gospodarske, obertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 12. aprila 1856. Gospodarske skušnje. Predlanskim mi je slavna naša kmetijska ba v Ljublj porna ? selej rada v pospeh kmetijske pov ktera i imojo prošnjo cepičev istrijansk ë e kajti ce se to ne siorí, pokvarijo drevesa živico ter škodu jejo bližnjemu polju po senci in po koreninah svojih. 6. Pri kladno zasajeno drevje dajè ob poletni vročini živini na m te prebiv al • V na pasi V ta namen je posebno ugodna preskerbela, ki jih je častiti domoljub gosp. J. Volcic poslal in s kterimi sem želel poskusiti : ali bi se marún v naših hribih dal udomaćiti in dohodke, ki jih domaći kostanj drugo dr daj 9 prevagati Cep « V sem eliko razdelil med kmeto vavce, nekaj sem jih v metliško okol poslal ? in „N so že povedale, kako je tam perva poskusnja dobi obve jerebika, ker se dá, že odrašena , lagleje presaditi kot evó ; tudi les njeni je veliko vreden. Pa tudi bukev, javor, lipa dajajo veliko sence. IV. Stroški nasadbe. a l)a drevje sadili stroške prizadeva, je gotovo; ven- dar so pa dohodki iz nasadbe koristnega drevja tako obilni ljala tako da bi bilo pi j i----- I-----------o > ---~ I »^«„V ..U..WU.VJ,» «1VTJU (UHV MiiJll, tam in v drugih gorkih do- da povernejo v kratkem vse stroške pridnemu gospodarju. lenskih krajih se mai poprijet Pi meni se ni tako ob- Tu sem spadajo stroški za seme, sadike in kole , za delo nesel. Cepljeno je bilo vse z veliko skerbjo, vec cepicev je sploh itd. Opominjamo še posebej, če hoče gospodar vese V « i I • 1 i V § 1 1 1 «If 1 _ ^ 1 • • « « * -m m m - . ___ začelo odganjati, očeša odperli, ali večidel so usahnili, ko so t bili so namreč večidel cvetne mladike liti se nasadbe, naj delà, seje in sadí, kolikor je mo goče, sam in družina njegova; naj se ne zanaša na na Pervo zimo je ena sama cepljena mladika premagala, od ktere jemnike: ti take opravila le na pol opravljajo, škoda pa se to spričuje, da pri nas zima pokaže še le po več letih, ko ima drevje rasti, pa ga ni imam zdaj mlađega maruna, mai una nem ki ne umori, ker moje di stoji na burji in v senc- ali popolnoma nič iz zemlje, ali Kako se bo za naprej obnašalo in z nj pa le pokvarjeno in pokve ceno ven prihaja. Posebno mladikami novo ceplj naznanil dr naj se gleda. da se dobro iz i bom ob svojem času vodni zemlja, v ktero So meni pi dobi semena oLiiesie kega namrec, ktero v mokrih tleh se ima drevje saditi. Malo drevja je poganja, pa velik del ondi na Sad Odese) so se lani sajenega ali pogine ali ne raste veselo v preobilni mokroti. smo jih v dobro m V. Ijo, in nektere cvetlice so, ko je seme dozorilo, cez 1 G les tanjc zasaj e n n g a drevja P na pocez mer ? in od 11 sajenih je pridelka obilne 3 bokale lepega semena. Ako se iz teh soncnic olj lahko izpreša, so res priporočila vredne. Cuk k ni kalil Dolga pesa (_iibersichwachsende Runkelrube), ktere seme sem od Fr. Matern-a iz Gradca dobil, je našim dém naj bolj všeč; vsaki hoče semena; lánsko leto sem ga Nasajeno drevje je tudi treba dalje pridno gleštati. Napravijo se nasadbe velikrat na kamnitni ali skalnatí podlagi; tam sadikom ni ničesa drugega treba v pripravo, kakor da jim potrebne jame izkopljemo in že 5 ali 6 mescov pred sadbo sadík ; zemlja in prekopana trata ste potem bolj ro-dovitne koreninam. Ako je mogoče zemljo nekoliko preorati kar je , se vé da t drago opravilo je jako koristno j čez 4 bokale razdelil; letos pa ga se bolj zélé, pa ga nimam toliko. Res je pa tudi, da za prešiče ni boljše piče od te pese. II koroškemu t e p k bom prežganjskega poslal, da ga bote tudi v prihodnjem občnem zboru kmetijski družbi pokusiti dali. tudi priporocajo nekteri drevjorejci, da naj se zemlja okoli korenin še 2 ali 3 leta rahlja in obdeluje po vsajenji. Dobro je, če se več plemen drevja na enem mestu sadi: nektero drevje raste raje v družbi, na priliko hrast, ki ljubi tovaršico bukvo, in hitro rasteče drevje ? varuje bolj medio in počasno -i'c Iz Prežganja na Dolenskem R. Oskerbujejo naj se pa sadike pred vsem dovelj svetlobe in pa zraka verh --uuivij PH/VIUHV ill j;» uiuhh^ »vih [>tl , ua OU V 111 Kakšino drevje naj bi sadili kmetovavci pO clar obvarovane dobro. Kader je tedaj kako drevo med na tako, da imajo da so ven- svojih (Dalje in konec.) ill. Kako drevje s ga poseká sadbo dorastlo , postavimo, bor ali jesen, naj ospodar, da dobijo manje drevesa več prostora, svetlobe in zraka. rr & dit i. Tudi požlahniti se dá gojzdno drevje. Ker namreč Mnogoverstno se to opravlja. 1. Kjer je podnebje merzlo sadjorejci vedó, daje mogoèe s cepljenjem itd. sadno drevje in kjer mlade nasadbe potrebujejo zavetja, naj sadij spodarji drevje go bolj gost požlahniti, so to skusali tudi z gojzdnim storiti marljivi m p vec vkup: kajti čeravno drevjorejci. zunajne sadike viharji pokvecijo, vendar ohranijo se notrajne to je, jedro nasadbe. 2. Tudi kot opas krog njiv in polji naj sadi se drevje, pa bolj na V « k posebno je zem • • V V prostorno. 3. Po nekterih krajinah sadijo drevje m tertje; ako ie to pametno narejeno. kinci taka nasadba okolico, ter varuje nepogojzdene kraje. 4. Blizo vertov ne kaže gojzdnega drevja saditi, ker škoduje sadu in povert-linam sploh. 5. Drevje v živicah lepša okolico, ji je v obrambo, ter daje sčasoma še nekaj stavbinega lesa ; treba je le tako drevje nizko " " - ■ ■ Prosimo. deržati, to je obrezovati ga pridno Vred, Izveden gospodar na Angležkem je nasadil po svojih zemljišéih mnogo hrastov in brestov, okoli teh pa nekoliko borovja. Vse je rastlo veselo. Povedati je lahko. zakaj. Imenovane drevesa, posebno hrast, vrivajo korenine globoko v zemljo, ter vlećejo svoj živež, bolj ko se starajo, iz vedno globokejih leg; borovje pak razširja korenine svoje obzorno, ter dobiva hrano svojo bolj od poveršne zemlje; njegove košate, močne in neugibljive veje branijo mlado hrasticje in brestičje silnih vetrov, brez vse škode. Bor gré ravno na kviško in na pravlja poredno šiljat verh, pusti hrastu in brestu dovelj prostora za nju košate pa široke verhove. Tako raste vse to drevje cversto in veselo, in eno ne škodoje drugemu in ni napoti rasti njegovi Pis. 118 - VI. Dobiček iz drevj or ej e. Da iz nasadbe gojzdnega drevja izvira velik dobiček, posebno sedanji čas, ko se ga zlo potřebuje, menda ni treba, da bi dokazovali obširneje; govorili smo tudi o tem važnem predmetu že mnogokrat v „Novicah". Dohodki iz nasadbe drevja so le manji ali obilneji po okoljšinah krajev in ča-sov. Stroške zasajenja navadno je treba koj plaćati; pozno nahajajo še le dohodki, nahajajo pa gotovo. Dnar in trud ništa zgubljena, temoc koristila bota, če ne že saditelju, gotovo pa otrokom njegovim. Tedaj naj sadijo in s ej ej o kořistil ega drevja kjer koli, kadeř koli in kolikor koli zamorejo pridni kmetovavci! Puste, močvirnate, nerodovitne krajine ali golicave, ktere jim nič kaj ne donašajo, nasajene z borovjem, hrastjem, jesenom in drugim lepim drevjem, dati jim znajo v nekterih letih lep dobiček, posebno če so blizo kake tvornice, steklar-nice (glažute) ali druge naprave, ktere veliko lesá potrebujejo; ali če so blizo velike ceste, reke, železnice, po kterih potih se dajè les v daljnc kraje lahko spečati in prodati. Ce tedaj skerbni očetje svojim otrokom zapustiti ne morejo veliko gotovine, naj jim zapuste veliko nasajenega drevja; to jim bo neprecenljiv zaklad, ki se vedno množi, ter ob enem neprenehoma dajè gotove in velike dohod ke. J. Subie. to Rastlina. Spisal Janez Tušek na Dunaji. II. Sicer je težko od stvari po domače se pogovarjati, od kterih ima ljudstvo večidel pičle zapopadke. Naša izreja je že taka, da od vsega več vémo, kakor od naravoslovja, kterega le leno obdelujemo, akoravno nobena vednost tako globoko v človesko življenje ne sega, kakor naravoslovje. Po-Ijodelstvo in obertnija , ki ste perve podlagi ljudskega blagostanja, se zamorete le od naravoslovja nadjati zboljšanja. Kje bi bilo zdravništvo, ako bi ne sledili naravoslovci po skrivnih potih naravnim močeni! Zgodovinar, jeziko- in modroslovec svojo reč lahko vsacemu le malo izobraženemu razumljivo popiše, ker vsak saj trohico potrebnih zapopadkov ima , naravoslovcu pa ne ostaja drugega, kakor z veliko besedami malo povedati, ali pa vsak zapopadek razlagati, kaj s to ali uno ptujo besedo misii, da ga nobeden narobe ne razume. Poglejmo le na Nemško, in vidili bomo, da delà, ki so jih pisali Ilumbold, Burmeister, Liebig , ktere je terdna volja bila pisati za ljudstvo, le majhina množica bravcov razume, namreč tisti, ki se vedno pečajo z naravoslovjem. Ako se podstopimo, rastlinsko življenje ob krátkém po- veršno premišljevati, ne mislimo vsega, kar je vediti treba, povedati; še manj pa mislimo tcžave premagati, kterim so obležali naj večji umetniki; pogovarjati se hoćemo le po domače: saj si tudi ne domišljujemo , kaj prida vediti, ker y y nismo doveršeni naravoslovci, ampak se le skozi omrezeno okno v razsvitljeno sobo kukamo. Premišljevati hoćemo, kako bogato, mnogoverstno in čversto življenje se giblje v stvaricah, ki jih z iiogami teptamo, od kterih tihega in čver-stega življenja nič ne vémo in ne čutimo. Vsak člověk, ki v kak lep in prijazen kraj pride, se čuti nadušenega naravške lepote; vsak se čuti nekako čudno gpremenjenega in povzdignjenega v svojih mislili, naj je kdor hoče, naj je še tako enostransk. Uradnik, ki je bil leto in dan za visocimi, s prahom obloženími skladovnicami popirja zakopan , porabi svoje praznike in hiti na deželo ; naravoslovec cele ure pod kakim germom na trebuhu leži in svoje Ijubljenčke grebe in koplje, kar je vse prav hvale vredno, le tako enostransk ne smé biti, da bi uho in okó zaperl vsi naravski lepoti tako, kakor tisti učenik, ki je svojega naravske lepote blejske in bohinjske navdušenega učenca, z njim v Bledu skupej pridši, naj po prej poprašal : je li vidil lepe mašine na Bistrici? Zdaj ko je premagala gorka pomlad merzlo zimo in vse, kar je bilo oterpnjenega in skritega pod sneženo odejo, hiti na gorkejši zrak v prijetilo gorkoto, in v vsaki travici, v vsakem germu se vse giblje in ziblje, se tudi naj merz-lejši člověk oživí in zimsko čmernost otrese. Da nam kak kraj posebno dopada, tega ne storé samo mnogoverstne berda in doline, bregovi in planjave, robovi in visoke gore; to vse so le rebra, ktere rastlinstvo oblači in jim prijazno podobo dajè. Vse skupej še le vzrokujc lepoto kraja. Ravno tako tukaj cloveka ne veseli samo prijetna toplota, ktere ima ledena zima tako malo , ampak tudi veselo gibanje povsod okrog. Vsak se saj zdaj rad enmalo pečá z rastlinstvo m, saj v kratek čas. O kar je življenja na sveti, In kar je na zemlji stvari, Ko pomlad začenja cveteti. Vse giblje se in veseli. (Dalje sledi.) Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke. (Dalje.) Povedal sem že, da Pivka je dolina, ktera se svoje štiri ure od Postojne proti Reki ob ces. cesti proteza. Na severni strani jo meji Javorník, mogočen notranjsk hrib. Uosto je on od vsih strani zaraščen, in Postojnec hiti na-nj po derva, kadar mu jih zmanjka. Njegova severna stran se ozira na ložko in cerkniško dolino, južna na pivško. Verh krijejo megle, kadeř jih burja ne přežene. Kaj pa notranje njegovo? Kot vsakega hribica je tudi njegovo votlo, in nahajajo se v njem viri jezera cerkniškega. Vleče se herbet njegov, tudi obraščen , proti vzhodu, mejnik med Pivko in Ložem ; pa kmali se ti začne dvigati in dvigne se v 3400 čevljev visokega Snežnika. Ta pač zdihuje po goščavi, mo-leč glavo v sinje podnebje, pa borja — silna razsajavka ta-mošna — mu jo kratko in malo o dreče in plodnim tlam brani kaliti in poganjati, ker z močnimi peruti pobriše se tisto trohieo persti, ktera med skalami tičí. Bolj če proti znožji njegovemu greš, bolj te sprejemlja goščava, dokler med sto-letne dobe, stare jesene, gabre in bukve priđeš. Njemu ravno nasprot, proti jugu, se vzdiga tudi visoki, pa vendar dosti ponižniši pajdaš snežnikov „Loža" in od nju proti vzhodu se visji pa nižji hribje kot valovi morja verše do Horvaške. Kakor je Nanos svojim dolinčanom in lpavcem dober prerok burje, sta tudi Javorník in Sněžník, s hribî, kteri ju vežejo, gotovo znamenje burnega piša. Kako? Zastavi se megla ravno ob veršičkih Gradca in sv. Trojice, ktera sta med unima gorama naj višja , malo pred začetjem burjine sile. Zovejo jo zástavo ( Unterpfand?) in ni jih se goljufala. J ř N Poljodelstvo po Pivki bi utegnilo v marsikteri stvari bolje biti. Dobra, černa perst bi obilno rodila, ako bi Pivčan z večjo marljivostjo se nje obđelovanja poprijel. Ali namesti da bi kakega jesenskega dné skale na njivi razbij al in odpravljal, kterih se ne manjka. — namesti da bi stru-žice napeljeval k lehiei, ktere bi vode donašale presuhi zemlji , ti pa gré v gojzd in si raji tam dnar služi , kteri mu gotovo tako stanovitnega dobicka ne donaša, kakoršnega bi mu ga marljivo gleštana zemlja. Sicer je za vsake baže sadov zemlja prilična, vendar sosebno dobro debelačo < koruzo), krompir in prosó rodi. Ne orje Pivčan, kakor tudi noben Notranjec ne, njiv enako Gorencu na ogone, ampak jo ravno naredi, tam, kjer se je bolj vode bati, v sredi zveršeno , da ko voda pride, le jamice zalije. Krompir je bil nar navadniša hrana Pivčanu, dokler je bil, in pa kaša. Kar pa krompir gnjije in mokre letine prosó kvarijo, se je hvalevredno debelače in fižola poprijeli. Pa pri vsem tem je vendar le kupoval v Terstu debelače, iz ktere moćnik in žganci so mu trikrat na dan jéd. Kakor povsod, tudi na Pivki dobro gleštana njiva bolje rodi od zanemarjene. Pšenica zraste lepa, drobná, tečna, 110 « kjer ji gnoja ne manjka; rez ravno tako; ajda, ktero tudi nespreten kup i po Pivki za belim žitom sejejo, je lepa, dobro verze, ako je slana ne posmodí, kar se pa velikokrat zgodi. Podzemeljski „sošli44. noter, vun itd. priti, pa ukljub temu šče se je ta pogreška vrinola: „vkup prišli" IV. 166. namesto T ako bi se jim skerb dala , ali le 19 lehko ogibljemo 23 berili donašate tudi obilo tujih besed, kterih neboglj sadeži bi zgol bili dobri , krompir se tam okopava. Lan in konoplja ne zrasteta visoka, pa gotovo sta dosti boljša kot v druzih krajih. Tergovci v Ljubljani se pulijo za pivško seme. Konopnina in lan dajeta „aldovati" 182., „štirne" IV. 2., „harmonija ___V • « « il w» 1 1 • 1 11 V • a m W ____« " 91 1 ver z pobara 127.. U „..—1IL 3., „porajtal" 23., „barka" " 179., „muzika", „malarija" 124., „kaos46 125., spranja u 132 n krote4 134 i íí zabasan" 133 Pivčanu vsakdanje perilo. Hvale vredno je, da se oblaci z i 156 ladj n domaćim pridelkom. Hlače in suknje si napravi iz ovčje volne. Le za praznik si napravi lepo tanko srajco , ktero „pokinj namesto pravih slovenskih: „nepošluse u iU 46 i íí i poprasa u u 1 11 godba a i „slikarstvo44, 1 19 „metež44, heroj ne cenil44 .stih44 si je bil v Terstu kupil. Obuvalo ima enako drugim Krajn soglasje", „junak44 „krapavica44, „zakladen44, 9 1 11 darovati íí íí vodnjak4 1 9 cem, ne pa, kakor nekteri mislijo, opanjke; prav bi pa bilo, ne sledi, da bi tudi mi morali tuj m mm m m m • • v i j i • mm* * __ __- _ Ce je drugi narodi potrebujo, s tega ko bi jih nosili, dosti pripravnise so za kamnate poti. (J)alje sledi.) Slovensko slovstvo. perje na vesiti, dokler Pretres „slovenskih beril za 3. in 4., razred", vredjenih po 5. in 6. gimnazijalni dr. Blei we i s-u in dr. Miklošič-u. svoje lastno imamo. Menije rajši domačji pšeničak, kor tuj ovsenjak. Vprihodnič se hočemo teh zablodkov ogibati in po be- sedah Jeremija samostanca svoj „slo vesni od boga stvor- jen jezik44 lepo v domačjem duhu naobraževati. (Dalje sledi.) Lepo bi ustregli Spisal prof. Raie. (Dalje.) slovenski skladbi, če bi zapustivši rabo Odgovori. glagolov V • • dovrsivnih v delezj sed delav 99 rekoc IV O „kugiu, „epidemii", „skernini" 36. preselili v deležje preteklo delavno I. in pisali „rekši"; o toj reci grešijo mrzko tudi novejše slovenske slovnice. le smela 0 besedah „kuga in epidemija44 se priček nahaj MÉIH^Hu ■ ÉÉM 99 kuga bi v našem slovniku 19 Ko je enkrat eden jegovih ucencov III. 23 k« 11 en malo" m s pristavkom za besedo „epidemij tudi za besedo „Seuche44 Be- u III. 24. je mrzko po nemškem zakroženo in nehotice spo mina na Kremplovo slovenščino. Ravno tako je čalarno brati v kratkih iz prostega suknja storjenih hlačah44 III. 24 seda 19 V kuga u je stara slovenska beseda abiti, ali ne? od Bog vé, casa ze lesem, in pomeni „Pest44 ktereg gotov od unih dob sem 99 9 kader je turška kug k nam pritepla Pí slovi 99 uknja pri nas pomeni že sošito obleko i íí ne gi meni damais i temoc „hlače sošiti Ondanj u IV hlače storiti44 si nas Slovenec nikoli 13.1 ■■■■ÉiifeMMM kuga 9 U druzeg 99 der dortige", temoc „der damalige .u 5 ker i ne misli kakor grozno ne-ne po- varno bolezen, pomor, in naglo smert. J. Mazuranič v svojem d slovniku ima za slovo maiS, m U IlUl ^CJ UUll. - nailiuuiviiiiv y oiu»wwnvui y^wu+y »»v.« w^o^v.«* pu ii€4o ivcj 5 elej poleg sebe hoče pri prehajavnikih namesto 4. sklona šnega, kako gerdo prikazen , pa kaj d i (e) dort Namenivnik v slovenskem posast, ktera beseda „Pest44 kug pri nas kej 9 za epidemij u pa dega, ostudnega, stra o* še vraga rodivnik, tedaj ne „ide podpirat rusko „prihaja svoje mlade pitat44 IV. 50., tnade podpirat44, „prihaja svojih mladih pitat44 i mado44 III. 14 teinoč „ide ruske ar- pisati je, rec i kter pomeni je na svojih telesnih delih polna napake cloveka strah obiti mor 9 9 to da 9 9 • V • maci ce jo zagled to j pa daljnem p^menu. V začetku je pa „posast44 kako nevarno bolezen pomeniti mogla, m je gotovo je gnusen germanizem in ovaja nepoznanje slovenske skladbe in ljudstvo tako govoreče je ostrupeno z duhom tujega jezika ; tudi spomeniki le rodivnik zagovarjajo. „Životovlastnost" mogla. V suhi Krajni na Dolenskem beschreiten. befallen iz slove „posatati 'iïu 9 99 9 kog III. 15. namesto „robstvo" se ne smé slovenskemu slovarju past44, iz besede past ali posetati ali pa več ljudi, pomeniti na-Jemand V se zdej pravijo 99 padat befallen kog vverstiti. „Mesena poltenost" III. 22. je nadpolnek, ker polt ravno toliko pomeni, kor meso, zadosti je že „poltenost44, šast ravno tako je napačno „ves mirni sveť4, ker m in pravijo v enem pomenku: „o ti gerda p ali pa 91 o ti gerda past íí Du garstiges Unge t heuer Jez bi djal, da je pošast ali past enega po Do sedaj smo tuje imena slovenski piše x nameščali s mena, in bi se za „epidemijo44 rabiti smela, če ne sama ks íí Kserks pa ne „ Xerx u III. 47. Mi ne poznamo v slo- vsaj s pristavkom 19 9 venskem drugega prisvojivnega sklona 9 V ce ne pri njem pri Cuique suum plosna, občinska" pošast ali napast to je moje mnenje. Če je od kuge u po loga, kakor Nemci, temoc le prisvojivne pr 9 odivnike s predlogi, kr tedaj „cara Ijublj tem menje govor, bo sleherni Slovenec umel, daje nevarni, nalezlj " IV. 18., pomor, kar se pa pri slovi „epidemija44 íí vaja telesa" IV. 177., namesto „carjev ljublj u 9 11 lesná vaja44 in več enakega 99 Od tukaj" III. 177 edno po nemščini smrdi, kakor tudi „od tam44 III. 71 i mesto „odtod", íí odondot" ali íí íí odonod" te preko na reci ne sme ker epidemija ne mori vselej ljudi ali živali *). Ce je pa kdo se kaki boljši kovač memo mene, naj si pa kako drugo za 91 epidemijo44 izkuj 99 Izzuj" III. 183. nas ze gubile, Stare slove so svoj pravi pomen pri in novih kovati nam dostikrat predmeta namesto zuj ali ,,szujfc4, ker ti predlog pomeni dol ne iz. Ušesa zelo rani poved: „potlej se znamo dalj i pa kuj Kaj nam je tedaj početi raz poinenu starih ušesam str Nic druzega ne, kakor po ali pa nove kovati. Kdor je IZ. tscsit /idu lillii JJUVCU ; „puiicj ©c aiuiiiiu u«ijt iha- i»«'""»« uovowm otii/w, «11 jjo, nuvo n. u v arjati44 IV. 37. namesto „moremo", ravno tako „znabiti44 pa dober kovač v tem, samo to nej pri kovanj dobro pazi, IV. 47. namesto ..morebiti44; Slovenec je dolžen razločevati da mu podkev ne bo prevelika ali premajhna, neodredna, da t od moči število, tedaj ne Stevilnice izklj Zborne imena se ne devljejo v mnozno oboroženi s kopji" IV. 38., temoc ,,s kopjem". bi po nji hoditi ne oglo «1/ «V 'I» '»«■ 9 Pest44 99 Seuche ste skorej enega pomena, da bolezen je gr nevarna, nalez V • do pet ne stavlj nasobe v drugi i in mori ljudi in živino 9 99 epidemija44 pa ne vselej, ako sklon mesto napačno je tedaj „štiri naših prativcev44 IV. 39 i na ravno je kug 9 past ali pošast tudi epidemija %♦/ V 99 štiri naše prativce u Glagol pnoti je nepre (Ko sledL) nehaven, tedaj krivo: „izraz boga je osupnil vse4- IV. 42, vsi osupnoli. Deca jezbo > namesto nad azom božjim so ren samostavnik in se sklanja kakor riba le v enojnem ste-vilu, ne tedaj: „svoje deca podučuješ" IV. 43., temoc „svojo deco u Nep je druga stopnja v stavku: če svetlobini ki iz tanke v bolj g os to ali iz goste v bolj tank Ne kar v tem ali unem slovniku stoji, ampak kar bi stati móglo, da bi bilo prav: to je pravda naša. Napačni raz-umki ljudstva so se jemali v slovnike ravno tako kakor pravi. To sem si unidan prizadeval točno dokazati. Ako hočemo pravdo dognati, moramo kritično pretresati, ne pa „jurare in verba enega kolesa. Ako pravite, dragi stvar prehajajo IV. 128. namesto ,,v gost . V 1 11 v t leksikografa", sicer se bomo vertili v eno mer okoli moj, da „pošast44 ali „napast46 bi potem takem smeli besedo kako Slovenski skladbi ne zadovoli poved pati se pripravljamo U IV. 130. namesto íí spat44 íí Da se skažem" IV. 159. name je „garstiges Ungeheuer", — to rabiti za mnogokrat pohlevno „epidemijo"? **) To ravno je, česar mi po svojem spisu (22. in 23. list) pred Sto íí da se poslavim, poveličam44. Davno smo že vsem želimo. gli * **) Prosimo, da bi o tem še enkrat naš spis přebrali. Vred. 120 Slovanski popotnik. Mikavno je pogledati v Moldavi in Valahii na mnogoverstne narode, ki bivajo v teh dveh deželah, ktere ho vsled rusovsko-turške vojske došla nova deržavna osnova. Po razlienosti naroda so ondi različne tudi opravila. Domaćini (železotopivnico in železolivnico), kterih letni izdelk se ba smel ceniti na pol milijona gold, in ki bojo revni okolici mnogo zaslužka dajale. so redkokterikrat kaj druzega kot kojokarji, cizmarji ali kal-sularji, kerznarji, čevljarji in kaparji; Serb je večidel zidar ali tesár, Bulgarec je navadno štacunar, Nemec kovač pa tudi čevljar , krajač in mizar, Franc o z, kakor po vsem svetu, je tudi tukaj učitelj jezika in plesa, kuhar in prodajavec gosposkih ženskih klobukov in enake robe ; Jud je mizar, krajač in tergovec; čudno je, da ga ni kle-parja (klamfarja) in glažarja v teh deželah, da bi ne bil Ju ((^■■■^■IHHIHH^H Novičar iz raznih krajev. Kakor smo zadnjič povedali, se je škofji zb n a Dunaji zacel v nedeljo. Poslanec in kardinal, ki nadome stuj imsko vlado pri austrijanski na Dunaji, je začel zbor z ogovorom v latinském jeziku, v kterem jeziku bojo tudi vsi prihodnji pomenki, iz kterih se ne bo nič zvedilo vsi zbrani B^BBIIMBB^^^M^^^MIMi^^^^^R ker gospodje so obljubili molčati, dokler ne bojo sklepi y tudi ciganov se ne manjka; cigan je kovač, ključar v dotičnih zadevah gotovi. 66 stolov stoji okoli dolge ze lene mize, ki je v podobi podkve napravljena in pripravljen za škofe in njih namestnike, ki so se snidili iz 16 cer m pa tat. Iz tega se vidi, da vsa obertnija in kupčija je skoraj v rokah ptujih. Pa tudi z učenostjo je dozdaj skor ravno tako; so nekteri obrajtani domaći advokati, pa kvenih provine armenskega in so višji dušni pastirj nom. Časniki bojo tedaj od trojega obreda : latinskega, gerške in 29 ilij katoliča tega cerkvenega zbora na D v se več je zakotnih pisacev ; med dohtarji zdravilstva ni skoraj eden domač, vsi so ali Gerki, Bulgarci, Nemci, nekteri Francozi in nekteri jud je ; apotekarji so večidel Šak- aj tako malo naznanovati vedili kakor od unega politic nega v P i čigar sklepi se Iz Carig sedaj za gotovo ne vejo, se piše v „Triest. Zeit da so Turk sonci iz Erdeljskega. Sicer je tudi malo učiteljev in lite— ratov domaćih. C. kr. polkovnik S t rat im ir o v i č, slavnoznan iz jako veseli sprejeli novico mirú, in da tisti dan, ko sojo z gotovo zvedili, je bila beseda „mir vam bodi" občno po ljanje po ulicah SI • V . se, da armada franeozk se serbskih bojev , je izdal zanimivo politiško (nemško) knižico bode v razdelkih po 20.000 mož domů podajala g 1 e ž k pod naslovom „Prenaredba Turčije u armada pa tudi kar bo moč hiti y Leta 1855 je bilo v našem cesarstvu 260 « » d i n s k madi že došel, in tudi gimnazjj in 38 realk. stila Y7alahijo in Moldavo. Preden pa ukaz povratbe je sar ?trijanska bo zapu bojo vse kerdela môgl * „Oest. Schulbote" hvali marljivost učiteljev čeških ljudskih šol ob učiteljskih shodili. Ravno ta list priporoča novo, praktično učilo, po kterem se učenci, ki se odriniti in bo nji nioz in zadnja bomba skozi Dardanele vsakega novega napeva (viže) naučé. peti učijo, lahko To učilo obstaja v tem , da pervo versto besed učitelj brez not na tablo zapiše; vsako tudi pri petji vlečeno slovko podčerka; zdaj pa berž sam napěv zápoje, potem pojejo jadraia, bode menda letošnje leto preteklo, časniki pripovedujejo, je rusovski poslanec polnoma zaljubljen v cesarja Napoleona Orlova. Ce je res, kar o v po- grof Ori 5 Napoleon pa r^H i y V Sev. Pčela" piše pod naslovom Cas je došel4" zanimiv sostavek, v kterem iskr b e r t n i j s t y da bi stala Rusij na nekteri bolj izurjeni sk u p a j. • • učenci ž njim in nazadnje vsi otroçi in se znebila odvisnosti zahodne Evrop spodbuja k povzdigi vojih lastnih nogah nam je bilo poprej Anglezko o popolnomosti daj pa vémo, kaj velj za Novičar iz austrijanskih krajev. padni dezeli ste nam pokazale , česa imajo od nju pričako vati :u Potem razlaga omenjeni časnik bogatij lz Pešta 7. aprila piše tergovski list, da iz spodnjih donavskih krajev se čedalje več žita dovozuje. Cena za va- kterih je treba le z roko seči, pa so. „Marsikteri Rus" da nimamo domá nič dobrega ra po pr yy terdno uje y gán banaške pšenice (80 do 84 funtov težke) je bila 4 il. presnega kavij 40 do 46 kr., police (soršice, 73 do 76 funtov težke) 2 fl. ime, zato govc i in da juha je le dobra, ako francozko matere s °J francozko. Rusi 40 do 3 fl. 10 kr, reži (74 do 78 funtov težke) 3 fl. 10 do 40 kr., ječmen a (63 do 68 funt.*) 1 12 kr., ovsa (43 do 46 funt.) 1 fl. 4 do 12 kr., koruze bodite saj domá Rusi". Za tem dokazuje potrebo, da se za 36 kr. do 2 fl. povzdigo obertnijstva, fabrik itd. začnó napravljati družtva, z u s n a 11 c i ter sklene rekši „Dosti dolgo smo predlanske (79 do 81 funt.) 2 6 do 20 kr., lanske (78 skušnje naj nam bojo nauk na noge tedaj k delu ! Kdor do 80 funt.) 2 do 2 8 kr., prosa bačkega 1 fl. 36 glavo in vednost, naj delà; kdor ima dnai y naj ga obei do 2 fl., boba 3 fl. 20 kr. do 4 fl. v obertnij Z Od Verhilike 9. aprila. II. Kraška natora naših strani začele izdelovati v Rusii je te dni nekemu kmetu posebno nesrećo napravila v bliž- merja velikánsko terdnjž Knez njihRovtah. Ko so namrec orali s parom volov, se na sredi lepe njive začne eden volov z zadnjim koncom v zemljo ski zidati, če bo dnarja mogel pol se bojo sedaj na vso moc se na-Kuril-veliko g o r s k nad luko Or to v okol milijona vkup spraviti; za malo knežijo Zastr Turk veliki škof vdirati, ter vleče še druzega za seboj; tako sta se oba parižki v svojem pastirskem listu, kteri je bil vsled sklenje M « . V ~ - - _ _1 _ « m f • i fl 1 f V # i 1 • v ! 1 V vola pogreznila dva sežnja in pol °*loboko. Pervega. ki to y nega mirú po vsih je glavo bolj kviško imel, so s težavo spravili napol živega v • 5? T 1 j u d s ni vec kakor kvah na priznieah bi je nekdaj bilo y pise sledece Ki je danes na dan. drugi pa , ki se je pogreznil z glavo navzdol, je ujeg sovraz t v bil mertev. Malo je manjkalo, da z volama vred ni še dekla najzverstejših e njegova serditost? Ono je eden naših eziiikov; sprejelo je v svoje naročje kristi- sla v březen. Iz Ljubljane 11. aprila. Ravno ko grejo „Novice" v jansko omiko, začelo je oči odpirati pravi luci; poznalo bo spet svojega očeta in svojo mater. Ali ni prav za prav mo- natis, zvoni k pogrebu gosp. Ignaca Guzela, adjunkta hamedanska vera le neka stranka kristijanstv c. k. deželne sodnije ljubljanske, kteri je, še le 44 let star, je nova množica trijanskih m 24. jan. došla v pa žalibog! ne vsa, ker duhovni gosp. Staller 9. dan t. m. v Gospodu zaspal; pred 5 tedni ga je vpervo Hartum, napadel mertúd, ki mu je predvčerajnim vzel drago življenje, je včs bolan Bil je rajni spoštovan uradnik v službi cesarjevi in v vsem pušave pa sta za merzlico obležala duhovni gosp. V urnič V ze pred mogel domů verniti, ob nastopu nubiske poštena domoljubna dusa. Britko v serce je bil ginjen vsak, pa strojar Valaca. — D za del přetekli mesec je verlega moza poznal ko je slišal nesrečni začetek bo bila počez sledeča: v Krakovi 40 kr., v Lvovu 30 kr., Peštu lezni y ki ga je danes položila v prerani grob , na kterem 40 kr., v Olomucu 24 kr., v Berni 30 ki y Pra