ZGODOVINSKI ZBORNIK.
PRILOGA
„LAIBACHER DIOECESANBLATT-U.“
Izhaja v nedoločenih obrokih, «»os-
Drugo leto.
I^ubljana, meseca novembra 1889.
Številka G.
Diplomatarij.
(Nadaljevanje.)
K.
Ferdinand, princ španski, ukaže namestniku v Celju izplačevati ustanovo v prid cerkvi Matere božje v Solčavi.
—	Dunaj, IG. novembra 1524.
Ferdinandi Printzen in Hispanien
Mandat, wegen vnser lieben Frauen Ivhirchen im
Sultzpach.
Wir Ferdinand von Gottes gnaden, Printz in Hispanien, Ertzhertzog zu Ossterreich, Herizog zn Bur-gundi etc.
Embietten vnserm getreuen lieben Aehatzien von Lindegg, vnserm Haubtman zu Cilii, gegemviirtigem, vnnd ainem yeden kljunffligen vnserm Vitzdomb daselbst. Vnser gnad vnnd alles guets. Ais weiilend vnser lieber Anherr, Khayser Maximilian elc. Hochliiblicher gedechlnuss, die zehen Pfundt phening jarlichs gelts, so durch weiilend die Grauen von Gilli, zu vnser lieben Frauen Khirchen zu Sultzpach, auss dem Ambt Priisperg gestilTt sein worden, auf vnnser Vitzdombambt Gilli Kur verwaltung gewendt, vnnd die furan darauss zu betzallen verordent liat, laut seiner Mayestalt brief desshalben aussgangen. Demnach Empfelchen wir Euch mit Ernst, das Ir nun furan hi n der gemelten vnser Frauen Khirchen zu Sultzpach, solich zehen Pfundt Pfening Stifftsgelts, aus vnserm Vitzdombambt Cilli Eur verwaltung Jiiriichen nach ver-miigen der StiiftbriefT dariiber lautend, gegen gebiirlichen Quittungen belzallet, Liie sollen Euch also in Eurn Rait-
tungen stiiligclichen flir guet aussgab Passiert vnnd auf-gehebt werden. Das ist vnser Ernstliehe mainung. Geben in vnser Statt Wienn, am sechzehenden tag des Monals Nouembris, Anno Funftzehenlnmdert vnnd im vierund-zwantzigisten.
L.
Nadvojvoda Ferdinand podeli ljubljanskim škofom
pravico, imeti na Savi dva ribiča. — Dunaj, maja 1533.
Khiinig Ferdinandens brief das ain yedl-weder Bischoue zu Laybach zwen Viseher auf der Sau halten mlige.
Wir Ferdinand von Gottes gnaden Romischer zu Hungern vnd Behaimb etc. Khiinig, Infant in Hispa-nien, Ertzhertzog Oslerreich, Hertzog zu Burgundi, Steyr, Khiirndten, Orain vnnd Wiertlemberg etc. Graue zu Tyrol etc.
Bekhennen das wir dem Ehrwiirdigen, vnserm Fiirssten, vnd lieben andechtigen, Ghristophen Bischouen zu Laybach, Administratorii zu Seggau, vnd Gommendator zu Admund, vnserm Stalthalter vnserer Nider Osster-reichischen Bande, auf sein diemiietig vnnd vleissig bitte, aucli vmb seiner getreuen vnnd vleissigen dienst willen, so Er weiilend vnserm lieben Anherrn Khayser Maximilian, hochliiblicher gedechtnus, vnd vns bissher manigfeltigcli-chen, vnnd in vili weeg bewisen hat, vnd hinfuran noch thuen soli vnnd mag, vnd auss sondern gnaden, vnd allen
seinen Nachkhumen Bischouen zu Laybach, gnedigclichen vergunt vnnd zuegeben haben, Thuen das aucli hiemit wissentlichen vnd in CrafTt dits brief, Das sy nun hin-fiiran biss auf vnser widerrueffen, an vnserm wasser der Sau stattigclich zwen Vischer halten, die mit allerley Vischtzeug vischen obauch dieselben Vischer uber des obgemellen vnsers Fiirsslen, vnd seiner Nachkhomben notturfften, was von Vischen fahen, das sy die weiter verkhauffen mligen, ohn menigclichs Irrung, verhindernuss vnd widersprechen, Ohn geuarde.
Vnd gebietten darauf vnserm lieben getreuen, Hansen Calzianer, vnserm Ratlie, vnnd obrisstem Veldthaubtman vnserer Nider Osterreichischen Lande, ais gegenwiirtigem vnd ainem yeden khiinfTtigen Landtshaubtman in Crain, das sy vorgemelten vnsern Fiirsten C.hristophen Bischouen zu Laybach vnnd Seggau etc. bey solicher vnser gab vnd gnad berhueblicli bleiben lassen, vnd daran khein Irrung thuen, noch Vemandts andern zu thuen gestatten: sonder sy dabey von vnserntwegen vestigclichen handt-liaben, vnd hierinnen khain anders thuen. J)as ist vnnser Ernstliche mainung. Mit vrkhundt dits briefs, besigelt mit vnserm anhangundem Insigl. Geben in vnser Statt Wienn den Neundlen tag des Monats May, Nacli Christi geburde Ftinftzehenhundert vnnd im dreyunddreyssigisten, vnnserer Ileiche des Romischen Im dritten, vnnd der andern im sibenden Jare.
M.
l
Nadvojvoda Karol potrdi fari Slovenji, gradeč njene svoboščine. — Gradec, 1. februarija 1573.
Der Pfarr zu Windischgratz Freyhait
Confirmation ab Archiduce Clarolo.
Wir Carl von Gottes gnaden, tfrtzhertzog zu Ossterreich, Hertzog zu Burgundi, zu Brabandt, zu Steyr, zu Kharndten zu Crain, zu Lutzenburg, zu Wiertem-berg, Ober vnnd Nider Slesien, Fiirst zu Sclnvaben, Marggraue des Heylligen Romischen Reichs zu Burgau, zu Marhern, Ober vnnd Nider Laussnitz, Gefurster Graue zu Habspurg, zu Tyrol, zu Pfierdt, zu Khiburg vnd zu Gortz etc. Landtgraue in Elsass, Ilerr auf der Windischen Marcli zu Portenau vnd zu Siilins etc.
Bekhennen offenlich mit disem brief vnd thuen kliundt menigclich. Nachdem vns der Ehrwlirdig vnser lieber andechtiger Conrad Bisclioue zu Laybach seines Gottshauss Obernburg Incorporierter Pfarr zu Windisch-griitz gnad vnnd Freyhait, so Ime durch weillend Khavser Fridrichen hochloblichister gedechtnus Confirmirt worden sein, fiirgebracht, Inhalt seiner Mt: etc. Briele, von worlt zu worthen also laultend. Wir Fridrich von Gottes gnaden Romischer Khayser zu allen zeiten, mehrer des Reichs,
Hertzog zu Oslerreich, zu Steyr. zu Khiirndten vnd zu Crain, Herr auf der Windischen March vnd zu Portenau, Graue zu Habspurg, zu Tyrol, zu Pfierdt, vnnd zu Khyburg, Marggraf zu Burgau vnnd Landtgraf in Elsass etc. Bekhennen das fur vns khomben ist, der Ehrwlirdig Eneas Bisclioue zu Senis vnser Fiirst, Rath, vnd lieber andechtiger, vnd zaigt vns der Pfarrkhirchen zu Windischgratz, die Im von vnserm Heylligen Vatter Pabst Nicolao commendiert ist, Brief vnnd handlvest, von weillend vnsern vorfordern loblicher gedachtnus ausgegangen, die wir aigentlich gesehen vnd gehort haben, vnd vnder andern Articln vnd wortten Inhalten, das ain yegclicher Pfarrer, zu Windischgratz, wer der ve zu zeiten da ist, auf allen seinen Leutten vnnd Giiettern, in der Statt vnnd den gebiett daselbs zu Windischgratz vmb ali sachen zu richten hat, dann allain vmb den Todt niclit, vnnd das Er aucli sein geyad vnnd vischwaid auf allen seinen giiettern vnd grundten hat, als von alter herkhumen ist. Vnd batt vns diemuetigclich, das \vir dieselben Brief, Priuilegi vnnd Handtvessten zu bestatten, zu uerneuen vnd zu Confirmirn geruechlen. Haben wir angeselien des obgenanten, von seines vleissigen bette, aucli die getreuen vleissigen dienst, so Er vnns vntzhero vnuerdriesslich vnd nutzbarlich gethan hat. Vnnd haben Im vnnd der bemelten Pfarrkhirchen zu Windischgratz, von Romischer Khayserlicher macht, vnd als Landtsfursst in Steyr, die obbemelten Brief, handtuest vnnd Priuilegi, Confirmirt, bestiitt vnnd verneut. Confirmirn bestatten vnnd verneuen die auch Avissentlich in Crafft dits briefs, Mainen vnnd vvollen, das die nun hinfuro ewigclichen in allen Puncten, Stukhen, vnd Articln darinn begriffen, giintzlich bey Iren khrefften beleiben vnd gehalten werden sollen, zu gleiclier weise, als ob die von worlt zu wortt hierin geschriben vnnd begrilTen witren, Vngeuiirlich.
Darumben so gebietten wir den Edlen vnnd vnsern lieben getreuen, N allen vnsern Haubtleuthen, Grauen. Herrn, Bittern vnnd Khnechten, Landschreibern, \Titz-domben, Pllegern, Burggrauen, Burgermaistern, Richtern. Ratten, Iiurgern, Gemainden, vnnd allen andern Ambt-leulhen, Vnderthanen vnd getreuen, vnnd sonderlich vnserm gegenwiirtigem vnd khonfftigen N: dem Pfleger, N: Richter, Rath vnnd N: den Burgern vnd Eeuthen gemainclich daselbs zu Windischgratz, ernstlich vnnd wollen, das sy die obgenanten, Eneasen Bischouen zu Senis, vnsern Rath vnnd sein Nachkhomben, Pfarrer zu Windischgratz, bey den obgemellen Rechten vnnd Frey-liaiten beleiben lassen, vnd In darinn khain Irrung niclit thuen, noch des yemand andern zu thuen gestatten in khain weeg als lieb In sey vnser sclnvare vngnad zu uermeiden. Das mainen wir Ernstlich. Mit vrkhundt des brieffs, besigelten mit vnser Khayserlichen Mayestatt
anhangunden Insigl. Geben zu der Neustatt an Sanct Paulustag der bekherung Nach Gristi geburde im vier-tzehenhundert. vnd dreyundfunftzigisten Jar vnsers Ueichs im Dreytzehenden vnd vnsers Khavserthumbs im Ersten Jar. Vnd vnns darauf demuetigclicli angesuecht vnd ge-betten, das wir ais yelz regierender Herr vnd Landts-fiirst, beriirle seiner Ffarr Freyhait auch Gonfirmirn vnnd bestitlten wolten. Das wir demnach angeselien solich sein diemuetig zimblich bette, aucli gehorsambe willige dienste, die Er vns vnd vnserm Loblichen Hauss Ossterreich bissher ertzaigt vnd bewisen Iiat, vnd hinfuro nit weniger zu thuen vrbittig ist. Vnnd darumben mit wolbedachlem muet, guettem Rath vnnd wissen melirbestimbte der Pfarr zu Windischgratz, gnad vnnd Freyhait gnedigclich Con-firmiert. Thuen das auch hiemit wissentlich in Grafit dits briefs, sovil wir von rechts vnnd billigkhait wegen daran zu Gonfirmirn vnd zu besfiitten liaben, vnd ge-dachter Bischol' derselben im Inhaben vnnd Possess ist. Vnnd mainen vnd wollen, das sicli derselb Bischof vnnd allelnhaber solicher Pfarr, deren bestimbtermassen freven, geniessen vnd gebrauchen sollen vnnd miigen, von aller-menigclich vnuerhindert. Vnd gebietten darauf' allen vnsern Nachgesetzten Obrigkhaiten, Vnderthanen vnnd getreuen, Geistlichen vnnd Weltlichen, was wurden, standts oder wesens die sein, Ernstlich vnnd vestigclich mit disem brief vnnd wollen, Das sy mehrgedachten Bischoue zu Laybach vnd seine nachkhomende Inhaber vnd be-sitzer der Pfarr zu W indischgratz an diser Irer gnad vnd Freyhait, vnd vnserer Confirmation, nit Irren, ver-hindern, nocli des andern zu thuen gestatten, in khain weiss ais lieb ainern yeden sey, vnser schware vngnad vnd straff zu vermeiden. Das mainen wir Ernstlich. Mit vrkhundt dits briefs, besigelt mit vnserm Ftirstlichen an-liangendem Insigl. Der geben ist in vnser Stati Griitz, den Ersten tag des Monats February, Nach Christi vnsers lieben Herrn geburd, im Aintausendt, Fiinfhundert. vnd dreyundsibenlzigisten Jar.
N.
Nadvojvoda Ernest podeli ljubljanskim škofom sodno pravico v Gornjem <jrailu in na Goričanah.
—	Gradec, 11. marca 1593.
Ertzhertzogen Ernesti Freyhait wegen des Halssgericht, Stokh vnnd Galgen zu dem Gotts-hauss Obernburg vnd Gschloss Gortschach, gehorig.
Wir Ernst von Gottes gnaden, Ertzhertzog zu Ossterreich etc. Ilertzog zu Burgundi, Steyr, Khiirndten, Grain vnd Wiertemberg etc. Graue zu Tyrol vnnd Gortz etc.
Bekhennen, Nachdem wir Jiingstliin die Lehen dises Fiirstenthumbs Steyr, wie dieselben verlihen werden
sollen, offentlich berueffen, vnnd desshalben General-mandat aussgeen lassen, das demnach tur vns khomben ist, Der Ehnviirdig vnser Flirsst gehaimer Rath, Statt-halter diser N:0: Furstenthumben vnd Lande, vnnd lieber andechtiger Johann Bischoue zu Laybach, vnd batte vns diemlietigclichen, das wir Ime das Halssgericht, Stokh vnnd Galgen, in den Gerichten vnnd Herrschafften, zu dem Gottshauss Obernburg, vnd Schloss Gortschach gehorend, der Lehenschafft des Fiirstenthumbs Steyr vnd Crain, zu Lehen zu uerleichen, gnedigclichen geruechten, wann Ime die nach abgang weillend Gonraden gewesten Bischouen zu Laybach, seines Vorfordern, der die vor-mallen von vnserm geliebten Herrn Vettern, weillend Carin Ertzhertzogen zu Osterreich etc. hochseligister ge-diichtnus, Inhalt des, derowegen gelertigten Lehenbriefs, auch zu Lehen empfangen hette, ferner zu empfahen gebliren. Das wir demnach angesehen obgemelLs vnseres gehaimben Raths vnnd Statthalters des von Laybach diemiiettig bette, vnnd Ime dardurch, vnd damit, das iibel gestrafft werde, die vorberiirten Halssgericht, Stokh vnnd Galgen zu uerleihen gnedigclichen bewilligt vnd verlihen, Verleihen Ime die auch von tragenden Landts-fiirsstlichen Gubernamentswegen, wissentlich mit dem briefT,	was vns zu	recht	daran zu	uerleihen gebiirt.
Also das Er vnnd seine Nachkhomben dieselben Gericht, Stokh	vnnd Galgen	nun	hinfuro von vns vnnd den
Landtsfurstlichen Erben, in Lehensweise Inhaben, niitzen vnd gebrauchen, vnd so ofTt dass zulallen khumbt, zu Lehen	zuerkhennen	vnd	empfahen,	auch ain yeder
Richter, den Sy dahin setzen, den Paan liber das bluet daselbsten zu richten von vns oder Ihnen den Landtsfurstlichen Erben empfahen vnd damit handeln vnd thuen sollen	als soliches Leliens	Recht ist.	Vngeuarlich. Mit
vrkhundt diss briefs. Besigelt mit vnserm anhangunden Insigl. Geben in der Statt Griitz, den Aindlifften tag Marly, Nach Christi vnsers lieben Herrn vnnd Hayllandts geburde, Im Aintausendt, Fiinfhundert vnnd drey und Neuntzigisten Jar.
Vnnd haben demnach obberiierts sein yetzigen Bischouens diemiietigistes ansuechen vnd zimblich bette mit gnaden angesehen: Vnd mit wolbedachtem Muett, guettem Bath vnnd rechter wissen, Ime seinen Nachkhomben vnd Stifft obeingeleibte fundation, gnaden, frev-haiten vnnd Privilegia, gnedigclich verneurt vnnd be-stiittigt, Thuen das aucli hiemit wissenlich in Craffl. dits Briefs souill sy dern in yebung vnnd gebrauch sein, auch darumben sy Yetzo im Recht stehen, el wo noch stelien, vnd mit recht vnd vrti erhalten mochten, vnd wir Inen von gnaden, Recht vnnd billigkhait wegen, daran verneurn vnd Confirmiern sollen vnd miigen. Vnd mainen vnd wollen, das dieselben in allen vnd Jeden
6*
Iren Articln, Piincten, Clauseln, Inhaltungen, mainungen vnd begreiffungen khrefftig sein, aucli \var, vest, vnnd sliitt. bleihen, danvider von niemandt gethan werden: sonder sieli gedachter Bisehof zu Laybach, sein Ciipitl, Clerisey vnd zuegehorige auch Ir Nachkhomben, derselben nach Ireni Inlialt berueblicli gebrauchen sollen, von allermenigclich vnuerhindert. Vnd gebietten darauf allen vnd Jegclichen vnsern Nachgesetzten Obrigkhaiten, vnder-thanen vnd getreuen Geistlichen vnd Weltlichen, \vas wiirden, standts oder Wesens die sein, hiemit Ernstlich vnd wollen, das sv den obbemelten Bischouen zu Laybach, sein Capiti, Clerisey vnd Ire Nachkhomben, bey denselben obeingeleiblen Iren gnaden, gaben vnd befrevungen, auch diser vnser verneuerung vnd bestiittung nit Irren noch verliindern: sonder sy sich derselben wie bemelt beruebig freyen, geniessen, gebrauchen, vnd gantzlich darbev bleiben lassen, hiervvider nit thuen, noch des yemandts
andern zu thuen gestatten, in khain weiss als lieb ainem veden sey vnser schware vngnad vnd straf auch die Peen, in dem Stifft vnd andern briefen vnd Priuilegien begriffen, zu uermeiden. Das mainen \vir Ernstlich, Mit vrkhundt dits briefs, besigelt mit vnserm Furstlichen anhangunden Insigl. Der Geben ist in vnser Statt Griitz den Ersten Octobris. Nach Christi geburde, im Aintausent Fiinfhundert, Neunundneuntzigisten .Tar.
Ferdinand m. p.
Ad mandatum Ser: Dni: Archiducis proprium.
IVolfff. Jochlinger m. p.
. . arrei'
Herrn Bischouen zu Laybach Freyhaiten Confirmation.
S temi besedami se konča v l.šlev. »Zgod. Zb.*, stolp. 3. opom. 1., opisani in začeti kodeks.
Stare pisane mašne bukve
kranjskega farnega arhiva.
(Donesek k zgodovini javne službe božje na Kranjskem.)
(Nadaljevanje.) *)	^
III.
Doklej pa se je neki v rabi ohranil ta kranjsko-oglejski missal v naših krajih? — Do leta natanko se to ne d& določiti, pač pa približno.
Gotovo se je ohranil do leta 1570, v katerem je sv. papež Pij V. ukrenil reformo missala. Akoravno ga pa določbe tega papeža dozdevno niso zadele v polni meri (200 let trajajoča raba kakega drugačnega missala je tedaj zadostovala za opravičen nadaljni obstanek), se je vendar kmalo umaknil Missalu Komanum. Videzno
*) Po naključbi je izostala v zadnji (5.) številki nastopna opomnja k besedam »et a Scolaribus ad finern« ... st. 76, B, vrsta 18 od zgoraj: To določilo »a Scolaribus . . . decantentur« nam prav dobro pojasni ustanovna listina Rauber-jevega beneficija na isti ljubljanski stolnici iz 1. 1499, tedaj le kratko po ustanovitvi škofije. (Ohranjena je le v transsumptu iz 1. 17S5.) Določujeta namreč tam ustanov-nika plem. Katarina in Hans Rauber: . . . Die Benefiziaten »auch Gebunden und flichtig sein Sollen, alle vvoclien durch das ganze Jahr funf Mass (maše) zu halten und zu uolbringen Solcher weiss auf der vorgedachten Altar, St. Barbarae und Margarethen an Montag ain gesungenes Seel Ambt, zu solchen Ambt an Jnglicher Schuellmaister bei der Thumb Seine Knaben und Schueller, wo es in ander wergkh nit Stat hat zu singen, ver-ordnen soli« . . . Die Benefiziaten »sollen auf gleicher weiss ainen Jnglichen Schuellmeister von den Bessingen des Seel-Ambts Jiihrlich zu obberuhrter Zeith (— zu St. Jorgen Tag) Reichen ain Pfund
je na to uplival zopet Oglej, kateremu ste ta čas še vedno pripadali dve tretjini Kranjske.
Poroča nam namreč de Bubeis (1. c. p. 180—181), da je bil v oglejski škofiji, resp. patrijarhatu 1. 1596 stari oglejski obred (v missalu, breviariju in ritualu) odpravljen, akoravno ga je varoval obstanek 200 let; zgodilo se je to na povelje patrijarha Francesco Barbaro v provincijalni sinodi videmski. Zaradi velike važnosti pristavim tu dotični ukaz, ki se nahaja pod naslovom »de divinis officiis«75): »Quamvis
Pfening« . . . .Prve (?) šole pri — tedaj še samo župnijski — cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je ustanovil 1. 1418 vojvoda Ernest železni. (Klun, »Archiv« I, 25). Leta 1493 je ljubljanski stolni kapitul imel v svoji šoli za učitelja Mjhaela Fuller-ja. (Dimitz,»Gescli.Krains« 1/1,318). Omenjene ustanovne naredbe so se torej lahko izvrševale.
Glede dolgega »Ite missa est« (cfr. »Zgod. Zb.« št. 6, stolp. 75) mi piše preč. g. župnik J. Šašelj: »Ta ,lte missa est‘, in sicer le drugi ,de Beata Virgine1, je še sedaj v navadi v zagrebški nadbiskupiji in se poje le največe praznike: in festis dupl. I. ci., de B. V., titul. eccl. Ako je sv. maša z obilno azistencijo, poje se celo v kvartetu.«
™) V »Sacros. Concilia«, edd. Labeus et Cossartius, stoji ta dekret tom. XV. col. 1481. — Pri de Rubeis 1. c. p. 180—81. Ravno tam p. 176—182, je tudi priobčena obširna, z mnogimi citati cerkvenih določeb utemeljena zgodovina te prenaredbe. Kar moč najkrajše naj jo tu posnamem: Vkljub privilegija zarad 2001etnega obstanka
aulem Pii V. Constitutione de Romano Breviario edita cautum sit, ut qui supra ducentos annos proprium habent Officium, uti eo possint; nec debeant compelli, ut Horas Canonicas de Breviario Romano recitent: tamen ratio peragendae rei sacrae, et illa quae tantopere Deo placet, consensio uniformi ritu recepta, maxime suadet, ut in Aquilejensi Provincia statuatur unica laudes Deo canendi, et. sacra obeundi Officia forma. In nostra Metropolitana Ecclesia Aquilejae de proprio Breviario canebantur superioribus anriis Canonicae Horae: et erat proprium etiam Missale: alque alibi proprii adhibebantur in Dioecesi nostra quidam Ritus antiquissimo usu recepti. At vetera, quae non
»Piana tamen Missalia, ac Breviaria adhiberi coeperunt: ibantque in desuetudinem vetusti Ritus« (p. 177). Leta 1580, dne 16. novembra je zaukazal patrijarha Janeza Grimani-ja vikar in visitator generalis Paulus Bisantius med konstitucijami v Ogleju danimi: »Statuimus et ordinamus, nt Sacrosanctum ac tremendum Missae Sacrificium nostrum, verum, propitiatorium sancte, pie, ac reverenter secundum ceremonias nuper a Sacrosancta Romana Universali Ecclesia editas peragatur«. — A v vizi-taciji nadškofije, katero je leta 1585 opravil na povelje papeža Gregorija XIII. škof poreški, Caesar de No res, se je drugače ukrenilo. Odgovor namreč (na interrog. XI. Act. Metrop. Aquilej.): »Psallunt autem et recitant (Mansionarii) secundum usum Aquilejae: Canonici vero Romanum dicunt Officium. Missae autem in Ecclesia celebrantur ab aliquibus secundum usum Aquilejae, ab aliquibus vero secundum Romanum«. (Haec eadem erat perturbatio in Ecclesia Forijulii, seu Civitatis Austriae)
—	ta odgovor ni bil všeč vizitatorju; izjavil se je (de Rubeis,
1. c. p. 178): »ita in eadem Ecclesia, atque adeo in uno eodemque Choro, disparem cultum ab eisdem Ecclesiae Ministris, quasi bove et asino arantibus, adhiberi«, ter določil 17. februvarija 1585, »ut omnes tam Canonici, quam Mansionarii, aliique ipsius Ecclesiae Ministri, Officiis Chori adstricti, unum eundemque in Choro, et Ecclesia psallendi ordinem, Ritum ve Aquilejensem teneant«. Sedaj se pa obrnejo kanoniki oglejski do apostoljske stolice, ter prosijo, da bi se jim dovolilo rabiti rimski brevir »extra chorum«; ta je uslišala njihovo prošnjo. — Ravno isto leto je že imenovani škof Caesar de Nores pri vizitaciji kolegijatne cerkve čevdatske določil, da naj se ravna mašni obred po missalu papeža Pija V. ukazujoč: »Quoniam vero Rit us praedictus in Missarum celebratione a Romano vix diferat, et Sacer Canon sit prorsus idem, eodemque Missali Romano Sacerdotes omnes utantur: idem Reverendissimus Visitator decrevit, et mandavit, ut in Missarum celebratione omnia et singula, quae in Missali PiiV. Pontificis Maximi jussu edito comprehensa sunt, inviolabiliter serventur; iis dumtaxat exceptis, si quae tamen sunt, quae Ritui supradicto (Romano) expresse non adversantur«. L. c. p. 180.
Kakor se iz vsega tega razvidi, so skušali stari obred vsaj deloma ohraniti; pa (de Rubeis 1. c. p. 180): »in irritum abiere vota. Nova Librorum , quae demandata fuerat impressio, minime peracta: evellique nova invecta consuetudo non potuit. Romanus Pii V. ritus ita invaluit, ut post decem annos peculiaris A quilejensis Ritus in Metropolitana Ecclesia vestigium nullum extaret.«
Leta 1596 je zbral patrijarl) Francesco Barbaro že zgoraj omenjeni provincijalni zbor v Vidmu, ter se na vso moč prizadeval,
omnino sincera comperta sunt, et pene desuetudine collapsa, recesserunt: et jam nova sunt omnia. Sanctam Romanam Ecclesiam, Magistram et Matrem agnoscimus: hanc ut reliquis, etiam ritu et ministeriis ecclesiasticis modo sequimur; vix enim fit in hujusmodi particularibus Ecclesiarum aut locorum Officiis, quin aut apocryphum aliquid, aut erroneum deprehendatur. Decernimus igitur, ut in tota Aquilejensi Provincia, in Ecclesiis Cathedralibus, Collegiatis, Parochialibus, et aliis quibuscunque, tam publice, quam privatim, imposterum Horae Canonicae ex Breviario Romano sub Pio V. edito recitentur: ac declaramus, recitantes obligationi recitandi Horas minime satisfacere, nisi de Breviario Romano illas recitarint. Quod item decernimus, in Missali, Rituali Sacramentorum, et aliis observandum«. (De Rubeis 1. c. p. 180 et 181).
S tem odlokom je bila odločena osoda oglejskemu obredu tudi na Kranjskem : »in t o t a A q u i 1 e j e n s i . . . observandum« se glasi zapoved, in dve tretjini Kranjske ste tedaj pripadali ne le samo »provinciji«, ampak neposredno škofiji oglejski. Umaknil se je torej tu obred oglejski rimskemu.7U)
Naravno pa je bilo, da je uplivala ta opustitev oglejskega obreda v večjem delu Kranjske tudi na sicer ek simo van o ljubljansko škofijo, ki se ga je enako posluževala (če tudi znabiti z malimi različnostmi). Novega natisa kranjsko-oglejskega missala zdaj ni bilo z lepa pričakovati, čisto oglejskega še manj: znabiti je tudi ta ozir uplival na zameno z rimskim; veliko več pa je priporočalo oživljeno cerkveno mišljenje strogo edinost v liturgiji. Kdo ve, ni li znabiti kaka želja, ali povelje, izrečeno po papežu (podobno onemu papeža Klemena VIII. v komo-ški zadevi) reči konečno dognalo? Na vsak način
da bi se ohranila v rabi oglejske škofije novi Rimski missal in brevir, ter se vpeljala po celem patrijarhatu. Takrat izdani dekret priobčil sem zgoraj. — Rranil se je temu dekretu le škof iz mesta Como, Philippus Archintus, ki je izrekel v seji 21. oktobra 1596 vročo željo, da naj omenjena stroga določba ne velja za škofijo komoško. A patrijarh mu zavrne, da se to ne more zgoditi, ker rabijo že vse druge oglejske škofije rimske knjige, ter pristavi: »Habereque (se) praeterea Litteras nomine Summi Pontificis (Clementis VIII.) ad se datas: quibus praecipue monetur, ut Civitati, et Dioecesi Comensi provideret, ne alio divino Officio, quam Romano uti pateretur. Quare velle, Decretum promulgatum firmum manere, suumque sortiri effectum«. (De Rub. 1. c. p. 182). Edino, kar je škof Ph. Archintus dosegel, je bilo to, da se je za njegovo škofijo določil obrok enega leta; po njega preteku je tudi v komo-ški škofiji preminul »Ritus Patriarchinus« ter se umaknil rimskemu (de Rubeis 1. c. p. 182).
’") Poddiužnica sv. Neže v Slivni (vaške fare, tedaj oglejske škofije) hrani Missale Romanum, Venetiis apud Juntas, iz 1. 1597. Prav dokaz seveda to ni, pač se pa dobro strinja z rečenim.
kažejo besede, ki se nahajajo v »Decreta visitationis Apostolicae a Fr. Sixto Carcano, Ord. Praedic . . . peractae a. 1621« (v »Statutenbuch des Laibacher Dom-kapitels«, str. 9 in 10):
»De Reverendissimo Episcopo. 13. Missali, Breviario et Rituali Romano in divinis officiis, in coere-moniis in conficiendis et administrandis sacramentis, et quibuscunque utatur, nec Reverendissimus necDioece-sani praesumant alio uti, sub poena suspensionis a divinis ipso facto incurrenda toties, quoties« — na to, da se ta upeljava rimskega obreda v ljubljanski škofiji ni vršila »ad libitum«, ampak iz pokorščine. Tudi
se dozdeva sodeč po tem dekretu, da to ni prva zapoved v tej zadevi.
V	vizitacijskem zapisniku fare sorske, dd. 21. novembra 1625 najdemo omenjena še »Missalia duo, Agenda usus Aquilejensis«; v zapisniku bukvarne gornjegrajske iz 1. 1655 pa stoji »Missale Aquilejense« že med »libri inutiles«. Smemo torej pač trditi, da je čas vladikovanja slavnega škofa Tomaža Hrena (1598—1630) ona doba, v kateri je tudi v ljubljanski škofiji, in tako skoraj na celem Kranjskem in v južnih oddelkih Koroške in Stajarske preminul »usus Aquilejensis*.
Dostavek o sekvencijali kranjskega pisanega missala.
Kakor sem že prej omenil, naj tukaj sledi nekoliko obširnejše poročilo o sekvencijali opisane knjige.
Menim, da ne bo odveč, znabiti komu celo vstre-ženo, ako tu navedem vse njene sekvence z njihovimi začetnimi besedami. One izmed njih, katere ima tudi oglejski tiskani missal (1. 1517) 77) na isti dan bom za-znamenaval z dvema**; tiste pa, katere sicer tudi ima, pa uporabljene za druge dni, značim z eno samo zvezdico. Pristavim jim v oklepih tudi imena njihovih gotovih ali dozdevnih auktorjev (po Kehrein-u).
Sequentiae Missalis Krainburgensis.
A.	Temporale.
In Nativitate Domini.
**In gallieantu: »Grates nunc omnes reddamus«. (A. ignot.). **In aurora: »Eva recolamus laudibus« (Notker Balbulus t 912).
**Ad publicatu: »Natus ante saecula« (Notker Balb.).
**S. Stephani M.: »Hanc concordi famulato« (NotkerB.). **S. .Joannis Ap.: »Joannes Jesu Christo multum dilecte« (Notker B.).
**Ss. Innocentium: »Laus tibi Christe, Patris optime nate«. (Notker Balb.). — Nahaja se tudi v št. pavel-skem rokopisu (saec. 14.) na Koroškem.
S. Thomae Ep. M.: »Laetabundus sit jocundus«. Ta sekvenca je Kehrein-u neznana.
In circumcisione Dni: »Eya recolamus« ut supra. **Epiphania: »Festa Christi omnis christianitas celebret«. (Notker B.).
*Pascha Resurrectionis: »Victimaepaschali laudes«. (Wipo, c. 1040).
**Fer. II. Paschae: »Pangamuscreatorisatqueredempt«. (Notker B.?).
”) Kakor pregled nedeljskih evangelijev (glej opomnjo 39.), lako ohranil nam je tudi natančen zaznamek sekvencij oglejskega tiskanega missala de Rubeis (1. c. p. 258—61).
**Fer. III. Paschae: »Agni paschalis esu potuque«.
(Notker B.).
**Fer. IV. Paschae: »Grates salvatori ac regi Christo«.
(Notker B.).
Fer. V. Paschae: »Laudes Deo concinat orbis«. (Notker B.).
Fer. VI. Paschae: »Hec est sancta solempnitas«. (A. ignot.).
Sabbato Paschae: »Mane prima sabbati surgens«.
(A. ignot.).
*Dom. I. p. Pascha: »Mundi renovatio nova«. (Adam de S. Victore t 1192).
**De Lancea et corona Dni: »Hodiernae festum lucis«. (A. ignot.).
**In Assumptione Dni: »Suminum triumphum regis«. (Notker B.).
**Fest. Pentecostes: »Sancti Spiritus assit nobis«.
(Robertus rex Franciae t 1031, vel Notker B.).
*Fer. II. Pentecost.: »Veni sancte Spiritus«. (Robertus rex Fr.).
Festum ss. Trinitatis: »Benedicta semper in saecula«. (Notker B.).
**Ss. Corporis Christi: »Lauda Syon Salvatorem«. (S. Thomas Aq.).
**Off. de dedicatione: »Psallat ecclesia mater illibata«.
(Notker B.).
B.	Sanotorale.
**Fest. S. Andreae Ap.: »Deus in tua virtute beatus Andreas gaudet«. (Notker B.).
S. Nicolai Epi.: »Laude Christo debita«. (A. ignot.). — Na to sekvencijo sem že opozoril v opomnji 23. (»Zgod. Zbornik«, I, 39.)
In Conversione s. Pauli Ap.: »Dixit Dominus: Ex Basan convertam«. (Godescaleus v. auct. ignot. saec. 11.). **I n Purificatione M. V.: »Concentu parili hic«. (Notker B.).
In Inventione ss. Crucis: »Serpens antiquus vicit in ligno«. (A. ignot). — Kehrein ima le ta začetek.
**S. Joannis ante port. Lat.: »Verbum dei deo natum«. (A. ignot.). — To sekvenco imata tudi rokopisa v Solno-gradu (saec. 14.) in v koroškem Št. Pavlu (saec. 13.); a nasproti obema kažejo se pri našem varijante.
S. Acliatii et Soc.: »Hodiernae festum lucis«.
**Nati vit. S. Joannis Bapt.: »Sancti Baptistae Christi«. (Notker B.). — Nahaja se tudi v starih knjigah: ad-montski (saec. 15.), solnograški (saec. 12.), št. pavelski (saec. 14.), graški (saec. 12.) in v celovškem missalu (saec. 15.). Varijanti nasproti Kehrein-ovemu tekstu kaže naš rokopis v dveh besedah.
**Ss. Petri et Pauli App.: -Petre summe Christi pastor«. (Notker B.).
In Visitatione B. M. V.: »Veni praecelsa domina Maria». (A. ignot.).
In fest. S. Margarethe V.: »Gratuletur orbis tolus«. (A. ignot ).
**In Divisione Apostol.: »Coeli enarrant gloriam Dei«. (Godescaleus t 1050).
**S. Mariae Magdalenae: >Laus tibi Christe, quies«. (Godescalcus.) — Nahaja se tudi vadmontskem(saec. 12.) in celovškem (saec. 15.) rokopisu; a oba teksta sta nekoliko različna od našega.
S. Jacobi A p.: »Christus Jacobum vocavit«. — Tudi ta sekvenca manjka pri Kehrein-u.
**S. Annae: »Coeli regem attollamus«. (A. ignot.). — Ta sekvenca se nahaja (prim. Kehrein, 1. c. p. 518) le še v rokopisu št. pavelskem na Koroškem (saec. 14.), in v st. gallen-skem (1. 1507). V primeri s tema dvema pa manjka v kranjskem missalu kitica G., 7. in 9. popolnoma; v osmi pa je ena varijanta.
A d vincula Petri: »Excelsi pastoris vincula«. — Kot dosedaj le našemu missalu lastno ponatisnemo pozneje.
**S. Laurentii M.: »Laurenti David magni martyr«. (Notker B.).
^Assumptionis B. M. V.: »Congaudent angelorum chori«. (Notker B.).
**Omnium Sanctorum: »Omnes sancti Seraphin«. (Notker B.).
**S. Martini Ep.: »Sacerdotem Christi Martinum«. (Notker B.). — Ima to sekvenco tudi graški rokopis (saec. 12.), v eni varijanti različno.
** S. Elizabeth Vid.: »Gaude Syon, quod egressus«. (A. ignot.). — Tudi v admontskem rokopisu (saec. 13.), z eno varijanto.
S. Katherinae V.: »Sanctissimae virginis votiva«. (A. ignot.).
C.	Commune.
**In festis Apostolorum:. »Clare sanctorum senatus apostolorum«. (Notker B.).
**D eEvangelistis: »Plausu chorus laetabundo«. (Adam de S. Victore).
**De Martyribus: »0 beata beatorum martyrum«. (A. ignot.). — Nahaja se tudi v admontski knjigi (saec. 15.), pa z več varijantami.
**De Martyribus: »Agno triumphali militum«. (NotkerB.). **De uno Martyre: »Spe mercedis et coronae«. (A. ignot.). **De Confessore et Pontif.: »Ad laudes salvatoris«. (A. ignot.).
**De simplici Confessore: »Dilectus Deo et hominibus«. (A. ignot.).
**De virginibus: »Exultent filiae Syon in rege«. (Godescalcus ?).
In adventu Dni Sabbatis diebus; de Beata Virgine: **»Mittit ad virginem non quemvis«. (Petrus Abaelardus, f 1142). — To sekvenco imata tudi rokopisa admontski (saec. 14.) in št. pavelski na Koroškem (saec. 13.); pa tekst kranjski je deloma različen od št. pavelskega.
De beata Virgine post fest. Circumcis. Dni: »Gaude Dei Genitrix«. (A. ignot.). — Kehrein 1. c. p. 226 navede le Missale Halberstat. 1511 kot izvor.
**Infra Pascha de beata Virgine: »Virgini Mariae laudes intonent Christiani«. (Adam de S. Victore). — Je močno posnela po Wipo-novi znani Velikonočni. **1)e veneracione Virg. Mariae: »Ave praeclara maris stella«. (A. incert.).
**De veneracione Virg, Mariae: »Verbum bonum et suave«. (A. ignot.). — Nahaja se tudi v graškem rokopisu (saec. 14.).
**De veneracione Virg. Mariae: »Hodiernae lux diei celebris«. J_k. ignot.). — Tudi v graškem rokopisu (saec. 14;), pa nekoliko različno.
Ako se ozremo sedaj na število onih sekvencij, katere imata naš rokopis in pa tiskani oglejski missal (1517) skupne, lahko razviditno, da to število relativno ni majhno, namreč 27 med 46 v Temporalu in Sanctoralu, in celo 13 med 14 v Commune Storum; tedaj skupaj 40 med 60, kar ni z lepa le slučajno pri tolikem številu (blizo 900 objavljenih) srednjeveških sekvencij.78) Vendar pa tudi važnosti tega precejšnega soglasja ne smemo pretiravati, ker izmed sekvencij našega rokopisa jih je najmanj 22 Notker-jevih; te pa so bile zaradi njihove lepote v besedi in melodiji, in ker jih je že papež Nikolaj I. 1.860 v cerkvi rabiti dovolil79), povsod razširjene.
Da pa našemu missalu niso služili navedeni rokopisi iz koroškega Št. Pavla, Celovca, Gradca, Solnograda in Admonta v neposredno predlogo, je iz zgoraj omenjenih varijant gotovo.	(Nadaljevanje prih.)
7R) Samo za božič n. pr. jih ima Kehrein 18, za razglašenje Gospodovo 7, za binkošti 16, za svečnico 8, vnebovzetje bi. d. Marije 16, za sv. Štefana 10, sv. Janeza Krstnika 15, nedolžne otročiče 9, sv.Martina 6; za sv. Ano 12, sv.Marijo Magdal.4; de uno martyre !) itd.
,9) Sekvenca o sv. Notker-ju (okoli 1. 1500) ga celo časti z besedami:
»Qui doctus in brevi taliter, ut sequentias faceret.
Quas singulas papa Nicolaus canonizavit
Et mandavit, per mundi climata esse canendas«. (Kehrein 1. c. p. 457.)
Doneski
k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem.
(Piše J. Šašelj.) — (Nadaljevanje).
V poddrnžnici sv. Ane v trebelski fari iz 1. 1669. —
V	poddružnici v Smolenji vasi šmiheljske fare iz 1. 1678. — V poddružnici sv. Križa v mokronoški fari iz 1. 1689 in 1691. — V Smolenji vasi iz 1. 1693. — Tudi iz 18. veka in 19. sem jih več prepisal, katerih pa ne objavim, da spis preveč ne naraste. Omenim naj tu le samo zvon, ki visi v slepih linah v zvoniku loške mestne fare (klen-kovec), ki tehta okoli 1 stota in ima napis: In manus tuas domine commendo spiritum meum: anno domini 1720. 0 njem mi poroča g. Fr. Pokorn, da ga je dal liti najbrž frižinški škof Ivan Franc Egker pl. Kampfmg (1695—1727), ker nosi njegov grb.
G. Zvonovi z napisi in zvonarjevim imenom.
a) Ljubljanski zvonarji.
Najstareji zvonar na Kranjskem, kolikor jih je do sedaj znanih po imenu, je V i v e n c i u s tudi V i v e n c i u s Ni cola. O njem se je že večkrat pisalo. A do sedaj se je pisalo njegovo ime različno: Vicencius,7) Viisencius in Vincencius.8) Toda iz odtiska, ki mi ga je poslal g. prof. Radič, dh se sklepati, da se je pisal Vivencius. Vendar se pa po njegovih zvonovih, ki so se nam ohranili, ne more določiti, je li lil v Ljubljani ali kje drugje, kajti na nobenem ni imenovan kraj. Lil je v letih 1340 do 1355. Napisi njegovih zvonov so se nam ohranili ti-le: Na Brodu v Bohinju z napisom: Anno domini 1340 Vivencius Nicola me fccit.n) — Pri sv. Joštu pri Polhovem gradcu: f anno MCCCLIII magister Vivencius mc fccit.
—	V kapeli na pokopališču v Orehku: f Vivencius g Nicolai me fccit. — Na Štajarskem v Ilolleneggu v poddružnici sv. Volbenka pa iz 1. 1351.10)
’) »Mitthlg. d. h. Ver.« 1863, str. 88.
8) »Kirchenschmuck« 1. c.
”) »Mitthlg.« 1. c.
10) Grazer »Kirchenschmuck« 1882, S. 54 piše o tem: »In der
St. Wolfgangs-Kirche hei Hollenegg befand sicli eine Glocke, die
zersprungen, vor einigen Jahren schon umgossen worden ist. Sie \var darum sehr interessant, vveil sie zn den iiltest datirten gehorte, die bei uns vorkamen, und auch den Namen eines Glockengiessers enthielt. Ilire Inschrift in gothischen Majuskeln lautete: f A . DOI. M . CGC . LI. MGR . V1UENCIVS . MFC. (anno Domini MCCCLI magister Viventius me fecit). Ueber die Herkunft dieser Glocke und den Wohnort des Meisters fand ich eine Auskunft im Museo Civico zu Verona. Im Vestibul dieses Museums steht unter anderem
Leta 1382 bere se zvonar Anmonius. Za njim 1. 1383 Mihael. Napis: MGCCLXXXIII Mihael me f.
Leta 1387 bere se B a r t h o 1 o m a e u s. Napis: Bartholomaeus me fecit 1387, poslal mi je g. A. Sa-massa. Tudi o teh treh se ne d£t določiti, so li lili v Ljubljani ali ne.
L. 1468 je lil Georil11) de laibacho. Napis: completum est hoc opus per manos georil12) de laibacho 1408, poslal mi je g. A. Samassa.
L. 1545—1564 bilje v Ljubljani zvonar Lienhart ali Leinhard, kakor se tudi bere. »Slovnik«, ki omenja njegov zvon iz Celja iz leta 1564, piše ga pomotno Leonhard Giessner mesto Lienhart Giesser = zvonar.
Njegovi zvonovi se nahajajo: V poddružnici sv. Jurija v sv. troj iški fari z napisom: Lienhart . gieser .•. sv . •. Laibach . •. hat. •. m ich . •. goesen . •. 1545. — Drug napis mi je poslal g. A. Samassa: Leinhari giesser f hat f mich j-gossen f zu j Laibach■ f im f jar f 1546. — V farni cerkvi v Motniku bil je do 1. 1873 mal zvon iz 1. 1550 z napisom : Lienhart f Giesser f hat f mich f gossen f jar f 15 f 50.
0 njem piše g. G. Križnik iz Motnika v XI. knjigi »Arkiva za poviestnicu jugoslavensku« 1872, str. 250: »Pravijo, de so ga v Motniku ulivali na župniškem vrtu; ko so ga ulivali je zvonari gradiva mankalo, začno klicati: kdor ima kaj srebernih novcev naj jih prinese in v mudu strese; grašinske in Poletočeve dekleta jih prineso v bir-tahih«. In 1. 1875, str. 148 zopet: »o malem zvonu morem opomeniti, še je vlit 1550, zraven napisa ima na dveh plateh viteza z mečem i sulico in s tolkačem in fračo«.
(Nadaljevanje prih.)
auch ein Glockenabguss mit der Inschrift in gothischen Majuskeln: f MCCCLV1II . M . VIVENCVS . VICTOR . ET . FILIVS . ME . FECIT . IN . VENEC1IS. Dieser Meister Vivencius oder Vivencus, wie er hier genannt wird, muss sehr produktiv gewesen sein, wenn eine seiner Glocken von Venedig'his Hollenegg wandern konnte!«
") Prejkone Georius.
12) Brž ko ne flcot'1). z narobe obrneno črko t).
TTrinJlinn Diplomatarij: Ukaz glede izplačevanja ustanove
1 DuUliiui celjskih grofov pri cerkvi Matere božje v Solčavi. — Podcljenje pravice ljubljanskim škofom, imeti na Sari dva ribiča.
— Potrjenje svoboščin fari Slovenji gradeč. — Podeljenje sodne pravice ljubljanskim škofom v Gornjem gradu in na Goričanah.
— Stare pisane mašne bukve kranjskega farnega arhiva. (Nadaljevanje.) — Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem. (Nadaljevanje).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.