijko Justine Henin. Znani so tudi moški polfinalisti. To so 2. nosilec Španec Rafael Ma-dal (s 7:6 (7:1), 6:4, 6:2 je odpravil Čeha Tomaša Berdycha), 1. nosilec in štirikratni zmagovalec Roger Federer (s 7:6 (2), 3:6, 6:1, 6:3 je odpravil Španca Juana Carlosa Ferrera), Francoz Ricahrd Ga-squet (s 4:6, 4:6, 7:6, 7:6, 8:6 je premagal 3. nosilca Američana An-dya Roddicka) in 7. nosilec Srb Novak Djokovič (Ciprčana Mar-cosa Baghdatrisa je ugnal s 7:6, 7:6, 6:7, 4:6, 7:5). Slovenka Katarina Srebotnik se je skupaj z Japonko Ai Sugijamo uvrstila v polfinale dvojic, potem ko je bila s 6:4, 7:5 boljša od rusko-kitajsakega para Lihovceva in Tian Sun. Argentina tretjič zmagala BARQUISIMENTO - V zadnjem krogu predtekmovanja na 42. južnoameriškem nogometnem prvenstvu v Venezueli je Argentina dosegla še tretjo zaporedno zmago, medtem ko je Kolumbija z zmago nad ZDA vsaj malo ublažila razočaranje svojih navijačev. Gavči so odpor žilavih Pa-ragvajcev strli šele v drugem polčasu, ko je edini zadetek na tekmi dosegel Javier Maschera-no.Kolumbijci so Američanom prav tako dali le en gol, ki ga je dosegel Jaime Castrillon.Tekma med Kolumbijo in ZDA, sicer pova-bljenko na to tekmovanje, ni imela tekmovalnega naboja, saj je bilo že pred srečanjem jasno, da ne eni in ne drugi ne morejo več napredovati v četrtfinale. Tako so znani vsi četrtfinalni pari Cope Americe.Paragvaj si bo napredovanje v polfinale skušal priigrati proti Mehiki, Argentina bo igrala proti Peruju, branilci naslova Brazilci proti Čilu, Urugvaj-ci pa si bodo napredovanje skušali priigrati proti domačinom Vene-zuelcem. Četrtfinalne tekme bodo na sporedu danes in jutri. OLIMPIZEM - Sklep MOK na zasedanju v Gvatemali Odslej tudi OI mladih od 14 do 18 let Za prve poletne igre 2010 bo kandidirala FJK CIUDAD DE GUATEMALA -Mednarodni olimpijski komite (-MOK) je na zasedanju v Gvatemali sprejel odločitev o ustanovitvi novega tekmovanja v znamenju petih krogov, olimpijskih iger za mlade športnike.Tekmovanje bo namenjeno športnikom, starim od 14 do 18 let, MOK pa želi na ta način pritegniti nadarjene mlade športnike ter jim ob tek mo val ni pla ti pred sta vi ti tu di vzgoj ne pro gra me in pri bli ža ti olim -pijske vrednote. Prve poletne olimpijske igre za mlade bodo leta 2010, zimske pa dve leti kasneje. Na poletne namerava MOK povabiti 3200 športnikov, na zim skih pa naj bi jih nas to pa lo ti soč. Tekmovalni programi bodo podobni kot na »pravih« OI v Vancouvru 2010 in Londonu 2012, le da bosta število panog in disciplin omejena.Mogoče je, da bodo na te igre uvrstili tudi športne panoge, priljubljene med mladimi, ki sicer niso na olimpijskem Deželni odbornik Roberto Antonaz pro gra mu. Organizacijo bo MOK podelil februarja naslednje leto, deželni od- bornik za šport Roberto Antonaz pa je po objavi novice iz Gvatemale potrdil, da bo dežela Furlanija julijska krajina kandidirala za prvo poletno izvedbo leta 2010, ta pa naj bi poteka la v Lig na nu. »Na olimpijskih igrah evropske mladine EYOF leta 2005 smo dokazali svoje organizacijske sposobnosti, v Lignanu pa lahko računamo na bogato športno infrastrukturo,« je poudaril Antonaz in opozoril, da bodo nove igre druga največja manifestacija na svetu pod okriljem MOK. Od lo či tev bo de žel ni od bor for ma li -ziral na eni svojih prihodnji sej. » To je zgo do vin ski tre nu tek za olimpijsko gibanje.To dolgujemo mladim športnikom po vsem svetu,« je odločitev 111 članov MOK o ustanovitvi novega tekmovanja zadovoljno ocenil predsednik olimpijskega gibanja Jacques Rogge.Zaradi manjšega števila udeležencev bi po njegovem mnenju lahko tekmovanja izvedle tudi manjše države, ki pri kandidaturi za OI nimajo pravih možnosti v boju z večjimi in razvitejšimi. MOK ocenjuje, da bi stroški za izvedbo takšnih iger znašali približno 22 milijonov evrov za letno različico in 15 milijonov za zimsko. Olimpijske igre mladih, prirejali jih bodo na dve leti, bodo po Rog-gejevih načrtih le del strategije, s katero želijo v krovni olimpijski organizaciji mladim približati olimpijske vrednote. Poleg tekmovanj bo MOK zanje pripravil posebno spletno stran, ob tem pa še izobraževalne programe. Cilji, ki si jih je MOK zastavil z ustanovitvijo olimpijskih iger mladih, pa so predvsem pritegniti mlade nadarjene športnike z vsega sveta, da se pomerijo na najvišji ravni; poučevanje o zdravem načinu življenja in socialnih vred no tah, po ve za nih s špor tom; ter izkoristiti najnovejša komunikacijska sredstva za promocijo olimpijskih vrednot. Grosso odhaja v Francijo MILAN - Reprezentant Fabio Grosso zapušča Inter in se s štiriletno pogodbo seli k francoskemu prvaku Lyonu. Inter bo prejel 6 milijonov evrov odškodnine. Udi-nese je od Reggine najel zunanjega igralca Mesta. Kernen obesil smuči na klin ŽENEVA - Švicarski alpski smučar Bruno Kernen, nekdanji svetovni prvak v smuku, se je odločil pri 35 letih končati karirero. Glavni razlog za takšno odločitev je poškodba kolena. »Vse od padca na finalu svetovnega pokala imam težave s kolenom. Pravega treninga tako ne morem več opraviti, čeprav sem do zadnjega upal na nadaljevanje,« je pojasnil Kernen. Švicar je zmagal na treh tekmah svetovnega pokala. Na svetovnih prvenstvih je poleg zlata leta 1997 v Sestrieru osvojil še srebro istega leta v kombinaciji, leta 2003 v domačem St.Moritzu bron v smuku, v prejšnji sezoni pa še bron v superveleslalomu v Aareju.Praz-nih rok ni ostal niti na OI; v Se-strieru leta 2006 je bil bronast v smuku. / ŠPORT Četrtek, 5. julija 2007 21 KOŠARKA - Evropsko prvenstvo mladih do 20 let Slovenija ugnala prvaka Srbijo Italija nadigrala Bolgarijo V Novi Gorici izjemno privlačna in dramatična tekma - Danes 2. krog MALO DRUGAČE Z izkaznico prirediteljev in nagrado Albert Vončina kroma Igralec mladinske ekipe Jadrana Albert Vončina evropskemu prvenstvu za mlajše člane pod 20. letom sledi na licu mesta. Dijak klasičnega liceja Primož Trubar je namreč sprejel povabilo prijatelja in bo vsem tekmam v goriški športni dvorani sledil kot član prostovoljnega osebja. »Sedaj so me nastavili na vhod in tržem vstopnice,« nam je povedal 17-letni Albert. »Organizacija prvi dan še malo šepa, saj je še vse nedorečeno. Ne vem še, ali bom tu do 18. ali do 23.ure,« je orisal Albert prvi dan prvenstva. V na slednjih dneh bo lah -ko zamejski košarkar zadolžen tudi za či šče nje igrišča med tek -ma mi, lah ko pa bo poma gal pri poročanju statistik. »Sicer pa še ne vem, kaj bom počel jutri.« Med prostovoljci je 20 mladih, Albert pa je edini zamejec, dva sta slovenska državljana. Al bert na urad na ob la či la evropskega prvenstva še čaka. Najbrž mu bodo organizatorji pris krbeli vse že v na slednjih dneh, tako da ga sedaj od množice razlikuje le izkaznica prirediteljev evropskega prvenstva. Zaenkrat se lahko tolaži s hlačami s podpisi reprezentantov, z nagrado akcije Multimedijske-ga centra RTV-Slovenija in Košarkarske zveze Slovenije. V nagradni internetni igri se je Alber tu nas meh ni la sre ča, saj so ga vče raj izžre bali. Al bert je pravilno odgovoril na vprašanje, katero mesto je zasedla Slovenija na prejšnjem evropskem prvenstvu v Turčiji. Alberta smo z novico o nagradi nasploh presenetili: »Res? Nikoli nisem še ni česar zma gal. Igro sem zasledil na teletekstu slovenske televizije in odločil, da pošljem mai l.« Al bert si je vče raj ogle dal vsa srečanja. »Uvodno tekmo med Latvijo in Gruzijo si je ogledalo le nekaj gledalcev, sedaj (op. a. v popoldanskih urah) pa se športna dvorana že polni,« nam je povedal včeraj Albert. Med VIP-i je vstopnico pretrgal tudi italijanskemu selektorju član ske repre zen tan ce Re cal -catiju in Gruzijcu Vladimirju Boisi, ki je v letošnji sezoni igral pri A-ligašu Montepaschi Siena. Prejšnji konec tedna je igral v ekshibicijski tekmi v Atenah s selekcijo evropskih zvezdnikov proti reprezentanci Grčije. Kaj pa meni Albert o mladih košarkarjih? Videli bomo kvalitetne igral ce. Ogle dal sem si tre ning italijanske reprezentance, ki je trenirala v PalaBigot. Posebno me je presenetil mladi Daniel Hackett, ki igra v ameriški uni-ver zitet ni li gi in je res ze lo do -ber.« NOVA GORICA - Slovenska reprezentanca je sanjsko začela nastope na evropskem prvenstvu mlajših članov, ki ga bosta do naslednje nedelje gostili obe Gorici. Po odlični igri in dramatični končnici je premagala branilce naslova iz Srbi-je.Zmaga je Slovenijo potisnila v vlogo favorita predtekmovalne skupine A, pomembna pa je zlasti ob dejstvu, da bodo tri najboljše ekipe iz vsake od štirih skupin rezultate iz prvega dela prenesle v nadaljevanje prvenstva. Varovanci selektorja Aliloviča so že v startu tekme pokazali, da se na domači zemlji počutijo kot gospodarji. Aktualnim prvakom iz Izmirja 2006 so v prvi četrtini zaprli večino poti do koša - izjema je bil le Teodošič, ki je sam držal ravnotežje, v drugih desetih minutah pa so tudi sami začeli polniti koš tekmeca. S kolektivno igro in ob nekaj izstopajočih posameznikih (Vidmar 8 točk, 8 skokov v prvem polčasu, Preldžič 10 točk, Klobučar 7 točk) so si do odmora priigrali devet točk naskoka. Razliko so dosegli z delnim izidom 12:0, ko pa je Klobučar v prvem napadu drugega dela zadel trojko, se je prednost Slovenije povišala na dvanajst točk. Čeprav so Srbi na vse načine poskušali znižati zaostanek, pa jim to ob preudarni, dobri igri Slovenije, ni uspelo vse do zaključka tekme. Domači fantje so Srbom praktično sami ponudili priložnost za zmago, gledalcem v dvorani pa dvignili pritisk v žilah. Točno 60 sekund pred koncem j e imela Slovenija še osem točk naskoka (77:69), 52 sekund pozneje je bil rezultat poravnan na 78:78. Ključne proste mete za zmago Slovenije je šest sekund pred iztekom časa dosegel primorski košarkar Močnik. Najboljši strelec tekme je bil kape-tan Slovenije Klobučar z 22 točkami, Vidmar jih je dosegel 17, ob tem pa zbral še 15 skokov (8 + 7), Preldžič pa je srečanje zaključil s 15 točkami in 9 skoki. Zmage se je veselila tudi Italija, kije v Palabigotu pred nekja več kot 1000 gledalci zlahka odpravila šibko Bolgarijo. »Azzurri«, ki jih s klopi vodi strokovnjak Sacripanti, njegov pomočnik pa je trener tržaškega drugoligaša Furio Steffe, so pokazali tradicionalno organiziranost in agresivnost, pred katero so bili Bolgari povsem nemočni. Zablestel je kar 2,20 metra visoki Cuccarolo, ki je ob 13 točkah imel kar 21 sokoov, najboljši strelec Italije pa je bil Aradori (15 točk), Da Tome jih je dosegel 14, Tomassini pa (, največ točk za Bolgare pa je dosegel Kostov (13 točk). Včerajšnji izidi 1. kroga Skupina A: Srbija - Slovenija 78:80, Francija - Madžarska 92:66. Skupina B: Rusija - Grčija 78:70, Turčija - Litva 90:85. Skupina C: Španija - Hrvaška 88:69, Izrael - Makedonija 95:65. Skupina D: Latvi-ja - Gruzija 72:102, Italija - Bolgarija 86:51. Današnji spored OŠ. MILOJKE ŠTRUKELJ: 13:15 Litva - Rusija; 15:30 Grčija - Turčija; 18:00 Slovenija - Francija; 20:15 Madžarska -Srbija. PALABIGOT: 14:00 - Makedonija - Španija; 16:15 Bolgarija - Latvija; 18:45 Hrvaška - Izrael 00:00; 21:00 Gruzija - Italija ODBOJKA - Trofeja dežel za mladinske reprezentance FJK: dekleta 5., fantje 12. Ženska ekipa doživela le en poraz - Za izbrano vrsto tudi dva naša odbojkarja CHIANCIANO - Na odbojkarski Trofeji dežel je ženska reprezentanca FJK do 15 let, ki jo vodi Glauco Sellan, osvojila končno 5. mesto, fantje under 16 pa so bili dvanajsti. Dekleta so svojo uvrstitev poslabšala, saj so se v zadnjih letih vedno uvrstile v polfinale, niso pa niti tokrat bile bistveno slabše od najboljših reprezentanc, saj so v osmih nastopih doživele en sam poraz proti Venetu, kar pa je bilo usodno glede možnosti za uvrstitev v polfinale. Ekipa fantov je pristala na 12. mestu, s čimer je lansko uvrstitev izboljšala za dve mesti. Tržaški trener fantov Giuseppe Fasa-no je bil z nastopom izbrane vrste zadovoljen. Dosegli so dve zmagi (Aosta in Molisa) in se solidno upirali tudi vsem ostalim nasprotnikom. Apuliji, ki se je uvrstila v finale, so iztrgali set, proti Piemontu pa so osvojili uvodni set, v drugem vodili z 18:14, nato pa tekmo nesrečno izgubili. Če je ne bi, bi se lahko uvrstili med prvih osem. Za razliko od ženske ekipe, v kateri ni bilo predstavnic naših društev, sta barve moške ekipe branila tudi dva Slovenca. To sta slogaš Ivo Ilič in sočan Robert devetak. Ivo Ilič (Sloga) Center Ilič je igral v začetni postavi in solidno opravil sovjo nalogo, tretji podajalec Devetak pa je stopil na igrišče le občasno. Za oba je vsekakor veliko priznanje že v tem, da sta bila izbrana v reprezentanco. Od igralcev FJK je največ pokazal Tržačan Alessan- Robert Devetak (Soča) dro Blasi, ki je prav včeraj prejel razveseljivo novico, da je bil povabljen na pregledni trening za državno kadetsko reprezentanco. Med moškimi je naslov prvaka osvojila Emilija Romagna, med dekleti pa Piemont. CONI strog za Gibilisca RIM - Italijanski olimpijski komite (CONI) zahteva dveletno prepoved nastopanja za italijanskega skakalca s palico Giuseppeja Gibi-lisca.Osemindvajsetletni atlet, ki je bil leta 2003 svetovni prvak in leta 2004 bronast na OI v Atenah, je bil drugič na zaslišanju, kjer so ugotavljali njegove povezave z zdravnikom Carlom Santuccione-jem, ki naj bi športnike oskrboval s prepovedanimi poživili, afera pa je izbruhnila že leta 2004 po policijski preiskavi. V omenjeni aferi sta del preiskave tudi italijanska kolesarja Danilo Di Luca in Eddy Mazzoleni. Rim ne kandidira za OI 2016 RIM - Rim ne bo kandidiral za olimpijske igre leta 2016. »Ne želimo rušiti utečenega delovanja in po nepotrebnem trošiti velikih količin denarja. Raje se bomo pripravili na OI leta 2020,« je pojasnil župan Walter Veltroni. Italijani so ocenili, da ni verjetno, da bi Evropa dobila tri olimpijske igre zapored; leta 2012 bodo poletne v Londonu, leta 2014 v pa zimske v Sočiju. NPG se je vpisal v B2 ligo GORICA - Goriški drugoligaš Nuova Pallacanestro Gorizia je vendarle preprečil razpad in se zadnji možen dan vpisal v B2 ligo. Kaže, da je zdaj ne bo prodal, ampak v njej tudi dejansko nastopil, ni pa še znano, s katerimi igralci. Nekateri, kot sta brata Vecchiet, naj bi vendarle ostali, mogoče tudi bivši borovec Daniel Batich. Glavnega sponzorja še iščejo. Joganov Interclub 5. v Italiji TRTS - Ženska košarkarska ekipa do 15 let miljskega kluba Interclub je na državnem finalu osovjilo končno 5. mesto. Ekipa, ki jo trenira slovenski strokovnjak Matija Jogan, se je prebila iz kvalifikacij, nato pa izgubila v četrtfinalu proti kasnejšemu finalistu iz Neaplja. Peto mesto si si Joganove varovanke prisvojile kot najboljša ekipa med izločenimi. Dob v srednjeevropski ligi PLIBERK - Srednjeevropska odbojkarska liga, ki se bo v novi sezoni začela 21.septembra, bo imela tri avstrijske klube. Posebej razveseljivo je, da je tretji klub slovenska Posojilnica Dob. Korošci so v avstrijski ligi lani osvojili tretje mesto, v ligo pa so se uvrstili potem, ko je sodelovanje odpovedal eden od madžarskih klubov. Od-bojkarji Doba, katerega barve branijo igrajo tudi igralci, ki so prej nastopali v slovenski ligi, svoje domače tekme igrajo v dvorani v nekaj kilometrov oddaljenem Pliber-ku. Slovenske barve bodo v ligi branili tudi odbojkarji ACH Volleyja z Bleda in Preventa Gradenj IGM iz Maribora. Jadralni Alex Moccia TRST - V priredbi društva Socie-ta Nautica Pietas Julia bo danes in jutri v Sesljanskem zalivu 22. jadralni memorial Alex Moccia za razred optimist. Nastopa 150 mladih jdralcev iz bližnjih italijanskih jadralnih con ter iz Slovenije in Hrvaške. Tekmujejo tudi člani TPK Sirena in JK Čupa. Predvideni so štirje plovi. Najboljše društvo bo kot nagrado prejelo optimist, ki ga je izdelalal piranska ladjedlenica Fatamorgana. Tigrotti prvi v Miljah MILJE - Tržaški Tigortti so zmagovalci 1. turnirja minibasketa Muggiaestate 2007, ki ga je priredilo košarkarsko društvo Interclub iz Milj. V finalu v rikreatori-ju Penso je premagal Libertas. Na turnirju so nabirali sredstva za pomoč organizaciji Onlus Azzurra za boj proti redkim boleznim. 22 Sobota, 7. julija 2007 ŠPORT / KOŠARKA - Potrjeno na sinočnjem občnem zboru društva v Nabrežini Jadran bo po šestih sezonah spet igral na Tržaškem Nov odbor - Trenersko krmilo bo prevzel Boban Popovič - Igralce treba še izbrati ŠZ Jadran se po šestih sezonah spet vrača v Tržaško pokrajino: točneje na Op-čine, kjer bo nov sedež, in v Briščike, kjer bo združena ekipa igrala. Goriška novela, ki se je začela v sezoni 2001/2002, se je letos zaključila z izpadom v C2 ligo, nadaljevala pa se bo z novim odborom, ki so ga na včerajšnjem občnem zboru v Nabrežini tudi odobrili. S selitvijo glavnega sedeža društva, ki ima specifiko, da se vanj ne včlanjujejo člani, temveč društva in igralci, se bo celotna Jadranova karavana preselila v tržaško pokrajino, kjer bo Jadran tudi igral. Bivši Dom pristaniških delavcev bo glavna scena naslednje sezone, saj bo ekipa Jadrana tam po devetih letih spet igrala domača srečanja. Telovadnica Ervatti pri Briščikih je bržkone zapisana z zlatimi črkami v zgodovino združene ekipe, saj je tu v sezoni 1994/1995 napredovala v državno B ligo in obenem ostala na »domačem igrišču« nepremagana. Odločitev ponovne preselitve na Tržaško je športni direktor Corsi takole prikazal: »Sedaj imamo spet ugodne razmere na Krasu, kjer je Jadran tudi doma. Kot sem že večkrat povedal, ponavljam: ni važno, kje Jadran nastopa, ampak najvažnejše je, da Jadran obstaja in to tam, kjer so najboljše razmere.« O obstoju Jadrana torej ni dvomov. Ekipa bo, zanj pa bo skrbel novi »tržaški« odbor, ki ga bodo sestaljali: Adriano Sossi, Sandi Rauber, Robi Franco, Luca Bresciani, Peter Žerjal, Mira Štor in vsi predsedniki zamejskih košarkarskih društev (med njimi sta še vedno Breg in Bor, čeprav ne sodelujeta v t. i. »Projektu Jadran«). Dosedanji predsednik Boris Cotič je na občnem zboru odstopil, kot predstavnik glavnega sponzorja Mark pa je zagotovil podporo Jadranu in seveda nadaljnjo finančno pomoč. V naslednji sezoni bo izpolnjen tudi prvotni ustanovitveni cilj združene ekipe: popolno združevanje tako na članski kot mladinski ravni. Gre namreč za piramidalno strukturo zahodno-kraškega košarkarskega gibanja, pri katerem bo špica Jadran, partnerska društva (Dom, Polet, Kontovel in Sokol) pa sestavljajo ogrodje ter nudijo finančno in kadrovsko pomoč. »Sodelovali bomo na vseh nivojih z vsemi društvi, zato lahko govorimo končno o popolnem združevanju. Na članski ravni gre za sodelovanje pri sposojanju igralcev in pri vses-tranki pomoči,« je načrte orisal Corsi. »Skoraj vse mladinske ekipe društev, ki sodelujejo v Projektu Jadran (op. a. Kontovel, Sokol, Polet in Dom) bodo nastopale pod imenom Jadran. Jadran bi rad mlajšim igralcem ponudil najvišjo možno raven igranja v popolnoma slovenskem okolju,« je glavni cilj Jadran po šestih sezonah zapušča telovadnico goriškega Kulturnega doma in se vrača v tržaško pokrajino bumbaca združevanja omenil Corsi. Če so temelji Jadranove ekipe torej že postavljeni, bo treba na spisek igralcev še počakati. V glavnem bodo ekipo sestavljali igralci iz lanske sezone (kot smo že napisali), katerim se lahko pridruži še marsikdo. Med kandidate je Corsi omenil tako Kontovelce, borovce in seveda mlade sile. »Črpali bomo iz vseh sredin. Vsak, ki zares ljubi Jadranovo majico in bo pripravljen resno delati, lahko pristopi na zbirni trening,« je napovedal Corsi, ki je omenil še igralce kot so Visintin (najboljši strelec v C1-ligi), Kristančič in Ferfolja, ki so igrali v drugih sredinah, so pa še vedno le na posodo, saj imajo Jadranov »potni list«. »Ni pa rečeno, da bodo to samo najboljši igralci. Izbirali bomo predvsem med tistimi, ki bodo stoodstotno pripravljeni za resno delo,« je še dodal. Čeprav igralski kader še ni dorečen pa se je po več tedenskem ugibanju o možnih kandidatih za trenerski stolček, gordij-ski vozel končno razvozlal. Trener Jadranove članske ekipe bo Boban Popovič (uradno bo potrejen šele čez nekaj dni), ki je v letošnji sezoni vodil Kraški zidar vse do zamenjave s Tomom Kraševcem. Čeprav so nam pred tednom dni skorajda zagotovili, da bo na občnem zboru Jadrana znan tudi razplet med Kontovelom in Sokolom, se o odločitvi o združeni ekipi, ki bi nastopala v D-ligi, še niso dorekli. Veronika Sossa NOGOMET - Naša »borza« K Zarji Gaji se vrača napadalec Fabio Jurincic Rumeno-modri so najeli še Salierna, Palmisana in brata Fratnik O kupoprodajni borzi vseh ekip naših društev smo tako ali drugače že pisali na dolgo in široko. Le pri Zarji Gaji ni bilo doslej bistvenih novosti, toda tudi vzhodno-kraška enajsterica, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v 2. AL (treniral bo še vedno Moreno Nonis), je bila nadvse dejavna. Rumeno-modri dres ne bosta več oblekla branilec Stulle in vezni igralec Gelsi. Kot je že pred časom povedal predsednik Robert Kalc, so pri Zarji Gaji poiskali po eno okrepitev za igralno mesto. Obrambno vrsto bo okrepil nekdanji igralec Krasa Gianfranco Salierno (letnik 1973). Novo ime bo tudi na sredini igrišča: od Primorca se v Bazovico (letos naj bi Zarja Gaja igrala v novem športnem objektu Zarje) seli Massimiliano Palmisano (letnik 1971). Rumeno-modri so od Pon-ziane najeli še brata Davida (napadalec) in Stevena (vratar) Fratnika. Iz Chiarbole pa se vrača Fabio Jurincic. Še eno sezono bo pri Zarji Gaji igral tudi nekdanji slovenski reprezentant Vili Bečaj iz Kopra. SOVODNJE - V sovodenjskem taboru bodo prihodnji petek 13. tega meseca pozorno spremljali dogajanja v meddeželni D ligi. Na ta dan bo namreč zapadel rok za vpis ekip in šušlja se, da bi se lahko marsikatero društvo odpovedalo igranju v D ligi. Na ponovno vključitev v meddeželno ligo resno računajo v Pordenonu, kjer so sicer že pripravili zelo konkurenčno ekipo, ki bi se v elitni ligi prav gotovo borila za prvo mesto. V poštev bi lahko prišel tudi Rivignano. Kriška Vesna in štandreška Juventina prav gotovo navijata za ponovno vključitev obeh ekip v D ligo. Prvenstvo bi lahko bilo mogoče za odtenek manj zahtevno. Če bi eno od dveh ekip vključili v D ligo, bi se tega veselili tudi Sovo-denjci, ki bi bržkone v prihodnji sezoni igrali v 1. amaterski ligi (napredovali bi kot najboljša drugouvrščena ekipa končnice prvenstva 2. AL). (jng) ATLETIKA Ruzzier dvanajsti v Švici V bližini Lugana v Švici he potekalo švicarsko državno prvenstvo open v hoji navkreber. Tekmovanja se je udeležilo 56 tekmovalcev iz 4 držav - Švice, Italije, Češke in Slovenije, slednjo pa je predstavljal lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier. Na 9750m dolgo in zelo strmo progo, ki se je vila od kraja Surreg-gi o do Cor ti ci a sche, so se tek -movalci podali po nalivu, katere mu pa je žal sle di lo pri pe ka -joče sonce, ki je tekmovalce še dodatno izčrpalo. Takoj po startu je prevzel vodstvo Italijan De-fen den ti, sle di la sta mu dru gi italijanski državni reprezentant Aragona ter Čeh Snajdr. Trojica je nadaljevala složno do 8000-m, ko je »potegnil« član Eserci-ta Aragona in suvereno zmagal z 22 sekund naskoka pred De-fendentijem, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil prvi Švicar Bruno Grandjean. Naš Fabio Ruz zi e r se je uvrs til na skup no 12. mes to, zma gal pa je med ve -te ra ni. Ome ni mo naj še, da je če tve ri ca tek mo val cev (Ruz zi e -r, An dre ot ti, Pe no laz zi ter For -tunati) tekmovala s posebno maj čko, na ka te ri je bi la sli ka pred dvema tednoma tragično preminulega švicarskega repre-zentanta in velikega prijatelja četverice Renza Toscanellija iz Lugana, kateremu je bilo tekmovanje tudi posvečeno. Ta konec tedna pa čaka Ruzzierja že 18 letošnja tekma in sicer v Gorici, kjer bo deželno člansko prvenstvo. (rucka) Rolke: Mladinini »azzurri« v Franciji VILLARD DE LANS -Francoski zimskošportni center blizu Grenobla bo danes in jutri gositl 2. etapo svetovnega pokala v rolkanju. Barve italijanske reprezentance bodo branili David in Mateja Bogatec ter Ana Košuta. Danes proti večeru bo na vrsti šprint, od katerega oba Bogatec lahko pričakujeta zmago. Jutri bo tekma na mešani progi, dolgi 12 km za ženske in 16 za moške. Po prvi preizkušnji, ki je bila v Italiji, Mateja Boagtec vodi na skupni lestvici posameznic, tretja preizkušnja pa bo že konec prihodnjega tedna v nemškem Lepizigu. SK BRDINA - Športne priprave v domu Lipa v Črmošnjicah na Dolenjskem Šport, hoja, tečaj preživetja, spoznavanje kulturne dediščine in zaključni taborni ogenj Smučarski klub Brdina je v sodelovanju ZSŠDI pred kratkim zaključil del svojega poletnega programa s športnimi pripravami v domu Lipa v Črmošnjicah na Dolenjskem. 23 udeležencev je pod vodstvom trenerjev izvajalo športni program za pridobivanje kondicije in moči, ki je predvideval vadbo v naravi v igrivem in sproščenem vzdušju. Treningi so potekali v dopoldanskem in popoldanskem času in so zajemali slalome med naravnimi ovirami v potoku, spretnostne vožnje s kolesom in kolesarjenje, lokostrelstvo za koncentracijo, orientacijski tek, štafetne igre z vodo, suhi slalom, igre z žogami, plezanje po umetni steni in planinski pohod na Topli vrh, kjer so obirali maline in na najvišji vrh Bele krajne Mirno goro (1048m). Ob pohodu je učitelj seznanjal udeležence tudi o naravni in kulturni dediščini Bele krajne ob urejeni učni poti, kije speljana do vrha. Med igrivimi a dokaj napornimi treningi so se mladi za sprostitev in oddih dvakrat podali na kopanje v Dolenjske toplice in sledili tečaju preživetja v naravi, ko so si morali po- Udeleženci priprav SK Brdina so se spoprijeli tudi s pohodništvom staviti bivake in zakuriti ogenj. Večerne ure so udeleženci priprav preživeli v druženju zlasti v igranju hokeja, lahko pa so tudi plesali, igrali mini-golf in namizni tenis. En večer je bil posvečen spoznavanju kulturne dediščine Bele krajne. Tako so z učiteljem izdelovali iz gline jajčka, po zgledu belokrajnskih pisanic. Zadnji večer so pripravili taborni ogenj. Ob suges-tivnem večeru ob ognju in polni luni na bližnjem travniku so se tako zaključile tedenske športne priprave, kjer so bili nagrajeni udeleženci, ki so se najbolje izkazali pri suhem slalomu, orientacijskem teku in lokostrelstvu pa tudi najboljši v po- spravljanju sob. Pester tedenski športni program so udeleženci in njihove družine zaključili s sobotnim celodnevnim avtobusnim izletom po Beli krajini, kjer so se seznanili z kulturnimi in naravnimi značilnostmi čudovite belokranjske pokrajine. Ogledali so si tipično belokrajn-sko domačijo v Žuničih, šli do Župančičeve Vinice ter vse do doline reke Kolpe, kjer so v objemu čudovite narave zaključili celodnevni izlet. Vsi udeleženci športnega tedna so izrazili željo, da bi se pobuda še ponovila. Pri Brdini so že v teku priprave na naslednjo sezono. Naslednji torek 10. julija bo ob 20.30 na sedežu društva informativni sestanek za tekmovalno sezono 2007/08. Sestanka se lahko udeležijo poleg zainteresiranih tudi vsi ostali člani. Septembra se bodo ponovno pričeli suhi treningi. Predvideni so tudi jesenski smučarski vikendi na ledenike, stekle pa so tudi že priprave za praznovanje 20-letnice društva. Med poletjem bo še veliko dela z urejanjem društvenega sedeža, ki naj bi ga enkrat jeseni tudi slavnostno otvorili. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. julija 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ OŠ Alojz Gradnik - Col 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Sottocasa 7.00 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 7 dni v parlamentu 10.05 Aktualno: Dnevi Evrope 10.25 Gremo v kino 10.35 Film: Jewel (dram., Kan.-VB-ZDA, '01, r. Paul Shapiro, i. Farrah Faw-cett) 11.45 Nanizanka: Lady Cop 12.35 Nan.: Gospa v rumenem - Kdo je streljal na šerifa? (i. Angela Lan-sbury) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - La Mad-dalena (vodi Donatella Bianchi) 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.15 Dok.: Stella del Sud - Nepal 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Mo-retti) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Rai Tg Šport 20.35 Variete: Soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Film: Dirty Dancing (kom., ZDA, '87, r. E. Ardolino, i. Patrick Sway-ze, Jennifer Grey) 23.10 Dnevnik Tg1 23.15 Film: Sette spose per sette fratelli (glas., ZDA, '54, r. Stanley Donen, i. Howard Keel, Jane Powell) 1.05 Nočni dnevnik Tg1 1.15 Glasb. odd.: Music 2007 1.40 Zmenek 2.10 Izžrebanje lota Rai Due 6.00 6.35 6.50 7.00 10.30 10.35 11.05 12.10 13.00 13.25 13.45 14.00 15.45 17.15 18.00 18.10 20.05 20.20 20.30 21.05 23.30 23.40 0.30 Rainews Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Variete za najmlajše: Random, (7.00) Dnevnik Dnevnik Tg2 TSP Dežele Nad.: Out of Practice (i. Henry Winkler), 11.30 Ed (i. Julie Bowen) Nan.: JAG - Tekma v bezbolu (i. David James Elliott) Dnevnik Sereno variabile Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Velike Britanije (poskusne vožnje) Film: Una bionda su due ruote (kom., ZDA, '01, i. Riley Smith, Alana Austin) Dok.: Abissi - V globinah Dnevnik, vreme Nan.: Sošolci - Na robu prepada (i. Massimo Lopez, Valeria Valeri) Risanke Loto ob osmih Dnevnik Variete: Mediteranska noč (vodita M. Leofreddi in Gabriele Cirilli) Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Oddaja o gledališču ^ Rai Tre 7.00 Prepovedano mladoletnikom 7.55 Mi smo zgodovina 9.00 Film: Toto' cerca casa (kom., It., '49, i. Toto', Aroldo Tieri) 10.25 Risanke 11.15 Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.15 Tgr Zdravje 12.30 Dok.: Vittorio De Sica 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik 15.15 17.50 18.30 18.55 19.00 20.00 20.05 20.10 21.00 23.10 23.30 Šport: SP v odbojki: Italija - Japonska, 16.00 Tour de France, 17.20 kolesarstvo, ženski Giro d' Italia IP v beach volleyju EP v sabljanju (finale) Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Šport: Tour de France Variete: Blob Dok.: Bananas revision Dok.: Gaia - Živi planet - Pod vulkanom (vodi Marco Tozzi) Dnevnik, deželne vesti Film: L' uomo del treno (dram., Fr., '02, r. Patrice Leconte, . Jean Rochefort, Johnny Hallyday) 0.55 Tg3 nočni dnevnik, vreme 1.15 Fuori orario i Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Trije vnuki, 8.25 Pacific blue Nad.: Hornbowler (i. Ioan Gruf-fudd, Michael Byrne) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Film: La lunga linea grigia (biog., ZDA, '55, r. John Ford, i. Tyrone Power, Maureen O' Hara) Tgcom, informacije za jadralce Včeraj in danes na TV Aktualno: Solaris Dnevnik, vreme Nan.: Colombo (i. Peter Falk) TV film: Maigret in anonimna pisma (krim., Fr., '00, i. Bruno Cremer, Alexandre Brasseur) Nan.: Boston Legal (i. Mark Valley, James Spader, W. Shatner) Film: Strategia di una vendetta (thriller, ZDA, '90, i. Tim Mathe-son, Jennifer Jason Leight) Pregeld tiska Glasba: Giuni Russo 9.20 11.30 11.40 13.30 14.00 15.55 16.50 17.50 18.55 19.35 21.10 23.10 0.15 Canale 5 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.20 17.20 18.10 20.00 20.30 21.20 23.50 1.00 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Potovanje v Azijo Film: Un' estate con i fantasmi (pust., Kan.-Avstrija, '03, i. N. Cul- ka, Sarah J. Labrosse) Tg com/Meteo5 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro - Skrivnost (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: Questa e' la mia terra (It., i., Kasia Smutniak, Roberto Farne-si, Remo Girone, 1. del) Nan.: Pepper Dennis Film: Seabiscuit (pust., ZDA, '03, r. gary Ross. i. Tobey Maguire) Tg com/Informacije za jadralce Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Variete: La sai l' ultimissima? (vodita Pippo Franco in Natalia Estrada) Film: Un mondo perfetto (dram., ZDA, '93, r.-i. Clint Eastwood, Kevin Costner) Nočni dnevnik, vreme C/ Italia 1 6.05 Nan.: Arnold 6.55 Variete za najmlajše 10.35 Ziggie 11.20 Nan.: Ned - Šola preživetja, 11.50 Phil iz prihodnosti 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Candid camera 14.00 Film: Tremors (fant., ZDA, '90, r. Ron Underwwod, i. Kevin Bacon, Fred Ward, Michael Gross) 16.00 17.00 17.55 18.30 19.00 19.15 21.00 22.00 22.55 1.55 Film: Tremors 2 (fant., ZDA, '95, r. S. S. Wilson, i. Michael Gross, Fred Ward, Helen Shaver) Tgcom/Nasveti za jadralce Nan.: Mr. Bean Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nad.: Anni '50 (i. Ezio Greggio) Film: Big Fat Liar (kom., ZDA, '02, i. Frankie Muniz, Amanda Bynes) Tg com/Meteo Nan.: Surface - Strah pod gladino - Karantena (i. Carter Jenkins) Nan.: Buffy Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Casa famiglia (i. Massimo Dapporto, Arnoldo Foa') 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 13.40 Šest minut v deželnem zboru 14.10 Oddaja o turizmu 15.15 Kaj veš o Afriki? 17.00 Risanke 19.00 Automobilissima 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.50 Koncert : Chansonniers 23.50 Film: Ultimo taglio (thriller, '77, i. John Savage, Helmut Berger) LA 6.00 9.00 11.30 12.30 13.00 17.05 18.40 19.00 20.30 21.30 23.30 0.55 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 13.40 Glasb. odd.: Live Earth Day (prenos) Dok.: In the wild Šport 7 Dokumentarec Dok.: Misija narava Posebna odd. La7: Live Earth Dok.: Amaconija Posebna odd. La7 - Dok.: Al Gore (vodi Antonello Piroso) Live Earth Day v živo Dokumentarec Live Earth Day v živo (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.25 7.35 7.50 8.35 8.50 9.20 10.50 12.00 13.00 13.25 14.15 15.55 15.55 16.00 16.10 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.30 17.35 18.00 18.00 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.40 22.25 23.00 0.00 1.50 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Risanka Iz popotne torbe: Vrt Kviz: Male sive celice Kratki film EBU: Moja rolka Nad.: Sorodni duši Kino Kekec - Film: Čudovito po- potovnje Nilsa Holgersona (Jap.- Avstral.) Polnočni klub: Maribor, moje mesto Tednik Poročila, vreme, šport Dok.: Vse o živalih - Dingi, 13.50 Lemurji Film: Hercul Poirot: Žalostna cipresa (krim., VB, i. David Suchet, Hugh Fraser) Vrtiljak Glasbeni gostje O živalih in ljudeh Absolunto Kraji in ljudje Poročila, šport, vreme Ozare, Vrtiljak Turistika Glasbeni gostje Na vrtu Izbor iz političnih dialogov Očitno užitno Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Nad.: Prekleti kralji: Zadavljena kraljica (Fr., 2. del) Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Poročila, šport, vreme Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) Film: Zakleta dvojčka Dnevnik, vreme, šport (t* Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.55 TV prodaja 9.25 Skozi čas 9.35 Absolutno globalno 10.10 Dok.: Po cesti smrti v umirajočo džunglo 11.40 Film: Zlodejeva hči (Šp.) 12.05 TV prodaja 12.35 Polje, kdo bo tebe ljubil 13.25 Dok. feljton: Škofijska orglarska delavnica 13.55 Polje, kdo bo tebe ljubil 14.00 TV prodaja 14.30 Atletika: Zlata liga 16.30 Dok. feljton: Človek, ki zmore več 16.55 Odbojka: Slovenija - Španija (Evropska liga, prenos) 19.50 Kronika iz Lenta 20.00 Alpe-Donava-Jadran 20.30 Koncert ob 20-letnici skupine Panda Vrtiljak Nad.: Huff (ZDA, 1. del) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.15 Nanizanka 16.15 Avtomobilizem 16.30 Globus, 17.00 Vesolje je... 17.30 Dok.: City Folk 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Odmev 20.05 Potopis 20.35 EP v košarki do 20 let: Slovenija - Francija 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 SP v rokometu: Finale 23.45 Alpe Jadran 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Primorska kronika 0.50 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani 18.00 Mala potepanja 18.40 Koper Izola Piran 19.10 Red Code - Projekt RRA 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Vesolje zabave 20.40 Hitova poletna plaža 21.10 tedenski pregled 21.30 Ne prezrite 21.40 Rally za SP - Portugalska 22.40 Polka in majolka 23.40 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj, sledijo Glasbeni listi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Slovenski oktet; 11.20 Glasbeni listi; 12.00 Ta rozajanski glas, sledijo Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Mala scena - Izidor Cankar: S poti (dram. J. Petrovec, r. V. Jurc, 3. del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol: Eurfest, pogovor z nosebnostjo; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za poleni izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00-19.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Glasbeni antagonisti: Wagner in Brahms; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Pihalne godbe; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Literarni odlomki; 18.00 V podvečer; 20.00 Resna glasba; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sobota, 7. julija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.52 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.24 in zatone ob 13.13 bioprognoza Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Le na severu države se bodo pri občutljivih občasno pojavile blažje vremensko pogojene težave. plimovanje Danes: ob 3.18 najvišje 2 cm, ob 9.39 najnižje -26 cm, ob 16.47 najvišje 40 cm, ob 24.03 najnižje -22 cm. Jutri: ob 6.02 najnižje -0 cm, ob 10.48 najnižje -18 cm, ob 17.43 najvišje 43 cm, ob 24.52 najnižje -20 cm. temperature v gorah oc 500 m...........23 2000 m............9 1000 m...........17 2500 m............5 1500 m...........12 2864 m............3 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER morju in v nižinah bo povečini pretežno jasno, pihali Jutri in v ponedeljek bo večinoma sončno, jutri popoldne] bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo dopoldne več bo v severni Sloveniji nastalo nekaj ploh in neviht. sončnega vremena, v popoldanskih urah se bodo pojavile plohe ali nevihte. MOSKVA Kalašnikov dosegel 60-letnico Polkovniku nekdanje sovjetske zveze Mihailu Kalašnikovu so včeraj v moskovskem vojnem muzeju pripravili veliko praznovanje ob 60-let-nici njegove jurišne puške. Orožje, ki gaje načrtoval Kalašnikov (na fotografiji ima v rokah njegov prvi izdelek), je danes najbolj razširjeno po vsem svetu, čeprav je po splošnih ocenah kakih devetdeset odstotkov kalašni-kovk v resnici ponaredkov. Ruski predsednik Vladimir Putin je avtomatsko puško AK-47 označil za simbol ruskega »ustvarjalnega duha«. »Slavna kalašnikovka ni postala samo primer drzne domiselnosti, temveč tudi simbol sposobnosti in ustvarjalnega duha našega naroda,« je v sporočilu udeležencem konference ob 60.obletnici slovite puške zapisal Putin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Zaradi svojih edinstvenih tehničnih lastnosti AK-47 že desetletja zvesto služi Rusiji in ostaja v arzenalih številnih vojsk,« je še zapisal Putin. Izumitelj puške, 87-letni Mihail Kalašnikov se je ob obletnici zavzel za boj proti izdelovalcem ponaredkov AK-47, zaradi katerih je Rusija vsako leto ob 1,5 milijarde evrov zaslužka. Kalašnikovke ostajajo najbolj rabljeno orožje na bojiščih po svetu, v nekaterih afriških državah pa so naprodaj za borih 30 dolarjev za kos. (STA) PAMPLONA - Tradicionalni festival zavetnika San Fermina Tisoči ljudi na začetku devetdnevnega praznovanja PAMPLONA - Na sto tisoče zagretih Špancev in turistov je preplavilo središče Pamplone, mesta na severu Španije, kjer se je pričel tradicionalni letni festival San Fermin, najbolj poznan po teku pred biki, ki j e od leta 1924 terj al že 14 življenj.»Živi dolgo, San Fermin,« je ob prižigu tradicionalnega ognjemeta ob začetku festivala vpila županja mesta Yolanda Barcina, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Številni navdušenci in ljubitelji festivala so odpirali šampanjec, oblečeni, so bili v tradicionalna bela oblačila in opremljeni z rdečimi rutami. Festival, ki ga že več kot 400 let praznujejo v čast varuha mesta San Fermina, bo trajal 9 dni (in seveda devet noči), poleg priljubljenih bitk in bikoborb pa si bo možno ogledati tudi koncerte in druge prireditve. Praznovanje v Pam-ploni je postalo znano po vsem svetu, potem ko ga je v svojih delih ovekove-čil ameriški pisatelj Ernest Hemingway, ima pa tudi nasprotnike. Ob robu festivala se je namreč zbralo več sto protest-nikov in borcev za pravice živali, ki vidijo v prazniku predvsem mučenje in klavrn konec številnih bikov. (STA) Bikoborec Pepe Moral se je na prvi včerajšnji bikoborbi takole srečal z bikovimi rogovi. Mladi pogumnež je pri tem imel nenavadno srečo, saj ga je bik kot peresce dvignil od tal, pa ni bil niti ranjen. Potem je boj nadaljeval in bik je kot po pričakovanju potegnil krajši konec. ansa ZAGREB o človečnosti stalinizma ZAGREB - Ob robu potekajočega gledališkega festivala Eurokaz v Zagrebu je znani slovenski filozof Sla-voj Žižek predaval na temo Kako je stalinizem rešil človekovo človečnost. Dvorana, kjer je bilo predavanje, je bila pretesna za vse radovedneže, v petkovi izdaji poroča zagrebški Večernji list. Žižek je po opisu časnika »bradat 58-letnik, nižje rasti, nekonvencional-no oblečen v majico in kavbojke. Žižek je na predavanju analiziral, zakaj »problem stalinizma ni bil v tem, da bi bil nečloveški, temveč da je bil preveč človeški«. Paradoks je razložil s tem, da so bili v stalinizmu ne glede na njihovo montiranost še potrebni procesi, medtem ko v nacizmu ni treba ničesar več dokazovati. Stalin je želel ku-lake likvidirati kot razred, nacizem pa iztrebiti Jude kot take.Žižek ostro nasprotuje relativizaciji nacizma in stalinizma, zakasneli antikomunizem je zanj resen problem, možnost razdelitve Evrope na vzhodno in bolj liberalno zahodno pa je prava katastrofa. Žižek ugotavlja, da so imeli Slovenci nekaj uspeha na začetku tega obdobja, zdaj pa se mu zdi, da so na Hrvaškem dosegli neko višjo raven. Skrbi ga, navaja časnik, da se Slovenci spet vračamo v preteklost. Sprašuje se, zakaj se spet iščejo krivci v komunistih. Po njegovem je logično - ljudje so nekaj pričakovali od kapitalizma, pa tega niso dobili, tako zdaj iščejo krivce. Glede možnosti za kakšno novo hladno vojno je hkrati optimist in pesimist. Dominacija ZDA se mu zdi preteklost. Njihova tragedija je v tem, da se obnašajo kot globalna sila, pa to v resnici niso več. Z eno nogo smo že v multicen-tričnem svetu. V takšnih odprtih pogojih pa se šele lahko zgodi kaj nove-ga.Svet potrebuje nova pravila.Manj so mu pri srcu politiki, ki so korumpira-ni. Najhujše pa je, ko se umetniki angažirajo v politiki.»To je Balkan!,« pravi Žižek in dodaja: »Poveži pesnike in vojake, pa imaš balkansko vojno!«. (STA)