C. K. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner‘ Dunaj V. Zentagasse 5.
P V,
St
' ss
Št. 1.	V	Trstu,	1.	januarja	1913.	Leto	VI.
Vsem našim čitateljem in naročnikom želimo srečno in veselo novo leto.	UREDNIŠTVO.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. deželna kot tiskovna sodnija v Trstu je po predlogu c. kr. državnega pravdništva razsodila, da ustanavlja vsebina člankov 1) ..Tiskovna svoboda v Avstriji" in sicer od besed : ..Odloka ukazujeta" do besed : ..socializma izjalovi" ; 2) „Ita-lijanski železničarji zoper vojno" in sicer od besed : ..Vemo pa", do besed : ..izbruh vojne" — uvrščena v listu ..Železničar" dd. Trst, 15. decembra 1012 št. 24 vse objektivne znalce hudodelstva po § 65« kaz. zak.
Potrjuje se že uvedeno zaplenjenje imenovane tiskovine, prepoveduje se razširjanje iste in ukazuje se uničenje nabranih primerkov in tistih ki se imajo še nabrati, kakor hitro postane navzoči odlok pravomočen. —
Razlogi :
V	omenjenih odstavkih se skuša ljudstvo, posebno delavstvo k sovraštvu in zaničevanju zoper državno upravo nahujskati. — To pa tvori v objektivnem oziru vse znake hudodelstva po § 65 a) kaz. zak. Zato je bilo treba razsoditi kakor v dispozitivnem delu navedeno. —
Trst. dne 16. decembra 1912.
Murn s r.
Zopet zaplemba!
Gosp. dr. Senekovič goji nekako posebno ljubezen do našega lista, ker si ga tako pogostoma privošči. Ob vsaki malenkosti se že spotakne in najbrž ga stane prav mnogo truda, predno najde paragraf, ki bi vsaj navidezno opravičil zaplembo. To šikaniranje našega lista se dogaja zlasti od tedaj, ko je bil gospod dr. Senekovič kot vladni zastopnik zadnjikrat na železničarskem shodu. Pa menda ja ni to maščevalnost za takratno blamažo ? Ge opravičeno sumimo kaj takega, potem bomo pač morali drugje potrkati in vprašati, če sme osebno razpoloženje igrati kako vlogo pri cenzuri. Za naše mnenje v tem oziru imamo dovolj povoda, ker vidimo, da se v našem listu zapleni odstavke, ki se jih povsod v Avstriji — eelo v Ljubljani in Gradcu — pusti nedotaknjene.
V	24. štev. našega lista zaplenjen spis „Ti-skovna svoboda v Avstriji" smo prevedli iz našega nemškega glasila „I)er Eisenbahner". Pred in za nami pa so pisali še drugi listi o ravnoistem predmetu mnogo ostreje nego mi, ali vkljub temu se noben državni pravdnik — niti gosp. Hopler v Gradcu, znan časniški tiran — ni zmenil za to.
Naši čitatelji so po veliki večini dobili list še nepokvarjen v roke. Le tržaškim čitateljem se ga je ugrabilo, in še teh so ga nekateri dobili. Radi-tega pa tudi nismo napravili drugega natisa.
Sicer pa si ne moremo želeti boljše agitacije za naš list, kakor to, ki jo vrši tukajšnje državno pravdništvo. Železničarji pa naj izrabijo priliko in pridobivajo novih čitateljev našemu listu.
Nekoliko pregleda.
Se nekoliko ur in kolo zgodovine se pomakne za leto naprej. Nevzdržema in po določenem ne-tazrušljivem zakonu gre tok časa svojo pot. Spreminjajo se dobe, rušijo se stari sistemi, porajajo se novi razredi. Brez prestanka in v začrtani smeri se vrši naravni proces in svetovni razvoj. Polagoma, toda gotovo se približujemo izpopolnitvi človeštva. Ne ena minuta tisočlet-i nega časa ni brez pomena za usodo človeške družbe. Vsako novo leto je nov korak naprej k cilju, ki ga zasleduje in pričakuje kdor hlepi po luči in je željan svobode. Novo leto, novi čas, nova stremljenja in novi boji ! Ker talco zahtevajo spreminjajoče se nove dobe in splošni napredek sveta, in ker je dolžnost vsakega, ki hoče vedeti zakaj je prišel na svet, da prinaša svojo skromno pomoč boju za rešitev in osrečitev človeškega rodu.
Zgodovina je za nami in pred nami. Za nami tisočletno delo ljudstev, tisočletno izkoriščanje in pobijanje, boji rebelov in plemenito žrtvovanje zavednih ; pred nami zaželjeni cilj popolne svobode in blagostanja, ki ni več daleč svojemu uresničenju.
Naša doba bo imela najznamenitejše mesto v človeški zgodovini. Značila bo prehod razredov iz velcovnega suženjstva v novo dobo enakopravnosti in emancipacije. Tem pomembnejša in težavnejša je torej naša naloga. V izvrševanju te ] naloge nas pa krepi zavest dovršene dolžnosti. Tudi ob koncu tega leta in pričetku novega smemo
— poleg nekaterih nedostatkov — konštatirati ponosno obenem, da zaključimo dobo intenzivnega in uspešnega delovanja. Tem ponosnejši smemo biti na boje pretečenega leta, ker so se ti vršili v nelahkih in neprijetnih razmerah in v dobi preteče militaristične nevarnosti in najhujše reakcije.
Kapitalizem je praznoval v tem letu divje orgije brutalnosti in špekulacij. Evropo je pre-tresavala nevarnost splošnega bratomornega pobijanja in klanja. Na Balkanu se je vnel krvav pretep. Padlo je na tisoče in tisoče koristnih ljudij. Niso padli za svobodo ljudstva. Šli so v smrt za tuje interese in po krivdi peščice od usode izvoljenih.
Vkljub tem razmeram se je stranka zavednih delavcev znala uveljaviti. Izrekla je svojo odločilno besedo, ko je bil moment najnevarnejši. Besedo, ki jo je izrekel kongres v Bazlu, je bila kapitalizmu razumljivo in značilno svarilo.
Tudi v notranjosti so se organizacije poglobile in konsolidirale. Novim bojem, ki se jih bousi-lilo organizacijam, bo mogoče se Uspešno in nepremagljivo zoperstaviti. Organizacije slone na trdni in gotovi podlagi.
Tudi železničarska organizacija zaključi vvoje poslovno leto v zavesti dosežene moralne zmage. Spletkarjenje vladinih in kapitalističnih hlapčevskih nacionalističnih strank so znatno občutili železničarji in njih razredna organizacija. Oviralo se je naše delovanje na vse mogoče in nepoštene načine. Na eni strani se je lagalo in obrekovalo organizacijo, na drugi — v parlamentu in drugje
— se je pa izdajalo in prodajalo pravice, interese in življenje železničarstva. Naj omenimo samo
spletkarjenje povodom 17 milijonskega predloga sodr. Tomschika v parlamentu in predloge nacionalistov o zavarovalnici zoper nezgode. Izdajstvo se jim ni posrečilo. Organizacija železničarjev je | odbila uspešno vsak napad. Nacionalizem se je j pred močjo naših vrst upognil. Boj je končal z | našo popolno zmago nad nacionalizmom. Moralni j zmagi bo sledila materialna. V prihodnjem letu ; bodo morale uprave izvesti zahteve vseh kategorij in parlament povrniti železniškemu osobju svoto, ki mu jo po zakonitem sklepu dolguje. — No-j vim potrebnim in neizogibnim bojem naj se železničarji, ki hočejo doživeti bolj človeške razmere, pripravijo z ojačenjem organizacije. To je umestno tudi ob tej priliki zopet poudarjati.
Novo leto obeta mnogo silnih bojev; poostrilo se bo socialno in razredno nasprotje.
V znamenju boja torej pozdravljamo novo ! leto. V znamenju boja kličemo vsem izkoriščanim in zatiranim : Združimo se, da v sklenjenih nepremagljivih vi stali izvoj ujemo zmago ljudskih pravic, zmago svobode in socializma !
Strokovna disciplina.
i.
Če se ozremo nazaj v zgodovino preteklih stoletij, vidimo da se izkoriščani in poteptani ljudski sloji že zdavnaj borijo za njih osvoboditev iz telesne in duševne revščine. Zapostavljene ljudske mase stremijo po gospodarski .socialni in pravni enakosti. Četudi nima gibanje mas vedno in povsod enake in jasne oblike, pa je vendar razumeti, da zasleduje proletarski svet cilje enakosti ; enakosti v pravicah in dolžnosti. Ker pa višji sloji ‘ zatirajo in ovirajo probujanje izstradanega in za-! nemarjenega ljudstva, se poostruje razredni in socialni kontrakst med nasprotujoča si delavska in kapitalistična svetova. Boj zavzema čimdalje bolj ostrejše in jasnejše oblike. Razredi se strnejo in konstituirajo. Značaj in cilji boja postajajo popolnejši in izrazitejši. Splošni kulturni, gospodarski in politični razvoj družbe pospešuje probujanje in emancipacijo delavstva,
Uradna zgodovina, ki nam bogato pripoveduje o vojnah in bojiščih o podjarmljenju narodov in osvojitvi tujih dežel, ne omenja razredno gibanje, ki se pojavlja in razširja skoz stoinstoletja. Tudi zgodovina kulture nima besede za razvoj, ki se izvršuje neizogibno v človeški družbi. Socialna zgodovina delavskega pok reta sama pripoveduje o strankah in težnjah, o položaju in stremljenju ustvarjajočega razreda, Početki delavskega gibanja so zahtevali mnogo žrtev, takojšnjih uspehov skoro ni bilo. Padle so neštevilne žrtve. Poraženi so bili prvi bojevniki ljudske svobode. Gibanje mas ni privedlo vedno do zaželjenih reelnih rezultatov. Ali težavni boj je vstvarjal samozaupanje in sa-movest mase. Solidarnost je prevevala delavske duše. Jačila se je moč skupnosti in enotnosti. Ideal svobode in pravice je razvnemal razum in srce množice. Razredna zrelost in razredni značaj se je poglabljal in izpopolnjeval. Veki nam govorijo o puntih kmetov, o heretičnih rebelov, o bojih srednjeveških avtonomnih občin. Ideje, ki si jih predstavljamo kot sad najnovejšega časa, so že v
miiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiilllllllhmaiiiL
pgo
VODI POTK SVOBODI ?
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca	Naročnina:
za celo leto .... 4*40 K
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. za P°1	«...	2*20	K
_ ,	.	.	.	za	četrt	leta.	.	.	.	1-10	K
Rokopisi se ne vračajo.
Rosamezna številka 18 vin.
UREDNI ŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Madonnina 15 Telefon 1570 UPRAVNI ŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5.
davni preteklosti delovale in razširjale človeško prepričanje. Nezrelosti časov, specielne tedanje razmere in z a r a d i teh s p e c i e 1 n i h r a z-ni e r o n emogočeni s m o t r e n i i n d i s-c i p 1 i n a r n i boj, s o b i 1 e o v i r e v e č -j e ni n r a z v o j u d c 1 a v s t v a.
Glavni pospeševatelj socializma in razrednega boja je pa kapitalizem. Z večjo izrabo p r o d u k t i v n e m oči p r o I e tari n t a je k a p i t a 1 i /. e m u t r d i i v ljudstvu z a-vest vr e d n o s t i in koristi p r o i z -vaj a le e v. Tehnika in znanstvo sta pospeševala izobrazbo in kritično presojanje. Naraščala jo vse silnejše razredna zavednost. Način početkov in razvoja kapitalizma je v marsičem podučil proletariat. Kapitalizem se je uveljavil, ker je bila njemu pogoj obstanka koncentracija moči in bogastva. Proletariat je bil primoran slediti v tem kapitalizmu. Zoper koncentracijo kapitala je bilo treba postaviti koncentracijo proizvajalcev in vstvariteljev, po krivičnosti sistema od drugih ugrabljenih kapitalov. Boj delavstva je zadobival tako smoter in disciplinirano enotnost. Danes imamo organizacije /, milijoni članov zdiuženih, da si priborijo skupne pravice, ki se vsi strinjajo s skupnim programom in ki skupno in do zadnjega sledijo volji in priporočilom izvoljenih zastopnikov in zaupnikov. Disciplina in enotnost stremljenj, ki spojuje vse člane, vse zavedne delavce, je karakteristični in značilni pojav v razvoju novega razreda, ki se pripravlja na osvojitev bogastva in države, zakonov in inštitucij.
Organizacija ustvarja moč a ustvarja obenem tudi značaj in milje delavstva. Primerjajmo delavce tovarn pred petdesetini ali sto leti z modernim organiziranim delavcem. Kakšfia razlika ! Tam delavec izstradan, izkoriščan, zasmehovan in zapostavljen, ki revno in udano trpi krivico sistema, pest, in žaljivko gospodarja. Tukaj ponosno zavedni delavec, ki ne prosi, ki se ne klanja ; ki zahteva svoje pravice in imponira svoje želje.
V solidarnem boju se je ojačila duševnost in značaj delavcev.
Xa vse širšem polju se bije sedaj socialna bitka. Vse širše obzorje ima delavec pred očmi.
V zarjo novih časov gleda, ko bo on gospodar in mojster človeške družbe. Pridobiva si gospodarsko moč, osvojuje si državne inštitucije ; uveljavlja se tako kot proizvajalec in diktira tako svoje zakone. — Solidarnost vstvarja moč, naraščanje
■ razredne moči omogučuje vsestranski boj, vsestranskemu gospodarskemu in političnemu boju ja pa pogoj smoter, cilj in disciplina.
PODLISTEK.
Predpisi za prometno službo.
(l)alje.)
Odd e l e k V.
Nakladanje in obremenitev voz.
Č 1 e n 27.
Nakladanje voz.
1. Pri nakladanju voz se je ogibati vsakega poškodovanja voz ali pa blaga, ki ga je naložiti ; blago je po važnosti enakomerno razdeliti na obe osi. Pri nakladanju odprtih v6z se ne sme prekoračiti dopuščene mere v višino, širino in dolgost.
Tovore, ki presegajo dovoljeno nakladno mero, se sme od p, eni it i le s posebnim dovoljenjem c. kr. državnoželezniškega ravnateljstva in to po določbah, ki se jih izda za vsak posamezen slučaj posebej.
2. Lega vsega naloženega blaga mora biti trdna in varna.
Če se ne doseže varnega nakladanja že po obliki naloženih predmetov, se mora zato skrbeti po vporabi jermenov, vrvi, verig, lesenih podlog ali drugih nakladnih priprav.
3. Zavorne vozove je z ozirom na varno in uspešno zaviranje vlakov po možnem izkoriščanju nosne zmožnosti naložiti z blagom za najoddaljenejše postaje.
Odprte zavorne vozove se sme naložiti le tako, da ni ovirana vporaba zavore.
4. V ostalem pa se je glede nakladanja voz ravnati po tozadevnih določbah predpisov za bla-
Socialno zavarovanje.
Bolniško zavarovanje železničarjev
Odsek za socialno zavarovanje železničarjev se je na svoji drugi seji pečal tudi z bolniškim zavarovanjem železniškega osobja. Sklepi ' glede posameznih paragrafov ne spreminjajo v glavnem dosedanje določbe. Glavni namen razpravam in sklepom je bil, da se reaktivira določbe glede bolniškega zavarovanja železničarjev v smislu prejšnjih sklepov.
Tudi topot je bilo jasno, da hoče vlada s svojimi spremembami določb poslabšati zavarovalni zakon. Sekcijski svetnik pl. G la n z je predlagal črtanje določbe, tla se ima v slučaiu podržavljenja privatne železnice prevzeti obratno bolniško blagajno s pogojem, da se varuje pridobljene pravice članov. Sodr. 'P o m s c h i k se je uspešno uprl predlaganemu črtanju. Predlagano čitanje je odsek odklonil. Zastopnik železniškega ministrstva se je proti vil tudi določbi, da je spreminjevalne prejemke železniškega osobja vpoštevati pri bolniškem zavarovanju :	kot argument je služilo se-
veda sklicevanje na simulacijo bolnikov. Stališče vlade je podpiral tudi agraree K r a t o c h v i 1, kar je zopetni dokaz sovraštva, ki ga gojijo agrarci zoper železniško osobje. Tudi ta poskus oškodovanja interesov železničarjev se je posrečilo sodr. poslancu T o m s c h i k u uspešno odbiti.
Poročilo o teku razprave in sklepov je sledeče :
Odsek za socialno zavarovanje je imel na svoji drugi seji posvetovanje o poglavju : „0 b -r a t n a b o 1 n i š k a blag a j n a ž e 1 e z 11 i š-kih podjetij". Razpravlja se o §§ 107. 108 in 109 vladne predloge.
§ 107 odstavku d se dostavi : ..Obratni podjetnik in blagajna .... prevzame", ij 108 odstavku d se dostavi : .Država in blagajna .... prevzame". Nadalje se je po odstavku d § 107. dodalo še sledeči novi odstavek :
,.V ostalem se opravlja pri takih blagajnah tudi določbe glede okrajnih in obratnih bolniških i blagajn in sicer §§ 72 do 74. 7!), odstavka I. in 2., 82 do 85. 81), 100, številke 1 do 5 S 102 in§§ 105 odstavek 1. in 109“.
Paragrafu 108 se jo mesto zadnjega postavka, predlaganega od vlade, dodalo sledeče nove odstavke :
..V ostalem se vporablja tudi za take blagajne določbe glede okrajnih in drugih obratnih bolniških blagajn in sicer določbe §§ 79, odstavka
I.	in 2., 82 do 85, 89 številke I in 5 § 102 in §§ 102 in §§ 10», odstavka 1. in 109.
Blagajne ostanejo podvržene sočasno veljavnim predpisom in pa nadzorstvu oblastij, ki vodijo upravo dotičnih državnih obratov".
govno manipulacijo in v njih omenjenih posebnih predpisih.
5. Po železniškem osobju izvršeno nakladanje izredno težkih in obsežnih predmetov, katerih varna lega in pritrditev na vozeh je posebno težavna, kakor n. pr. veliki stroji in strojni deli, parni kotli in slično, se mora vršiti pod osebnim nadzorstvom postajenačelnika. ali skladiščnega uradnika. V potrebi se pritegne nadzorstvu nakladanje strokovno vešče vlakopospeševalne ali delavniške nameščence.
Če je naložiti predmete, ki radi svoje izredne oblike ali kakovosti zahtevajo posebne priprave za nakladanje in pritrditev, se morajo postaje ra li potrebnih ukazov od slučaja do slučaja obrniti na c. kr. državno železniško ravnateljstvo.
V	odpremo oddane stroje, ki potrebujejo radi svoje velike teže ali svojega načina zgradbe' posebnega nadzorstva, mora vselej spremljati strokovnjak.
6. Na postajah, kjer se redno napolnjuje ali izpraznjuje rezervoar ne vozove za gorljive teko-čire. morajo v neposredni bližini nakladalnih prostorov biti pripravljeni kupi peska za gašenje požara, ki bi utegnil izbruhniti.
7. O vozeh, ki se jih vporablja za odpremo eksplozivnih pred m e t o v ter o oprezno sti pri nakladanju takih predmetov obstoje posebni predpisi.
Člen 28.
Obremenitev voz.
1.	Teža v vozu naloženega tovora ne sme presegati napisane nakladne teže voza za več kot 5 odstotkov.
Zastopnik železniškega ministrstva je predlagal črtanje pasusa zadnjega odstavka § 107 : ..V' s e k a k o r p a j e č u v a t i pri d o b I j e-n e pravic e č 1 a n o v."
Temu predlogu zastopnika vlade se je ostro in energično uprl poslanec sodr. T o m s c h i k z motivacijo, da absolutno ne gre, da bi se v slučaju podržavljenja zasebne železnice odvzelo članom pridobljene pravice.
Pri glasovanju je bil predlog vlade o črtanju gori označenega stavka odklonjen.
Pri § 109. zastopa vladni zastopnik stališče, da naj odstavku 2. odpade sklicevanje na § 102 ; nadalje, da se naj črta zadnji odstavek vladne predloge in namesto njega stopijo sledeče določbe : ..Opravilnik blagajne zamore določiti, da imajo voliti načelstvo neposredno člani sami in da pripada poslovanje občnega zbora načelstvu.
če sega obrat v več dežel, se more za vsak obratno upravni okraj ustanoviti samostojno blagajno.
Glede na črtanje zadnjega odstavka vladne predloge, ki se glasi :
..Opravilnik blagajne zamore določiti, da uslužbenci, ki imajo /.a slučaj bolezni po službenem redu pravico do nadaljnega plačanja plače ali mezd, ni podeliti bolnišnino, Kot nadomestilo za večje izdatke pri službenih vožnjah se mora usliužben-cem, ki imajo razven plače ali mezde še spremenj-ljive prejemke (kilometrina, urnina in voznina), plačati polovico praviloma določene bolnišnine. To velja če je obolelosti posledica nad sedem dni trajajoča nezmožnost za delo po drugem dnevu pravice do prejema plače ali me/de naj dalj c pa za dobo enega leta. Te spremenljive prejemke je vštevati tudi pri odmerjanju prispevnega temelja (§§ 20 in 21)....“
Zastopnik železniškega ministrstva pl. Glanz je priporočal črtanje odstavka. Ta določba vstvarja po mnenju ministrskega zastopnika simulante (!)
Agrarnemu poslancu K r a t o c h v i 1 u se zdi želja železniškega ministrstva zelo dobra; podpira na vse pretege črtanje odstavka.
Poslanec 'I' o m s c h i k energično ugovarja reakcionarnemu stališču vlade. Odsek za socialno zavarovanje je sprejel odstavek in vlada ga je tudi uveljavila. Zdaj hoče vlada naenkrat uzakonjeni odstavek razveljaviti. Za pretvezo si je izbrala sklicevanje na simulante. Žalostno je, da se reakcionarnim naklepom vlade pridružuje poslanec, ki hoče biti zastopnik delavskih slojev, i Sodr. Tomschik pobija z dokazi razloge s katerimi skuša vlada podpirati predlagano črtanje.
Predlog, da naj se črta zadnji odstavek § 109 je odklonjen.
Če je na vozu poleg tovorne teže napisana tudi nosilna zmožnost (Tragfahigkeit), pomenja to obenem najskrajnejšo mero obremenitve, katere prekoračenje je brezpogojno prepovedano.
če ja na posameznih vozeh napisana s a m o nosilna zmožnost ne pa tudi nakladna teža, je navedeno nosilno zmožnost vedno smatrati kot nakladno težo.
2.	Glede obremenitve novih in na novo pri oseh in tečajih popravljenih (ausgebunden) vozeh so veljavne tozadevne določbe predpisa št. XXXVI za vozovno nadzorno službo. Za opremo živih živali, eksplozivnih in zavoljo ognja nevarnih predmetov se takih voz ne sme vporabljati. Označuje se jih s posebnimi nalepninii listki.
Oddelek VI.
Premikalna služba.
Č I e n 29.
Splošne določbe.
t. Premikalna služba obsega naročilo in izvedbo potrebnega premikanja vozil, njih pripenjanje in odpenjanje ter vodstvo in nadzorstvo teh del.
2. Za časa vsakega premikanja, vsled katerega je ovirana vožnja vlaka na postajo, iz nje ali pa skozi njo, mora biti postaja (ogibališče) krita potom predpisanih znamenj.
3. Premikanja na uvoznih tirih se smejo na postajah z uvoznimi znamenji in predznamenji vršiti le do zaznambenega kola, ki stoji na notranji strani 50 metrov prod uvoznim znamenjem, na postajah z distančnimi znamenji pa sredi med
Sodr. Toiftschik predlaga, da naj se odstavek
-	S 109 glasi tako :
,.P r a v i C o d o u |) r a v e t e h 1 a gaj ne i in a jo čl a n i v e n a k i meri kot čl a n i
o	b r a t n i li b o 1 n i š k i h 1) 1 a gaju (§ 102) ;
o	s p r e j m u a 1 i o d s 1 a v 1 j a n j u žel e /. -n iški h z d r a v n i k o v, o d o 1 o č i t v i njih preje in k o v i n r a z delitvi o k r a j e v železniških z d r a v n i k o v o d 1 o č a u -p r a v a po zašli š a n j u bi a g a j n i š k e -g a o d b o r a
Poslanec T o m s e h i k utemeljuje v daljšem govoru svoj predlog. Da se prepreči tudostatke pri poslovanju zdravnikov je treba spremeniti odstavek v predlaganem smislu. Debate s?e udeležijo : zastopnik železniškega ministrstva in poslanci Buriva!, Wildholz, Dr. VVinter, Schoiswohl in Licht. Sprejet je bi! posredovalni predlog poslanca Sehoisvvohla,-da je pri sprejemanju zdravnikov uvaževati mnenje načelstva bolniške blagajne.
Sprejet je bil nasvet sodr. T o m s c h i k a, da je omogočiti upokojenim in provizionistom prostovoljno nadaljno zavarovanje pri železniških obratnih bolniških blagajn. Formulacijo predloga se prepušča redakcijskemu komiteju.
Boj za koalicijsko pravo.
Po Evropi veje oster veter. Ljudstvu se hoče odvzeti najsvetejšo in najvažnejšo pridobitev : koalicijsko pravo. Sovražniki delavskega ljudstva postajajo predrzni. Zaganjajo se s kruto brutalnostjo zoper najglavnejše pravice proletariata. Postopanje sovražnikov delavstva vzbuja pozornost in ogorčenje. Delavstvo se ne straši ošiljenega boja. Nastopilo bo pogumno v obrambo svojih pravic. Delavske organizacije se predobro zavedajo pomena koalicijskega prava, da bi dovolile braniteljem kapitalističnih interesov, da smejo neovirano omejevati pravico združevanja in koalicije.
Delavstvo mora napeti vse sile in moči. da uspešno odbije napade na koalicijsko pravo. Razumljivo je nasprotovanje kapitalisrov svobodi združevanja,
Delovanje delavskih organizacij, je ugrabilo kapitalizmu mnogo bogastva in milijonov potom zvišanja mezd delavcev in skrajšanja delovnega urnika, Oiganizacije postajajo vedno močnejše in pomembnejše ; postajajo odločilni faktor v gospodarskih in političnih pojavih. Kapitalizem opaža, kako narašča in se vedno globokejše utrjuje novi faktor, ki ima po nalogi zgodovinskega razvoja nadomestiti v človeški družbi propadajoči in ižčrpajoči se kapitalistični razred. Združeni pro-
distančnim znamenjem in uvozno ogiho.' (Izjemo
glej člen 31, točka 2.)
4. Brez odredbe kakega vodilnega nameščenca se ne sme izvršiti nobeno premikanje.
5. Odredba premikanja in njih nadzorstvo v splošnem je naloga vlakovnega odpravnika, ki daje potrebne ukaze osebno ali pa s posredovanjem kakega uslužbenca.
Na lokalnih železnicah, na katerih ko z dovoljenjem železniškega ministrstva vlakovodje pooblaščeni za odpremo vlakov (člen 121, točka 2.), se more pred sto ječe dolžnosti prenesti na vlakovodje.
Neposredno vodstvo in nadzorstvo premikanja ima oskrbovati za to službo določen poseben nadzorovalni nameščenec (premikalni vodja).
6. Kjer vlakovnemu opravniku ni dodeljen posebni nadzorovalni nameščenec, mora vlakovni odpravnik sam prevzeti vodstvo in nadzorovanje premikanja.
če bi pa bil zadržan vsled drugih službenih opravkih, ima pravico, da poveri vodstvo in nadzorstvo premikanja' vlakovodji ali pa kakemu drugemu zato sposobnemu uslužbencu.
7. Uslužbencem, ki imajo sodelovati pri izvršitvi premikanja, sme dajati ukaze edinole nameščenec, ki vodi premikanje.
8. Izvršitev vozovnega gibanja na progi brez stroja je v splošnem prepovedano.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo pa je pristojno, da dovoli taka gibanja po zato izdanih predpisih.	(Dalje	prihodnjič.)
letariat napada kapitalizem na vsej črti in na vsakem polju : gospodarsko in politično, v razrednih kontrastih, v občinskih in deželnih zastopstvih. Povsod se uveljavlja moč politično zavednega in razredno zrelega proletariata. Strogo fevdalne inštitucije privilegirancev so se pod uplivom in v boju koaliziranega delavstva modernizirale, tako da sedaj služijo predvsem interesom in politiki neposedujočih delavskih slojev. Naj bi se tedaj čudili, če požrešni kapitalizem rohni, žuga in reagira ? Boj, ki se danes vrši med delavstvom in kapitalizmom, je pravzaprav boj usiljen od strani organiziranega proletariata, ki si je z dosego koalicijske pravice osvojil sredstvo, ki omo-gočuje vsestranski, razdirajoči, svet osvajajoči boj delavcev. Koalicijsko pravo •— doseženo po dolgotrajnih krvavih bojev — daje podlago uresničenju socialističnega programa. Kapitalizem se tega zaveda. Zato napenja vse moči, da bi odvzel proletariatu edino sredstvo napredka in zmage : koalicijsko pravo.
Boj koaliranega delavstva si osvaja 'kapitalistične inštitucije in izpodkopava tla kapitalističnemu razredu in obenem absorbira vedno širše plasti manuelnih in intelektualnih delavcev. Ravno v zadnjem času se opaža privlačno moč organizacije. Na Francoskem, v Italiji in na Španskem s’ snujejo zveze učiteljev in se pridružujejo splošni razredni delavski organizaciji, zveze, ki docela odobravajo najradikalnejši socialistični program. Proti takim organizacijam učiteljev — torej neposredno od vlade odvisnih uslužbencev -— zavzemajo vlade kaj ostro stališče. Gibljejo in organizirajo se na razredni podlagi tudi vladni uradniki.
Enako gibanje se vrši tudi v Avstriji vkljub splošni reakciji. Vlada si domišljuje, da se ji posreči s prepovedjo koalicijskega prava svojini uradnikom preprečiti pretečo nevarnost. Mnenje vlade je v tem oziru sila nespametno. Potrebo združevanja usiljujejo dejanjske plačilne in delavne razmere posameznih kategorij. Dokler bodo take razmere obstojale, bodo prizadeti prisiljeni poseči po sredstvu, ki edino omogočuje dosego boljših življenjskih pogojev.
Boj, ki se ga usiljuje proletariatu v obrambo koalicijskega prava, bo znal proletariat uspešno izvesti. Koalicija, združitev množic v enotno bojujočo vrsto, je vstvarila značaj, solidarnost, samozavest in samoniklost delavstva. Proti tej moči samozavesti in medsebojne solidarnosti delavstva je vsak reakcionarni poskus priviligirancev in kapitalistov neuspešen. V živi zavedni solidarnosti množice je najmočnejša koalicija razreda. Pro letariat je že dovolj ziel da izsili kapitalistični družbi nova zboljšanja in brani že izvojevane pravice.
Socializem in vojna.
(Odlomek iz razprave ..Der Sozialismus und der Krieg", ki je izšla izpod peresa Henrika VVeberja v socialnodem. reviji ..Der Kampi" 6. letnik, št. 3.
1. dec. 1912.)
Izza ruskih porazov v krimski vojni in na berlinskem kongresu je Evropo minil strah pred premočjo Rusije. Rusko poljedeljstvo je zašlo v težko krizo, lakota je vladala v deželi, državni zaklad je bil v zadregi. Zgradba železnic v zahodni in srednji Evropi je omogočila nasprotnikom Rusije, da so lahko zelo hitro mobilizirali; Rusiji sami je ta prednost veliko manj služila v dobro, kajti ogromna razsežnost dežele in slaba uprava zelo ovirajo urno mobilizacijo-. Ruski vojak, v sklenjenih vrstah starejšega časa neprekosljiv bojevnik, je bil manj sposoben pri razkosanosti strelskih oddelkov v moderni vojski, ki stavi na samostojno delovanje posameznega moža večje zahteve. Dobiti v Rusiji zadostno število izobraženih rezervnih častnikov je bilo tudi težavneje nego na Nemškem in Francoskem. Tako je pričel gine-vati strah pred rusko premočjo. Že 1. 1893. je Friderik Engels pokazal, da ni nič več utemeljen strah pred Rusijo. *)
Zaeno pa so se ojačili v Rusiji : industrija, proletarijat, revolucionarno gibanje. Preje je mislila evropska demokracija, da je carizem mogoče razdrobiti samo z vojsko od zunaj. Kakor hitro je revolucija v Rusiji sami dvignila glavo, je pri-
*) Engels, Kami Europa abriisten ? Nurn-berg 1893. Str. 17 do 23.
čel zapadnje- in srednjeevropski proletarijat upati, da bo notranji prevrat Rusije uničil ..rezervno stališče in rezervno armado evropske reakcije**. Že 1. 1875. je pisal Engels: ,.Padec ruske carske države je eden izmed prvih pogojev za končno zmago nemškega proletarijata. Nikakor pa ni potrebno, da bi moral biti ta padec povzročen od zunaj, dasiravno bi ga vojna od zunaj zelo pospešila. V notranjosti ruske države same žive elementi, ki zelo goreče delujejo na njen razpad.*) Isto upanje je naglašala Engelsova razprava o zunanji politiki carizma v 1. 1890. Sledeča desetletja, predvsem svetovno-zgodovinski dogodki 1. 1905. in 1906., so izpolnila Engelsove upe. Rusija je danes od revolucije bolj ogrožena kakor vsaka druga država. Carizem ni danes nič več ..zaščita postavnosti** v Evropi ; srečnega se more imenovati, če se mu posreči, v lastni deželi se obvarovati revolucije. S tem je zmanjšana nevarnost, da bi Rusija posegla v notranje odnošaje zapadne in srednje Evrope, da bi ruske armade mogle premagati delavce v zapadni in srednji Evropi. Stara Rusiji sovražna politika internacionale je izgubila svoj najvažnejši vzrok.
Zaeno so se spremenila razmerja moči na Balkanu, najvažnejšem cilju ruske ekspanzijske politike. Že 1853. 1. je Marx ugotovil, da je balkanske narode samo varstvo, ki ga je Evropa izkazovala Turčiji, prisililo, da so se ponižali za vazale carizma. ..Diplomatični sistem, ki je bil postavljen za preprečitev ruskega prodiranja, sili 10 milijonov grških kristjanov v Turčiji, da se obračajo na Rusijo za pomoč. Ce postanejo balkanski narodi prosti, samostojni, močni, če stopi na mesto Turčije velika slovansko-grška skupnost, potem da je uničen ruski vpliv na Balkanu **) Kar je Marx 1853. 1. napovedal, se je tedaj uresničilo. Ne Rusi, temveč Bolgari stoje danes pred Carigradom. „Carigrad“ ne bo postal, česar se je Engels še I. 1890. bal, ..poleg Moskve in Petrograda tretje rusko glavno mesto", temveč najbrže v kratkem času zvezno glavno mesto svobodnih balkanskih narodov. Kadar postanejo balkanske države tako močne, da ne bodo nič več potrebovale varstva Rusije, takrat bodo nehale biti orodje v rokah Rusije. Zato skuša internacionala danes preprečiti, da bi Evropa, da bi Avstrija predvsem udarila v hrbet balkanskim državam in jih s tem še enkrat ..pognala Rusiji v naročje**. Nova internacionala se bori proti napadu Avstrije na Srbijo z istim razlogom, s katerim se je borila stara internacionala proti aneksiji Alzacije-Lotringije.
Carizem je ostal smrtni sovražnik socializma. Toda socializem se ne bori proti carizmu nič več s tem, da bi zahteval vojno proti Rusiji, temveč s tem, da podpira rusko revolucijo in boj balkanskih narodov za njihovo osamosvojitev.
Ali tudi v zahodni in srednji Evropi stoji proletarijat novemu stvarnemu položaju nasproti. Vojne v letih 1859., 1864., 1866., 1870. so izšle iz revolucije I. 1848. Na bojnih poljih je izpolnila ..revolucija od zgoraj", če tudi nepopolno in raztrgano, kar je v svojem testamentu naročila revolucija izza 1. 1848. : osvoboditev Nemčije od malega državstva in osvoboditev Italije iz krempljev tujega gospodstva. Doba teh vojn je končala
1.	1871. Vojna oboroževanja v našem času služijo čisto drugim namenom. Služijo konkurenčnemu boju kapitala, ki se bori preko morja za osvojitev trgov za razpečavanje blaga in za plodonosno
*) Engels, Internationales aus dem ..Volks-staat". Berlin 1894. Str. 48.
**) Že v ..Eastern Question“, p. 75. razmišlja Marx o zmožnosti federativno republike balkanskih narodov : ..Preslabe in preboječe, da bi pod-vzele zopetno upostavitev osmanske države z ustanovitvijo grškega cesarstva ali federativne republike slovanskih držav, streme zapadne velesile samo za tem, kako bi ohranile status quo, to se pravi, kako bi ohranile položaj gnilobe, ki zabra-njuje sultanu, da bi se emancipiral od carja, in Slovanom, da bi se emancipirali od sultana". Možnost grškega cesarstva, ki je 1853. še obstojala, je bila	izza	onega časa odstranjena	vsled osvoboditve	Slovanov od grške cerkve in	od vladajo-
čega gospodstva grške kulture. (Primerjaj : Bauer, Boj za Macedonijo, ..Železničar" št. 22. in 24 ) Preostala je torej samo druga možnost, ki govori |	Marx o	njej	: ..federativna republika	slovanskih
!	držav".	Ta	je danes bojni cilj socialistov na
j Balkanu.
naložitev denarja ; služijo kapitalističnemu imperializmu ; ne služijo v osvobojenje in ujedinjenje evropskih narodov, 'temveč v podjarmljenje in zasužnenje narodov v Aziji in Afriki. Proletarijat, ki je šel v letih 1859., 1	,	1870.	v	boj za svo-
bodo in edinstvo Italije in Nemčije, ne želi, da bi moral prelivati svojo kri za podjarmljenje tujih narodov in daljnih dežel pod evropski kapital.
Doba imperializma je ustvarila nove državne skupine, nove zvezne sestave, Se po letu 1870. je Bismarck znova upostavil ,,zvezo treh cesarjev" (Nemčija, Avstrija, Rusija), »naperjeno proti v katerisižebodi obliki predstoječemu boju med obema evropskima smerema, ki ju je Napoleon imenoval republikansko in kazaško in ki bi ju jaz po sedanjih pojmih označil kot sistem reda na monarhistični podlagi na eni strani, na drugi strani pa kot socialno republiko, ki se do njenega površja po navadi pogrezne počasi ali skokoma antimo-narhistični razvoj". *) Ta zveza je bila zadnji poskus, upostaviti zopet protirevolucionarno koalicijo izza I. 1791. in ,,sveto alianco11 izza 1. 1815. Dokler se je Evropa delila na „republikanski" in na ..kazaški" tabor, je morala stati demokracija na strani prvega proti drugemu, kakor je to storil Marx 1853., Liebknecht 1878. 1. Ali ravno boji na Balkanu so razbili „republikansko“ kakor tudi „kazaško“ alianco in boji modernega imperializma so sklenili zveze, so združili države brez vsakega ozira na njihova notranjepolitična razmerja. Demokratični izhodni državi, Angleška in Francoska, sta danes zaveznici carizma ! Evropa je danes razdeljena v dva tabora : v trozvezo (Nemčija-Avstrija-Italija) in v tripelentento (Angleška-Francoska-Rusilja). Za katero izmed obeh skupin teh velesil naj se bori socializem ? Za trozvezo ? To bi se reklo, voliti za gospodstvo junkerjev in militarizem v Nemčiji, za Tiszo in Čuvaja v Av-stro-Ogrski, za vešala v Tripolitaniji, za napad na Srbijo ! Za tripelentento ? To bi se reklo, odločiti se za carizem, za nasilno gospodstvo v Indiji in Egiptu, za rop Maroka, za delitev Perzije ! Nobena izmed obeh skupin velesil ne zasluži simpatij internacionale, če odpošlje ena ali druga svoje delavce na bojna polja, morajo preliti svojo kri za tuje, zlovešče, njim sovražne namene !
Vrhu vsega tega so postale vojne strahote neskončno grozovitejše kot kdaj poprej. L. 1853. je veljalo za veliko delo, ko je Francoska poslala 100.000 mož proti Rusiji. Danes postavijo pritlikave države balkanske trikrat tako velike armade na bojno polje in velesile postavijo miljone ! In z rastjo armad se je tudi orožje silno spopol-nilo. Tako so krvne daritve v moderni vojski neskončno težje kot v vojnah prejšnjih časov. Upe-ljava splošne brambne dolžnosti in spopolnitev orožja sta neizmerno povečali strah ljudskih mas pred vojno. Poleg tega še gospodarski vplivi vojne ! Agrarne vzdrže razmeroma lahko dežele vojno, da se le ne vodi v lastni deželi. Modernim industrijskim državam pa zada tudi vojna v tuji deželi težak udarec. Kreditna stiska, usahnenje v razpečavanju blaga, otežkočen uvoz živil, vsled tega industrijska kriza, brezposlenost in draginja so posledice vojne. Zato se proletarijat boji vojne. Naj li vzame tako strašne žrtve na svoje rame bojnim ciljem imperialističnih velesil na ljubo, na ljubo ciljem, ki jih s studom zametuje ?
Pod pritiskom teh novih dejstev je internacionala prenehala s staro politiko. Njen bojni cilj je postal sedaj ohranitev miru. Posebno so potisnih internacionalo v ta novi tir francoski socialisti, ki morajo v lastni deželi bojevati neustrašen boj proti šovinistični politiki ..revanše", politiki maščevanja za leto 1870.
Kakor je delovala politika stare internacionale za boj proti Rusiji, tako si je postavila nova internacionala za svoj cilj ohranitev in ojačenje miru.
*) Bismarck, Gedanken und Errinnerungen. Ljudska izdaja. Stuttgart 1905.11. zvezek. Str. 257.
Manifest internacionale.
Interpelacija v državnem zboru.
Poslanci Adler, Pernerstorfer, Seitz in so-drugi so na seji dne 20. decembra v poslaniški zbornici vložili sledečo interpelacijo zaradi različne konfiskacijske prakse v posameznih deželah Avstrije :
„Dne 20. decembra je deželno kot tiskovno sodišče na Dunaju izreklo sodbo, ki je v veliki meri sposobna, da obrne pozornost na konfiska-cijsko prakso dunajskega tiskovnega državnega pravdništva. Sodišče je v obširni meri ugodilo ugovoru proti zaplembi lista „Arbeiter Zeitung“. ukrenjeni po državnem pravdniku. Ta sodba je pa tudi vsled tega dragocena, ker postavlja samovoljno in različno konfiskacijsko prakso v posameznih deželah v pravo luč. Tako je tiskovna oblast v Predarlskem pustila sledečih sedem odstavkov oklica nedotaknjenih, ki so na Dunaju skoraj v celoti zapali konfiskaciji :
MANIFEST INTERNACIONALE.
Resulucija. sklenjena na bazelskem kongresu 24. do 25. novembra 1912.
Internacionala je na svojih kongresih v Štutgartu in Kodanju določila za proletariat vseh dežel:
„Ako žuga izbruh vojne, so delavski razredi in njih parlamentarična zastopstva v prizadetih deželah dolžna s pomočjo sporazumnega delovanja mednarodnega tajništva ukreniti vse, da se prepreči izbruh vojne s porabo sredstev, ki se jim zde najprimernejša in ki se naravno menjajo, kakor se zaostruje razredni boj in kakor se poostruje splošni politični položaj.
Ako vojna vendar izbruhne, je njihova dolžnost nastopiti za to. da se čimprej konča in z vsemi močmi stremeti za tem. da se izrabi z vojno povzročena gospodarska in politična kriza za prebuditev ljudstva in s tem za pospešitev odstranitve kapitalističnega razrednega gospodstva.*
Dogodki zadnjega časa so bolj nego kdajkoli naložili proletariatu dolžnost, da poda svojim smotrenim in skupnim akcijam največjo energijo. Na eni strani je splošna o b or o ž e v a 1 n a bI az n o s t p o v e -č a 1 a draginjo živil in s tem poostrila razredna nasprotstva ter zanesla med delavski razred nepremagljivo ogorčenje. Delavci hočejo postaviti mejo temu s i s t e -m u v z n e m i r j a n j a i n z a p r a v 1 j a n j a . Na drugi strani učinkujejo venomer se ponavljajoče v oj ne p r e t n j e vodno bolj razdražljivo. Veliki narodi Evrope so trajno v takem položaju, da utegnejo biti pognani drug proti drugemu, ne da bi se mogli ti atentati na človeštvo in razum upravičiti le z najmanjšo pretvezo kakšnega ljudskega interesa.
Balkanska kriza , ki je že do današnjega dneva povzročila tako strašne grozote, bi postala najstrašnejša nevarnost z a c i v i 1 i z a o i j o i n p r o-| e t a r i a t , če bi se še razširila. Obenem bi to bilo najsramc tnejŠe delo svetovne zgodovine vsled kričečega nasprotja med veličino katastrofe in malenkostjo i n-t e r e s o v . za katere se igra.
Zaradi tega konstatira kongres z zadoščenjem popolno soglasje socialističnih strank in strokovnih organizacij vseh de ž e i v boju p r o t i vojni
S tem. da so proletarci vseh dežel sočasno vstali v boju zoper imperiailizem, pa da je vsak odsek internacionale zoperstavil svoji vladi odpor proletariata in mobiliziral javno mnenje svojega naroda proti vsem vojnim pohotam, je ustvarjeno veličastno s o d e 1 o-v a n j e delavcev vseh dežel,ki je že doslej m n o g o doprineslo, da se je r e č i 1 u g r o ž e n i svetovni mir. Strah vladajočih razredov pred proletarsko revolucijo v spremstvu svetovne vojne se je izkazal za b i v s t v eno j a m s t v o m i r u.
Konfiskacija naslednjega odstavka je bila pri vzkli-eni obravnavi razveljavljena :
Kongres poziva torej socialno demokratične stranke, da nadalujejo svojo akcijo z vsemi sredstvi, ki se jim zde primerna. V tej skupni akciji odkazuje vsaki socialistični stranki posebno nalogo.
Socialno demokratične stranke na balkanskem polotoku imajo težavno nalogo. Evropske velesile so s sistematičnim oviranjem vseh reform doprinašale. da so nastale v Turčiji neznosne gospodarske, narodne in politične razmere, ki so morale dovesti do upora in do vojne. Proti-izrabljanju teh razmer v interesu dinastij in bur-ž vazi j so izrekale socialno demokratične stranke na Balkanu z junaškim pogumom zahtevo po demokratični federaciji. Kongres jih poziva, da ostanejo pri svojem občudovanja vrednem postopanju; pričakuje tudi, da bo balkanska socialna demokracija po vojni storila vso kar more, da prepreči, da bi dinastija, militarizem in razpe-njave buržoazije balkanskih držav izkoristile s tako strašnim žrtvami dosežene uspehe balkanske vojne za svoje namene. Zlati pa poziva kongres socialiste na Balkanu, da se ne upro le obnovitvi starega sovraštva med Srbi, Bolgari. Rumuni in Grki, ampak tudi vsrfkemu nasil stvu zoper balkanska tabora, ki sta sedaj v nasprotnem taboru, zoper Turke in Albance. Socialisti na Balkanu imajo torej dolžnost, da se bojujejo zoper bezpravnost teh narodov in da proklamirajo zoper razuzdani nacionalni šovizinem pobratimstvo balkanskih narodov, vštevši Albar.ce, Turke in Rumune.
Socialno demokratične stranke na Avstro-Ogrskem, na Hrvaškem in vSlavoniji, v Bosni in Hercegov ni imajo dolžncst, da nadaljujejo z vso silo svojo uspešno akcijo proti napadu podonavske monarhije na Srbijo. Njih naloga je. da se tudi zanaprej upirajo načrtu, oropati Srbijo z oboroženo silo za uspehe vojne, jo izprernoniti v kolonijo Avstrije in zaradi dinastičnih interesov zaplesti j avs taro-ogrsko in z njimi vse evropske narode v največjo nevarnost. Prav tako se bodo socialno demokrat, stranke tudi v bodoče bojevale za to. da se od habsburškega doma vladanemu delu jugoslovanskega naroda v mejah avstro-ogrske monarhije same pribori pravica do demokratične samov 1 ide.
Posebno pozornost imajo socialno demokratične stranke na Avstro-Ogrskem, kakor tudi socialisti v Italiji posvetiti albanskemu vprašanju. Kongres priznava p r a v i c o a I b a n s k e g a n a r o d a <1 o a v t o -n o m i j e . I’ r o t e s t i r a pa proti temu, da bi postala Albanija pod plaščem avtonomije žrtev avstro-ogrske in italijanske gospodarske* pohote. V tem vidi kongres ne le u e v' a r n o s t z a A 1 b a n i j o s a m o , t e m v e č tudi u g r o ž n 11 j e 111 j r n 111 e d A v s t r i j o i n Ital i j o . Samo kot avtonomen ud demokratične balkanske* federacije more Albanija imeti zares samostojno življenje. Kongres poziva ton'j socialne demokrat«' na Avstro-Ogrskem in v Italiji, naj pobijajo vsak poizkus svojih vlad, ki bi imel namen potegniti Albanijo v njih vplivno sfero, in naj nadaljujejo svoje delo za utrditev prijateljskih razmer med Avstro-Ogrsko in Italijo.
Tembolj je nerazumljivo, da je ostala v veljavi konfiskacija zadnjih dveh stavkov sledečega odstavka, dočim na Predarlskem nista zapadla konfiskaciji :
Z velikim veseljem pozdravlja kongres protestne stavke r u s k i h d e 1 a v o e v kot jamstvo, da okreva proletariat na Ruskem in na Poljskem od udarcev, ki mu jih je prizadela carska protirevolucija V tem spoznava kongres najmočnejše jamstvo proti zločinskim spletkari jam carizma , ko je krvavo porazil narode svoje deželo, ko jo neštetokrat izdal balkanske narode in jih prepustil njiliovim sovražnikom, opoteka med strahom pred posledicami, ki bi jih vojna imela zanj in med strahom pred gonjo nacionalističnega gibanja, katero je bil sam ust varil. Ce se carizem zdaj zopet napravlja, da bi se delal osvoboditelja narodov na Balkanu, tedaj nastopa U' zato tako. da bi pod hinavsko pretvezo zopet osvojil nadvlado na Balkanu. Kongres pričakuje, da bo okrepčani mestni in kmetijski proletarijat Rusije, Finske in Poljske raztrgal to mrežo laži, da se bo uprl vsaki vojni pustolovščini carizma, da bo pobijal vsak napadalni namen, bodisi na Armenijo, bodisi na Carigrad, in da bo osredotočil vso svojo moč okrog obnovirvi revolvuc. osvobojevalnega boja proti carizmu. Saj je carizem tudi upanje vseh reakcionarnih sil v Evropi in zagrizen sovražnik demokracije narodov, nad katerimi vlada, tako da mora vsa internacionala smatrati za eno svojih naj odločnejših nalog, da ga strmoglavi.
Nasprotno pa je dunajsko sodišče razveljavilo konfiskacijo sledečega mesta :
Najvažnejša naloga v akciji internacionale pa pripada delavskemu razredu v Nemčiji, Fianciji in Angliji. V tem hipu je naloga delavcev teh dežel, zahtevati od svojih vlad, da odrečejo Avstro-Ogrski kakor tudi Rusiji vsako podporo, da se vzdrže vsakega v mešava -n j a v b a I k a n s k e z m o d e , in d a o hranijo b rez pogoj no n e v t r a I n o s t . Vojna med tremi vodilnimi kulturnimi narodi zaradi avstrijsko-srbskega pristaniškega spora bi bila z 1 o č i n s k a b 1 a z n o s t. Delavci Nemčije in Francije ne morejo priznati, da obstoja kakršnakoli s tajnimi pogodbami povzročena dolžnost za poseganje v balkanski konflikt-.
Oe pa bi v nadaljnem vojaškem razvoju propad Turčije povzročil omajanje osmanskega gospodstva v Prednji Aziji, imajo socialisti na Angleškem, Francoskem in Nemškem nalogo u p r e tise z vso tn o č j o o s v o-j e v a 1 n i politiki v Prednji Aziji, ki bi morala dovesti naravnost do svetovne vojn e. Za največjo nevarnost za evropski mir smatra kongres umetno gojeno nasprotstvo mod Veliko Britanijo in nemško državo. Kongres priznava torej trud delavskega razreda v obeh deželah za premostitev toga nasprotstva. Za najbolje sredstvo v ta namen smatra sporazum med Nemčijo in Anglijo o ustanitvi pomorskega oboroževanja in o odpravi pomorske pJenilno pravice. Kongres poziva socialiste v Angliji in Nemčiji, da nadaljujejo agitacijo za tak sporazum.
Premaganje nasprotja med Nemčijo na oni, Francijo in Anglijo na drugi strani bi odpravile največjo nevarnost za svetovni mir, omajalo bi moč carizma, ki izkorišča to nasprotje, onemogočilo napad Avstro-Ogrske na Srbijo in zagotovilo svetu mir. Temu cilju se ima torej pred vsem posvetiti delo internacionalo.
< Nasprotno pa je nerazumljive, da je dunajsko sodišče potrdilo konfiskacijo sledečega odstavka :
Kongres konstatira, da jo vsa socialistična internacionala s 1 ož n a glede na ta načela zunanje politike. Delavce vseh dežel poziva, da zoperstavijo kapitalističnemu imperializmu silo mednarodne solidarnosti proletariata. Gospodujoče razrede vseh držav svari, tla ne poostre z vojnimi akcijami še bolj bede množic, katero povzroča kapitalistični način proizvajanja. S pov-darkom zahteva mir. Vlade nai ne pozabijo, da ne morejo ob sedanjem stanju Evrope in z ozirom na razpoloženje delavskoga razreda izzvati vojne brez nevarnosti zase ; spominjajo naj se, da je nemško-francoski vojni sledil revolucionarni izbruh komune, da je rusko-japonska vojna razgibala revolucionarne sile narodov ruske države, da je tekmovanje v vojaškem in pomorskem oboroževanju nezaslišano zaostrilo razredne konflikte na Angleškem in na kontinentu in povzročilo velikanske delavske stavko. Bilo bi bi a z no, č o bi v I a d e n e r a z u m e I e, d a m c r a ž o sam a m i s e 1 n a g r o z o t e s v e -t o v n e voj n e i z z vati o g o r č e nje i n u p or -n o s t d e l a v s k e g a r a z r e d a Proletarci občutijo kakor zločin, da bi morali streljati drug na drugega za profit kapitalistov, za častihlepnost dinastij, ali pa za višjo slavo diplomatičnih tajnih pogodb.
Če hočejo vladno sile prerezati vsako možnost normalnega razvoja in s tem prignati proletariat do obupnih korakov, bi morale samo nositi vso odgovornost za posledice krizo, ki bi jo same povzročile.
Osvobodilo jo dunajsko sodišče naposled sledeče mesto :
Internacionala bo podvojila svoj napor, da prepreči vojno, naglašala bo svoj protest vse krepkeje, dajala bo svoji propagandi vso energičnojšo in obseženjšo obliko.
Zato nalaga kongres internacionalnemu socialističnemu tajništvu, da s čim večjo pozornostjo zasleduje4 do-
godke tor da vzdržuje* in krepča zvezo mod proletarskimi strankami, naj se zgodi karkoli. Proletariat se zaveda, da je v tem* trenotku no.sitelj vse bodočnosti človeštva. Da prepreči uničenje cveta vseh narodov, katerim prete vse ostudnosti moritve množic, lakote in kuge, bo prole-tarijat porabil vso svojo eneržijo.
Tako se obrača kongres do proletarcev in socialistov vseh dežel, da dvignejo svoj glas v tej odločilni uri. Razglašajte svojo voljo v vseh oblikah in na vsakem kraju. Dvignite svoj protest z vso silo v parlamentih! Združite se v množicah za velike manifestacije ! Izrabite vsa sredstva, ki Vam jih daje organizacija in sila proleta-rijata v roke ! Skrbite za t , da bodo imele vlade venomer pazno in strastno voljo proletarijata do miru pred očmi ! Z o p o r s t a v i te t a k o k a p i t a l i s t i č n e-m u svetu i z k o r i š č a n j a i n u b i j a n j a m n o-ž i c p r n l e t a r s k i s v e t miru i u b r a t s t v a !
*
* *
Samo glede na stavka ,,Razglašajte svojo voljo v vseh oblikah in na vsakem kraju !rt ter ..Izrabite vsa sredstva, ki Vam jih daje organizacija in sila proletarijata v roke !„ je ostala konfiskacija v veljavi.
Vprašamo Vas. gospod j lističu i minister, če hočete naposled pojasniti dunajskemu dižavnemu pravdniku, da ima izpolnjevati svojo službo manj brezvestno, kajti če so mu Vaši ukazi že sveto pismo, naj vsaj čita časopise, ne pa da koniiscira članke kar povprek. Vprašamo Vas. gospod minister, če naposled spoznavate, da je bila konfiskacija zgodovinskega dokumenta, ki se je po vsej Evropi lahko neovirano razširjal — sposobna, da naravnost kompromitira ugled Avstrije in njene vlade T
Z južne železnice.
Pogovor personalne komisije skupine slug in vlako-
spremnega osobja z zastopnikom uprave.
Kakor znano je julijsko napredovanje opravičeno razburilo vlakospremno osobje. Da navedejo vzroke nezadovoljnosti so se sešli člani personalne komisije z zastopnikom centrale sodr. Weigl pri generalnemu direktorju sekcijskemu načelniku pl. Weberju. Po raznih intervencijah in pogovorih se jo sklenilo sklicati dne 18. oktobra 1912 skupno sejo zastopnikov uprave in osobja.
Razpravi je predsedoval višji inšpektor P o 1-
1	OT i t z e r v prisotnosti inšpektorja R o s e n a, dr. Grabscheid a, dr. Bali m a n n a in dr. V e i s e r j a in izvoljenih članov personalne komisije : vlakovodje A u n i g e r j a vlakovodje Križeka, sprevodnika K a s p e r b a 11 e r j a in namestnikov : vlakovodje R e i c h s t a d t e r-j a, S t e r m š k a in V i e r 11 e r j a.
Po pozdravu navzočih in prečitanju prezen-čne liste od strani predsednika, poroča le-ta, da je seja le posvetovalnega značaja in da se zato ne more napraviti konkretiziranih sklepov. Julijsko napredovanje je dalo povod mnogim pritožbam v katerih si moramo biti na jasnem. Odločati pa je o vrstilni razdelbi vlakovodij.
Clan personalne komisije Križe k zastopa stališče, da je najprej govoriti o vzrokih neenakomernega napredovanja in nato o vrstilni razdelbi. I)r. Grabschie d izjavlja pri tem, da uprava noče oškodovati po vrsti starejše sprevodnike in zahteva konkretne primere o slučajih, ki so se morda dogodili.
Clan personalne komisije Auinger navaja primere oškodovanja starejših v vrsti.
Stavi sledeči predlog :
„S prev	o d n i k o m	in	vi a k o v o d j e m,
ki	so bili	sv o j čas	n a s t a v 1 j e n i o
plačo 720	kron in	ki	ji m d o s e d a j
ni	bilo p o	d o I o č b i	o k	r o ž n i c e 465 e
1910 in naslova:	..D a 1 j e kot štiri
leta v plačilni stopnji 720 k r o ji !“ p o d a r j c n o leto, n a j se p r i h o d n j i n a p r e d o v a 1 n i rok s k r a j š a z a e n o leto.
Sprevodniki, ki so ji h p r i z a d-n j e m julijske m n a p r e d o v a n j u mlajši t o v a r i š i plačil n o p r e k o s i 1 i, n a j v e n a k e m t e r m i n u k a k o r nji h v ugodnejše m položaju se n a h aj a-j o č i tovariši dosežejo z v z v ra t u o veljavo e n a’ ko p 1 a ei 1 n o s t o p n j o“.
Predlog je dr. G r a b s c h e i d sprejel v formi peticije. Predložil bo peticijo sekcijskemu načelniku.
Vrši se nato razprava o vrstilnem napredovanju in o načinu plačilnih stopenj. Razprave so se udeležili Viertler, dr. Grabscheid, Kasperbauer in Križek. Sprejete so bile sledeče določbe.
1. Vrstne liste 1. julija 1911 ostanejo veljavne, in se imenovanje vlakovodij po 1. juliju 1911 z ozirom na sledeče določbe ne spremeni.
2. Temeljno načelo bodočim vrstnim določbam imenovanju vlakovodjem naj se vrši po
sledeči meri : da je vlakovodjem ki so imenovani v enakem letu, nastaviti po vrsti. Pri enakem terminu poklicanja je določiti službeno?starost in v slučaju enake službene starosti življenjsko starost.
3. Vlakovodje, ki so radi; skrajšanja napredo-valnih rokov po I. juliju 1911 napredovali in ki bodo v bodoče še napredovali, ne smejo prekosit 1. julija 1911 uvrščenih prednikov (Vordermaner) zlasti tedaj ne, če se prekosi plačilno stopnjo.
4. Za vse sedaj uslužbene sprevodnike P, ki so bili pred 1. januarjem 1909 nastavljeni in ki so bili s 1. julijem imenovani vlakovodjem, veljajo pri sprejemu v vrstno leto sledeče določbe :
a) Sprevodniki F, katerim se po I. juliju 1911 napredovalni rok ni skrajšal ze eno leto, bodo kotzadnji uvrščeni v oni plačilni stopnji, v kateri se nahajajo ob času imenovanja vla-vkovodjem.
b) Goriomenjenim sprevodnikom F, ki se jim po I. juliju 1911 ni skrajšalo čakalni rok, naj se prizna pri sprejemu v vrstno listo plačilno stopnjo, v kateri bi prišli b r e z krajšanja. Če to ne povzroči nikake spremembe plačilnih stopenj, se bo sprevodnika na vsak način kot z a d n j e g a uvrstilo v njih plačilni stopnji.
c) Ako so pa ti sprevodniki vsled neoziranja na njih napredovalne roke v nižji plačilni stopnji kot kadar so bili imenovani vlakovodjem se naj te sprevodnike uvrsti v vrstilno listo po njih službeni starosti v tej nižji plačilni stopnji". Vršila se je nato dolga in zanimiva razprava
Zastopnikom vlade je bilo predloženo mnogo gradiva. Navedlo se je kričeče slučaje oškodovanja osobja vsled nerednega napredovanja v plačilnih stopnjah. Tovariš Kasperbauer je navedel slučaje sprevodnikov s 25 in 20 leti službovanja, ki dobivajo le 1308 kron letne plače !
Dr. Grabscheid je priznal koristi, ki jih do-naša osobju naša organizacija, ki nadzoruje služ bene in plačilne razmere na železnicah. Predloge in želje bo predložil na kompetentno mesto v uva-ževanje in izvrševanje.
Z ureditvijo vrstnih določb, je personalna komisija izvršila važno in plodonosno delo. Sprevodniki se bodo gotovo veselili uspeha. Koristili so veliko pri ureditvi teh določb — kar je treba pač priznati — tudi zastopniki ravnateljstva.
Nedostatke, ki jili je provzročilo julijsko napredovanje se bode tako polagoma odstranilo. Glede podarjenih let oziroma vzvratnega napredovanja po vrsti starejših se je predložilo potrebno gradivo in napravilo potrebne ukrepe. Tudi v tem oziru je pričakovati ureditev in zboljšanje razmer.
Zahteve strojevodij.
Pogovor z železniškim ministrom.
V	smislu sklepa državne konference stroje vodij, ki se je vršila dne 4. in 5. septembra t. 1., se je dne 1(5. novembra podala deputacija strojevodij k železniškemu ministru.
Deputacijo, sestoječo iz tovarišev K ii h n ,
P r e i s s in K n o c h 1 , so sprejeli železniški minister pl. Forster, ministrski svet. Dr. Boess in vrhstavbeni svetnik R osne r.
Vkljub prizadevanju goreinienovanih treh tovarišev se ne dovoli udeležiti se avdijence tovarišem W i k t o rezi k (Stanislav), H o f f m a n n (Severno zapadna železnica, Nimburg), G 6 h 1 e r t (drž. žel. družba, Praga), H a s 1 e r (Bustiehrad-ska žel. Praga), kot članom eksekutivnega komiteja. Železniški minister je mnenja, da trije zastopniki zamorejo zastopati interese svojih tovarišev ravno tako dobro, kot mnogoštevilna depu-tacja. Tovariš K ii h n omenja konferenco stroji'vid ij , ki je bila sklicana pdd pritiskom službenih razmer in splošne draginje. Sklenilo se je sklepe konference sporočiti železniškem ministrstvu. Da poda železniškemu ministru potočilo o željah strojevodij konkretiziranih na zadnji konferenci, je delegiran tovariš P r e i s. Tovariš Preis izvaja nato sledeče :
Pooblaščeni smo od svojih tovarišev strojevodij c. kr. državne železnice in podržavljenih zasebnih železnic cele Avstrije, da predložimo železniškemu ministrstvu zahteve strojevodij in sklepe konference, ki se je vršila dne 4. in 5. septembra.
Sočasno z nami so razpravljali in sklepali tudi delegati i/. Ogrskega in Bosne. Sklepi konference so torej posebnega pomena.
Nismo intervenirali, da kot navadna deputacija izročimo ministrstvu prošnjo, marveč da kratkomalo izjavljamo, da mi zastopamo e k s e k u t i v n i komite strojevodij, katerega pod p i r a 15.000 strojevodij in poleg teh 60.000 org a nizi r a -n i h železni č a r j e v. Upamo, da se bo minister lojalno izjavil, če se hoče izpolniti zahteve strojevodij.
Železniški minister mu pri tem seže v besedo : zahteve strojevodij obsegajo 26 točk, ki jih je treba najprej proučiti. Prej ni mogoče podati izjave o izvedbi memoranduma".
Nato odgovorijo tovariši P r e i s s, K ii h n in K n o c h 1, da ne zahtevajo izjavo o izvedbi vseh zahtev memoranduma, temveč da naj se jim zagotovi, da se bo z ozirom na važnost in neodložljivost vprašanja čimpreje rešilo zahteve memoranduma.
Tovariš Preis nadaljuje: železniškemu ministru kot najvišjemu železniškemu uradniku po-jasnujemo stališče, ki ga je zavzela konferenca glede želja in zahtevah strojevodij. Doslej se niso poklicani faktorji zanimali za položaj in želje strojevodij. Uprava se sklicuje na zboljšanja, ki so bila izvedena leta 1905 ; tem nasproti pripominjamo, da so se v zadnjih letih cene živil in stanovanj najmanj podvojile. Plače strojevodjem se pa ni zvišalo. Doslej izvedene reforme so večji-del oškodovale interese mnogih strojevodij. Vprašanje glede spremenljivih prejemkov strojevodij in namestnikov se vedno bolj oddaljuje rešitvi ; finančno zavlačevanje zadeve postaja že nezakonito.
Vrhstavbni svetnik Rosner se čudi, da se zdaj zahteva odpravo nagrad, medtem, ko je svoj čas delegat Preiss sam predlagal reformo premij.
P r e i s s pojasiiuje, da je zahteval le reformo izplačevanja premij. Železniško ministrstvo se ni s predlagano reformo strinjalo. Nasprotno se je hotelo od vzeti preračunan je premij uradnikom in ga naložiti strojevodjem. Strojevodje so tedaj zato zoper kateresibodi premije.
K n o c h 1 omenja regulacijo stranskih pristojbin. Se čudi, da se ne posnema v tem oziru privatne železnice. Na privatnih železnicah se je uvedlo za premikalno službo posebni plačilni sistem, ki je zadovoljil osobje in upravo. Posrečilo se je normirati premikalno službo. Uvedba kuponov na državni železnici je provzročila protest strojevodij.
P r e i s s navaja protest zoper napačno tolmačenje odloka glede omejitve premikalnih ur. Razni taki ukrepi so oškodovali osobje na plači za skoraj 30 odstotkov. Na eni strani se daje na drugi pa odvzame.
Referenta železniškega ministrstva skušata opravičiti ukrepe železniške uprave, češ, da ni tendenca premikalnega odloka oškodovati strojevodje. — P r e i s s ugovarja uspešno z neovrgljivimi dokazi, da se je strojevodje resnično oškodovalo. Računom železniškega ministrstva ni inno-gokaj verjeti. Svetnik Rosner poroča, da se je izdalo v tem letu 10 milijonov kron za kilometrine, za premije 4 milijonov kron, po povprečnem računanju bo izplačevanje stranskih pristojbin po reformi znašalo okolu 12 milijonov kron. Ti izdatki in enaki izdatki za druge kategorije tvorijo vendar nemajhno svoto. Preiss omenja 17 milijonski predlog sodr. Tomschika. Tak izdatek v svrho zboljšanja razmer železničarjev se je zdel upravi ogromen. Pa se noče videti, da je tako svoto razdeliti med 300.000 uslužbencev. Tako je z izdatki, za kilometrino, premije itd.
Nadalje poudarja Preiss, da je strojevodjem zlasti ležeče na tem, da se. regulira avtomatiko, da se jim poldrugokratno vračuna službeni čas, nadalje se zahteva zenačenje napredovalnih pogojev, reguliranje disciplinarnega postopanja, reformo preskušenja čutil itd. Uvedba teh zahtev je nujna in neodložljiva. Zastopnik strojevodij je končno omenil in pojasnil vse na zadnji konferenci strojevodij stavljene zahteve.
Minister pl. Forster je izjavil, da se hoče o stvari poučiti in posvetovati ; potem bo poročal zastopnikom strojevodij o ukrepih. Takojšnjo izjavo glede zahtev strojevodij pa ne more podati.
Po ravnanju ministrstva je sklepati, da se bo stvar ugodno rešila. Na strojevodjih je sedaj ležeče, tla se pripravijo na vse eventuelne dogodke.
*
* *
l’o intervenciji zastopnikov eksekutivnoga komiteja strojevodij pri železniškem ministrstvu se je sklenilo sočasno staviti tudi zahteve strojevodij južne železnice in buštehradske železnice. V svrho sporazuma in nadaljnega sklepanja so se vršili dobro obiskani shodi strojevodij na Dunaju, v Pragi, Nimburgu, Lvovu, Krakovu, Stanislavu, Černovicah, Moravski Ostrovi, Podmoklih, Solno-gradu, Inomostu, Landecku, Mariboru, Beljaku, Homutovu, Budejevicah in Launu. Sprejeta je bila enoglasno sledeča resolucija :
Zborujočo strojno osobie vzame z zadovoljstvom na znanje ukrepe glede stavljenih zahtev in pričakuje, da se bo z ozirom na brez pre-stanka naraščajočo draginjo, dejansko ugodilo zahtevam strojnega osobja. Zborujoči izjavljajo obenem odločno, da se bodo, ako bo potrebno, za izpolnitev svojih zahtev posluževali vseh na razpolago jim danih sredstev.
Zakon o vojni tlaki in železničarji.
Vlada gospoda 'Sturgkha hoče oblagodariti srečne avstrijske državljane z zakonom o vojni tlaki. Ako je tak zakon sprejet, se mora vsak državljan, ki je prekoračil 17 leto in ki ni še nad 50 let star, podvreči v slučaju vojne vojaški oblasti. Kar bo zaukazala vojaška oblast, temu se mora vsakdo prezpogojno pokoriti. Po zakonu o vojni tlaki se sme vsakomur nalagati opravljanje najrazličnejših poslov, ne da bi smel prizadeti na kakšen način varovati svojo vsebno prostost ali svoje zasebne interese. Svoboda posameznega in zasebna last sta odpravljeni. Obstoječe temeljne državne zakone in ustavne garancije se kratko-malo odpravi. Milosti in nemilosti militarizma je izročena usoda avstrijskih narodov. Da se usili parlamentu tak zakon, je grof Sturgkh ubral znano struno : Ali naj parlament sprejme neizpremenjen zakon o vojni tlaki, ali pa pošljemo poslance domov ! Žuganje ni doseglo svojega namena. Ministrstvo, ki ni hotelo slišati o kaki reformi ali ublažiti zakona, je moralo vendar polagoma Se udati zastopnikom ljudske volje. Niti sklicevanje na § 14. ni mnogo hasnilo. /e v justičnem odseku so morali skrpucarji zakona korak za korakom nazaj. Že teden po predložitvi famozne predloge parlamentu,, je kazal zakon vse drugačno lice. Najvažnejše spremembe so že urin jene v zakon. Ostale bodo uveljavljene potom posebne določbe. Spremembe določajo, da ima novi zakon veljavo le za d o b o vojne ina da je na vojno tlako v vojaški službi pozvane uporabljati izve n bojiš ča.
Spremenilo se je tudi določbo zakona, da so na vojno tlako v vojaško službo pozvani podvrženi vojaškemu kazenskemu sodišču. Omejile ali spremenile so se še d)uge določbe zakona. Disciplinarna oblast vojaških predstojnikov ostane omejena na take čine, ki se jih stori v službi in ki kršijo službeno dolžnost. Ce se n. pr. postavi železničarje pod ta zakon, bi jih vojaški predstojniki sicer lahko kaznovali radi kršenja službenih predpisov, ne pa za čine izven službe, n. pr. radi pripadanja organizacijam ali obiska kakega shoda. Taka določba je sicer še vedno nevarna za železniškega uslužbenca, ali vendar znači veliko zboljšanje napram prejšnji tozadevni določbi zakona.
Kritika javnega mnenja in delovanje j listi čnega odseka nista bila brezuspešna. Ali to dokazuje obenem, da bi se dalo na polju zakonodaje mnogo koristnega dela izvršiti, ako bi le meščanska večina bila na svojem mestu. Ali me-Ščansko-nacionalistični večini ne gre za moderniziranje zakonov in preustiojitev inštitucij. Dosledno in sistematično glasujejo za vsaki najbolj reakcionarni zakon. Reforma zakona o vojni tlaki znači lep uspeh javne zavednosti in je obenem ostra obsodba Sturgkhove vlade.
Železničarske zahteve v proračunskem odseku.
Dne 13. decembra 1912 je sodr. T o m s c h i k zopet stavil v proračunskem odseku svoj lTmili-jonski predlog. Utemeljeval in podpiral je svoj predlog z navedbo razlogov in pravic, ki jih imajo železničarji, da se jim določa v svrho zboljšanja njih razmer svoto 17 milijonov kron, ki jih vlada železniškemu osobju pravzaprav dolguje.
V	svojih izvajanjih se je sodr. Tomschik najprej spominjal predloga socialnih demokratov, ki
so zahtevali, da se postavi v proračunski provi-zorij znesek 17 milijonov kron za železničarje. Takrat je rekla vlada, da ni pokritja za to svoto. Sedaj pa se je izkazalo, da bi ta znesek lahko železniško ministrstvo pokrilo iz dohodkov železnic. Tudi vladni pristaši so stavili oktobra več predlogov, ki zahtevajo upostavitev svot v proračunski pro-vizorij za državne nastavljence, kar je naknadno pritrditev socialno demokratičnemu predlogu. Tomschik dokazuje, da železniško ministrstvo ni izpolnilo svojih obljub. Toplo se potem zavzema za vse kategorije uslužbencev državnih železnic in stavi po enournem govoru primeren predlog, ki se glasi :
V	§ 2 proračunskega provizorija naj se dostavijo sledeče besede in sicer z določbo, da je za zvišanje plač uslužbencev in delavcev c. kr. državne železnice u postaviti znesek 17,010.171 kron za zvišanje plač delavcev dvorne in državne tiskarne, tabačne režije, delavcev v solnih napravah, glavne peneznice, brzojavnega in telefonskega urada, tržaških skladišč, državnih montanskih tovarn, delavcih v gozdih in na domenah in cestarjev je uporabiti zneske, ki jih je določil sklep poslanske zbornice od 20. decembra 1911.
Železniški minister izjavlja ,da je določeni znesek 21 milijonov kron že popolnoma izčrpan. To je tudi že povedal na seji zbornice. Vlada, da mora vztrajati glede 17milijonskega predloga na stališču, ki ga je zavzela že poleti, da si pridr ži odločitev časa in obseg izboljšanj. V železniškem ministrstvu se bavijo z vprašanjem o izboljšanju plač, pokritje bodo našli v denarnih sredstvih, s katerimi sedaj razpolagajo.
Predlog sodruga Tomschika je bil v proračunskem odseku odklonjen. Prijavil im jo nato kot manjšinski predlog. 28. m. m. se je v zbor n ci poimensko glasovalo o tem predlogu. Za p odlog je glasovalo 143 poslancev, proti pa 153. Torej je bil predlog odklonjen z večirro desetih glasov ! Tudi slavni ..železničar ■“ H e i n e 'e glasoval proti. O zanimivih tozadevnih razpravah pišemo podrobnejše v prihodnji številki.
Z južnega kolodvora.
Kodingi železničarji na južnem kolodvoru so zopet podali lep dokaz solidarnosti in zavednosti. Nabrali so med seboj v svrho podpore raznim delavcem in vdovam delavcev na žaleznici 294 kron in 60 vin. radodarnih prispevkov. Štirje skladiščni delavci so dobili po 35 kron podpor e, en premikač 84 kron in 60 vin., in dve vdovi železničarjev vsaka po 35 kron.
Svoto so nabrali samo organizirani delavci, da izvanredno podpirajo sodruge.
Lepa požrtvovalnost sodrugov na južni železnici zasluži, da jo omenimo na tem mestu. Dokazali so s tem plemenitim podpiranjem lastnih sodrugov, da so resnično zavedni in solidarni tovariši. Ako bi se bilo tako svoto nabralo med ju-goslovani, da podpirajo svoje člane, bi njih glasilo kar mrgolelo raznih zahval. Mi pa nočemo izrabiti tudi tako plemenito podpiranje v agitačne in de-magogične svrhe. L o konštatiramo zavedno in dejansko plemenito solidarnost naših organiziranih železničarjev.
Omenjene svote pa niso v nikaki zvezi s podpornim skladom, ki obstoji na južni železnici.
Državno železniškemu ravnateljstvu v Trstu !
Odprto vprašanje.
Glasom dopolnilnega zvezka se ne sme pri vlakih in jedilnih vozeh naročiti jedila potom službenih brzojavni'. Ako se na željo občinstva naroči na tak način jedila, morajo naročniki plačati zasebni brzo-jav. Ta predpis je bil uslužbencem merodajen. Dne 12. julija 1912 je pri vlaku 608 službujoči uradnik Adrario potom službenega brzojava naročil jedila za Jesenice. Brzojavil je službeno in obdržal zase onih 62 vin., ki so bili plačani za brzo-jav. Mi bi se s stvarjo ne pečali več kakor toliko, ko bi nam značaj slučaja ne nudil priliko mnogim umestnim opazkam. Ako bi slični čin storil vlakovni spremljevalec, bi v najboljšem slučaju prišel v disciplinarno preiskavo, ako bi se ga ne odtegnilo od njegovega mesta. Pri disciplinarni h preiskavah bi bilo umestno sklicevati se na slučaj Adrario.
Dognano je, da slučaj, ki ga navajamo, ni neznan ravnateljstvu državnih železnic. Dvornemu svetniku Galambošu samemu je slučaj prav dobro
I	znan in vendar se ni dosedaj še ničesar ukrenilo.
Mari se je predpise spremenilo -— ali razveljavilo 1
—	Kakor rečeno, bi se vlakovnemu spremljevalcu slično dejanje tako skratka ne odpustilo. Zadel bi ga pravorek disciplinarne komisije in dvorni svetnik Galamboš bi se ne obotavljal podpisati najostrejšo službeno sodbo.
Menimo, da bi morale biti pravice in dolžnosti uslužbencev povsod enake. — Ali je ime Adrario tako sveto pri našem ravnateljstvu f
Po ravnanju nekaterih drugih nositeljev imena Adrario je sklepati, da imajo nekatere osebe resnično prednost pred drugimi.
Ali naj velja tudi v železniški službi prednost in privilegij 'l. Ali pa dokazujejo enaki slučaji, da se napačno tolmači stališče in dolžnosti posameznih napram določbam, ki veljajo za celokupno železniško osobje
Protestni shod zoper nevzdržljive razmere na državni železnici.
Spodnja Šiška. Neznosne razmere na e. kr. državni železnici so bili' predmet velikega protestnega shoda, ki se je vršil dne 16. m. m. v gostilni pri Anžoku v Spodnji Šiški. Shod je bil zelo dobro obiskan in vsi prostori so bili do zadnjega kotička natlačeno polni. Na izrecno željo in vabilo organizacije je bil na shodu navzoč gosp. dr. Grčar iz Trsta kot zastopnik tržaškega ravnateljstva državnih železnic.
Shodu je predsedoval sodr. Udovč, ki je po kratkem nagovoru podal besedo sodiugu K o pa č u , ki je izvajal med drugim sledeče :
Nevzd žljive razmere v področju prometnega kontrolorja gosp. nadzornika Batagelja so pravzaprav provzročile današnji shod. Še drug povod pa j( , da se ravno sedaj nahajamo v zelo kritičnih političnih odnošajih. Smatramo kot svojo dolžnost da opozorimo merodajne faktorme na dejstvo, da bi v slučaju potrebne pomnožitve prometa nemoteno funkcioniranje popolnoma odpovedalo. Vse prošnjo in pritožbo glede na te neznosne razmere so ostale brezuspešne. Gosp. prometni kontrolor daje ukaze, ki so nasprotni obstoječim predpisom.
Pa tudi obnašanje gospoda postajenaeolmka Hrašovca je tako su ovo, da če bi ga človek po uniformi ne spoznal kot železniškega uradnika, bi menil, da ima kakega ovtaiskega hlapca pred seboj. Zato pa cvete pod njegovim vodstvom de-nuncianstvo. Uslužbenec nima pri njem nič govoriti. Kar pove uradnik mu jo 'resnica, kar uslužbenec, pa mu je laž. Da bi preiskoval njemu naznanjene zadeve, zato je ta gospod vse preveč komoden.
Vsak dan se uslužbenci pritožujejo glede teh neznosnih razmer pri nadzorniku Batagelju ter odklanjajo odgovornost za slučaj kake nezgode, ali vse je bob v steno.
Izmed pritožb navedemo zlasti sledeče :
Vkljub jasnim določbam železniško ministrskega odloka z dne 27. novembra 1907 št. 18.443-1 V se sestavlja službene turnuse, ne da bi so oziralo na želje prizadetega osobja ali pa pritegnilo zaupnike osobja. Šploh pa se tudi izvolitve teh zaupnikov nikdar ne izvede. Vsled tega se je tudi prigo-dilo, da je pretečeno poletje gosp. prometni kontrolor odredil, da mora ob nedeljah in praznikih dolenjska partija vlaka 2272 takoj po njega prihodu v Rudolfovem prevzeti vlak 2280, kar po-menja 19-urno službo. Sicer se je to odredbo kmalu zopet umaknilo, ali vseeno je to značilno za dejstvo, kako se tu ravna s predpisi.
Največ pa trpe neprideljeni zavirači, ki se jih brez ozira na predpisan počitek komandira v službo. To se zlasti pri kamniških turah utemeljuje z izgovorom, da si zavirači lahko odpočijejo v Kamniku.
Partije tovornih vlakov želijo uvrstitev kamniških vlakov 2171 in 2176 v turnus za tovorne vlake; nadalje naj vodi partija vlaka 1772 vlak 1787 iz Jesenic v Ljubljano, ne pa kakor sedaj, da vodi vlakovodja vlaka 1772 iz Jesenic osebni vlak iz 1713 v Ljubljano, partija pa se pelje z vlakom 1721 v režiji (to je : brez službe). Potem vdale 1768 iz Ljubljane na Jesenice in v režiji z vlakom 1723 v Ljubljano.
Da se more v vsakem oziru ugoditi službenim zahtevam, naj obstoje partije tovornih vlakov iz vlakovodje in štirih mož in sicer na dolenjskih kakor tudi na gorenjskih progah. In to raditega, | ker je poleg dela pri zavorah tudi mnogo opravka z izkladanjem in nakladanjem. Da se pri nezadost-
noivi šte vilu osobja ne more zadosti paziti na predpisano varnost blaga in oseb, dokazujeta nezgodi Ambrožiča in Oliea, ki imata svoj izvor v navedenih dejstvih.
Določ e instrukcije XX., člen 81 naj se pod vsemi pogoji in na vseh progah vpošteva in strogo po njih ravna, kar je za varnost prometa neob-hodno potrebno.
Ravnateljstvo naj izjavi kot nedopustno in predpisom nasprotujoče, da mora zadnji sprevodnik vlaka na ustmeno povelje gospoda prometnega kontrolorja zapuščati svoje važno mesto in sodelovati pri drugem delu. Ravnotako naj izjavi ravnateljstvo, da so ustmene odredbe od katerekoli strani, ki nasprotujejo obstoječim predpisom, nedopustne in da se ni treba po njih ravnati.
Ugodi naj se ponovnim pritožbam glede spalnic (kasarn) v Rudolfovem in Kamniku. Zlasti pa se naj razveljavi odredbo gospoda prometnega kontrolorja, vsled katere po dnevi ni dovoljena raba postelj. Ta odredba nasprotuje določbam spalniškega reda, ki ga je izdalo železniško ministrstvo.
Ravnotako se naj razveljavi odredbo gospoda prometnega kontrolorja, ki prepoveduje obisk gotove gostilne v Škofji Loki med vlakovnimi presledki, kjer krije osobje svoje potrebščine. Ker to ni v zvezi s službenimi interesi, se ne more nikomur prepovedovati nakupovanje svojih potrebščin kjer hoče.
Glede na strojno osobje naj se odredi, da dobi isto jasne in točne določbe glede zaračunanja premikanja, da se izogne poljubnemu razlaganju sedanjih določb.
Prožnim delavcem, ki nadomestujejo čuvaje, naj se zaračuna in plača čezurno delo, kakor je bilo to v navadi že prejšnje leta.
Desetim delavcem, ki že več let opravljajo sprevod niško službo in še danes ne vedo če bodo sploh kedaj sistemizirani, se naj kratkim potom naznani kako dolgo še morajo ostati v tem negotovem stanju.
Oglasilo se je za besedo še okolo 20 govornikov, ki so vsi v ostrih besedah nastopili proti sedanjemu samovlastuemu režimu gospoda prometnega kontrolorja in njegovih pomočnikov na državni železnici in naštevali naravnost škandalozne nedostatke, Želja vseh pa je, da železniško ministrstvo pošlje oba prej omenjena gospoda čim prej v zasluženi pokoj, predno napravita kako hujšo nesrečo.
Po zaključnem govoru sodruga Kopača je shod soglasno sprejel sledečo
r e s o 1 u e i j o :
Z ozirom na dejstvo, da je občevanje posameznih predpostavljencev napram podrejenim uslužbencem, posebno pa ono prometnega kontrolorja gosp. nadzornika Batagelja in postajenačel-nika gosp. nadzornika Hrašovca skrajno netaktno,
v	nekaterih slučajih celo surovo izzivajoče ;
uvaževaje, da merodajni faktorji in posebno prometni kontrolor gosp. Batagelj enostavno ignorirajo predpise, ki so vsa j deloma uslužbencem prijazni in ki ščitijo varnost oseb in blaga, ter določbe o službi in počitku, in na njih mestu postavljajo ustmene raporte, ki naravnost nasprotujejo duhu predpisov ;
uvaževaje, da merodajni faktorji ničesar ne ukrenejo zoper zazmeram pod katerimi trpi vlako-pospeševalno in vlakospremno osobje vzlic večletnim pritožbam in prošnjam, ker baje ni mogoče odpraviti obstoječih nedostatkov, ker prometni kontrolor vztraja pri svojih zapovedih ;
zahtevajo na dne 1(5. decembra vršečem se javnem železničarskem shodu zbrani železničarji, da prisotni člani personalne komisije zbero na shodu objavljene nedostatke v spomenico katero naj potem vzajemno s tajništvom splošnega pravovar-stvenega in strokovnega društva za Avstrijo pred-lože tržaškemu ravnateljstvu. Enako glaseča se spomenica naj se odpošlje tudi državnemu poslancu sodr. Tomschiku na primerno uporabo.
Dopisi.
Resna beseda. Doba. v kateri živimo, je tako resna, da delavski sloji nimajo prav nobenega povoda zreti tako brezskrbno v svet, kakor se žali-bog često opazuje. Najčuclneje pojave smo opazovali v tem oziru tekom zadnjih let med proletariatom prometnih panog, v kolikor živi v naši
bližini. Lepe nade so nas navdajale, ko smo sledili živahnemu razvoju železničarske oiganizaeije, in zdelo se nam se je, da vsaj ta del delavstva čim-preje doseže tiste cilje, po katerih vsi stremimo. Pričakovali smo, da si železničarji vsaj pribore pri znanje človečanstva v današnji družbi, če se že ne rešijo gmotne odvisnosti. Toda prišlo je drugače. Brezpogojna solidarnost velike večine železničar-jev je bolela marsikoga in najžalostnejše je dejstvo da so bili železničarji, ki jih je ta solidarnost bodla
v oči. Seveda so bili to proletarci brez iazredne zavesti, nemo orožje v rokah brezvestnih hlapcev kapitalizma. Začeli so razdvajati, kar je z velikanskim trudom in brezprimerno požrtvovalnostjo zje-dinilo, nemeneči se za posledice, ki so morale na stati. In nastale so, nastale preje, kakor so si raz dvojevalci morda predstavljali in to s tako vehemenco, da je njih postoj odprl marsikomu dolgo zaprte oči.
Danes zopet stojimo pred dejstvi, katera nam niti v sanjah ne bi prišla na misel. Brezobzirna brutalnost, pravcata ruska nasilja in najhujši te-ririzem so zopet na dnevnem redu in nehote se človek vpraša :	Je-li moralo priti tako daleč ?
„V as ima pravico v s a k z a m e r j ati,
vi ste d e 1 a v e C !“ to so značilne besede, ki govore več, kakor je bilo tekom let napisanega. To je torej uspeh ra zd voj e val nega dela, katero se je nosilo z brezprimerno energijo v vrste železničarjev in prav pohlevno bi vprašali aposteljanove vere in aristokratičnega sinčka malomeščanskega krojača gosp. Repovša : Ste li to vzgojili v Vaši zvezi jugoslovenskih železničarjev ? Torej na ta način si predstavljate rešitev slovenskega delavstva iz spon, ne tujerodnega, temveč pristno domačega nasilja ? Ali veste, da je protektor in menda član vaše organizacije, ki smatra delavstvo za nemo in brezpravno živino, s katero lahko pometa vsak komur se poljubi ?
To so žalostne perspektive, s katerimi se mora seznaniti najširša javnost, katere morajo pa tudi služiti kot pomemben memento vsem tistim, ki so drli za Vami, zanašajoč so na dobre motive Vašega dela.
Torej, ker smo delavci, zato ima po mnenju gosp. postajenačelnika na državnem kolodvoru vsak pravico z nami početi, kar se mu poljubi. Da so to tajne želje vseh mogotcev in njih kreatur, nam seveda ni bilo nikdar neznano, vendar pa nismo pričakovali, da so gospodje tako slabi diplomatje in da bodo tako hitro pokazali svojo pravo naravo. Izgovor, da je to posamezen slučaj, ki nič ne dokazuje, je jalov in mi smelo trdimo, da je to sistem, ki je naraven plod brezvestnega in razdvo-jevalnega dela, Mar ni sličen slučaj, ki se je odigral dne 27. m. m. na postaji Laze pri izplačilu delavcev in pri katerem je igral junak zveze jugoslovanskih železničačjev pristav Kromer jako žalostno ulogo ? V a m koristijo plačilni listki toliko, k a k o r s 1 e p e m u osi u očala, je dejal delavcem dobro vedoč, da so se delavci leta in leta borili za izdajo teh listkov, ki jih vsaj deloma ščitijo pred marsikako preširoko vestjo. Da, vsaka in tudi najmanjša pravica, ki jo uživamo delavci, je nadutim gospodom odveč, kar jih pa nikakor ne odvrača od nas, kadar potrebujejo štafaže v dosego svojih namišljenih pravic.
Hvaležni smo lahko gospodom,, da so še pravočasno slekli jančjo kožuhovino in se pokazali v pravi podobi požrešnih volkov. Naša naloga pa mora biti, da iz tega izvajamo konsekvence do skrajnosti. Železničarji, 12. ura se bliža, boj je neizog ben in zmagali bomo le tedaj, če bomo temeljito pripravljeni. Zrak je poln najnevarnejših bacilov in okuženo je vse okrog nas, toda vse to nas ne plaši, ker se zavedamo svoje razredne moči, katero mora osvežujoča moč socializma privesti do cilja. Zlomili bomo kruto nasilje, ki nas tlači, ker je moramo zlomiti v korist človeškemu rodu. Pripravimo se torej !	—“—
Celje. — Zgubili smo znanega zvestega sodruga M a t i j a Iv r a j n e a , skladiščnega slugo na tukajšnji postaji. Dne II. decembra ga je zadela na delu srčna kap. Zgrudil se je na tla in ostal takoj mrtev. Pogreb je bil dne 13. t. m. ob 3 uri pop. Krsto se je neslo iz mrtvašnice na pokopališče zopet na kolodvor in od tam na poslednji dom. Pogreb je spremila železničarska godba. Udeležilo se je pogreba veliko število železničarjev uradnikov in mnogo ostalega občinstva. Podružnica strokovnega in pravovarstvenega društva v Celju se tem potom zahvaljuje gospodu postaje-
načelniku, gospodom uradnikom in gospodični asistentki Bračičevi, ki so spremili na pokopališče cenjenega sodruga. Zahvaljuje se nadalje za darovane vence. Zvesti, vztrajni in navdušeni sodrug, ki je svoje življenje posvetil bojem za blagostanje železničarjev in sploh za ljudske pravico, nam bo ostal v trajnem in hvaležnem spominu. — Žalujočim ostalim naše sožalje.
S Pragerskega. — Na tukajšnji postaji gospoduje klika nemških nacionalcev, ki sinejo brezpogojno šikanirati, varati in izkoriščati revno železniško osobje. Glasilo organiziranih železničarjev ..Železničar" je že nemalokrat primerno ožigosalo nevzdržljive razmere na tukajšnji postaji. Ošabna nemško nacionalna klika smatra slovenske železničarje za nekak uvaževanja in spoštovanja nevreden izkoriščevalen material. Kdor ne trobi v rog „Reichsbundlerjev“, je izpostavljen sistematičnemu preganjanju od strani gospodov uradnikov, ki smejo pod poveljništvom sedanjega postajenačelnika nemoteno izvrševati vse mogoče in nemogoče infamije in norosti. Da bi pridobili svoji nacionalistični zvezi članov in sredstev, se poslužujejo najenostavnejšega načina. Delavcem odtrga vajo na plači prispevek za zvezo, pa če je to dotičnemu drago ali nedrago. Nemško nacionalistični listi se razpečavajo in usiljujejo nemoteno ob službenem času. Bognedaj pa, da bi kak zaveden železničar razpečaval med svojimi tovariši delavsko časopisje ! Pokonci bo vse uradništvo z gospodom postajenačelnikom vred. Slovenski železničarji morajo opravljati najtežavnejša dela: zapostavljeni so povsod. Da so take razmere povzročile napetost med osobjem in liradništvom, je pač razumljivo. Seveda ni v tem resnem boju zoper ravnanjem nemških nacionalcev o slovenskih narodnih železničarjev ne duha ne sluha. Ko gre, da zabavi la jo proti socialno demokratičnem železničarjem, se kaj mnogo širokoustijo. Tukaj, kjer gre za obrambo slovenskega delavca zoper nemški napuh, pa molčijo. Predkratkim so „Reichsbiindlerji“ zopet pokazali svojo doslednost Priredili so dne 7. t. m. božično drevo. Povabili so na to veselico seveda le svoje pristaše. Ali ker so potrebovali za prireditev dfnarja m daril, so nostavno odtrgali na plači vsem uslužbencem, brez ozira na njih politično mišljenje, po 20 vin. Protestirati je bilo zaman. Nabrali so na tak način lepo vsoto. Bahali so se potem, češ, iz našega žepa gre ta vsota, ki jo darujemo za prireditev Pa še nekaj lepšega je. Sodrugu Pičininu ie postaje-načelnik Schneider že lansko leto prepovedoval prestopiti skladišče, da bi tam govoril z delavci. Takrat mu je sodrug Pičinin primerno posvetil. Ker ni ukaz postajenačelnika sodrugu Pičininu mnogo hasnil, je sedaj omenjeni Schneider zaukazal delavcem, da ne smejo govoriti z sodrugom Pičininom ! Bolj smešnega ukaza si človek ne more predstavljati. Kako pa naj sodrug Pičinin opravlja svojo službo, če uslužbenci ne smejo govoriti z njim ? — Že navedena dejstva kažejo vso duševno mizerijo in ozkosrčnost prevnetih naših Germanov. Gospodje si nemara domišlju-jejo, da bodo s sličnimi ukrepi rešili postajo socialistične poplave ? Ne bo se jim posrečilo ovirati delovanje naše železničarske organizacije, ki šteje že nad sto in sto zavednih članov. Nasprotno. Ker nas že na vse načine izzivajo in preganjajo, bomo pričeli boj vse ostreje, da se za enkrat rešimo brutalnega izkoriščanja in šikaniranja gospodov nemških nacionalcev. — K neznosnimi razmeram na tukajšnji postaji se še vrnemo.
Domače vesti.
Sodrugi železničarji ! Včerajšnja ..Edinost" vabi železničarje na veselico jugoslovanske zveze, kjer naj se zberejo v „veseli družbi in radostnega lica“ ! V proračunskem odseku se je po izdajstvu zastopnikov nacionalističnih organizacij odklonilo 17 milijonski predlog. Jugoslovanski narodno klerikalni poslanci so tudi topot izdali železničarje. In ti naj bi se sedaj ,.radostnega lica" zabavali na veselicah jugoslovanske zveze ? ! V znak nezadovoljnosti in protesta udeležite se kompaktno Silvestrovega večera ..Ljudskega odra", ki bo danes zvečer.
Društvo ..Ljudski oder". V petek 3., soboto 4., v petek 10. in v soboto 11. januarja 1913, predava v ..Ljudskem odru" prof. dr. Ivan Merhar o predmetu :	Jed	a č a , pijač a , dom in šege
n a š i h pr a d e d o v. Železničarji ! Udeležite se zanimivega ciklusa predavanj v naj večjem številu.
Komu so vojne koristne ? Kapitalistično časopisje objavlja sledeče :	Zviša n j e k a p i -
t a 1 o v p o d j e t ja S koda.
Na občnem zboru podjetja Skoda v Plznu, ki se je vršil dne 20. novembra t. 1., se je sklenilo, zvišati kapital družbe od 30 na 40 milijonov kron in to iz razloga, da je sedaj moment jako ugoden za izvrstno obresto'vanje akcij.
Kupčija s kanoni obeta dobro tudi drugje.
Glasila nemških borzistov naznanjajo, da je tvrdka Krupp v Essenu zvišala dividende od 10 na 12 odstotkov. Tako visoke dividende ni tvrdka še nikdar dosegla. Letni dohodki gospicah Krupp znašajo sedaj 50 milijonov mark !
Tudi francoski ,.kralj kanonov" Schneider et Co. v Creusotu, je zvišal dividende svojega podjetja od 15 na 16 odstotkov. Cisti dobiček je narastel za 7 milijonov frank.
Zdaj razumemo zakaj se kapitalistični svet in kapitalistično-nacionalistično in krščansko-so-sialno časopisje s tako vnemo zavzema za „civili-ziranje" narodov potom vojne.
Železničarji tržaškega državno železniškega ravnateljskega okraja, pozor!
V	kratkem se vTŠijo volitve delegatov v poklicno zadružno zavarovalnico zoper nezgode uslužbencev avstrijskih železnic in sicer : c. kr. severne železnice, c. kr. severno-zapadne železnice, c. kr. državno železniške družbe nadalje ravnateljstva državnih železnic v Linču, Inomostu, Beljaku, Trstu, Olomucu, Pragi, Plznu, Krakovu, Lvovu, Stanislavu in c. kr. obratnega vodstva v Černovi-eah. Za vsako navedeno ravnateljstvo je izvoliti po enega delegata in enega namestnika.
Te volitve so izredne važnosti. Tembolj pa je potrebno, da so vsi sodrugi in tovariši na svojem mestu, ker kakor je železniškemu osobju dobro znano, skuša c. kr. vlada potom zakonskega načrta, ki ga je predložila državnemu zboru, kratiti železničarjem pravice do socialnega zavarovanja.
Poslabšati pa se hoče ne le zakon, marveč tudi zavarovanje še na druge načine. Vladi službujoči poslanci zahtevajo strnitev rente in da se vodstvo zavarovalnice zoper nezgode izroči vladi. Nemško nacionalni poslanec Kroy je predlagal trorazdelbo načelstva, da tako prepreči enako-številno zastopstvo v vodstvu zavarovalnice. Železniško ministrstvo bo v bodočem zastopano v načelstvu z dvema tretjinama t. j. z 12 člani, železniški uslužbenci pa le ž 6 zastopniki.
Železničarstvo brez razlike političnega prepričanja, bodisi narodnega ali socialno demokratičnega mišljenja ima v izvoljenih članih načelstva svoje neposredne zastopnike in prijatelje, ki z vsemi svojimi močmi branijo interese in pravice železniških uslužbencev brez ozira, če so pristaši te ali one stranke, če pripadajo tej ali oni narodnosti.
Upamo, da bo avstrijsko železničarstvo z vso energijo odbilo napad na enakoštevilno zastopstvo v načelstvu zavarovalnice.
Volitve delegatov v zavarovalnico zoper nezgode naj značijo protest zoper nameravano oškodovanje uslužbencev potom trorazdelbe načelstva. Tovariše in sodruge poživljamo, da eno glasno glasujejo za zaupnike, ki jih mi priporočamo.
Delegati, ki jih mi predlagamo, so skrbno izbrani. Predlagamo Vam delegate, ki poznajo zavarovalne zadeve in ki znajo ob priliki tudi energično in brezobzirno nastopiti, da ščitijo in uveljavijo interese uslužbencev. Predlagani zaupniki so vredni Vašega zaupanja.
Pretečena doba delovanja zavarovalnice kaže, da je bil glavni smoter delu naših zastopnikov, koristiti uslužbencem, ki so jih izvolili. O delu, ki so ga izvršili zastopniki v odboru zavarovalnice se je že poročalo in uspehi so znani. Zdrav razum železničarjev, naj jim zdaj veli, za koga imajo glasovati.
Tudi o priliki teh volitev se Vam bo reklo, da se gre tudi pri tej tako važni gospodarski inštituciji za verske in narodne ozire. Takim trditvam ne verjemite. Pri teh volitvah naj Vas vodi Vaše srce, Vaša skrb za družino in otroke, ki naj bodo zadostno podpirani v slučaju nezgode.
Pri poslovanju zavarovalnice zoper nezgode ne smejo igrati vlogo narodni ali verski momenti, temveč edinole gospodarski in gmotni interesi železniških uslužbencev.
S tem globokim prepričanjem naj vsak voli kandidate, ki jih mi priporočamo, uverjeni, da bodo znali častno zastopati pravice železničarskega . osobja in železničarskih družin.
Naj nihče ne manjka pri glasovanju ! Naši kandidati so garancija, da se bodo izjalovile nakane vlade in nje služabnikov in tudi, da bo vedno in uspešno ovržen vsak poskus kršenja ali krajšanja pravic. Zastopali bodo tudi z vso energijo nove nadaljne zahteve železničarjev na polju socialnega in nezgodnega zavarovanja.
Volilno pravico ima vsak aktivni železniški uslužbenec in delavec (§ 2 6, 1, 2 in 3). Vsak v železniški službi zaposlen uradnik, poduradnik, sluga in delavec mora dobiti glasovnico.
Vsako zlorabo ali uplivanje pri volitvah je nemudoma naznaniti uredništvu „ Železničar j a“ v Trstu, ulica Madonnina 15.
Za tržaški državnoželezniški okraj priporočamo sledeče kandidate :
Kot delegata:
Tschofonig Andrej, nadsprevodnik v Trstu.
Kot namestnika:
F1 a s ch b e rg e r Josip, postajni nadzornik v Gorici.
Eksekutivni komitč organiziranih avstrijskih železničarjev.
ODPRTO VPRAŠANJE
drž. žel. ravnateljstvu v Trstu.
S Kanala. — Državno železniško ravnatelj stvo v Trstu bi vprašali, če mu je znano postopanje-prožnega mojstra Valesa napram podrejenim uslužbencem. Pristransko ravnanje tega gospoda daje povod opravičeni nezadovoljnosti in razburjenosti prizadetih. Ako vpraša omenjenega gospoda za režijski vozni listek delavec, ki ne trobi v njegov rog, mu bo zahtevano gotovo odklonil, češ, da nima tiskovine. Vse drugače seveda ravna s pristaši njegove stranke. Njim ustreže takoj. Nekateri delavci morajo čakati na vozne listke po cele mesece in mnogokrat sami plačati celo vožnjo do Gorice ali drugam. Seveda se nato njegovi protežiranci bahajo, češ, nam, ki smo pri jugoslovanih, se pa takoj ustreže. — Povemo odkrito, da ne bomo dalje trpeli take vrste šikan.
Prizadet i.
Poročila o shodih.
Gorica I. — Dne 21. decembra se je vršil v restavraciji „Alla bella veduta" v Gorici dobro obiskan shod južnih železničarjev s sledečim dnevnim redom : Poročilo o sklepih dunajske konference. premikalnega osobja dne 11. m.m. ; stališče železniškega osobja ; raznoterosti.
Presdednik sodr. Mozetič je otvoril shod ob 8. uri zvečer in podelil besedo sodr. Keršiču, ki je poročal o prvi točki dnevnega reda. Poročevalec opisuje na j novejšo nakano žel. ministrstva, ki hoče uvesti premije za premikalno osobje na vseh avstrijskih železnicah. Uvedba premij, ki ne bi smele prekoračiti svoto mesečnih 30 kron, najmanj pa 15 kron, bi premikalno osobje južne železnice izdatno oškodovalo. Razpravljalo se je na omenjeni konferenci tudi razmere južnih in drž. železničarjev. Uvedba premij bi drž. železničarjem koristila, južnim železničarjem pa bi skrčila dohodek. Take premije so že na vzhodnih progah drž. železnice uveljavljene in se jih hoče zdaj uvesti na vseh železnicah. Seveda si južni železničarji ne smejo to dovoliti in prepričani smo, da že uprava južne železnice ne bo sledila ,.vzornim" naredbam žel. ministrstva in dosedanje mesečne zaslužke vojega premikalnega osobja skrčila.
Navzoči, ki so pazno sledili poročilu sodr. Keršiča, so vzeli izvajanja s pritrjevanjem na znanje. ,
O drugi točki dnevnega reda poroča sodr. Mozetič. Položaj železničarjev postaja od dne do dne neznosnejši. Žuga se nam z novimi predpisi in paragrafi. Hoče se poslabšati še bolj razmere železničarjev. Dosedaj pridobljenim pravicam se hoče odvzeti učinek. C'e se bo upravam posrečilo oškodovati do skrajnosti osobje, tedaj naj si prizadeti
pripišejo krivdo samim sebi. Meščanske narodne stranke, ki gazijo navprek v klerikalno in vladno močvirje, ščejo priliko n način, da bi železničarjem odvzele skromni zaslužek in redke pravice. Železničarji naj postanejo pokorni in naj bodo dobri patrijotje. Tako nam velijo kapitalisti in njih ; dobro plačani in zvesti hlapci, skriti za narodno ali versko zastavo. Sodr. Mozetič poživlja navzoče, da naj bodo pripravljeni na vse eventuelne dogodke. Sodrugi železničarji naj zasledujejo parlamentarno delovanje avstrijske drž. žbornice, ki se jo hoče zdaj spremeniti v nekako drugo dumo. Nemara, da nas bodo polagoma še privadili na-gajke ! Grof Stilrgh je že ukrenil vse potrebno, da doseže svoj cilj. Odločilni trenotek ko bo treba braniti naše živi jenske pravice, pričakujemo v mirni zavesti, da bomo skupno in solidarno odbili sovražnike. Končno spodbuja sodr. Mozetič navzoče, da naj delujejo in agitirajo za našo organizacijo, ki je obilokrat dokazala', da jej niso slični boji neznani in da se jih tudi ne straši. — H koncu omenja govornik uspešno delovanje naših zastopnikov v zavarovalnici zoper nezgode železni-ničarjev. Jedrnatemu in živahnemu govoru je sledil buren aplavz.
K. zadnji točki so govorili še sodrugi Leban, Keršič, Rešič in Kikelj o različnih službenih zadevali. —
Predsednik je zaključil ob 10. uri in pol zvečer krasno uspeli shod.
Borovnica — dne 22. decembra t. 1. ob 11 uri zjutraj se je vršil v gostilni Drašlerja dobro obiskan shod železničsrjev. Na dnevnem redu so bile razmere kuri I niški h in prožnih delavcev in agitacija. Poročal je predsednik tukajšnje skupine sodr. Jan. Razlagal je položaj kurilniških in prožnih delavcev napram drugim kategorijam. Navedel je izvedene akcije v prid interesov kurilniških m prožnih delavcev in sklepe konferenc dotičnih kategorij. Pojasnila so bila jako poduč-ljiva. Navzoči so vzeli na znanje sklepe o akciji ki se bo moralo izvesti, da se zboljša neznosni položaj delavcev proge in kurilnice. Končno je podal poročilo o dosedanjemu delovanju skupine. Delo in prizadevanje organizacije ni bilo brezuspešno. Nasprotno. Rodilo je obilo sadov; marsikateri kategoriji so se znatno zboljšale službene in mezdne razmere. Spremenil in zboljšal se je pa položaj vsega železniškega osobja. Seveda smo še daleč od uresničenja vseh naših zahtev in to kar se je do zdaj doseglo je še vse premalo. Govornik je dokazal z navedbo nekdanjih in sedanjih plač, da so bili boji razredno in mednarodno organiziranega železničarstva, gmotno in moralno koristni Pričeti boj hočemo složno in energično nadaljevati. Porok gotovi zmagi v boju izkoriščanih železničarjev je pa močna organizacija. Te naj se oklenejo zavedni železničarji, ki hočejo priboriti sebi in svojim družinam boljše življenje.
Za sodrugom Janom je govoril še sodr. Hrovatin, ki je priporočal navzočimi zanimanje za delavsko časopisje. Naši delavc vse premalo či-tajo in to ni prav. Vsak zaveden železničar naj čita in razširja ..Zarjo', ki je našo edino glasilo
—	Krasno uspeli shod je napravil na navzoče najboljši utis.
Vršijo se sledeči shodi:
V	Trstu dne 15. januarja 11)13 ob 8. uri zvečer v Delavskemu domu redni občni zbor krajevne skupine Trst I z običajnim dnevnim redom.
Kavarna Unione - Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
—	Napitnina	je	odpravljena	—
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in
časnikov v vseh jezikih.	
	
Zahtevajte v vseh gostilnah, in brivnicah „Železničarja“ in	kavarnah „Zario“!
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska L. Herrraanslorfer v Trstu