Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. novembra 2018 - Leto XXVIII, št. 48 stran 2-3 »Likovne kolonije so umetniški forum Monoštra« Na Goričkom zvün Cankove izvoljeni stari župani stran 6 Božične figice smo pekli v Hiši jabolk stran 7 OBISKALI SO NAS OTROCI... stran 9 2 Končno galerija v Monoštri? »Likovne kolonije so u forum Monoštra Kauli začetka nauvoga gezerolejtja sta se dva padaša pogučavala, ka bi po minti lendavski mednarodni likovni kolonij (nemzetközi művésztelep) takša srečanja molarov pa kiparov (szobrászok) napravila v našom Varaši tö. Tistoga ipa sta predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök pa direktor Galerije-Muzeja Lendava Feri Gerič eške nej gvüšniva bila, če njija senje istina gratajo. Zdaj smo že prejkdali 17 kolonij, na štere so na začetki ojdli zvekšoga samo umetniki (művészek) z Vogrske pa Slovenije ali drügi rosagov, gde Slovenci živejo. Kisnej so srečanja vse bole bogata grtüvala, z drügimi so vküper delali molarge iz Dajčlanda, Čilena, Merike ali Izraela tö. Skoro na vsikšoj koloniji smo srečali poznane obraze naši madžarski padašov iz Prekmurja, med njimi molara Endrena Göntéra pa eričnoga kipara Ferenca Királya. V slejdnji lejtaj smo vsikdar večkrat vidli mladoga Dubravka Baumgartnera tö, te smo se pa začnili spitavati: kak tau, ka krajina kauli Lendave telko talenterani umetnikov dá? Zakoj nemamo v Porabji pravi umetniški molarov? November je vsako leto mesec odprtja razstave iz del istoletne mednarodne likovne kolonije v Monoštru, in sicer v razstavnem prostoru Slovenskega kulturno-informacijskega centra. Prav ta ustanova je tista, ki je tudi na sredini letošnjega avgusta gostila slikarje in kiparja na 17. desetdnevnem umetniškem sobivanju, na katerem je letos ustvarjalo deset eminentnih avtorjev iz Madžarske in treh sosednjih držav. Ob stalnih gostih iz Prekmurja - slikarjev Endreja Göntérja in Dubravka Baumgartnerja ter kiparja Ferenca Királya - sta Slovenijo zastopala še László Herman in Aleš Sedmak, medtem ko je bil predstavnik madžarske umetnosti tostran meje stari znanec iz Županije Békés György Csuta. Leta 2018 smo lahko med ustvar- Borisa Jesiha, slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss ter pobudnika in Odprtje letošnje razstave sta s klasičnimi melodijami popestrili učiteljici monoštrske glasbene šole strokovnega vodjo vsakoletnih kolonij Franca Geriča. Že na samem začetku dogodka je župan Monoštra Gábor Huszár izkoristil priložnost in naznanil novico, ki so jo redni spremljevalci umetniškega Lekar so za tau krive naše šaule, štere mlajšam ne dajo zavolé motivacije, ka bi vsikdar baukši v malanji gratali, leko pa, ka v gnešnjom materialnom svejti je »biti umetnik« več nej prespektiva za mladoga človöka. Leko, ka je digitalizacija že pogutnila cejlo našo želenje po deli z rokami, štere so več venak nej tak flajsne. Edno je gvüšno, v slejdnji lejtaj so v lendavsko galerijo (képtár) pripelali razstave od svetovno erični molarov. Tau so naši prekmurski madžarski padaške dosegnili s krepkov volauv pa trdim delom. Edna takša galerija s stalnov razstavov iz kejpov 17 likovni kolonij bi v Monošter leko pozvala - na začetki en par, sledik dosta več - najgir turistov, z vekšimi razstavami pa bi leko naš Varaš grato »umetniški center na periferiji«. Dosta se je že gučalo o našoj galeriji. Ništerni so pripovejdali o kosinoj fabriki, drüge pripovejsti so se plele kauli cistercijanskoga klauštra. Nej davnik je župan Monoštra Gábor Huszár naznano, ka varaš prejkvzeme edno zapüščeno zidino od špital Markusovszky, v šteroj se leko kisnej opré galerija za »cejlolejtno umetniško delo«. Vüpajmo, ka tak istina gratajo senje dvej padašov z začetka 2000-i lejt pa ka naša mala krajina donk dobi ednoga pripoznanoga (slovenskoga) umetnika. Dušan Mukič Ljubitelji likovne umetnosti visoko cenijo ustvarjalno delo na likovnih kolonijah jalci pozdravili še umetnika iz Transilvanije Lászla Máthéja in Tünde Szász ter hrvaški slikarki Ivano Bajcer in Gordano Bakić. 23. novembra v večernih urah so v razstavnem prostoru Slovenskega doma zbrane razveselile klasične melodije učiteljic monoštrske glasbene šole Krisztine Bene in Anite Herczeg Páli. Zvokom violine v spremljavi klavirja so sledile uvodne besede: predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je med zbranimi pozdravil generalnega konzula RS v Monoštru dr. Po besedah župana tudi to dejanje kaže na to, da podpira občina iz leta v leto prirejanje dogajanja v Porabju že vrsto let pričakovali: »Nekaj metrov od tukaj, na naslednjem vogalu se nahaja zapuščena zgradba, ki je v lasti bolnišnice Markusovszky. Mesto Monošter je zaprosilo za prevzem tega poslopja in dobilo pozitiven odgovor. Strokovnjaki so pripravili razvojni načrt naselij, v katerih živijo porabski Slovenci. Eden od pomembnih elementov v teh dokumentih je ustanovitev galerije, kjer se bodo lahko umetnine predstavile in se bo lahko izvajala neprestana umetniška dejavnost.« Porabje, 29. novembra 2018 mednarodnih likovnih kolonij, Gábor Huszár pa se je zahvalil Zvezi Slovencev za kritje več kot polovice stroškov kolonij ter monoštrskim mestnim svetnikom za odobritev podpore umetniškim srečanjem. V uvodniku za katalog letošnje likovne kolonije je umetnostni zgodovinar iz Lendave Atilla Pisnjak zapisal, da zagotavlja »v Monoštru ustrezne pogoje za umetnostni diskurz že 17 let mednarodna likovna kolonija, ki je postala tovrstni forum omenjenega mesta, na katerem lahko izmenjujejo misli o nastajajočih delih, umetnosti in ustvarjalnih procesih aktivni in pasivni udeleženci, ustvarjalci in obiskovalci.« Opozarja pa, da bi bila po likovni koloniji »ustanovitev galerije naslednja pomembna stopnička, pa ne le za umetnostni dialog, ampak tudi za umetnostno dogajanje.« Tako naj bi se ponudila možnost za uživanje v stvaritvah tudi med dvema zaporednima kolonijama, saj je unikatna in pestra zbirka Zveze Slovencev izrednega pomena za mesto in širšo okolico - je tudi v svojem nagovoru ob nedavnem odprtju razstave potrdil Atilla Pisnjak in na kratko predstavil letošnje sodelujoče umetnike in njihova dela. Razstavo je slavnostno odprla 3 umetniški a« zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss, v prvi vrsti »kot ženska, ki uživa v umetnosti«. Po njenih besedah dobijo umetniki dar umetnosti, s pomočjo katerega delijo skrivnosti, predstavljajo svoj odnos do sveta ter oblikujejo svet in ljudi okoli sebe. »Za nas tukaj zbrane je prav tak dar likovna kolonija v Monoštru,« je poudarila, saj je vsakoletna prireditev pokazala, da je lahko »Slovensko Porabje na Madžarskem raj tudi za umetnike, slikarje in kiparje.« V majhni zamejski pokrajini je dano vse za uspe- Prekmurje: Poudarki iz praznovanja 100-letnice priključitve matičnemu narodu okolje, kar jih lahko navdihuje. Likovne kolonije oziroma umetniška druženja bodo po mojem mnenju zmeraj obstajala,« je podčrtal umetnostni zgodovinar in dodal opazko, da na »porabskih« likovnih kolonijah vsakokrat nastajajo dela, povezana z Monoštrom in okolico. »Odkar se prirejajo tukaj likovne kolonije, so se zvrstili odlični avtorji, slikarji in kiparji, ki so napravili svoj doprinos k tej vsakoletni manifestaciji,« je v kasnejšem pogovoru izpostavil direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, ki Stalni udeleženec kolonij Endre Göntér je tokrat postavil spomenik cistercijanom in padlim junakom šno ustvarjanje, ne le v obliki materiala, temveč tudi preko njenih pridnih in skromnih prebivalcev, je izpostavila zagovornica in dodala, da so lahko vsi umetniki deležni gostoljubja Porabcev. V preteklih letih je nastalo res veliko slik in kipov, je potrdila Erika Köleš Kiss in pristavila, da ima eno od stvaritev tudi v svoji pisarni v Budimpešti. Obenem je ponudila vso svojo pomoč in podporo pri nastajanju galerije v Monoštru, ki naj bi predstavljala pridobitev tako za Slovence kot za mesto samo. »Povezovanje umetnikov je vedno pomembno in ne le, ker se odklopijo od vsakdanjega življenja,« nam je zaupal Atilla Pisnjak. »Razpravljajo o umetnosti, pripovedujejo o sebi. Iz svojega okolja pridejo v neko drugo zadnja leta vse bolj prevzema breme organizacije monoštrskih kolonij od svojega predhodnika Franca Geriča. »Dejavnost je potrebno nadaljevati in krepiti ter privabiti takšne avtorje, ki jo bodo še bolj obogatili. Mislim, da je tukajšnja kolonija zelo dobro zapisana v srednjeevropskem prostoru in ima vse možnosti, da postane tudi svetovno priznano srečanje.« Tokrat torej kaže, da so porabski ljubitelji likovne umetnosti stopili korak bliže svojemu že pred leti zastavljenemu cilju: v Monoštru naj se odpre galerija, ki pa naj ob nudenju estetskih užitkov domačinom postane tudi pomembna točka v turistični ponudbi majhnega mesteca ob tromeji. -dm- V LETO 2019 S SLOGANOM PREKMURJE V SRCU! Prvi pomemben dogodek v programu praznovanja priključitve Prekmurja k matični Sloveniji bo 16. januarja 2019, sto let po tem, ko so se na pariški mirovni konferenci dogovorili za združitev Prekmurja z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot je povedal Milan Kučan, predsednik iniciativnega odbora za pripravo slovesnosti, se bodo dogodki vrstili skozi celo leto, zaključek pa bo predvidoma spomladi 2020, ko bo predstavitev zbornika z mednarodnega znanstvenega simpozija, ki ga bo maja 2019 organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Podoben simpozij pripravlja za jesen prihodnje leto tudi soboška škofija v sodelovanju z ljubljansko teološko fakulteto. V priprave programa in njegovo uresničitev sta vseskozi vključena častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša in murskosoboški škof Peter Štumpf. Škofa sta se tudi dogovorila za ekumensko bogoslužje v Beltincih, ko bo tam 17. avgusta 2019 osrednji dogodek ob 100-letnici. Na prvi slovesnosti, ki je bila v Beltincih pred sto leti, se je zbralo prek 20 tisoč udeležencev iz Prekmurja in vseh delov Slovenije. Želja organizatorjev je tudi zdaj, naj pride 17. avgusta prihodnje leto v Beltince čimveč obiskovalcev in počasti pomemben zgodovinski dogodek. Milan Kučan je tudi povedal, da je s predvidenimi dogodki seznanjen slovenski politični vrh, Dejan Židan, predsednik Državnega zbora, Marjan Šarec, predsednik vlade, ministri za kulturo, izobraževanje in za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posebno nalogo ima zunanji minister Miro Cerar, ki bo na diplomatski način seznanil svojega madžarskega kolega o dogodkih, ki jih pripravljajo v Sloveniji ob 100-letnici pridružitve Prekmurja, ko so bile priključene tudi vasi, v katerih živijo Madžari, enako kot so v mejah Madžarske ostale vasi s slovenskim prebivalstvom. O praznovanju se je predsednik DZ Dejan Židan že pogovarjal s predsednikom Madžarske Jánosem Áderjem ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. Tudi soboški škof Peter Štumpf je na eni prejšnjih sej iniciativnega odbora povedal, da se je že in se še bo o tem pogovarjal s sombotelskim škofom, ki je pokazal veliko mero razumevanja za dogajanje v Prekmurju in naklonjenosti do Slovencev nasploh, tudi v Porabju. Kaže se, da je nekaj nedosled- pa »narekujejo, pišejo tudi zgodovino«. V iniciativnem odboru tudi poudarjajo, da je Prekmurje lahko že od nekdaj zgled večkulturnosti in dobrega sožitja ne samo toleranca med Slovenci in madžarsko narodnostjo, marveč tudi do drugih, kot so, denimo Romi ali nadvse aktivna hrvaška skupnost v Lendavi. V tem duhu je želja (dobromislečih), da bi potekalo praznovanje in vsi dogodki, ki se bodo zvrstili. Če se vrnem k praznovanju, moram izpostaviti še nekaj pomenljivih dogovorov. Z vsebinskimi dogodki se je potrebno na ustrezen način spomniti tudi osebnosti, ki so prispevale odločilen delež, da so se »veliki« odločili, kot so se. Zlasti izpostavljajo vlogo Matije Slaviča, bilo pa jih je več. Vsem naj bi se oddolžili, nekaterim tudi s spominskimi obeležji v Pomurju in v Ljubljani, kjer je ponudil pomoč tudi aktualni župan Zoran Janković. Prizor z lanske slovesnosti v Puconcih nosti v zakonu o državnih praznikih, kar naj bi v naslednjih letih spremenili oziroma aktualizirali. Pa še nekaj ne gre prezreti, in sicer, da so ostali Slovenci tudi na Madžarskem, vendar le-ti ne morejo za to kriviti niti aktualne današnje domače politike niti večinskega prebivalstva, kajti meje določajo zmagovalci, pogosto Porabje, 29. novembra 2018 V pripravi je tudi logotip, ki bo na vseh dokumentih ob sloganu Prekmurje v srcu. V praznovanje bodo vključene vse šole in osrednje pomurske kulturne ustanove, kot sta Galerija in Pomurski muzej, pa tudi druge v tem ali celo vseslovenskem prostoru. Tekst in foto: Ernest Ružič 4 »Je kak pesem, puna rim, moja domovina PREKMURJE Držini Karoly in Polanič Revija Manager prauti konci leta vsigder vöda lišto najbole bogatih Slovencov. 100 najbole bogatih Slovencov je letos podrlo nauvi rekord, vej pa majo vsi vküper 5,7 milijarde evrov bogastva. Na samon vreji sta že več let Iza in Samo Login, sterima je sekera v med te spadnola, gda sta začnila delati špile za čedne mobilne telefone in tablice. Najbola znana je mobilna aplikacija Talking Tom. Lani sta Loginova svojo firmo Outfit7 odala Kitajcon, s tistin, ka sta za njau stržila in za tau, ka sta daubila ške za dividende, so njino bogastvo pri novinaj ocenili na 689 milijonov evrov. Tak kak smo že vajeni, je med Prekmurci najvišiše na toj lišti, v eton leti na 39. mesti (lani so bili 31.), držina Karoly iz Murske Sobote, steroj so novinari vözračunali, ka je njeno bogastvo vredno 38,6 milijona evrov. Karolyjovi majo firmo GMT, stera se spravla z uvozon, distribucijo in odavanjon avtodelov. Oni so tüdi zastopniki za prodajo motornih olijov znamke Castrol v Sloveniji, na Rovaškon, v Srbiji in Bolgariji. Vladimir Karoly (gor je zraso v vesnici Središče, pauleg granice z Madžarsko) je z ženo Ido firmo GMT v Murski Soboti na noge postavo leta 1992. Zdaj sta solastnici tüdi čerki in s simboličnim talon ške zet Tomaž Gider, steri je direktor firme. Na 53. mesto je prišo, vküper s svojima sinovoma Petrom in Iztokom, drügi prekmurski milijonar Stanko Polanič. Njihov poslovni sistem, steroga je Stanko Polanič na noge postavo vküper z Jožefom Horvatom in Antonom Ravničem, ma gradbeni tau (Pomgrad) in paversko-živilski (Panvita) tau. Njihovo bogastvo so pri Manageri ocenili na 32,7 milijona evrov. Silva Eöry Na dosta mejstaj v Sloveniji delüjejo domolübna drüštva, štera gordržijo spomin na ni v Püconci pozdravila vse tiste, šteri so prišli na 2. domolübno-dobrovolni koncert zemlja naša« pa smo čüli od Mejšanoga pevskoga zbora Turističnoga kulturno-športnoga drüštva Pečarovci, za štero je reči napisala dobra padaškinja püconski domolü- pularne lübezenske šlagere, pri šteraj go je na klaviaturi sprevajo Štefan Sečko z Vaneče. Po tistom je k mikrofoni staupila - pa ga nej nücala, liki na glas gučala - že prva ome- Manja Konkolič je pozdravila goste, za njauv stogi MePZ Pečarovci narodnooslobodilno bojno (NOB) prauti nacističnomi okupatori v drügoj svetovnoj bojni pa na osamosvojitveno bojno, štero je mlada Republika Slovenija bíla prauti ar- z imenom »Domovina je ena, nam vsem dodeljena«. Tau so reči, štere je dojspiso slovenski poet Oton Župančič, tistoga zadvečerka pa so se leko navzauči eške večkrat srečali Dosta lüstva je prišlo na koncert (v prvom redej predsednik zdrüženja Jože Časar, za njim Ljudske pevke Črenšovci) bov Mojca Zupančič, leranca v penziji iz Maribora. Pečarovski pesmarge so za- »Počiva jezero v tihoti« - vsi pesmarge vküper na odri madi nekdešnjoga vküpnoga rosaga Jugoslavije na začetki 90-i lejt preminaučoga stoletja. V občini Püconci má Domoljubno krajevno združenje več kak dvejstau članov z več generacij, šteri vsi poštüjejo vrednote dvej slejdnji veuki bojn Slovencov. Edna od najmlajši članic zdrüženja Manja Konkolič je 18. novembra v Kulturnoj dvora- s poezijov. Prvi koncert so držali letos februara, zdajšnji program pa so organizerali v znamenji staute oblejtnice priklüčitve Prekmurja k matičnomi narodi. Slovensko himno je vküper z lüstvom zaspejvala Klavdija Vrečič iz Dankovec, vöšaulana mlada pesmarca, štera je že dosta lejt članica zdrüženja. Himno drüštva »Domovina je spejvali eške en par partizanski pa domovinski pesmi, te so pa na oder eden za drügim staupili domanji šaularge: duet goslinov pa gitare, frajtonarca s klarinetom ino edna solo trpejta. Na konci je koražen pojbinski trio zaigro eške veselo prekmursko nauto »Daj mi, Micka, peneze nazaj.« Klavdijo Vrečič smo leko sledik čüli eške spejvati po- Porabje, 29. novembra 2018 njena Mojca Zupančič, štera je na pamet povödala štiri svoje duge pesmi, nejgledoč na svojo starost. Med drügimi smo čüli »Odo Prekmurji«, če rejsan je nekdešnja leranca nej s té krajine doma, povödala pa je eške edno pesem o tovarištvi s časov bojne tö. Veseldje je bilau poslüšati naute Sobočanca Štefana Grabara - ali kak ga vsi bole poznajo, Pišteka Prekmurca -, šteri je spejvo o svojoj rodnoj iži, o lübezni do domanje krajine pa o tom, kak more človek slobaud vzeti od tihinske zemlé pa se povrnauti domau. Za kratek cajt so oder prejkvzele ženske pesmarce. Ljudske pevke Žlahtna kapljica KTD Dólina je sprevajo mladi pojep na diatonični fudaj, svoj venček domolübni ljudski pesmi so zaspejvale v lejpi förtokaj. Bile so koražne pa nasmejane, zvün naut v knjižnom geziki pa so - tau se vej - v domanjoj rejči tö spejvale. Brezi muzični škéri, ranč tak v prekmurskoj noši, domanjom gvanti, so na oder staupile Ljudske pevke iz Črenšovec. En par lejt so rejsan bile starejše od prejšnji pesmarc, depa donk so čüdovitno dvoglasno zaspejvale prave prekmurske, zvekšoga umetne domolübne pesmi. 5 Galerija Murska Sobota: Jubilejna razstava del Franca Mesariča na« Mladi goslar Marko Vučko je s svojov gitarov pá nazajpauzvo Klavdijo pred poslüšalce. Vidli smo profesionalni nastop: zvün edne lejpe lübezenske naute smo čüli pesem na reči pesnika Ferina Lainščeka »Komi de ravnica bejla«, štero je s pesmarcov vküper spejvala cejla publika. Duet je za konec eške zaspejvo: »Za Slovenijo živim, njena smo mladina, je kot pesem, polna rim, moja domovina.« Posabni gosti srečanja so bili člani pevske skupine Sombotelske spominčice z Vogrskoga. Pet slovenski žensek je na fude sprevajo Francek Mukič, na tamburice pa sin Dušan. Če rejsan majo Porabski Slovenci samo sploj malo domolübni pesmi, so nautaške z ov kraj grajnce donk zaspejvali »Tam na viskoj gori«, »Gde mi je moj prelübi fant« pa »Dekle ide nutri v püngrad«. Na konci programa so se vse skupine povrnaule na oder, na red je prišla vküpna slovenska partizanska pesem »Počiva jezero v tihoti«. Prva kak bi odišli doj, se je od nji čülo: »Nédemo domau, paj nédemo domau, dokéč ne popejva kokaut.« Kokaut je eške en cajt nej popejvo, vej so pa domanji goste pozvali na edno dobro kraplo vina pa nika za pod zaub. Sombotelske spominčice smo se ejkstra zavalili predsedniki Domoljubnoga krajevnoga združenja Jožeti Časari, šteri je največ napravo za tau, ka aj se srečanje dobro prišika. Daubo je en par CD-nov tö, ka aj bi leko s člani drüštva poslüšo spejvanje sombotelski žensek, gda je nede. Slovenci pa za naute ne nücajo nej muzični škéri nej CD-nov: slovenska pesem se je eške dugo čüla z lamp padašov z bejdvej strani grajnce, tačas, ka je kokaut rejsan nej začno spejvati pa se je trbölo napautiti domau. -dm- RAZMISLEK O NEKORISTNOSTI IN KONCU UMETNOSTI svojem obdobju je slikal na polju in počasi, a zaneizreze mesta Murska Sobo- sljivo zgnijejo. Med krovci ta, in sicer natanko tako, na strehi, ki bi že po narakakor jih je videl skozi vi svojega dela morali sookno svojega ateljeja, sta- delovati, ni nobene komunovanja ali iz svojega de- nikacije,“ je zapisal Robert lovnega mesta v Pomurski Inhof in izpostavil: „Če je tiskarni“ je o slikarjevem umetnik še pred dvema delu zapisal Inhof. Sicer pa desetletjema lahko govoril so Mesariča za- o začudenju kot o svojem nimale na videz umetniškem navdihu, je nepomembne sedaj njegovo navdušenje točke mesta, kot nadomestil dvom in razso Loterija, go- mislek o nekoristnosti in stilniški interi- koncu umetnosti.“ erji, železniška Franc Mesarič je imel doslej postaja, izrezi veliko število samostojnih oken, pročelja ... in skupinskih razstav, tako „Slike, ki jih je v Sloveniji kot tujini ter soMesarič nasli- deloval na številnih domačih kal v drugem in mednarodnih likovnih desetletju 21. kolonijah. Jubilejna razstava stoletja, pa v soboški Galeriji je že doslej predstavljajo pritegnila veliko število ljusvet, ki je postal biteljev likovne umetnosti in za umetnika likovnega izraza akademskepovsem tuj in ga slikarja Franca Mesariča. nezmožen ra- Poleg vodenih ogledov za Akademski slikar Franc Mesarič pred eno svojih z u m e v a n j a . obiskovalce so napovedana značilnih slik V teh zadnjih še predavanja Roberta Inhoprostorih so na ogled dela, ki slikah vidimo monstere fa: Franc Mesarič. Od mejih je umetnik ustvaril med (cvetlice), ki s svojo an- sta duhov k mrtvemu morletoma 1980 in 2018. Dela niso postavljena kronološko pregledno, temveč je razstava zasnovana kot inštalacija, saj se na njej drugo ob drugem znajdejo dela, ki so nastala v različnih časovnih obdobjih, je razporeditev predstavil kustos razstave Robert Inhof. Franc Mesarič spada med prepoznavne likovne umetnike od tedaj, ko je postal ustanovni član skupine DHLM, v kateri so bili še Ladislav Danč, Štefan Hauko in Lojze Logar. Na začetku ustvarjalne poti se je kot prvi v tedanji Jugoslaviji predstavil s tako imenovanim fotoNajstarejša (1980) in najnovejša (2018) slika in še dve drugi izmed realističnim slogom. To je bil razstavljenih del na razstavi ob 60-letnici slikanja in 80-letnici slog velemest in najbolj znan življenja Franca Mesariča v Ameriki, čeprav Franc Mesarič ni poznal dosežkov tropomorfnostjo delujejo ju, in Irme Brodnjak (10. ameriških slikarjev, ampak hladno in osamljeno. Tudi januar 2019): O motivu kose je zanj odločil sam, spon- Mesaričeve sončnice so tis- palcev v likovni umetnosti. tano in neodvisno. „V tem te, ki ostanejo pozabljene Tekst in foto: Ernest Ružič V soboški Galeriji so se odločili za predstavitev likovne ustvarjalnosti akademskega slikarja Franca Mesariča ob njegovi 80-letnici in 60-letnici ustvarjalnega dela z razstavo, ki zaključuje letošnji razstavni cikel in vstopa v januar 2019. V vseh galerijskih Porabje, 29. novembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Za edno leto prejkdajo halo za drsališče Že stoji tista hala v Somboteli, gde drsališče baude, dapa samo za edno leto mo se leko drsali v njej. Prva faza gradnje se je letos januara začnila pa vse se tak dela, kak je tau v plani naprejnapisano, tak ka do konca decembra zgotauvijo. Zdaj že stoji hala, znautra so okna, elektrika pa voda, kanalizacija pa je že tö vönapravlena. V drugoj fazi de se redila ledena tehnika pa zvünašnja voda, elektrika pa kanalizacija. Cejla gradnja tak bruto 2,5 milijarde forintov baude, s tauga je parcela 600 milijaunov forintov. Če de vse dobro šlau, te se drügo leto takšoga reda že prejkda drsališče, stero nej samo na Vogrskom, liki v 100-kilomejterskom kraugi, ešče v Avstriji, edno najlepšo drsališče baude. Halo za drsališče so v kopališči gorzozidali, zato ka gda hladijo led, te s tistov toplaučov, ka takšoga reda nastane, do vodau segrejvali. Tak je v plani, ka de se ta zidina sama od sebe gordržala, zato ka de drsališče edenajset od dvanajset mejsecov odprejto. Zavolo tauga, če de se stoj leta 2020 med dvöma kaupanjoma sto drsati julija ali avgusta, te se tau tö leko uresniči. Zdaj za gnauk je 450 mest za publiko, depa če de potrejbno, kisnej se leko ešče vekši plac napravi za obiskovalce. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Sedme lokalne volitve V Sloveniji so potekale sedme lokalne volitve v zgodovini države. Na 3.200 voliščih je lahko 1,7 milijona volilnih upravičencev izbiralo, kdo bo vodil katero od 212 občin. Med mestnimi občinami so v prvem krogu župana dobili v Ljubljani (Zoran Janković), Celju (Bojan Šrot), Murski Soboti (Aleksander Jevšek), Novem mestu (Gregor Macedoni) in Velenju (Bojan Kontič). V Kopru, Kranju, Mariboru, Novi Gorici, v Slovenj Gradcu in na Ptuju se bosta morala vodilna kandidata za glasove volivcev pomeriti v drugem krogu, ki bo v nedeljo, 2. decembra. Svoj glas je na lokalnih volitvah oddalo 862.103 volivcev oziroma 50,67 odstotka volilnih upravičencev. V prvem krogu lokalnih volitev leta 2014 je bila volilna udeležba 45,22-odstotna. Najvišja volilna udeležba je bila v Solčavi (84,23 odstotka), najnižja pa v Vojniku (35,47 odstotka). Slovenija med sedmimi najvarnejšimi državami na svetu Po podatkih mednarodnih organizacij Slovenija sodi med sedmerico za potovanja najvarnejših držav. Na popotnike naj bi v letu 2019 največ nevarnosti prežalo v Siriji, Libiji, Afganistanu in Somaliji. Z zemljevida tveganj, ki sta ga objavili organizaciji International SOS in Control Risks, je moč razbrati, da se Slovenija ob Danski, Finski, Norveški, Švici, Islandiji in Luksemburgu uvršča med za potovanja najvarnejše države. Zemljevid razvršča države glede na stopnjo tveganja, ki popotnike čaka v določenem delu sveta. Za sedem najvarnejših velja, da je to tveganje neznatno. V preostali Evropi je, z izjemo Ukrajine, Rusije in Kosova, tveganje nizko. Enaka stopnja varnosti velja tudi za Kanado, ZDA in Avstralijo. Lokalne volitve 2018 Na Goričkom zvün Cankove izvoljeni stari župani Med 212 slovenskimi občinami je je 27 v Pomurji, od toga 19 v Prekmurji, 8 pa na pravom bregej reke Müre. V prvom kraugi volitev (választások), stere so bile v nedelo, 18. novembra, je bilou pauleg članov občinski kotrig izvoljeni ške 19 županov, v 8 občinaj pa do mogli 2. vač (85%). Samo na Cankovi do mogli volivci (választók) ške gnauk titi volit. Največ glasov je daubo Danilo Kacijan (46%), za njim pa gnešnji župan Drago Vogrinčič (34%), tak ka de eden od nji 2. decembra izvoljeni za župana. In kak je bilou v drügi prek- Ščap (54,81%), v Velkoj Polani in v Dobrovniki, gde sta kandiderala samo Damijan Jaklin in Marjan Kardinar, pa se je že pred volitvami znalo, ka ta stariva župana dale sedela na svoji staucaj. V Odrancaj je gvino stari župan Ivan Markoja, steri je daubo 76% glasov. Tüdi v sausedni občini Črenšovci se nauvi župan (ali baukše povödano županja) piše Markoja, vej pa je Vera Markoja dojobladala gnešnjoga župana Antona Törnara. Dobila je 62% glasov. Djenau tak se je zgaudilo v v polonje občinaj. V Prlekiji so bili izvoljeni trgé stari-nauvi župani: na Razkrižji in v Križevcaj (pri Ljutomeri) sta Stanko Ivanušič in Branko Belec bila edniva samiva kandidata, v Veržeji pa je Slavko Petovar (80%) dojoblado Mojco Šijanec. V Ljutomeri sta v drügi kraug prišla dva, steriva se pišeta Karba; gnešnja županja Olga je dobila 41%, Dejan pa 25% glasov. Na radgonskom konci je biu izvoljeni samo en župan, in tau v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, gde je nekdešnji župan Anton 18. novembra so v Sloveniji volili nauve župane in občinske kotrige decembra lidgé ške gnauk titi volit. Prekmurje Če oprvin poglednemo na Goričko, stero je zavolo bližine grajnce tüdi za vas v Porabji najbole zanimivo, vidimo, ka lüstvo najbole zavüpa starim županom. Na Hodoši so tak ali tak meli samo ednoga kandidata, gnešnjoga župana Ludvika Orbana, tak ka je on pá grato župan. Stari-nauvi Ludvik Orban murski občinaj? V najvekšoj, varaškoj občini Murska Sobota, je biu drügo paut po redi za župana izvoljeni Aleksander Jevšek. On je daubo 74% glasov, njegov eden sami prautikandidat Bojan Petrijan pa 26%. V Lendavi, gde je stari župan Anton Balažek nej kandidero, sta v drügi kraug prišla Dejan Süč (25,83%) in Janez Magyar (24,97%). 2. decembra do ške gnauk šli volit tüdi v Törnišči, Franc Šlihthuber župani so bili odebrani ške: v Šalovcaj Iztok Fartek (76%), v Gornji Petrovcaj Franc Šlihthuber (55%), pri Gradi Cvetka Ficko (71%), v Kuzmi Jožef Škalič (67%), v Rogašovcaj Edvard Mihalič (56%), v Püconcaj, Ludvik Novak (53%) in v Moravski Toplicaj Alojz Gla- Na Goričkom lüstvo najbole zavüpa starim županom Böltincaj, gde je 60-procentno podporo daubo Marko Virag (gnešnji župan Milan Kerman je daubo 40% glasov). Za malo (49,63%) je 50-procentni volilni prag vujšo župani občine Ti- Cvetka Ficko Iztok Fartek gde do dobili nauvoga župana, vej pa je županja Vesna Jerala Zver z 19 procenti glasov ostala na tretjom mesti, lidgé pa do leko v drügom kraugi zberali med Borutom Horvatom (38%) in Stanislavom Sobočanom (28%). Na Kobilji je biu ške gnauk izvoljeni Robert šina Antoni Horvati, tak ka ta se v drügom kraugi lokalni volitev ške gnauk »zgrabila« z Ivanom Horvatom, steri je kak drügouvrščeni daubo 22,95% glasov. Prlekija in Štajerska Na pravom bregej reke Müre, gde majo osem občin, so v prvom tali volitev župane dobili Porabje, 29. novembra 2018 Slana (54%) dojoblado gnešnjoga župana Miroslava Petroviča (46%). V Gornji Radgoni ta se 2. decembra za županski stolec zgrabila stari župan Stanislav Rojko (43%) in Du- Marjan Kardinar šan Zagorc (20%), v Apačaj Andrej Steyer (33%) in Zvonko Bevk (27%), v Radencaj pa Roman Leljak (27%) in Emil Šmid (18%). Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in arhiv občin 7 Božične figice smo pekli v Hiši jabolk Drüštvo porabski slovenski penzionistov smo držali gastronomsko delavnico na Gorenjom Seniki v Hiši jabolk. Naš cilj je biu, aj pečemo indašnje porabske figice, ka so naši stari pekli, gda smo mi mlajši bili. Tistoga cajta je srmastvo bilau, lidge so nej mogli v bauti küpiti (pa ranč nej bilau) saloncuker, pa vsefele okrase na krispan. Na začetki decembra so se pripravlali na božič, pekli so figice, redili so okrase na krispan iz papira, pa so ga eške okinčali z orejami pa djabkami. Z vodjov Marijano Kovač smo medene pa salakaline figice redili po starom recepti. Naše flajsne ženske so ena za drugov mejsile, valekale, na konci so pa dostafele figure vönapravile kak na primer srce, zvonček, krispan, zvejzde, angelčke itd. Dosta figur smo delali, na slejdnje smo komaj meli mesto za nji na stauli. Med delom smo meli priliko se dosta pogučavati z enim pa drugim. Spominali smo se na stare božične šege. Marika Mešič je tapravla, ka so oni vsigdar figice pa medene pusedline pekli, na nji so božične kejpe kelili pa na krispan obejsili. Eržika Dravecz in Micka Časar sta sestri, njive sta tapovedale, kak so doma delali saloncuker. Tistoga cajta je v bauti fejst dragi biu, stariške so ga nej mogli küpiti. Repo so na tenki gorzrezali pa so dali v židani papír, te pa so s farbasti papirom kaulik zasükali. Oreje pa djabke so tüdi povesili na krispan. Ge tö dobro paunim, kak smo doma pekli figice, vsigdar sem čakala, aj baudejo stanki, ka tiste smo leko zeli. Moja mama je od cukrasa (slaščičarja) Emila Reinelta prinesla farbo za hrano, s tistim smo farbali figice. Gda smo zgotovili, je je tasranila, aj je ne najdemo do božični svetkov. Pri pečenji smo meli problemo. Podpredsednica Marijana Kovač je tau delo dobro rejšila s pomočjauv Agi Grebenar, na konci se je vse dobro prišikalo. Una je dopistila, ka smo pri njej leko pekli figice. Baug plati za tau. Naše figice so lejpe pa dobre gra- tale. Na drugi den so števanovski šaularge pa naši penzionisti tadale kinčali, farbali v Slovenskom domi v Varaši. Na adventskom srečanji drüštva penzionistov vsakši dobi okinčane figice. Zavalimo Andreji Kovač, ka nam je mesto dala za gastronomsko delavnico. Agini Grebenar eške gnauk Baug plati, ka nam je pomagala v nevoli. Hvaležni smo Marijani za organizacijo, za tanače pri deli pa potrplenje z nami. Evi Lazar, ka je skrb mejla, aj ne zgorijo figice. Veselo smo vküp delali z Marikov, Eržikov, Micikov, Marijanov pa Evikov, dosta smo se od enoga drugoga navčili. Fajn je bilau med njimi biti, že smo čütili božično razpoloženje. Vanej je snejg üšo, cejla krajina je bila bejla. V künji pa je dišalo po faheji (cimetu). V srcej smo znauva mlajši gratali, dobro je bilau na tau nazaj broditi. Margita Čuk članica Društva porabski slovenski upokojencev VABILO Razvojna agencija Slovenska krajina vas vabi na kulinarično delavnico, ki bo v petek, 7. decembra 2018, na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Delavnica se bo pričela ob 13. uri, vodila jo bo Manca Kovačec . Ta popoldan bo namenjen peki medenjakov. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Porabje, 29. novembra 2018 ... DO MADŽARSKE Nadaljnji dvig plač v zdravstvu V zadnjih osmih letih se zmanjšuje število zdravnikov, ki bi želeli oditi v tujino. Od spremembe vlade leta 2010 se je število zdravnikov, ki bi se zaposlili v tujini, zmanjšalo za 60 %, je povedala Ildikó Horváth, državna sekretarka za zdravje pri Ministrstvu za človeške vire. Dodala je tudi, da sta se država in proračun v minulih letih okrepila, vedno več denarja je za področje zdravstva, poteka pa največji razvoj bolnišnic v zgodovini Budimpešte. Začel se je tudi program povečevanja plač zdravstvenim delavcem. Ministrstvo za človeške vire je začelo izvajati t. i. Program lastovke za izboljšanje pogojev bivanja zdravstvenih delavcev, 15. novembra pa se je končal sistem štipendiranja z naslovom »Medicinska sestra bom«. Štipendijski program za redne dijake zdravstvenih šol zagotavlja mesečno 40 tisoč forintov in s tem spodbuja pridobivanje kvalifikacij za zdravstveno varstvo in kasnejše zaposlovanje v domačih institucijah. 170 let Madžarske vojske Letos praznuje Madžarska vojska 170 let svojega obstoja. Ob jubileju je Inštitut in muzej vojaške zgodovine pripravil potujočo razstavo, ki predstavlja pomembne dogodke in značilne predmete 170-letne vojaške zgodovine. Razstava se pripravlja v 20. krajih, med njimi tudi v tujini. V Sombotelu je razstavo 20. novembra odprl vladni pooblaščenec Bertalan Harangozó, ki je v svojem nagovoru poudaril, da se letos spominjamo ne le obletnice Madžarske vojske, temveč tudi tega, da se je prva svetovna vojna končala pred 100 leti. Obrnil se je tudi na prisotno mladino z upanjem, da bodo nekateri izmed njih izbrali vojaški poklic ali se prijavili za rezerviste, saj je dolžnost vsakega državljana obramba domovine. Razstavo je obiskovalcem predstavil polkovnik Attila Varga, vodja obrambnega oddelka pri Ministrstvu, ki je povedal, da je zgodovina vojske predstavljena v petih obdobjih: 1848-1868, 1868-1918, 19181945, 1945-1990 in od leta 1990 do danes. Razstava v Sombotelu bo odprta do 2. decembra. 8 Zorica Skalar: »V taborišči je nej bilou fajn« Letos tádé 76. leto od te, gda so se na območji Prekmurja zgoudile internacije Primorcov, šteri vküper z njenimi starimi stariši, sestričnov pa teticov odpelali s Hotize, gde so, kak pravi »meli svojo zemlou, tranke pa njive, pa lejpo paversko ižo so tö meli, pa ešče ograček.« Bilou je sprtolejt, gda sta prišla dva žandara, za njima pa tihinci, šteri so raznosili vse njino imovino. Nji so z živinskimi bagoni tak kak stotero drügi Primorcov in Istranov, šteri so se naselili v Prekmurje, odpelali v Šarvar. S sebov so meli samo najpotrejbnejše stvari, zvezane v Zorica Skalar danes s pravnukinjo Luno culo, vse drügo so so bili na silo po prvoj svetovnoj mogli pozabiti. bojni priseljeni v Prekmurje, v Zorica je tistoga leta bila stara vogrsko taborišče (lager) Šar- osem lejt in se žitka v taborišči var. Če rejsan je več kak sedem- živo spomina. Trnok je bila nadeset lejt čas, šteroga ne dočaka vezana na svoje stare stariše, vsakši človek, pa se Zorica Ska- šteri so gi bili kak pravi stariške, lar, štera gnes žive v Murski So- vej je pa očo je nej mejla, njena boti, ešče živo spomina vsega, prava mati pa je slüžila v Beči. ka je kak osemlejtna dekla do- Tak je Zorica gorrasla pri stari živela v tom taborišči. Ta so go starišaj, trnok pa je bila nave- zana na staroga očo, šteri je biu kak bojni veteran prve svetovne bojne sčista slejpi: »Rada sem bila pouleg njega, ešče pred internacijov v Šarvar, pa tö, gda smo prišli nazaj, sva vküper ojdla po njegvo penzijo, gučala sem njemi o lidaj, ka sva jih srečala pa okoulici, gde sva ojdla«, se spomina Zorica. betežni pa bole slabi, nej preživeli. Starejši so mogli v taborišči delati, zgoudilo se je tö, ka so prišli po nji, pa so mogli na sezonsko delo titi. Tak se Zorica spomina, gda je njena tetica mogla titi na sezonsko poberanje grouzdja: »Že prvi den so za te delavce v taborišče prinesli maske in so cujgledati tö, kak so bíli ali pa obešavali lüstvo. Tou je Zorici bilou najbole žmetno gledati pa pravi, ka njena pajdašica zavolo toga, ka je vidla tam, ešče zdaj dostakrat vnoči ne more spati. Iz taborišča so vozili mlajše v Bačko, gde so je dali v internat, po enom leti pa je po njija s sestričnov prišla Zoricina mati pa njija je odpelala domou. O stiskaj, ka so je doživlali v Šarvari, je njena stara mama, Agneza Papež, pisala pesmi. Mejla je je puno, pa ob priliki je je štejla mlajšam pa drugim Zoricina babica Agneza Papež v Življenje v taborišču se je zarezalo v taborišči. Mala Zoricin stari oče mladih letih v Agnezine poteze obraza irka s pesmimi je V Šarvari so brž spoznali, kak mogli titi na delo z maskami, po dugi lejtaj prišla v roke Zorigrdou delajo z njimi. Živeli pa ka bi slučajno šteri nej pojo ka- ce, ona pa je je tadala v muzej spali so v leseni barakaj, štere kšo bubiko. Ge sem bila mala Drüštva Primorci in Istrani v so nej mele ekstra sronjekov, pa sem toga ešče nej tak razmi- Prekmurju, šteri je v Benici pri postele pa so bile lesene deske, la in gda je tetica prišla nazaj, Lendavi. Te pesmi so vküper s na štere so djali tenke lijene. sem žmetno čakala, če de mi spomini preživeli v taborišči vö »Spali smo naravnani, vode za prinesla kakšen grozd ali pa dali v knjigi Usoda naših dni, mujvati je bilou trnok malo pa donk kakšo bubiko grozdja. Pa štera živo guči o tom, kak velka ešče ta je bila mrzla, zatou so je nej mogla, jaz pa sem si mis- je leko človeča krutost. nas grizle buje pa viši,« pripo- lila, kakša bratva li je tou bila, vedava Zorica. Rána je tö bila če nega grozdja.« Mihaela Kalamar slaba, zatok so tisti, šteri so bili Dostakrat so v taborišči mogli Ko nekomu uspe „postati prava Slovenka” v Porabju Pravijo, da postanemo pravi Slovenci, če nam uspe priti na Triglav vsaj enkrat v življenju. Sedaj, ko imamo Porabski Slovenci Mali Triglav v Andovcih, smo privilegirani, saj se tisti, ki jim ne uspe priti na Triglav v Sloveniji, lahko podajo k Porabski domačiji in potem povedo, da so bili pri/na Triglavu. Tako se je zgodilo tudi moji kolegici s Koroške, s katero skupaj študirava slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in je jeseni obiskala naše kraje. Ker je bila prvič v Porabju, sem ji hotela pokazati in povedati čim več stvari. Tik po njenem prihodu sva se podali na pot in se potepali po porabskih vaseh. Najprej sem ji pokazala mojo vas, Gornji Senik, kjer je potem preživela malo več kot en dan. Sledili so vsi ostali kraji naše pokrajine. Med vsemi znamenitostmi Porabja sem ji predstavila tudi Mali Triglav in jo vprašala, ali je bila že na Triglavu, ali je prava Slovenka. Rekla je, da še ni bila, sama pa sem se pošalila, da je morala priti v Porabje, da bi postala prava Slovenka. Najina dobra volja ter skupno potepanje se nista končala, saj sva bili potem še v Teksasu, istočasno v treh državah, Vulkaniji in New Yorku. Kako je vse to uspelo v tako kratkem času? Bom povedala. Prvi večer, ko sva že bili lačni, sva se podali na večerjo v Monošter. Izbrali sva picerijo Rodeo. Ko sva prispeli tja, je prijateljica rekla, da je stavba podobna tistim v Teksasu. Tako sva prispeli v ta oddaljen kraj in sva imeli večerjo v eni izmed držav ZDA. Drugi dan je bil malce naporen in pester, kljub temu nama je uspelo v kratkem času pogledati veliko stvari. Začeli sva pri Tromejniku, kjer je bilo zanimivo, da sva bili naenkrat v treh državah, in sicer v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Med potjo sva opazovali tudi naravo, ki je postajala že prav jesenska, barvna. Po sprehodu sva se odpravili k moji sestri v Körmend. Med vožnjo je kolegica govorila o tem, kje vse sva že bili in ji sedaj manjka še kak New York. Sama sem se nasmehnila in ji povedala, da jo bom še ta dan odpeljala Porabje, 29. novembra 2018 tudi tja. Postala je radovedna, ampak nisem ji povedala nič podrobnejšega. Ko sva prispeli v stanovanje, sem jo povabila v sobo in ji pokazala na omaro ter nasmejano povedala: „Lepo pozdravljena v New Yorku”. Zakaj? Ker je na omari prav to mesto. Obe sva se smejali, nato pa se skupaj podali na kosilo v Őriszentpéter ter na kratek obisk teh krajev. Najino kratko, a pestro druženje se je zaključilo na slovenski strani, in sicer v Gradu na Goričkem, kjer sva se v Vulkaniji udeležili zanimivega potepa v podzemeljski svet. Po vrnitvi iz „notranjosti vulkana” sva se napotili proti Murski Soboti, kjer je prijateljica prestopila na avtobus in se odpeljala proti domu. Sama pa sem prišla nazaj v Porabje in spila skodelico kave Ivana Cankarja, ki jo pripravljajo na Vrhniki, in mi jo je prinesla moja Korošica. Lepi spomini ostajajo in zato je pomembno, da se čim več družimo s tistimi, ki nam prinašajo veselje v življenje. Trenutki, ki jih preživimo skupaj, bodo vedno z nami. Vesela sem bila, da sem ta čas lahko preživela s prijateljico in z mojo družino, saj sta se nama pridružili tudi moja mama in sestra. Martina Zakocs 9 OBISKALI SO NAS OTROCI IZ VRTCA KUZMA V SLOVENIJI Pridi, pridi sveti Miklavž Otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Gornji Senik smo se v sredo, 7. 11. 2018, nadvse razveselili obiska otrok in vzgojiteljic iz Vrtca Kuzma v Sloveniji. Po izrečeni dobrodošlici našim obiskovalcem smo skupaj preživeli lep in zanimiv dopoldan. Otroci iz monoštrskega in sakalovskega vrtca že nestrpno pričakujejo Miklavža. S pomočjo koledarja odštevamo dneve do njegovega prihoda. Ustvarjamo, učimo se pesmice in deklamacije, s katerimi ga bomo razveselili, ko nas obišče. Seveda pa smo zelo pridni. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Režemo sadje Da bi se bolje spoznali, smo vsi skupaj zapeli različne pesmice in se drug drugemu še imensko predstavili. Nato smo pristopili k mizi, na kateri nas je čakalo slastno sadje. Otroci so poimenovali sadje in drug drugemu povedali, katero sadje imajo radi. Zatem smo vsi skupaj naredili sadno solato. Rezali smo različno sadje na majhne koščke, in ko smo sadje premešali v veliki posodi, je nastala zelo okusna sadna solata. Po zdravem in prijetnem okrepčilu smo se peš odpravili proti Hiši jabolk. Tam nas je pričakal Anabelin oče, g. Tomaž, ki nam je Poglejmo kako nastane jabolčni sok... pokazal, kako se iz jabolk pripravi jabolčni sok. Iz jabolk najprej iztisnejo sok, nato pa ga pripravijo za prodajo. Sveži sok smo seveda tudi sami poizkusili. Odličen jabolčni sok je otrokom dobro teknil. Na tamkajšnjem dvorišču smo se igrali rajalno igro, nato pa se počasi odpravili proti našemu vrtcu. Ko smo prispeli nazaj v vrtec, nas je v jedilnici že čakalo dobro kosilo. Po opravljenem kosilu smo se vsi skupaj še nekaj časa družili v igralnici. Našim gostom so bile igrače v našem vrtcu zelo všeč. Kako tudi ne, saj so bile zanje nekaj povsem novega. Čas je hitro tekel in kaj kmalu smo se morali posloviti. Ob slovesu smo si izmenjali še darila in se počasi poslovili. Otroci, ki so nas obiskali, so se polni prelepih vtisov vrnili v svoj vrtec v Slovenijo. Vsi skupaj se že zdaj veselimo našega ponovnega snidenja prihodnje leto, takrat v vrtcu Kuzma v Sloveniji. Zapis in foto: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Porabje, 29. novembra 2018 10 »... na sztári szlovenszki jezik obrnyeno …« - 1. Naša rejč oprvin dojspisana Od začetka letošnjoga leta ste leko v naši novinaj vsikši keden šteli o literaturi, štero so od srejdnjoga vöka dale pisali na Slovenskom. Ta dela so bila napisana v rejči, s štere je kisnej vözraso gnešnji slovenski knjižni gezik. Že s 17. stoletja pa so gorostale na rauko pisane pesmarice v domanjoj rejči naše krajine med Mürov ino Rabov, s štere je kisnej ranč tak vözraso tzv. prekmurski knjižni gezik. Tajoj tradiciji se tö leko zavalimo, ka so naši starci ostali Slovenci pa ka mi v Porabji eške itak gučimo svojo rejč. Pojte zatok z nami po potaj indašnji pesmaric ino prvi nadruknivani protestantski pa katoličanjski knig prejk stau lejt stari šaulski knig pa novin do gnešnjoga dneva, gda eške itak pišemo v tom geziki! Gda pišemo od zgodovine kakše literature, mamo šegau začniti z ustnov erbov, štera je eške nej bila dojspisana. Kak pri drügi narodaj so tau pri nas Slovencaj tö ljudske pesmi pa pripovejsti. Našo nauvo serijo pa zdaj donk začnimo s prvimi deli, štera so z rokauv dojspisali eške prva, kak liki so gornajšli druknivanje. Na začetki naše prekmursko-porabske literature tak stogijo rokopisne pesmarice, štere so »naše« zavolo mesta, gde so je dojspisali kiji. Reči pesmi so znauvič pa znauvič prejkspisali, njina štiristolejtna pripovejst pa kaže na tau, ka so v istini prekmurske, če rejsan je njini gezik sploj blüzi rovačkomi kajkavskomi. Najstarejša takša pesmarica se zové »Martjanska«, vej pa je bila leta 1710 lastivna Nikolaji Legéni z Martjanec blüzi Sobote, najšli pa so go leta 1921 v Šalovci na Goričkom. Od 1934-oga leta mau je mariborski dühovnik ino zgodovinar Ivan Škafar vküper s sla- Martjanska pogodba je vküper s pesmaricov najstarejšo pisanje v našoj rejči pa nücali, ino gezika. Gnes poznamo kauli stau takši pesmaric, depa leko brodimo, ka je eške več geste, v našom Porabji tö dosta držin má takše. Najmenje dvej pesmarici sta gvüšno iz 17. stoletja, kauli 15 iz 18. stoletja, drüge pa so mlajše. Najšli so je zvekšoga na zahodnom Goričkom, gde so fare slišale k Slovenskoj okroglini v Győrskoj püšpe- vistom ino etnologom profesorom Vilkom Novakom dojšto pa prejkspišüvo te pesmi. Čednjaka sta stela gorpriti, s šteri slovenski, vogrski ali nemški knig so v Martjansko pesmarico prejkvzeli ali dojobrnauli pesmi. Pesmarico je z rokauv napisalo več lüdi, prve cerkvene pesmi so v njau spisali kauli leta 1643. V knigaj najde- mo takše naute tö, štere so o hišnom zakoni: »Dobri že tistoga ipa stau lejt stare Hisniczi! vi poszlüs'aite bile. V Martjansko pesma- Szvoiga sze réda / leipo rico so oprvin lüteranski drsite, i zroka ktomi vi sze predgarge, kantorge pa navcsite / i vu csisztaucsi škonicke pisali, depa prejk krouto sze drste.« V etoj so vzeli stare katoličanjske pesmarici najdemo sploj pesmi tö. V etaj so prejkpo- staro pesem »Naroudo sze tegnili ime Blajžene Device je Kráo Nebeszki«, štera Marije pa nutspisali Jezoša má na konci dobro želenje Kristoša. Gda je martjan- za nauvo leto: »Daj vam ska fara pá katoličanjska gratala, je lüstvo dale nücalo pesmarico - pa nazajdjalo ime Marije ino svetnikov. Martjanska pesmarica je vküpsklajena z večféle rokopisov, má pet talov. Med risauskimi pesmimi v tretjom tali je najbole erična prva, vej pa je vsej osem kiPodpis lüteranskoga škonika Mikloša Legéna na tic dojspisani Martjanskoj pesmarici v trej gezikaj - latinskom, vogrskom ino Bog zdravje ino Veszelje slovenskom (»Miloscsa v etom / letti vszega za Szvetoga Duha, denesz volé. Na tom Mládom letti apostolszka szerczam na- veszelimo sze, / Mladoga puni nyé nyegova szvéta krala mi molimo.« Z etimi gnáda, daruvavsi nye rečami so venak podje pa zvnogimi jezikmi, zvno- moški slobaud djemali, gda gimi jezikmi.«) so za nauvo leto ojdli pozPesmi z Martjanske pesma- dravlat ižnoga gospodara rice so dostakrat prejkspi- - šego »friškanja« eške gnesali, na priliko v Sinčar- snedén probamo gordržati sko pesmarico, štero je v Porabji. leta 1780 dojspiso škonik Martjanska pogodba ali ino kantor na porabskom kontraktuš je najstarejšo Gorenjom Seniki Andraš prozno pisanje v prekmurHorvath. S stare martjan- skoj rejči. Potrdili so go 1. ske knige je prejkspiso januara 1643 v Martjanci, skoro polonje pesmi, ka ž njim domanje cerkvene je bilau vu veuko pomauč kotrige prejkdajo gorice profesori Novaki, gda je (vinograde) z Vučje Gomiisko naute, štere so falile z le v arendo sinaum Jurka Martjanske pesmarice. Ferenceka. S pogodbov so V knigaj siničkoga žipana lüteranski cehmeštri cerkve Števana Pintera z leta v Martjanci končali svajüva1864 eške tö najdemo blüzi nje s sinauvi pokojnoga verdvajsti pesmi iz Martjanske ta Ferenceka. Té je zemlau pesmarice, med njimi sko- zatok daubo v arendo, ka ro petstau lejt staro pesem go je tistoga ipa düšni paster Porabje, 29. novembra 2018 Ivan Salasegi več nej mogo redno pauvati - v krajini so bili Törki. (»právdaje te Vinograd nazaja na Czirkev Priglednoa i vroke dala, tak govorechi. Nigdar nische ne more Czirkvenoga üroka ni odati ni küpiti, ni Szilom ladati, ni dersati; Biliszo vu te pravde Szobochki Posteni Richtarje …«) »Molitev pokore« je gorostala iz drüge polovice 17. stoletja ino je že dosta bole bližanja domanjomi geziki kak pesmi v pesmarici pa reči v pogodbi, če rejsan se eške v molitvi tö nücajo stare forme. (»O vsamogoči Bogh! tisi eden pravični sodec, i eden Bogh, ki vsaki den se groziš či se te človik ne poverne, tak si ti tvoj meč nabrúso, tvojo strelo navleko ino si gori djal smertno streloj, tvojo strelo si napravo na pogúbel ...«) Rovački pa slovenski čednjaki se dosta svajüjejo o tom, ali je té gezik rovački ali slovenski. Prekmurski dühovniki ino škonicke so se sploj dugo ojdli včit v kajkavski Zagreb, ništerni pa so bili celau narodjeni kajkavci. Cerkvene pesmi so več stau lejt spejvali v staroj formi, štero so samo pomalek približavali domanjomi geziki. Kajkavsko-rovačke reči najdemo zvekšoga v najstarejši rokopisaj, vej so pa pesmi grtüvale vsikdar bole prekmurske, gda so je prejkspišüvali. Ovak so bile te naute dojobrnjene z latinskoga, nemškoga ali vogrskoga gezika, zatok je leko najdemo v drügi kajkavski rokopisni pa nadruknivani pesmaricaj tö. Mi, Slovenci na Vogrskom, mamo ta pisanja za svoja, vejpa so je dojspisali v našoj krajini, pa so pripravila paut za prve nadruknivane knige v našoj rejči. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.11.2018, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.25 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, GLOBUS, TOČKA PRELOMA, 15.20 MOSTOVI - HIDAK, 16.05 DUHOVNI UTRIP, 16.25 KOZMO: JAJCA PAPIG, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.15 RIJA IN KROKODIL, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.20 LOKALNE VOLITVE 2018 – MARIBOR, 22.30 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 GOSPOD KLEIN, FR.-IT. FILM, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 30.11.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 9.05 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.05 HALO TV, 11.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.40 DOBRO JUTRO, 15.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA, 16.05 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA, 16.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.10 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.00 HITRA SMUČINA, ODDAJA PRED ZAČETKOM SEZONE ALPSKIH SMUČARK V HITRIH DISCIPLINAH, 20.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.00 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): ČRNA GORA: SLOVENIJA, 23.00 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.45 VIKEND PAKET, 2.10 VIDEOTRAK, 3.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 4.25 ZABAVNI KANAL, 5.25 VIDEOTRAK SOBOTA, 01.12.2018, I. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 MALE SIVE CELICE, 10.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 10.15 OSVEŽILNA FRONTA: TRAP, 10.45 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 11.40 TEDNIK, 12.40 NAGLAS, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 MAME, SLOV. NAN., 14.55 AMBIENTI, 15.30 PROFIL, 16.10 ČLOVEŠKI LABORATORIJ, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKA NAREČJA, DOK. SER., 17.50 KUHARIJA NA KUBIK, KUHARSKA ODDAJA, 18.20 OZARE, 18.25 REAKTIVČKI, RIS., 18.40 MIMI IN LIZA, RIS., 18.45 MIRIAM, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 KDO BI VEDEL, ZABAVNI KVIZ, 21.15 MAME, SLOV. NAN., 21.45 POROČILA, 22.15 V CIAMBRI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.15 PROFIL, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL SOBOTA, 01.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 8.55 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 10.05 ČAROKUHINJA PRI ATU: LATVIJA, 10.40 MED VALOVI, 11.15 KLIC DOBROTE, POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA IZ CELJA, 13.15 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: ALUMINIJ : OLIMPIJA, 15.40 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.55 ALPSKO SMUČANJE – SVET, 20.25 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 21.45 TELEVIZIJSKI KLUB, 22.40 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 23.35 KER SI UPAM, KONCERT ANIKE HORVAT Z GOSTI, 1.05 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 2.00 VIDEOTRAK, 3.05 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 4.30 ZABAVNI KANAL, 5.55 VIDEOTRAK NEDELJA, 02.12.2018, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SLAVINA, 10.55 LE PLESAT ME PELJI 2018: FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC, 11.05 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 OKUS PO ČUDEŽU, FR. FILM, 16.50 KINO FOKUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 ZMAJČI ZMAJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.05 26. DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT, 21.45 INTERVJU: ZAHAR PRILEPIN, 22.40 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 23.30 SLUŽKINJE – ZGODBA O SODOBNEM SUŽENJSTVU, DOK. ODD., 0.25 BRAVO ORKESTER!: A. I. HAČATURJAN: ŠPARTAK, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL NEDELJA, 02.12.2018, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 GLASBENA MATINEJA, 7.40 FLAVTISTKA EVA-NINA KOZMUS, 8.10 KODA, 9.05 SLOVENSKA NAREČJA: V AVSTRIJI, DOK. SER., 9.45 SLASTNA KUHINJA, 10.15 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.05 ŽOGARIJA, 11.45 BIATLON – SV. POKAL, 12.45 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 14.10 BIATLON – SV. POKAL, 15.00 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): SLOVENIJA : FRANCIJA, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 17.45 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 20.15 ŽREBANJE LOTA, 20.40 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 21.45 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 22.40 AMBIENTI, 23.05 AVTOMOBILNOST, 23.40 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.30 KDO BI VEDEL, ZABAVNI KVIZ, 1.55 VIDEOTRAK, 3.05 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 4.30 ZABAVNI KANAL, 5.25 VIDEOTRAK PONEDELJEK, 03.12.2018, I. SPORED TVS 6.10 UTRIP, 6.25 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 KUHARIJA NA KUBIK, KUHARSKA ODDAJA, 10.45 10 DOMAČIH, 11.20 VEM!, KVIZ, 12.05 NAGLAS, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 SVETO IN SVET: MLADI NISO PRIHODNOST CERKEV, 14.30 S-PREHODI, 15.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OSMI DAN, 16.10 Z GLASBO IN S PLESOM, 16.25 KOZMO: HIŠA STRAHOV, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 ČIST ZARES, DOK. SER., 17.55 NOVICE, 18.00 MAKROREGIJE, 18.05 RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OPUS: 25 LET ODDAJE OPUS, 23.50 GLASBENI VEČER, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.30 INFO-KANAL PONEDELJEK, 03.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 8.30 PIANIST V BELEM, PORTRET DR. PAVLA KORNHAUSERJA, 9.35 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 10.25 DOBRO JUTRO, 12.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.40 AVTOMOBILNOST, 14.25 26. DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT, 16.00 IZZIVI – OBRT IN PODJETNIŠTVO, 16.30 HALO TV, 17.10 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 18.10 TELE M, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 19.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 19.25 VETRNICA, 19.35 SKRIVNOSTNI KJOTO, JAP. SER., 20.00 SVETOVNI POPOTNIK: PRVA SVETOVNA VOJNA - 21.00 ZAUPAJ MI, BRITANSKA NADALJEVANKA, 22.10 DOBRI DRŽAVLJAN, DOK. FILM, 23.45 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 1.30 VIDEOTRAK, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK TOREK, 04.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN: KUHANJE V KOPRSKEM STUDIU, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 KINO FOKUS, 14.55 CITY FOLK - OBRAZI MEST, DOK. ODD., 15.20 KANAPE - KANAPÉ, 15.50 OTROŠKI PROGRAM, 15.50 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.15 GOVOREČI TOM IN PRIJATELJI, RIS., 16.25 KOZMO: BMX STEZA, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 KODA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 ŽVENKCI, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 IZRAEL 1945-1967 - DVAKRAT OBLJUBLJENA DEŽELA, DOK. SER., 20.55 DR. MUKWEGE, ZDRAVNIK, KI REŠUJE ŽENSKE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 SPOMINI, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL TOREK, 04.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.25 ŽOGARIJA, 9.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.50 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.00 HALO TV, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.10 DOBER DAN: KUHANJE V KOPRSKEM STUDIU, 15.10 Porabje, 29. novembra 2018 OD 30. novembra DO 6. decembra KDO BI VEDEL, ZABAVNI KVIZ, 16.30 ČAROKUHINJA PRI ATU: FILIPINI, 16.50 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 17.50 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): RUSIJA : SLOVENIJA, 20.05 THE ROLLING STONES - KONCERT V HAVANI, 21.05 PRAVA IDEJA: OLJARNA LISJAK, 21.45 AKCENT, 22.40 KRATKA ZGODOVINA GRAFITOV, DOK. ODD., 23.40 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.30 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 1.25 VIDEOTRAK, 2.30 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): RUSIJA : SLOVENIJA, 3.55 ZABAVNI KANAL, 5.20 VIDEOTRAK SREDA, 05.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, 10.05 DOBER DAN: IZ MARIBORSKEGA STUDIA, 11.00 VEM!, KVIZ, 11.30 OPUS: 25 LET ODDAJE OPUS, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 INTERVJU: ZAHAR PRILEPIN, 14.25 DUHOVNI UTRIP, 15.00 MOSTOVI - HIDAK, 15.35 OTROŠKI PROGRAM OP!, 15.35 MALE SIVE CELICE, 16.20 KOZMO: KEMIČNI ODPADKI, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 TROBKA IN SKOK: ZMUZLJIV KOT ČEBELA, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILMOLJUBJE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SVETO IN SVET, 23.55 TURBULENCA, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL SREDA, 05.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 POROKA, KRATKI IGRANI FILM, 8.30 KANAPE - KANAPÉ, 9.20 10 DOMAČIH, 9.55 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.00 DOBRO JUTRO, 12.30 VIKEND PAKET, 14.00 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.00 AMBIENTI, 16.30 HALO TV, 17.10 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 18.10 TELE M, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 RIBIČ PEPE, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 19.25 SKRIVNOSTNI KJOTO, JAP. SER., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.05 NA UTRIP SRCA: OB 90 LETNICI: NAŠI BALETNI UMETNIKI, MILKO ŠPAREMBLEK, 21.10 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 22.05 MED MORJEM IN ZEMLJO, KOLUMBIJSKI FILM, 23.50 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 0.50 VIDEOTRAK, 1.50 BIATLON SVETOVNI POKAL, 3.15ZABAVNI KANAL, 5.25 VIDEOTRAK ČETRTEK, 06.12.2018, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 TURBULENCA, 12.30 ZLATA DEKLETA, AM. NAN., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 AKCENT, 14.35 SLOVENSKI UTRINKI, 15.05 POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.50 PRAVA IDEJA: OLJARNA LISJAK, 16.25 KOZMO: LADIJSKA SVETILKA, OTR. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 MAKROREGIJE - ALPSKA: ALPSKA PRESTOLNICA 2018, 18.05 BALONČKOVO, RIS., 18.10 MIŠO IN ROBI, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, GLOBUS, TOČKA PRELOMA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OSMI DAN, 23.25 POT DO PRAVICE, NEMŠKA MINISERIJA, 1.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 DNEVNIK, 2.40 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.05 INFO-KANAL ČETRTEK, 06.12.2018, II. SPORED TVS 6.30 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 MAMI, KRATKI IGRANI FILM, 8.20 MED VALOVI, 9.05 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 11.00 HALO TV, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.15 KODA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.00 BIATLON – SV. POKAL, 16.15 TELEVIZIJSKI KLUB, 17.10 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 18.10 TELE M, 18.40 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 19.25 VETRNICA: ŽELEZNI U, 19.30 SKRIVNOSTNI KJOTO, JAP. SER., 20.00 NARAVNA ČUDESA ZEMLJE, DOK. SER., 20.55 AVTOMOBILNOST, 21.30 FILM, 23.00 UMOR, JE NAPISALA, AM. NAN., 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 VIDEOTRAK, 1.35 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 3.00 ZABAVNI KANAL, 5.25 VIDEOTRAK Po zajtrku se dan pozna … V petek, 16. novembra 2018, smo na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku obeležili projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega se šola skupaj z učenci vključuje že več let. Glavni cilj oziroma namen razglasitve Tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane, spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju, izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje učencev o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in osveščanje mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja ter približati pomen čebel in čebelarstva. Zaradi pomena čebel in čebeljih pridelkov (med, propolis, matični mleček …) sta na pobudo Čebelarske zveze Slovenije Republika Slovenija in Organizacija združenih narodov (OZN) potrdili 20. maj kot svetovni dan čebel (rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše). Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo: mleko, maslo, med, kruh in jabolka. Učence je o pomembnosti čebel in življenju le-teh skozi slovensko besedo popeljal duhovnik Vilijem Hribernik; o poklicu čebelarja, njegovem delu pa je slikovito pripovedoval terenski svetovalec Jakob Madjar. Ob molitvi v porabskem jeziku, prijetnem druženju, pogovoru in zaužitju zajtrka smo si zaželeli dober tek in se medeno posladkali. Besedilo: Valentina Novak, pedagoška asistentka Slike: Adrian Takač TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Tradicionalni medeni zajtrk V petek, 16. novembra, so imeli učenci na Dvojezični osnovni šoli Števanovci tradicionalni medeni zajtrk. Ta projekt se je iz Slovenije razširil, poleg številnih držav, tudi na Madžarsko. Učenci so spoznavali, katere vrste meda se pridobiva, dobili so zanimive prospekte, lahko so se poučili, kako se pridobiva med in kje shranjujejo med čebelice. Župnik Vili Hribernik iz Dolencev in Jakob Magjar iz šalovskega čebelarskega društva sta bila naša gosta, ki sta nam prinesla svoj med, cvetličnega in akacijinega. Učenci so z ve- seljem jedli med na slastnem kruhu. Skuhali smo jim tudi medeni-sadni čaj. Zajtrk je bil zelo okusen. Hvala obema gospodoma, da smo lahko skupaj organizrali te medeni zajtrk. Agica Holecz ravnateljica DOŠ Števanovci Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB