F. J.
O pticah selivkah.
(Po Šk. Novinah.)
Ko začno pri nas pihati hladnejši jesenski vetrovi, takole konec avgusta in ves september, se pripravijo naše ptice selivke na dolgo pot v toplejše južne kraje. Kaj je temu vzrok? Gotovo vsi mislite, da je temu kriva njihova lahka pernata obleka, ki bi jih ne mogla varovati pred ostrim zimskim mrazom, ali pa pomanjkanje hrane v zimskih dneh, ker bi si takrat ne mogle poiskati v snegu in ledu zrnja, gosenic in črvičev. Toda motite se! To ni pravi vzrok, da se selijo na jug. Saj obenem s starimi pticami odlete tudi mlade, ki so šele to leto zagledale beli dan in še nič ne vedo o snegu in mrazu. Prav tako pa vse ptice selivke zapuste v toplih pomladanskih dneh bivališča doli na jugu, pa čeprav jim ni zmanjkalo živeža! Kaj torej?
Kakor nam ni razrešljiva uganka njihovega preseljevanja na jug in zopet k nam, tako je čudovito tudi to, kako najdejo pravo pot v tako oddaljene pokrajine. Saj ga jim nihče ne pokaže! Ptice same od sebe lete preko hribov in dolin, preko rek in jezer, še celo preko morja, dokler ne dospo na cilj. In glejte! Mlade ptice, ki niso še nikoli popotovale, prav tako najdejo pravo pot kot stare.
Pa je dalje čudovita tudi hitrost in višina njihovega po-potovanja na jug in. nazaj. Ta bitrost je vse kaj drugega kot njihova vsakdanja, ko letajo z veje na vejo. Čitajte nekaj primerov hitrosti pri preseljevanju, kot so jih ugotovili posamezniki pri dolgotrajnih opazovanjili!
O času, ki v njem prelete ptice selivke od nas do južnih pokrajin, vladajo prečesto popolnoma napačna mnenja. Tako pogosto slišite, da hitre lastovice, ki zapuste naše dežele ob sončnem vzhodu, že ob sončnem zahodu istega dne love po ulicah v mestih Kairo in Tunis v severni Afriki razno-vrsten mrčes! A iemu še daleč ni tako!
Res je, da dosežejo nekateri ptiči pri preseljevanju prav izredno hitrost. Zlasti hite preko dežele, ki jim je sovražna. Ali — te izredne hitrosti ne vzdrže dolgo. Čim prelete nevarni kraj. sovražno deželo, že si privoščijo daljši počitek. In dalje zopet bolj počasi jadrajo, pot celo večkrat prekinejo, se tu ali tam naspe in nahranijo.
Povprečno se selijo ptiči s hitrostjo 11—12 m na sekundo ali 40, 50, 60 km na uro. Torej vozijo — kot naši brzi vlaki.
Ta števila nas lahko zapeljejo k misli, v kako kratkem času prelete ptiči od nas do svojih zimovališč na jugu. Toda praktična opazovanja so nam dala povsem drugačne podatke. V Evropi so nekega škorca zazna-movali z obročki na nogah. Pa je na potu proti jugu prišel v človeške roke. Ker so natančno vedeli za dan, ko je odpotoval, in ker so poznali pot, ki je po nji letel, ni bilo težko napraviti si pravo podobo o hitrosti nje-gtovega popotovanja. Pokazalo se je, da je škorec pot, ki bi jo bil lehko v hitrem letu napravil v desetih urah, meril polnih dvajset dni. Zamudil se je pač s spanjem, nabiranjem hrane in raznimi neprilikami. Kjer se mu je zdelo, se je ustavil in ni mislil na svojo veliko hitrost!
Iz enakih opazovanj sledi, da so ptiči včasih kar dolge mesece na potu, preden dospo na jug, kjer prezimijo. Morda jih slabo vreme žene hitro naprej, toplota in sonce pa jih zadržujeta?
27
Vidite, ptiči bi utegnili razviti pri svojem preseljevanju izredno hitrost, pa so prepametni. da bi brez potrebe in koristi hiteli. Ravnajo se po znanem važnem reku: Hiti poČasi! —
Pa s tem, če venio nekaj več o hitrosti in casu preseljevanja naših ptic, se dolgo nismo izerpali vseh skrivnosti njihovega preseljevanja. Nihče nam ne more povedati. zakaj se nekatere vrste ptic sploh ne selijo. ampak tudi prezimijo pri nas: zakaj se pri nekih vrsiah piic selijo le samice in inladiči^ medtem ko samci ostanejo tu: zakaj nekatcre odlete že konec avgusta, a druge sele v novembru. Nekoliko raznmljiveje pa nam ,ji\ da krepkejši ptiči Iete viŠe na sever — v Galicijo, a slabši ostanejo kar pri nas, bliže topli zimskij
Idomovini.                                                                                                      -¦
Ko pa pridc pomlad. se zopt*t polagoma dnifia za drugo javljajo pticflB selivke v naših krajih. Lastovica najde zopet svojc gnezdo poti gostoljubno* streho, slavec pa v grmu,  ki je v  njem  preteklo leto tako milo prepeval. Glejte zopet uganko: kaj ju je usposobilo, da je vsak našel svoje lanskeH gnezdo? In to v Lirni božji naravi!                                                             M
Čioveku ne kažt- drugega kot obČudovati božjo modrost, ki  vodi čudqfl pri preseljevanju našili ptic.                                                                         ¦