Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Valja aa oelo leto.......... $6.00 Za pol leta................ 3.00 Za Hew York oalo lete....- 6.00 Za mosemstvo oelo leto..? 7.00 »T TP APT OF OOTOIK % lttT. OH TILE AT fP FOtT OTTICE OF NEW N. Y. Wj Order of the rresdent, A. B. Berleaon, F. Oen. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Sloven au Daily in the United States. Issued every day except Bor : ys and legal Holidays W 75,000 Readers TELEFON: 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at ^few York, N. Y, under the Act of Congress of Mareh 3, 1879. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 5, 1920. — PETEK, 5. MARCA, 1920. TELEFON: 4687 CORTLANDT VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII. NITTI SE KAR CEDI SAME SLADKOSTI. POMAGAJTE NAM, PA SI BOMO POMAGALI! ITALJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NITTI JE IZJAVIL, DA JE EVROPA OGROŽENA, KER JE DOLŽNA CELEMU S VE TU. — V ITALIJI NI BOLJŠEVIZMA. — TRDO DELO IN ZMERNOST 8TA BAJE GESLI ITALIJE. — ITALIJA HOČE VELIKO MANJ SLOVENCEV IN HRVATOV KOT JE PA ZNA&ALO ŠTEVILO ITALJANOV, KI SO IZGUBILI V SEDANJI VOJNI ŽIVLJENJE — MOŽNOSTI REVOLUCIJE. S SEJE LIGE NARODOV. London, Anglija, 4. umna. — Evropa je v nevarnosti, da bo za stalno izgubila pozicijo, katrru je zavzemala preti vojno, — je izjavil italijanski mints: rski predsednik Nitti tekom nekega pogovora, ki je bil natisnjen danes v Manchester Guardian. Rekel je, da ni K v ropa več upnik in da j»- vknjižena na strani dolžnikov v veliki knjigi. — .Javni red v Italiji je dober, — je rekel ministrski predsednik, in če bi mogla dežela dobiti najmanj kar potrebuje glede premoga, živil in surovin, bi bila v stanu sama sebi zopet pomegati na noge v ekonomskem ozira. Z ozironi na velik uspeh soeijalistov tekom zadnjih volitev v ftaliji je rekel Nitti, da bo to mogoče napra-\ ilo njegovo nalogo bolj težko, da pa to ne bo škodilo deželi, kajti sedanji parlament je iantopnik in piedstavitelj vseh političnih struj i Italiji ter kot tak najboljše jaiystvo proti revoluciji. — Nikake pozornosti ni treba posvečati govoricam glede bolj-i m-v izum, — je rekel Nitti. — Trdo delo in zmernost sta gesla lta-1 lije v sedati jem trenutku. V |>ogovoru je vsebovan le kratek migljaj glede jadranskega po-. ložaju. ' _ Našli bomo pol 1/ /.agate, — je rekel ministrski predsednik, Odvetnik, ki zagovarja socijali- Siika nam kaže vdeležence pri seli Lige narodov v Londonu. Seji predseduje angleški državnik Ealfour (stoječi na levem kraju slike). IZJAVA ZAGOVORNIKA MORRIS HILLQUITA PRIZNANJE SOVJETA 111 1111 in Jugo*lo% i«ni bomo ie prijatelji. (Iiog me čuvaj prijateljev. kujti sovražnikov se bom obranil že sam!) Nikarte poveča vat i ■ ••ru >pora radi mej" s tem, da govorite o imperijalizmu. Naša traj-1 a zahteva glede ut-viralizacije i/točne obali Jadranskega morja dokazuje iK iimnost trd.t-v glede italjaiiskrga imperijalizma. Čustvo-' ste, izvoljene v newyorsko zakonodajo, je podal odločno iziavo. Albany, N. V.. 4. mari-a. — Pri(t;« ><0 trdni razpravljanju fried » zadnjega «r«» s» Priznanje sovjetske Rusije je se daj pred zavezniki. — Dosedaj še nikake odločitve. London, Anglija. 4. marca. — • (.'lani najvišjega zavezniškega sve-sklepu, da podpira- W.VA. PROTI ŽENSKI VOLINI PRAVICI Lc osem držav je še treba, da se uveljavi žensko volilno pravico'za celo deželo. OI»»taj*j«j mojuioMi revolucije, — je rekel Nitti pri razpra-v 1 splošne^ položaja. - in !«■ možnosti ogrožajo nas vse. To napetost j.' tn l.i. olajšati Kako morejo premagani plačati vojne odškodnine. i . . Charleston, \Y. Va.. 4. maren.— naprej politiko tega .veta. L(. wsem držiiv je ^ ostaK) ^ ilobitt še tri rati-rebne za uve-ndnienta k ustavi pravieo. ??enat je zavrnil ratifi-proti 13. Obse spravi pred- . .... , . , , , .—«- ------- -----prizorjen, 3 pri ju tudi posluž.1. spi osne stavke) sto ogrskega regenta povratek f(|ni.ejn glasovanju je bilo raz- Hilbput je branil soeijalistično starih vladarjev. n,erje glasov U proti 14" Še ved- stranko ter izjavil, da so obdolž- y krogih najvišjega sveta se je; no obstaja majhno upanje, da se bc. dvignjene proti njej. meglene;tlldi ^asovaio, da se je tekom de-j ho predlbg odobrilo ob kakem po- bate glede ekonomskih in financ-1 znejsem čosu, kajti napori na- .Ulje seveda obstaja iadi Reke, kajti bodočnost nekaterih Italja- 1"t J'.J" ?\ J" " , 1 - 1 , T /, " L" »*"» mm je neposredno padeta. a to so v resnici vprašanja statistike jVOr" M°mM P"™'*«- d" se namree ne dovoli Habsbur- liijt<,I,J, j(. tn la dob ne pa divjih ambieij .zastopnika petih izključenih soei-^nom. da b, zopet zasedli prestol Akacije, ki so poti . . .,••,,, . .v . - . jalisticnih poslaueev v zakonoda- v Avstriji ali na Ogrskem. Toza- Kaj pa pravzaprav zahteva Italija ob JadranuOna hoee ko-1-- .... . .... I, • , .. Iji.\ljenje a mend 111 1: 1 11. • .. ., , ...... J1- so politični voditelji obeli o« v na izjava je bila podana v , .. i. i-« - oz. iiilja. kojega prtbivalstvo je manj številno kot so bile italjan- , . ... , . ... I, - ... . Za Zfnsko volilno p , v. , ■ . , . strank izjavili, tij v:dno o»lloeno krogih najvišjega sveta v od«»o- w * • • -k-■ 1/tMibe v vojni Ni me«ajte vprašanj s teiu, da govorite o tajuili i . • . ' I . . ; ^ *** ^ irginije je , om,mII.ali Londonsko pogodbo se je skrivalo Je radi vojnih potreblC iT "i ^ ^ "V™™**- »»kajoe. se bo- ki!cijo s 15 „,asovi .1.« bi I ugo,lov n ni ne i/vedeli, kaj se hoče napraviti žnjimi. ker bi ^ ,V kl Rumuneev da po.nenja ime- lipen poskus da s< s. v tem -(lučaju še U-lj bes,a, bo,,ii proti Ihanom). Koneeno pa ^ ^ ^ sluca-jlu knje ailm.rala Horthv na me- ,0f skozi je hn M xendar le italjansk: narod, ki bi se mogel pritožiti slede t-, »o-1 J".*"*1 ^avke|sto ogrskega regenta povratek! dl ujrem ^sovanjt (m(Im*. (Ta pa je lepn in nebistvene. •• njih prodtiktivnoKti ne pospeši potom dobave surovin? , Amerikam-e proti^j, problemov tudi rapravljalo o sprotnikov ženske vofilne pravi- Velik s 1 \ ar je. dH II- bomo /adnšili Turka, temveč mu pomagali zo- J>lK,oIz,t^'1 mteriweijonaliziiia in priznanju sovjetske vlade v Ru-jee, ki so hoteli uveljaviti resolu-|.et im noge kot ostalni. uničenim imro«lom. • ' J1Jt' katero se je dvt-isiji (ja se ni pPig|0 v tem ozi- eijo, soglasno s katero naj bi se Nitti }.• .tal ./raz« ^voj. i.m tninemu prepričanju, da se bo zopet ° tekom l'hr&XUdter obrnil ,.,, (j(J nobenega definitivnega:nikdar več 11c razpravljalo o tem, 1 ;i nov ito normalne .»Ino^j.- z Rusijo ter dostavil: pozornost na Ligo narodov, na sklepa. Razpravljalo se je t udi o so bili poraženi z enim glasom N- sme vK- piti do vmešavanja v notranje zadeve kake de- i ° U°Vanj0 ki-P't«listov. na trgo- lniJ?i|l Mdcvahi tikajočih - od-iproti desetim. ..le ud strani drugih d. /.I ' i Vl"°' f,nan<'° ter katoliško eerkev,' 1I0šajev z Rusijo ter se priznavaj r, Nitti je prebrisan lisjak m njegove izjave nam pričajo, da upa ° ^f^ ^ ^ ^ ^ J> ^no vsem zaveznikom nal 1 * > j narodne naprave. Katoliško • lobiti Italija vse, kar si želi oeim se ni se nieesar defini- avtoriteto, nad svojimi clant v , , .. , , vseh deželah sveta t'vnega sklenila glede obsega bo- [de turške armade, se vendar gla- glasu od dveh izmed naslednjih Martin Couibov bo še tekom da si, da nasprotuje svet vsakemu držav: Vermont, Connecticut, De-našnjega dne odgovoril z na*prot- načrtu, soglasno s katerim naj bi.1*1™"01"6' ^ortli Carolina, Florida, DRŽAVA HEW JEtSEY JK VLOŽILA PKI NAJVIŠJEM SODI- stra,lL Ii,neIa T"™}* več kot 25,000 voja- Louisiana in Tennessee. 66U PROŠNJO. V KATERI PRAVI DA PR0HIBICU8KI AMEND ZaVZ0,naj0': sr za ^ kov „, številni eelo zahtevajo, naj, MENT KRfil PRAVICI DRŽAV. — AMEKDMEMT JE NEP&A Mra"kc ^ ^ izrokt'! za odpra |bo tnrška armada VILKO SE8TAVLJEM. KER OA mBO ODOBRILE ZAEONODA ' V° in razvcljar!iei,i" Vsvh wJ»i,>.kot fo- eelo manjša obveznic. Opravičil je opozicijo! Nekateri člani sveta so baje za Washinfton, II. C. 4 marea. — Država potom svojega generalnega pravdnika Thomas JK ▼ KN0IKDVAJ8ETIH DEŽAVAH ■"■Hi I , . ». , ___soeijalistov proti vojni ter rekel, to, da se Turkom prepove sploh v ' t j zopet zavzel tako stališče.j vdržavanje stalne armade v kate- Aew Jersey je danes, . ..... ... F MeCrana vložila! ptvprP1*1 '•♦'"Pravieljivo mori-^nkoli obliki z izjemo orožnikov, ki ( n imj\ šjem sodišču Združenih držav tožbo, potom katere bo'«ku- j° TrdH da ,uore le socijalna bi^bili pod poveljstvom zavezni--.la dos< , i, da s.- bo ustavni prohibieijski amendment proglasilo ni-' lt Vol,Knja v soeijaln^ re- škili častnikov. Vprašanja, tika- . . xim ter preprečilo ir^iljenje VolMeadove postave jvolueije oprostiti narod kapitali- joča se Turčije, bodo prišla danes Joseph A Linigan. pomožni državni generalni pravdnik. je na-|Ml™ kontrole- K«» Je opravičeval pred posebno sejo sveta Lige na-prus i. naj se iKlr,Mli skorajšnje zaslišanje glede te peticije, ki se o- ^avko kot orožje v sili rodov. «.račtt |M-.,», M»er-ju. generalnemu pravdnik« Združenih držav in * Mr II,llql,Jt P"**"**™* proti Oanielu Koper ju. komisarju za notranjo carino. IVtieija i/javlja, da je bil amendment neprimerno sestavljen, da ga niso v 21 državah zakonodaje odobrile tako kot je določeno v' — Delavci te dežele imajo pra-.'rzavnih zakonikih in da je ni sile v kongresu, ki bi mogla predla-jvieo sklicati generalno stavko ter V tem računu ne prideta Florida in Lousiana vpoštev ter se osredotočuje vse upanje na iztočne države Delaware, Connecticut in Vermont. IZ SENATA izjavo, katero se je v gotovih kro*~ DOAlll POSlLrfAlVR T gih smatralo za očito pretnjo. Washington, D. C., 4. marca. — Tako republikanski kot demokratični senatorji, ki se zavzemajo za komprotuisv zadevi mirovne po- xarmo, va ooriAko m • i gobe, so se zopet združili v napo-bpMDi j rti, da rešijo mirovno pogodbo n- KDO JE ZLOMIL STAVKO DELAVCEV NA FRANCOSKIH ŽELEZNICAH? BILI 80 FRANCOSKI DELAVCI, KI NISO HOTELI SLEDITI RADIKALNIM VODITELJEM, KI SO SKUŠALI UVELJAVITI SOVJETSKI SISTEM. — ZAHTEVA SE PROTISTAVKAESKO POSTAVO. — PORODA EDWN L JAMES. Pariz, Francija, marca. — Stavka železničarjev je končana in ljudje so se vrnili na tlelo. Izjalovljenje te revolucionarne stavke je pomembna /ma-;i za francosko vlado. Dočim se je stavka tehnično končala po podlagi dogovora, tikajočega se razsodbe, se vendar ne bo razpravljalo <» vprašanju naeijonalizaeije železnic, ki je predstavljala veliko zahtevo stavkarjev. Vprašanja, glede katerih se bo razsojalo, se tičejo v glavnem nove ureditve plačilne lestvice, o kateri vlada že razmišlja. Cela zgodovina stavke nam priča o zdravem hišnem razumu francoskega naroda. Hil je francoski narod, ki je porazil to stavko. Ce bi bila stala večina delavcev in delavk za stavko, bi ta parali-/irala celo Francijo ter mogoče izsilila padec kabineta Milk-run ia. I raneoski delavec pa v splošnem ni odobraval tega koraka ter udi ni hotel pomagati radikalni manjšini med železničarji v njenih naporih, da diktira vladi njeno železniško politiko Polovica Železniških delavcev sploli. ni zastavkala in to kljub pozivu na splošno nI i generalno stavko in ko je Generalna delavska federacija vzela v pretres vprašanje simpatijske stavke v drugih industrijah, so delegati odločno izjavili, da oslali delavci ne bodo podpirali stavke železničarjev, ker ni njen namen izboljšati delavske pogoje, temveč vpri-zoriti politično gibanje, proti sedanji vladi. Tega pa ostali delavci niso marali. Ko je videla, kam piha veter, je Generalna delavska federacija hitro sklenila mir. Na ta način je zadnji teden zelo, zelo jasno pokazal, da je Francija daleč proč od sovjetizma. Francoski socijalistični kongres v Strasbourgu je odklonil Lenina in Troekija ter zavrgel v razmerju dveh glasov proti enemu predlog pariških radikalcev, da s»e sprejme tretjo internacijonalo. ki je bila ustanovljena v Moskvi. Sedaj pa se je stavka, katero so vodili isti radikalni elementi, ki so se zavzemali v Strasbourgu za Lenina, izjalovila, ker je francoski narod r.i odobraval. Minot, radikalni voditelj Paris-Lvons-Sredozemsko morje železničarjev, je pobegnil, da se izogne aretaciji. Lcveque. ki je odgovoren za to, da se je razširila starka v pariškem okraju, se nahaja v ječi. Le-Fevre, načelnik pariških radikalcev, je bil aretiran na svojem povratnem potovanju iz Strasbourga, ker je rekel na kongresu, da bi se moralo glasovati za prejšnjega predsednika Poineare mesto odobrenja, katero se mu je izreklo, dvanajst krogel j, kateiv zasluži izdajalec. Prihajajoč nazaj s kongresa, je šel Longuet, uadalj-ni pariški radikalni voditelj, v postajno restavracijo v Nancv. .> gostilničar mu ni hotel postreči ter ga imenoval Boche-a in izdajalca. Francija se je opasala z meceni, da porazi to stavko in naj bi se razširila še na tako široko. Narod je stal za vlado in danes, eelo potem, ko je stavke že konec, se razkriva številne odredbe, katerih se je hotela poslužTti vlada v slučaju potrebe. Nameravala je poklicati pod zastave vse stavkarje na vseh črtah in v armado bi vpoklicala tudi vse šoferje, ki naj bi zagotovili dobavo živil za mesta. Bile so o-mejitve porabe živil kuriva in razsvetljave, katere se nameravajo uveljaviti, če bi šla stavka še naprej. Narod je sprejel vse to z dobro voljo in generalna delavska konfederacija, ki je vzela vodstvo stavke iz rok radikalcev, je videla, kam se nagibajo stvari ter sklenila udati se. Stavka je dala nevega bodrila za zahteve, da se uveljavi postavo, na podlagi kater? bi bile stavke brez razsojevanja nepostavne in nedovoljene. Za tem gibanjem stoji M. Briand, ki dobiva podporo tudi od drugih strani, kajti splošno prevladuje prepričanje, da j«-tieba Francijo, okrevajočo od ran. zavarovati proti Škodi, katero so v stanu napraviti radikalni voditelji. • Alfred Capus, urednik "Figara", je pisal: — Stavka železničarjev je končana in revolucionarni poskus se je izjalovil. Obstaja pa še ogroženje, katerega ne smemo pregledati. Najbolj zadovoljivo in častno za deželo pa je, da je narodno čustvovanje na vrhuncu v dušah pretežne večine delavskega razreda. Stavka in kongres v Strasbourgu.sta pokazala to. — Zadeva Cheminots pomenja ustavijenje in zadržanje radikalnih elementov. Ne smemo pa pozabiti, da se bo morda zopet vprizo-rilo poskus. Imeti moramo jamstva za jutri. Ce bomo ostali izročeni milosti delavcev, ki se ne pomisljajo zapustiti svoja mesta, bo manjkalo državi varnosti. Imeti moramo stavkarsko politiko, ki je boljša kot da se da koncesije v vsakem slučaju. Sreča Francije ne leži v taki politiki ali pomanjkanju politike. rati .... - * ....... - ■•u'.ijiiiati, ki ui iiiu^m ^rcuia-; >nu nnucaii ^ruritiniu Mavku irr i ... . __j », ; .... .. s'av"1 amenduu nt. d« regulira navade in moralo naroda. Na- je dobro, da jo imajo vsaj pri-1 JZZ^Jm T™3* ^ rfervac,Je k *lenu » ! 1 primarno tndi hitro p«|X. Stavdo se bo predlog za ma- in tudi as ilenkostno izpremembo originalne l il i- pmvi peticija, da je amendment zakonodajna, ne pa ustavna;pravijeno kot mogoči inštrument e«ll MU, /nd. va m da je bila kot taka neprimerno sprejeta. za gotove slučaje ob zelo izvau-'v«tM>iai neprimerno sprejeta. ; z a gotove slučaje ob zelo izvan Nadalj se glasi, c'a je ustanovi! amendment centralizacijo sile rednih nujnih prilikah. Reči ho-iii avtoritete bre* privoljenja naroda države New Jersey in da po- i čem, da se ie rabilo v inozemstvu menja i„ kršenje njenih suverenih pravi« Vols tend ova postava, ki j« bila »prejela pod Mvtoriteto oveiunaj*tega amendmenta. je sama- | iwfl»i ničeva. , K»nee«i pet if i je ^ i* javlja, da pridržuje država Netr Jersey \ vlnčajii. .'«(MMM),U(M) kot poroča Voaai- moga ter izboljšanja transporta Zeitong, Iu prmri nadmljej cije Sindikat je tndi odredil 100 lir .... ^ 6.50 300 lir .... $18.75 500 lir____$90.00 1000 lir .... $00.00 mam »aalati Ja mJbal} rabo v poljedelske svrhe. Sindikat upa. da vsled lega. da bo v stanu ^ posvetiti del svojega proizvoda] ameriški ekspertni trgoVini. Ker se bo za potai, poalan v Ameriko, plačalo v dolarjih, domneva vlada, da bo prodaja potaža od strani sindikata materijalno olajiala]MQLil VABO&A'MAl izpolnitev obveznosti Nemčije v reservacije, krog katere se je o-sredotočevala večina tumulta v zvezi z mirovno pogodbo. Šantung rcservacija, ki je pred senatom pripravljena za akcijo, se j<>" morala umakniti splošnemu boju radi pogodbe in tekom današnjega dne se je nadaljevalo s pogajanji. Nekateri senatorji go je zmerna upanja, da jim bo mogoec uveljaviti sprejemljivo izpremembo reservacije k člena X, a čemur bi se spravilo s poti glavno oviro k dogovora glede ratifikacije ali odobrenja mirovne pogodbe x Nemčijo.____, ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ-NAJVECJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA tr^- Naae denarne pošiljatve razpošilja in Izplačuj* seda) po eeQ Jugoslaviji "Kraljevi poštni Čekovni mrad" t Ljnbljaai; to ja tal^ drfavni uTod, kakor j« bila O. k. poštna hraaflnica na Denajo, ka* je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala paše po* Wjatve širom avstro-ogrske monarhije. * Jamčimo za vsako denarno pošiljate?, M* m iaki Vftgotl z» ▼ izplačila, ki bi se povzročile po dragih, In naše krivda, pg Temo prevzeti nikake obvesnog^ 100 km nn HJO ^ ... 500 b« m $5.00 % 1,000 kron $9.50 ] 54)00 kron U7.50 f 10000 boa r,.. $05.00 * ggj »BSpf v GLAS NAHODA, 5. MARCA 1920 NAHODA Vwk City. M. V. Z« Mrl MM Za Mrt teta Z« Nm York SS •LA« NARODA IVatoa of tho Poopte) Atfvortla it ^fi ao m prloMu^ojo.Donar aaj M Prt ur—milil kraja uroCotkor prosimo, da m mu MtoJIUo na ana nI. da hltrajo najdemo naolomlka. QLAINARODA Borough «o Manhattan. Now V« T« H.Y. Laskave izjave Frank H. Simondsa glede Itaijanov V dolgem članku, katerega j«-, priobčil Frank li. ISiiuouds, zua-iit kritik in politik, v newyorški "Tribune", pravi pisatelj glede jadranskega položaja naslednje; Reka je čisto italjausko mesto, stoječe v izključilo slovau-»k.'iu o/eiiilju t«»r obdano od treli strani od slovanskega prebivalci va. Na četrti straui pa se nahaja morje. Reka ima le najbolj meglene stike z Italijo, kajti skozi stoletja je bila zvezana z Avstrijo ali Oirrsko.... Jugoslav, fkda preveč popustljiva Italjanska nesramnost pa se ni ustavila pri tem. — Italjani so vršili kampanjo proti svojim prejauiin zaveznikom, Francozom in Angležem, posebno proti Francozom, kajti ta dva naroda sta sprejela politiko predsednika "NVilsona. mesto da bi i podpirala italjanske zahteve. Številni francoski vojaki, ki so držali iztočno obal pod povelji pariške konference, so bili dejanski za vrat-1 jjff?1*™ ]>o umorjeni in kampanjo brc/primerne ostrosti se je vodilo v Ita-1 »*jPMiiiyii koščka ju^t)- liji proti Franciji.... l*RII>l|llRiHl Italiji. To je lepa obsodha italjanske politike iz ust nepristranskega ~ ameriškega opazovalca! Italjani si lahko čestitajo na svojih velikih Ljubljanski 4'Sloaenec" piše: uspehih. » Vprašanje našega Primorja in --Reke je stopilo za nan v napnvnost • obupen stadij. Danes se vlada in Italjani hočejo izstradati Gabriela DAununzia. i delegacija * Parizu sploh ne bore Ne bo šlo tako lahko. DAnnuiizio je pesnik. Ou 4 preživlja z!več za Gorico, za Trst, za suvere-duševno hrano. - niteto nad Reko. Zunanji minister * ^ * g. dr. Trumbič se e nasproti poro- r> . .... * „ ,.. , • • An- ur • čevaleu "Petit Parisiena" čisto Železniški ravnatelji so zelo optimistični. Obljubljajo vse mogoče stvari: boljšo službo, kooperacijo z uslužbenci, gradnjo novih železnic in povišanje voznine. Prepričani so lahko, da bodo četrtino teh obljub izpolnili. Zad- tako 400,000 našega prebivalstva njo četrtino namreč. Voznino bodo povišali. Italiji. "Pristali srno na to", pra- * * * vi dr. Trumbič, "da se odrečemo Neka sufragetka pravi, da so osemnajstletue deklice bolj pa- j posesti teh področij. Tržaški zaliv metne kot ya petindvajsetletni fantje. To bo držalo, kajti največ | l»o italjausko jezero. Poleg zapad-možkili se poroči v petindvajsetem letu. jasno in nedvoumno izrazil, da odstopa vlada Italiji ves bazen Trsta od Trbiža do Pulja ter prepušča Premoga rji zahtevajo šest deset odstotno povišanje plače. Kljub temu, da jo jim iz sn-j« privoščimo, je najbrže nc IhhIo dobili. Premog bo pa vseeno dražji. Kajti baroni bodo rekli: Podražiti smo morali svoj produkt, ked zahtevajo preniogarji m stdeset odstotno povišanje plače. nega Jadrana bo tudi severni del tega morja pripadal Italiji. Vzhod na obala Istre treba, da nam pripade. Ona je (»opolnoma slovanska." Nadalje: "Kar se tiče Reke in Zadra, ki bi jih mogli s polno pravico zahtevati, ker sta zaokro žena od našega ozemlja, mi vendar V Jugoslovanska a — fafei* M»f> s Cataasvfra tem 1*96 -- - taksrpsrf-aaa let? im Ciavni urad v ELY, MINNJ t juyw Jgayw'Pjl ^ Ml POHOTNIH?! IUVMUL S. E __PRAVNI MSV M rUDML IB. 1 T Ml H _ JOHN MOV KRN. IM-Mt in.. Dalath. i.a polovico. Japonsko abecedo, ki je imela dosedaj pettisoč črk, so zmaujšaU, "aPa^an.10 vsak P°uli8l?b' ?v\. deta ]>od naso suvereniteto. Je-li . -.i i-i , •• i i- • i- i x j možna večja konciljantnost z naše .Japonci bodo zannprej veliko lažje skrivali svoje misli kot so! , .„ , r„ , . , . i-•» j i • t strani? Mi pristajamo, da se iz - Drugo pristanke, Trst, se nahaja ze v italjanskih rokah, jui dosedaj. - _ »onih dvch mest stVorite neodvisne I elo v slučaju Trsta pa je zahteva Jugoslovanov vredna obzira, kaj- ti prebivalstvo, ki obdaja mesto, je izključno slovensko in Trst sam ima veliko in vedno rastočo slovensko manjšino.... Italjanske zahteve do Reke temelje na dejstvu, da je v ozkih mejah mesta večina prebivalstva italjanska. Soglasno z dobesedno rttzlapro štirinajstih točk bi samodoločba ustanovila italijanske pravice do Rekt. Na driuri strani pa je prava in resnična želja lialja-nov, da obvladajo jadransko obal. ua kontrolirajo oba pristanišča jugoslovanskega zaleuja in da na ta način ustanove ekonomsko in politično kontrolo nad tem delom sveta.... O bi ne prišla Reka v italjanske roke. bi takoj poslala nevaren tekmec Trsta ter je skoro gotovo, da bi to pomenjalo pogin Trsta, kajti Jugoslovani l>i povsem naravno rabili Reko in Trst bi bil oro-j .iu svoje trgovine. Nahajal bi se pod oblastjo Jugoslovanov, kajti Vojaki neke washingtonske bolnišnice so dobili iz nekega u-' ^lednega washingtonskega kapitalističnega kluba obrabljene igral-* ne karte. Že pri prvi igri so pa spoznali, da so karte markirane. — No. kaj takega se pripeti v najboljših familjah.... države pod pokroviteljstvom zveze narodov." V znamenju dolžnosti V tej izjavi vidimo vso mizerijo našega položaja in nezaslišno popustljivost vlade. Kdo jo poveril vlado, .da prepušča 400,000 duš našega naroda Italiji, ne da bi bila v to popustljivost prisiljena? ZDRUŽBVALNI ODBORI •t- Clalr An, NI rinili— WaaUatoB Rnet, Dmir, CM*. MT-SI* ATO.. J« aoHUatv« m aR* Bka avrlSorala. aa M« ▼M (trail tskajoo aa inftift aador kakor tudi danaram » Slavnoa* tajnika. Vaa pr;tofba naj oa poflQfaJo na IrodnJa aa aprojem norih Članov In oplok vaa adrai poMUaJr na vrhovneca adravnika. JagMlcrauki KatoHAka Jodnota aa prlporaCa___ __ ___ ____ Map. Joanota poatnjo po "National Fratomal Concrooa" laatricL ▼ bi—ajnl Ml akraa MM. lik. (triatotlaoC doUrJer). Bolnllkik podpor, odtaodnln tn poamrtoln H «a nad poMruO mlljon dolarjev. JodnoU stajo okna • tlao« rodnlk Oum* Oa) In akrea t tlaoC otrok ▼ Mladtnokom oddoUcn. Cmtn Jodnota ao nahajajo po resnih alaronak;ih noaolMiiah Vaa kj«r mL priporočamo ntuwrltw novih. Kdor ott pootatl Clan, naj aa oglaal pri tali afta MJiiaw dnNvt J. 8. K. J. I. Ba vatanorltor novih Jradtar aa jm obrnite mt lhTNg» tajnika Novo drnfttvo oa lahko vatanovl s • Oanl att lUnioaial Delovanje Ameriškega Rdečega Križa na Balkanu V svojem' začetku se j«* delujte j<- ^pasil zdravnik ali bolničar-Ameriškega Rdečega Križa na ka Ameriškega Rdečega Križa. In Reka? Sam Nitti je v svojem: Balkanu delilo na petero radnih --govoru priznal, da če se uveljavi IV dolgem, skoraj bi rekli, po večmesečnem boju je bila izvoje-i loiHjonska pogodba, ne more Havana stavka neivvoršklh slamnikarjev. Xe sme se reči. da so vse do- l,Ja '-»btevati Reke! Ako s silo iz-segli. kajti nasprotnik je bil veliko močnejši kot so bdi delavei. i vedejo neveljavno londonsko po- komisij. Dt*lo v dveli razmerno dobro stoječih zemljah, na i lah-j-..lkov ki so j.in v bla-nni je kinalo izginUo Tako se je z^odiloda' ,iasllne^a ilkta ne bo nikdar dno deluje, d as i je delo v glavnem {vanju zdravstvenega problema m •.....brnili vm> trgov i i. proti Reki. nakar bi moral Trst pogrniti.....U ostaii delavci s sv.,jo 'solidarnostjo sami proti mogočnemu na- l>riznal! Pogodbe ne spremenjeno iz direktne pripomož-' tudi bodo tako storili n.il, prijate- - - - - - - 1 moremo prtpoznati. ze zavoljo te-jne akcije ua karakterističen kou-!iji ni družine. ga ne. ker jo je ententa s prizna-jstruktivni zdravstveni program. V (>|0 v SH»iji. kjt*r tlruge ame- ......... , , , , , . njem 14 AVilsonovih točk sama pn- nasprotju z razmerami v sevoro- -k n»itsiin»v«* ki sodcluieio /. I raduiki unije m delavei se dobro zavedajo, da zmaga ni po- „mafl Vthn- . i^i .,.; - . - - v - - , •, - + :„,, li?,K usTaI e' soueiujejo . _ , . > \ ■ - j -, stlla pasti, /akaj se odrekati stjiztm-iu Kvropi je Inla žetev miuu- j Rdečim Križem, delajo načrte na <> pa bi se nasprotno Italija polastila kontrole obeli prista-|sl)1.olnikll ki jP imel v rokaj, na j uspešnejše orožje sedanjega časa — niše, ki sla Jugoslav ji ua razpolago, hi. bila ta »ležfla ekonomski j de|Kjr i. riM'ona Italiji na milost in nemilost. Italjanske izjave gled<* pri- mernosti ilrugili pristanišč nLso vredne, da hi se razpravljalo o njili. Značaj dežele, ki je j_orat. prepoveduje zgrajenje nadaljnih želez-i.iških prog, raz ven neprimerno visoke stroške. Ce bodo Italjani dobili Reko in TiM. fnlo imeli jugoslovansko trgovino v svojih 1|0 S4 nU^r ne opravi. Vsledtega je glavni odbor razpisal ases- |t% ker narod danes nima besede.1 • - ,-, , • - - i - - i -i - '---- -------■» — ---------— | —• ......i ...... .............- uut*'*llll rv i i f.\ m. iiriiijii nni iir ii.i I volna. Kar se je zamudilo sedaj, oziroma eesar sedaj ni bdo niogoeelReki ako e|ltenta grozi z ,oudt>ll.j ,e?ra ,eta !ia ]jajkanu izi,Klllo iz-j M.l(,aIj,vanje ,,,-la tudi po t>d,lot|u vdejstviti. se bo uresi:.eilo v bodo«-noKti. - sko 1>ogod|>0 , To je tista nesprav-jdatna in radi tega se je velika po- j ,>,,,.Kri;;1 a ^ v drupih l>a bo pa uspeh zagotovljen, je treba denarja. S prazno idagaj- ijiva popustljivost, ki je mogoča!treba lanskega leta znatno skrčila. zeuiliah bo treba še za dolgo časa rokah.... - V spričo tega položaja j«* razumljiva opozicija predsednika AN iUoua proti prvotnemu predlogu, da hi dobila Italija Reko. Kot vprašanje pravic ali krivice j»» stališče predsednika neporazljivo. l^ežela. Jo je .Jugoslavija, ki itm» ll.(KH).U(M) prebivalcev, ki ima tako Vrliko ozemlje kot je Italije in ki l>o imela v hližnji bodočnosti prav tako veliko prebivalslvo kot Itulija. more dovoliti, da hi bi-J hi oropana izhoda na morje ali da hi bila stavljena pod ekouomskoj liadgospodstvo Itaijanov. ' e obstaja večina prebivalstva Reke izj Itaijanov, s» je nasprotno velika ozemlja z izključno jugoslovanskimi prebivalstvom izročilo Italiji na podlagi razlojrov, ki potrjujejo jugoslovanske zahteve a ne tji kak rojak luisiil, da smo iz domače dežele hili prisiljeni -tiiviti tudi to zahtevo--------. ie vsi zmITOia. se bom jaz malo Te zahteve -<» icmcljile ua štirinajstih točkah, na pravici samo-j»j^lasiL «h»lj>o- \-aj deloma na konji . Niliee naj se ne ebotavjja. Vsak naj prosto\ oljno, radevolje da. Italijo, tmla le pod pogojem, da Denar ni vržen pro^"-. ampak bo uporabljen ves, do zadnjega centa, ua eeli črti vpošteva narodnostni• v vašo korist. . princip! Tak sporazum želimo.! -------------*^MW-oaobjem Ame^kegaMeče-jnmi prijateljske ljubez.u amen- n o D i'ft i < ranskega ^rasanja pa narod ne Kri-a jn tlomaf.im 1)rebival. škega naroda. Da se pa more osno- U°P1S1 bo prizna ! Italija ze danes cuti£ . posebm> prisrtni Zaupa- vati in vzdrževati to. potrebuje težke posledice svojega imperia- iu ^^ tako Rdeč-i Kriz. ki je preobremenjen. Bessemer, Pa. Pozdrav vsem Slovencem in Slo- Iz tukajšnje naselbine že dolgo venkani po Združenih državah, časa ni bilo nobenega poročila, da Poročevalec. .4 I > ali Reko na temelju sam od oh čhe.. . . To je odprlo pot /a kouij>n>mi> Kraiicija in Anglija nista hoteli nasprotovat i predsedniki! Wilsonn, a tudi nista imeli uikakih sebič-i'di interesov, da hi se /.av/.emali za italjanske zahteve. Vt?za*ni sla bili vsled Londonske pogini be ter hi /. veseljem (»ozdravili priliko, i' hi se mogli izmotati iz cele kupčije. (V pa nista mogli zavreči l ondonske po^odhe, pa sta ua drugi strani lahko zahtevali, da se izvede pogodbo \ ee!oU, da namreč dobi Italija Istr«) iu Dalmacijo. »1;* pa se Reko izri>či Jugoslovanom. to pa Italjani v Parizu niso mogli privoliti, kajti povzročilo l-i iijjJi padec. Ko je Mla debata na višku, se je obrnil Wilson na ita-l.i a tisk i narod sam, pi"ko glave Orlanda, kajti pričakoval je, da bo ln-rod uvidel krivieiio-l svojega stališča ter prisilil vlado, da popusti. Italjani pa >o se š.> bolj oprijeli teb zahtev in ministrstvo je pad- I i ravno raditega, ker ni moglo vsiliti uresničenja teh zahtev____ Italija se je umaknila z mirovne konference, u se knuilu vrnila in iršitev jadranskega vprašanja se je preložilo na poznejši čas. Med tem pa je nastopil D'Anuimzio ter se polastil Reke. V teoriji je bil n-taš proti italjansk'rn oblastim, ki pa si niso drznile storiti ničesar proti njemu, ker bila armada in mornarica na njegovi strani. To reško pustolovstvo pa je spravilo evropski mir v neposred- i o nevarnost. Srbi. Hrvati iu Slovenci so že hoteli'nastopiti z velikimi vojaškimi silam* ter se jih je zadržalo le s pomočjo obljub, da ,um bo storjena pravi* «, da pa ne bodo v nasprotnem slučaju dobili ničesar. Medtem pa so se Italjani poslužili vseh mogočih nakan. (Prav po receptu MaechiavclH-ja). Skušali so razbiti solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovence* potom intrig. Skušali so preprečiti zvezo Čr-nejrore * Srbijo ter s.« pri tem poslužili starega krvnika Nikite kot erodja. Ko se je vršilo v ('rnijrori ljudsko glasovanje glede zveze « Srbijo, so skušali It ihali poslati v črnogorsko trlavno mesto polk svraviti* ima »hod: Odstopiti , „ 10f0 - J' " in prepustiti to mesto drnari. ki ne Leta 1912 se je ponesrečil An- , * , , ^ tr - . bo tako popustljiva! u Kosec m sicer v premosorovu Iz stare domovine Sodražica, 5. tebr. 1920. Rojaki! Blagovolite sprejeti par Ranjki je bil doma iz vasi Stara nasvetov in če se vam zdi, jih tudi Bučka na Dolenjskem, kjer zapu-' uvažujte. Kadar pošiljate denar šča žalujočo ženo in 4 otroke, t»-j v svojo staro domovino, sedaj svo-kaj v Ameriki pa brata Johna, ki, hodno Jugoslavijo, pošiljajte pa le se je vdeležil tudi pogreba. Bil je. potoui takih zavodov, ki imajo di-kljub dolgi bolezni 7 let in 6 me-J rek t ne zveze z Ljubljano. Mislim: secev šc član dveh slovanskih or-j da je v tem slučaju najbolje po-ganizacij, namreč Hrvatske Naif\ tom znane slovenske banke Frank Zajedniee in Kranjsko-»Ue sporočam svojim domači v!adi, da je prišel Capudan paša:,lom **odražanoin, kakor tudi Rib- Križa iz teh krajev v stanu vzdr- V Albaniji iu Čruigori, kjer so vsluzbenci Ameriškega Rdečega Križa edini tujci, ki nc prihajajo za kake vojaške, trgovske ali druge osebne koristi, je čustvo prijateljstva s strani priprostega Ljudstva posebno veliko,; to je tudi res za .bodisikateri kraj na Balkanu, kjer je uniforma Ameriškega Rdečega Križa boljša zaščita, kakor kak diploiuatični pasport ali ob-! orožena telesna straža. Ameriške1 dame morejo hoditi v tej uniformi! uemoteno celo med planinske ha.i-' duke fax oborožene v.staše kjersi-bodi med Jadranskim in Egejskim morjem. Ti pojavi udanosti in zaupanje niso edine stvari, s katerimi se Rdeči Križ ponaša, marveč to zna-či. da bodo domače oblasti ob času odhoda Ameriškega Rdečega P. M., Cincinnati, Ohio. — Njegov naslov je: Mr. A. ('., care oi" Carl Fisher, Cooper Square. New York. N. Y. A. J. — Da. koledar pošiljamo tudi v stari kraj. Stane toliko kot za Ameriko. V. K. — Vi ste izgubili. Beseda "štacuna" ni slovenska. F. B.t Renton, Pa. — Nakupu vanje delnic j«' najbolj kočljiva stvar. Tam. kjer Vam nudijo za inal denar velikanske vrednosti in prednosti, že ne more biti nekaj v redu. PERZIJSKI PREGOVORI. mcauom. vi prostosti' - igral klerikalizena. krščanskimi jetniki z Malte in daj^01 *radhi svoi Sokolski Dom. .mm bo pokmk šele izkušnja.! je bilo med temi jetniki devet Apeliram na vaa^vse,, katenm vam K ob« nega dvoma pa ne more biti. maltežkih vitezov. V sedanjih , ^ dobrolnt našega jugoslovanske-da je Malta zelo slikovito ime v zgodovini. Bila je zavzeta in zav- iveč tudi za Indijo. dneh leži v^nost Xr.ll, v dej-j ."•rod» ,,a sr™' ^ P° 84'°j'.h rtvu. da prestavlja Malt. Telik i P™P«v.«e k nde^.tv. tega . . . . , . ; , ' v ... - , , , . . načrta. Moram vam reci, da se na- a »^etokrat in v sedemnaj- strategic« ključ, katero dejstvo\ Soko]. ^ siem stoletju je uživala včasih do-! priznavajo vsi evropski državni- ue ^ ^ ^ Dobro bi bilo 1 er. včasih pa slab *l«ve«. je j ki. in sicer ne le za Srcdeaemsko, 8n da M kdo izmed vas svoje ime neke vrete križn, ne-{morje. *t 1 T ' ki dobro znani anjrleški igri, po-; sfUacmu fhlemena mačk in njeata ime se je neprestano omenjale. v sporočilih diplomatov iz sedem-i:ajstega stoleja. lieta 1607 so se nahajali zloglasni angleiki mor-tkf roparji v Lcvaatu in ti se dvi- Tnruija, 4. marca IS spričo ffMOftti polofaja je celi kabinet včeraj resigniral. da namerava tukajšnji J Sevati in izvajati z mnogo manjšim tiiidoiu enostavni higijenski program, katerega je Rdeči Križ razširjal potoni nazornega pouka, oglaševanja na lepakih in s pomočjo kinematografa in tudi, kar j«* še večje važnosti, da bo priprosto ljud-stvo sprejemalo te nasvete v pravem duhu in jih devalo v prakso. Vsak vojak, ki je dobil umetno nogo ali roko od Rdečega JKri-ža. vsak vseučilišču i dijak, katere, mu je Rdeči Križ omogočil nadaljevanje študij, dajoč mu stan v prenakreanein Beogradu, vsak begunec. ki je dobil pomoč na svojem daljnem in napornem potova j žrtvuje in začne s pobiranjem doneskov za sodraški Sokolski Dom. * i V najlepši nadi*. da najde naša t prošnja pri vas zaleljenp zanima- __ nje, va*n kličem krepki, jugoslo- ' van ski: JMmvo! istoječa voda se usmradi. Da se pridobi en funt zuauosti, je treba deset funtov zdravega človeškega razuma. . Kdor <;ladi škorpijona z usmiljeno roko, mora plačati ceno za to. — Ne obsojaj nikojrar. Onega, ki je. nad teboj, smatraj za svojega očeta, ouega. ki je tebi enak, za svojega brata in onejra. ki je pod teboj, za svojega sina. Živi zadovoljno iu kraj hodeš. Prijeten jrlas spravi celo kačo iz njene luknje. Svet je kot staro poslopje ob brejru kake reke. Voda ga odnaša ko* za kosom. Zaman jo hočeš ustaviti pšečico prsti. Potrpljenje je drevo, kojega ko-r< ni na je grenka, kojega sad pa je sladak. Pilianje komarja ne bo ugasnilo soluea. . Drevo, ki se je ravnokar ukore-ninilo, lahko izpuli moč enega , iVi ■iiaitotigr ..> ... Alojnj Gnidiea. n ju domov, vsaka mati, katere de- veka. gorenjskih hribov. NARODA; 5. MARCA M Delavske nikPortoriču Aiulrej Do v žaii je »tal na vratih «*-etove hiie in pusil u kratke yi-4»«». Jtoke je nuel na hrbtu prekrivane, z očni je (»a zrl na tropo golobov, ki so freali v večerni zarji |h> zraku. Ko je fant ie preeej časa zrl proti nelni, ni opazil zale ilekliee, ki je korakala po va*ki »••"iti proti njemu. Tuaarjeva Mina tako je bilo deklici ime — je l>ila eelo mnenja, da bo prav tik mimo njega šla. ne da bi jo on opazil, ker j« bil tako zamišljen. Dekle pa tega nikakor ni hotela, temveč je prav dobro » podkovanimi čevlji ropotala, ko je prinla v bližino Audreja. Toda ta tudi ;ega ni slina! iu je dalje gledal z«, golobi. "So, Drejče, kaj pa vidi« tako posebnega v zraku "f" ga je nagovorila. Mladenič se je nekam prestrašil vsled nagovora, pogledal je dekli- eo V koliko v /.adregi ter odgovoril: "Videl 11 m nič. Na razne reči sena mkdil iu se tako v misli zato-pil." Mina mu je smeje prikimala nt rekla: "Mislil si na starega prijatelja Drejče, kaj ne! Na onega z dolgimi lasmi in v krila oblečen, je-il Mladenič si je dal opraviti s svojo pipo, katera hkrati ni dobro vlekla. "Ti m* lahko šali«! V sed- CAMPAMIE SEREMIE TMISATLAIJI^] Dve različni vrati delavcev sta In ako bi tudi moral čakati. Ako! ' ] zaposleni v tobačni industriji na mu njegov sin potem pove. zakaj M JUGOSLAVIJO PRflfD lUVPCl 1'ortorleu.. — namreč delavci na ga ni bilo pri večerji, pojem mu 'wawuuwv ,1MH In to ne bo vzel za zlo. Z dolgimi koraki je korakal Andrej Dovžan v večerni tišini po vaški cesti. Ljudje. kateri so ga srečali. so začudeno za njim gledali. poljih in delavci v tvornieah. T)c- Mitri pamiki • iti rim i in dvtma vijakoma. ,aVri- ki se pridelovanjem tobaka, vključujejo možke. ženske iu otroke. Kultiviranje tobaka je LA TOUR Al NE FRANCE ...... ROCHAMOEAU L A LORRAINE 10. marca IS. marca IS. marca 3. aprila Dočim. se kunec potopi, plava njegov najbližji sorodnik, poljski zajee izvrstno ter preplava pogosto reko. ee ga preganjajo. Mod ved i so dobri plavači. in to celo oni, k^ žive daleč od večjega vodovja iu navadna podgana je tiuli zuaua kot dobra plavalka. Kden najboljših plavačev med ži- .... - r, . , - -- ranila nikogar, valim je konj Znam so slučaju. k« so konji preplavali eno miljo i Policijske oblasti so mnenja,, široko reko enostavno v namenu, i de so dobile v roke migljaje, kriv-' zelo lahko delo iu v tej poanogi da pridejo v domači hlev. J cev. je zaposleno veliko število žensk | Tndi srue in je|eni plavajo do. ATENTAT NA AMRRc. KONZULAT V CURIHU. t ______ Curih, Švica, 4. marca. — Neka bomba je eksplodirala v pretekli noči pod verando tukajšnega ameriškega konzulata. Bomba je resno poškodovala poslopje, a ni Kaj pa namerava mladenič danes? zastopnik jugoslovanske vias« s« :n otrot v iudus*riii za nridelo- . " « - . - , ,, • , , . . . • pričaka« potnik« ob prihoSu nailh par- J WlrOK- » IUUU "JI /d P««««- j bi «. ZliaUi sO slučaji, ko so kari- loiio^no je korakal, klobuk je nlhov v „,vru tcr jih to4no ^ tobaka je najti zelo veliko , -- npenUv«U »>o de*et mili imel «n»U. strani notUnien na kamor so namerjct.1. U. .. .... _-_.,_ _ P«pla\aiL po Ueset nilJj SirO- imel uialo po strani potisnjen na|*W ~ n.menj-i. »število malih proizvajalcev. Pla glavo, ustnice pod košatimi brka-1 ETS^JTnekoliko višje kot na kavna so se tako prevzetno smejale, V°'! uih plantažah, nižje kot v sladkor-kakor bi hotele vprašati: Koliko i ^ MuHtriyi Tobačna industrija velja svet / Kupim ga! , z- s.,kart. m «„ vpraiajt. v ^ ^ -u ^ ^ ^ Ali so Dovžanovi zopet kaj v lo-1DftU2llNI PI SAW. 1« Stih St. N. Y. C. Plače možkih tekom zaposlene dolenji priigrali Potreb,,, so. Ptu- pa pp. |eka|nj.h ^ jbe znašajo ^ 5e.stdeset do osem- vosciti je zalemu, marljivemu lula- __! deset centov na dan. Ženske do- Ueillcu 111 lHe man.1 staremu Dov- mrnmmmmmmmmmm^tmmmw—mmmmmmmm i, • v- . - , „ , ' ' ' " ' - ■ ■ ' - 1 bivajo v tej seziji od 3-> do 4o , , .....i. i, .« ♦ i * • • «i i, i Urntov. dočim,dobivajo v bolj ne- Kakc po ure kasneje je prišla kak tant. kateri je tako kakor U, . ... * , 0- ........ • . i- i - i . zaposleni seziji od do 3o c mlmarjeva Katriea k zadnjim vrt ^zame eduiy licer najbogatejšega; v * . .. . i s .svojo pri- »uoža v občini, potem imajo šelc;tov 1,a. dan;.°tro<1 _doblvaJ° v nun vratom, da bi se 'U. * pvLcui iiuaju aoiv njen smej^i obraz, bil ne jateljico pogovarjaU. kakor sploh,govoriti. In veš, kaj bi ti ljudje]P0*1««1 seziJi ^ ^ eeljlto^ ' • ' • vs«k večer. Toda glej, danes ni vi- gPvoriU? Ali bi rekli: Stari Mli- j'0.000 mož. ki so bili trajno pohabljeni tekom vojne. Ceni seT da bo dobivalo penzije približno 1,000,000 mož. vključno 40.000 takih, ki trpe nu jetiki in malariji. Švicarski mesti Curih inn Bern sta bila od nekdaj pribežališče evropskih radikalcev ter tudi pobeglih plemenitašev. a dosedaj ni ' bilo še nikdar opaziti kakih de- monstracij proti diplomatom drugih narodov Washington, 1). C.. 4. marca. — Generalni konzul Keena v Curi-lir je poslal državnemu depart-mentii ofieijelno sporočilo o aten-tatu na konzulat. V poročilu pravi. da je bilo poslopje resno poškodovano, da pa ni bil ni kdo poškodovali. McKeena pravi, da pripisuje policija atentat anarliisl ičnim zarotam. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. bližnjem aočivnem vrtu, tudi tam »fati ulogo dobrega iu v zakon ni za mogla mti najmanjše o Mini pritrdili. Saj me razumeš. Vse to mi ne skega delavca je isto kot življenje j pj^iSPEV&I drugih poljedelskih delavcev in NA AMERICAN bi bilo povšeči. Niti eno. ^ ^ pridehsje tobak v gorah, je ojiaziti. "No, ta je lepa!"' Premišljeno je zrla deklica skozi gosto zaraščeni hmelj, ki je vso lopo ovil; lopa je stala blizo vrat.,™ """" T" tovariš ua kavnih plantažah, kaj- ^ , I oda tako! Eno njivo za drugo je . ... . . a bila je tako gosto obra»cena s___^ , „ ^ Z* ti tobačna po ja » so tako težko YUGOSLAV RELIEF niti drugo. Da. ako ne bi bil tvoj oče v tako slabih razmerah. Ako bi \saj ljudje zamogli misliti: mogo-<*e ima pa Dovžan le vendar kaj. precej slično onemu na kavnih 511 Fifth Ave., New York City plantažah. Manj pa je podvržen gotovim boleznini kot pa njegov hmeljem, da se iz steze ni v njo i: prodal poslednja .leta. ena goved do IS. februarja 1920. je šla za drugo." zasenčena kot pa so kavne plantaže. Sezija tobačnega delavca je uh tfduih Ih> o feet! — *£oda ja'-j videlo. Katero lahko dobim, ne maram Ko je Katriea nekaj časa tako * oče ni vzrok teuiu! ' J«(kratkli ^ tih do gestih mese. katero b. pa jaz rad , pa ona zamefna stezo zrla. je Mina previdno'precej osorno zavrnil mladenič.! ' r zaposlenih le I za pahnila dur, ter se podala na ^ Nesrečni smo bili. Štiri leta za.;^^ ^ delavcev, postopa a»i na ne mara... ...........^ ^ ^ ___ .M ma je neverjetno o* zrl Mini v oči. "Mlinarjev«, Katrieo meuiiiT" Deklk*a je prikimala. 4*fTprsv ta. Saj imamo tu >auio »-no prijateljico in to je Katriea. In... lun! Mlinarjeva dekle... kaj bi pa j*o- no. to ni težko uganiti, čegav gJaaVedno- jo je ljubi Bog k sebi po-j'"«* dela v tej indnstriji je eelo je to. Mina je obstala iu smeje sej klical.- {veeja kot pa v kavm industriji. |H>s!usahi. "Saj ti ničesar ne predbtfcivaui.i pr| izdelovanju cigar in cigaret RaviudcMi- j«- taiH-k jflas i/.pre- Andrej!" je rekel pomilovabio| zaposlenih na tisoče žensk v govoril: "Oh. ti bedasti fant! DajMlinar. "Ne tebi. niti tvojemu! r^ii^ij, strokah tejfa dela. To pustLš tako nase čakati! Prav za očetu. Nesreča je sledila drugi.jj^ ^ vrži poVečini v mestih ter celem otoku, tsj industriji. , . . . .- . - . ^ . .-Jso navidez dobro toda zelo ljubezuivo: «xlino. ljubo dekV! Kako li za- ves dobiček le sto goldinarjev. to| ~ 7. " . približno unij. Čeprav .ie to, pusiiK laKO nase čakati i 1'rav za occiu. .^csrccu jc sieuua urugi. delo se vrši povečin »dno sem si doniLšljevala, da imaš Saj sam to dobro vem. Toda ugled !jt. ra2kVopljeuo po ljubico v mestu in... in..." 1'ri ljudeh je zginU. Preje, ko je|)e]aVc^ Z;l piši eni v Sedaj se je oglasil globok g\as.;tvoj oče v loteriji priigral, so vsi; lia|.-lM . ... ..... , . , . n . ...i«. organizirani. Ti si moje mislili, da ima deuarje. Da je bil' . . ... .. .. . . . J y kajti v različnih mestih je sedaj vrešala pri tebi Edini otrok 1h>- mogel kako drugo rad imeti! Upal ui hotel noben človek verjeti., ....v - -uai.ua mlinarja... to Ih vemlar;^ nisem, upal! Tvoj oče najbo-1 skrivnim Imgatašem so ga sma-;IU,JMplačana industrija, se je "-.al " Lalejši kmet v občini... iu pri nxs'trali. Ko bi to še bilo. takoj bi ^ kratkim, '^tovilo Andrei j.- ^nlaj -e bolj zanlelj^e vedno le rakovo pot. Moj oče dal Katrieo. Toda sedaj, ko vsi senatnim komitejem porto- Iiesro preje. Mina je pa |**tala ^ in jaz s« trudiva, trudiva, kolikor ramami zmajujejo in pravijo: u.jrik«n#ke zakonodaje, da ni bilo bolj zgovorna. 'u„Ki invpuščajo. toda pri vsem lH»gi Dovžan! — sedaj ne i?re. Ne mogoče tekom preteklega leta. ki * No pa saj boeastv.. nič ne dč. tem ni blagoslova." morem, res ne morem. Zahvalim1 fc W1 najboljše v zgodovini tobač- Labko ima kdo toliko denarjev j To pripovedovanje je bilo tako s« ti za čast in upam, da zaradi'1* industrije, najti niti enega de-j kakor -ena. a vendar mu ni dobro.jžalostno, da je takoj vedela, zakaj t^a ne nastane sovraštvo medilavca, ki bi bil zaslužil v tem letujII- 6* Kimball. New «.!ej primero; l>eklic». taka kakor* ga tanki glas tako lepo tolaži. Da| menoj in teboj. Da ne boš od anlaj j^oOO ali več. Tekem fiskalnega le-i York. N. \ . Katriea. ki ima wga dovolj. Kaj jc pa v taki zadevi najboljše dvo-1 naprej zalezoval Katrieo hi ji gla-jte 1W7—191^ se je izvedlo uad|Mi** Jean W. Sirnp-ima ona ml svojega denar ia in i>o-sestva. ako ji fant. katerega bi ra- lie napolnjeval, se zanašam na'17 iniljonov neizdelanega tobaka na kot nevesta tudi dobro vedela.itel>e. ker vem. da si pošten zato je raje ocUla proti domu. Uiv fant." mar-j in smodk v vrednosti nad sedem ; milijonov dolarjev. Te številke ne mak? Taka vendar ne more iti k j njemu iu *ra objemati, namreč k nerodnemu fantu iu »ra vprašati: Ali ine hočeš f Tako bi bila prav zaradi njenega premoženja le nesrečna. — No, zdrav ostani. Drejče, doumv moram. Danes večer moram iti m* h Katriei. Pri zadnjih vrtnih vratih me Im» čakala čez pol ure. Potem I kramljale." Prikimala je l gla\o m se na-jje bil zarjavelega in bolj suhega...pogorel. Toda notranje je bil smejala. |»oteiu pa »nlkorakala, ne zelo navite črne brke so se mu do-' losten in poparjen. da Im čakala na slovo udadegajbro podale, a tudi temnorjave la- Ko st- je domov vrnil, je slonel !t»rji iii izkoriščevalci. 1 ><>vžaua. im' ie inu-1 eeiliio mWriini timIi ..:_____. -- ... Drejče je * * * Vse je ven. Mladi Dovžan je bil j vključujejo lega. kar se jc pora- Drugi dau je bila nedelja. Po odslovljen. Z upanjem, h katerim;bilo doma cerkvenem opravilu sta si stala v je prišel v Mlin&rjevo hišo. se je *ohi Mlinarja dva moža nasproti, tudi lahko j>oslovil. Da je Mlinar eden star. drugi mlad. Stareji je uiož-l>eseda. to je bilo splošno zna. imel velik, okrogel, obrit obraz. no. Vsako liesedo je dobro premi-ujegove 00 je malo tudi za delavci na Portoricu. čeprav nima takih potrebščin kot M»ve malo j no oblečen. Nosil je črno suknjo.; Ponosno jc odšel Andrej I^jud- j n^iprimer. delavce v Združenih dr-|v roki imel črn klobuk^ obraza j j« ne sinejo vedeti, kako hudo jejšavali. ki je že bolj oblizaii od i. i i u.i. ...t. zgorel. Toda notranje je bil ža-'kulture iu katerega tudi na bolj losten in poparjen. : us|»ešeu način {julijo razui profi- son, N. Y. ti. L. Gibnore. Lexington, Mass. Donald Ilutehinsou, -Jersey Čitv.N. J. Miss Christina Mi-klos, Brooklyn. N. Y. Mortimer Stiefei. New York. N. Y. J. R Rauber. Roche ster. N. Y. Um 'Jcanette Iivre, Washington. D. ('. 4">0.00 70.00 25.00 25.00 25.00 10.00 400 2.00 200 2.00 ^52.69^.13 -e je iu,el čedno počesane. xoo» njegov oče na hišnih vratih uprav! vroče I vm po>tava je kazala veliko raz- ------------------ i_ » - . -i . , ., , ....... , . .* ----" --------------— onem prostoru. Ka mu je biui, drgnil si je oei, kakor burjeiue. Kljub temu je dolgo go- sionei Andrej Ko je to stori oni. ki prav ne ve. ali čujejvoril. večkrat poudarjal, "kako jo ^ gfcdaj^.i iuož za? ali sanja. Ali bi Katriea morebiti res. OnaJP 1>i"oti njeiou. ako jo je slučaj naletel, Inx'tsi na j>otu proti cer-i kvi. ua polju ali sploh kje drugje. In ko se je pred letom vrnil ml vojakov ter imel svojo ek>tra čepico iztisnjeno na levo uho. izostala je popolnoma rdeča v obrazu. ko~ ga je srečala, je zardela še pod nueiiiiui lasmi in v rdečem licu so tako posebno čudno odsevale nje modre oei! * t Hi juj. kak bebec je bil ves čas. ^-Hilaj je liodd že pol leta žalosten okolu kakor oskubljen petelin, pustil si je srce mučiti od tajne ljubezni — in ni nič opazil. Njegova deklica je morala šele k njemu poslati svojo prijateljico, da mu odpre oei! No. sedaj je tej dvoiuljivosti iu sanjavoHti konec. Tako preslepijo* pa tudi še ui bil zakaj mu je Mina tako ja*no odkrila, da se mora še daues sniti s Katrieo. Na zadnjih vratih mlinarjevega vrta. No. to se pravi biti i« preje tam kakor Mina. Mladenič je zmajeval z glavo, bi preje očeta vprašal f Oh, ma rad", da bo to njemu v veliko čast in da se bo zelo hvaležnega Ali ste kedaj videli morskega galeba, kako se spusti na vodo in kako dvigne svoje peroti visoko, t da bi ne zmočil svojih kril.' Ce se pcre&a kril zmočijo, se galeb ne more dvigniti iz vode, dokler se težko dihai ^ ,.o>,a>a je Ka^a.a ve„Ko mz- ,m onem prostoru, kakor je včeraj. osiveli Prcd-IVocUl ill zagledal sina. ga; je površno motril. rarHrnp živali je bila vedno tak., prijazna j izkazal itd. To vse je gladko go-, v iz iu ^ n je turu. ako jo je slučajno! voril. j * * Stareji ga je pazljivo poslušal k odgovoril Andrej, in se pri tem s prsti igral z debelo Stan * ^^ prikimal : sAj sem zlat« verižico, katera je bila pre-'Urkaj take^a P"čakoval. prežena čez oblit trebuh. • V sobi si je Andrej šele dal du- Sedaj je mladi končal. Globoko šek. ker nikakor ni zamogel preje vzdihnil/ zelo nestrpno, milo. a uašati. kar mu je srce težilo. Pri-vendar sf»oštljivo gledal staremu čel je tožiti o neizprosni usodi, ka- Ptresa ^ P<»use. v obraz. tera zasleduje ljudu t Vrzite miš v vodo in videli bo- Stari »»e je odka&ljal in pričel . : ste. da bo nekaj časa plavala. Ka- Iiočazi govoriti: "Nič nimam proti, zaklK*a' s,u ^inčno korhitro pa se kožuh prem^i, se tebi. Drejče. prav nič. Pošten si. ^ ^ mA nto^ Tq je ^ rad delaš in svoj posel razumeš.!«' —P** ^ ved^ veljavno v slučaju kunca. K« V soli Si se dobro učil in pri vo- £ ~ ^ ko^tro se njegov kožuh zmoči, jakih si eelo postal razvodnik;te v,i naito' <>*f * Ali ni to lepo. kaj tfrajtsr). Toda.^' ^ vedo? Oh. ta stari ba- ^ P® Debeli je napravil nalašč prestari je žalostuo poinajal svojo belo glavo. Saj je poznal ljudi. Trdosreni so. Kadar so usmiljeni, ima uamiljenost tovarišico. katera se nikdar ne loči od nje, in ta je Poslednji del pošiljat ve obla-! čila za 70.000 otrok v Jngoslavi-•ji. sestoječ iz lti.000 čevljev, je bil odpre ml jen iz Amerike dne 16. januarja 1920.. j vse ljudje vedo? hač!" mor in se odkaštial. Drejče je pa pri izreku "toda" obledel in pogled na tla pobesil. 4*...toda iz te zadeve ne more nič postati. Ne morem, res ne morem. Drejče. Ne zato. ker ste siromašni. MeuL hvala Bogu, ni potreba gledati na denarje, kadar bom za mojo Katinko iskal opoža. Dovolj bo imela dote naia Katin-ka. Toda zaradi drugih ljudi mi je. Ti imajo tolikanj slabega poveda- ri mož ho tvdi brez njega ti. TVt zcuitn imajo ie tako veli-ako njega ne bo doma. ko govoriti in opravljati, in ako nihče bolj ne boji kakor kmet. Krt lahko izplava, a opica je v vodi brez vsake moči ter utone. Skoro vse ptice, ki žive na kopnem, kakor hitro jih zadene ne sreča, padejo v vodo. Tolčejo naokrog s svojimi nogama se vrte .... _ . ... . v krogu, a niso vstann priti iz preznijivost. Prezirljivosti se >pa (Konec- prihodnjič.) i - . ; u r, ~ Levi in tigri so dobri plavači ter ne dele običajne antipatije rila^k do vode. Med vsemi vrstami mačk pa je južnoameriški ja gvar najboljši plavač ter. ljubitelj Vode. Pogosto se zapraii v reko v svojo zabavo. NOVA IZNAJDBA Ali ste že culi o najnovejši iznajdbi? Ali že videli nove C. O. prožne pete l !Na£a moderna iznajdba, pete z pravimi prožnimi žicami (springi; omogwijo še tako težki osebi, da hodi z lahkoto brez vsakega napora. C. O. prožne pete olajšajo hojo onim, ki imajo bolne ali utrujene noge. * C. O. prožue pete (glej sliko) so narejene močno in lično. Dobe se v vsaki velikosti in vseh barvah. Pritrdi se lahko na vsako obuvalo; ker je pridejano navodilo vsakemu paru. Prožno postelja poživi telo; C. O. prožne pele pa zabranijo utrujenost. En korak na C. O. prožnih petah, je korak v pravo smer . Ne odlašajte! Naročite jih takoj! Omenite številko čevljev in barvo. Poskusi enkrat in ne bos več brez njih. Cena $1.50 Iznajdba je patentirana iti podjetje |>opohiuni;i v slovenskih rokah. Hojaki podpirajte in priporočajte drugim Slovensko podjetje I C.O. SPRING HEEL CORPORATION 905 Metropolitan Avenue Brooklyn, N.Y. Severn's rilik»h iu nereduostih. Veliko jib je že piaalo za hralna pisna, r katerih slave sdrarilne kakovosti teza sdra vila. Poukniajte ga. Gena i« 3 eeu tov taka«. * Snws s Balsam ot <' life. (Severovo Življenski Balszam) je izborna tonika in zdravilo, katerega naj bi MJte trtka vzeti v. pomirjen je pri zdravljenju takih bolezni kot w zaprtje, neprehava, dlspepstja. ter pri drugih jetrnih bolezni*. Qma 85e. in 4c. takse. _ AK kašljate? Ne dopii!lj nevarnega. Vi l*otrebu>-te dobro zdravilo, nekaj, kar ji- ko« t»-j na Iiigi iu oil katerega ste laliko veil no odvitui. VsJeU tega n»stupajte nasvet in vwiuite S1 ieveras Balsam for lungs Severov Ha I za m za Pljuča). To je ugodno zdravilo zoper kašelj za otroke kakor tudi za odrasle. Njegovi uspehi so hitri iu zadovoljivi. Odstrani iritacijo. ikj miri napore ter odstran napade. I'o^kusajte ga. Pri znali boste, da je bil naš nawet pravilen. Prlftftft nt za zdravljenje kaplja, prehlada, zgage. psnavUajMFega k kaplja ter kašjjs pri mflu-earl In ('ena 2." in 30 centov ter 1 ali 2 ceuta davka. Severn's Kidney and liver Remedy < Se ve rovo zi Ira v ilo za i»i>ti in jt*lra» s».» toplo prlporo.a k<ui a milo pregnati s'.avotxd, »►-motili* in močenji.' i*Htelje pri otrokih. Ona je TS«.-. iu ter ali ;V\ takse. Severn's Blood Purifier (Severov Kričistilin-» vam čudovito jN»ma-sra pri oilpravljenju izijubkov. lisajev. turov in druffih bolezni. ki imajo svoj izvor v krvi. Ja'-a ves sistem ter deluje ja-ko ugodno kot jmv iniadua tonika, osvež-a in oživlja. Cena $1.21 in 5c. takse. ! Severova DvujPa*kk* .Zd^srl\a prOdSjajo v vseh lekarnah. Vpraajte za Severova in ne vzemite mesto njih ničesar drugega, če JSh ne morete dobiti, pobite pripravni znesek, naravnost nam. SEVERA CO^ CEDAR RAPIP3» IA. . u ... - • .;: . . . .... Vi, . - . < OLAS NAHODA, 5. MARCA 1920 GOZDNI ROMAR FKAMOOm SPISAL G4BKIBL iT, Jugoslavia irredenta la "Olas M&roda" prav«<'ah5 nazadnje je begu.il z majhno imovino klicat i ^ zaPrt v Galiciji, kjer so ob pre-| N< sosede.4 na pomoč. Ko so roparji začuli obupne gospodarjeve kli 11 * ». ... , , , ce. so iHibegnili naglouia brez ple •2 i ni prekinil iiobra Urusri dogodek kot ropot, katerega je | Klatilo tjakaj sedem oboroženih^ __ •il beli konj, katerega je bil ranil Aiuerikanee. Plemenita ži- vojakov ter so prosili za prenoči- >al ni nio^la prenesti kvojega tlom in nevarnosti, hitel na lice mesta ImI v smeri proti ijnereneia vratu pozabili na njega. V zapo rili v Galiciji je ostalo 40 kaznjencev, od katerih jih živi še 12. Pred kratkim so izročili Ju-.rosla-, Isti večer je napadlo 6 vojakov viJi. Stavljen je predlog, da se Rad bi izvedel za naslov ANTONA BAVEC. Svoječasno se je nahajal v Veroni. Pa., zdaj semj pa čulSda se nahaja v Bracken-J ridge. Pa. Prosim, ako kateri rojak ve za njegov naslov, naj' mi ga blagovoli naznaniti, ali gaj pa opozori, da se mi sam javi naj naslov: Andrew Drenik, Camp 44,-Chaat Bridge. AV. Ya. (4-5—3) .nž-viijstva in kljub močnim jerme-j^ Ob prihodu so se delali zelo sesmika prej0„a iz Zarečia št.iMisi?0j Pomiiowti- i ir * tl**l - ' i rt 1 »t < • U C l m »lr r. i » ® U se zaduši, je potrgal vezi. Ko je Wilson pri- |pr,jazi„. Posestnik jim je takoj ^ MldSkem mo°st ko se Je vra. ■noeisce v senu. ker so- * ht- da nima na razpolag«** in jih je bilo že prepozno, kajti sin gozdov je z: dir-!•»•►volil prenočišče v senu, k-r so- ^ vozom proti domu. Dva sta živlJenje ob demarkacijski črti. Iščem svojega brata FRANKA CECELlO, doma iz Regerievasi št. 21 na Dolenjskem. Bival je srn. .1 proTi ^nercm-ia. . i 4, , • prerezali vajeti, drugi pa V) mu Alijančič Ignac je ključavničar, Drej 7.asom v Kast Heleni Fuel lis U- II-•l.ndil vsled imkania »rmierviu katero e lo-1 je iM>stre«rel s kavo. Ah kar lupo- * ... ....,„ .. ... . . . . pivti casoui \ j^asu xitieui, Jt I1' ilHlu x ,tU P.rmit.e\ja. waiero y jo i k p^jjj bajoneti m koneno vzeliipo poklicu, toda ne ljubi se mu \ront iiox 156 a sedai ne vem koni ni m.....m h. .mi 1:1 »m v t »osebno vsled kletvic Sir Krede!" f« J«* stvar preobrnila. Ko je * _ ... " ,„ , - 1 , 1 . .. - • • - . DUV ' , J e . . x J*" m pra> 1 ' . . . .. . ..... 127 lir 111 uro. Ta napad se je iz- delati. Pri vojakih je 31. maja ob- zanj. Cenjene rojake po širni t ... Amerikam a. Encinas jima j. skušal dopovedati, da je prav gospodinja prižgala svetiljko, se okoH ^^ ^ prej ' jwi zaradi tatvine na 5 mesecev Ameriki prosim, ako kdo ve za ueumno misliti, «!<♦ hi človek obdržal tega konja kot tla hi sku-si.l ustaviti oblak in nebu. a oha krivoverca se nista dala potolažiti. Komaj je napočil dan. ko sta se pričela Amcrikanec iy Anglež pripravljati, da odpotujeta v smeri, v katero je zbežal beli dirkač. Kncinas pa je /majal z glavo; Pazite se. go*tf»«>d Anglež, — je rtkel, — oni, ki preveč ustraj-1.0 zasledujejo to plemenito žival, ne vidijo več svoje domovine in tiiližiue .Moj dragi prijrjelj. — je odvrnil Sir Frederick, — 1111 smo cisto drug»eii*ga um -nja. Vi veruj^ie v vraga in jaz ne verujem Min j. Kar se tiče navadnih nevarnosti step, se ae brigam zanje, ker j. moj kontrakt z Wilsonom od danes naprej zopet pravo vel javen. \ sled tega pričenjam zopet potovati z večjo varnostjo kot ob bregovih Tcni/e, kjer .sr«ča človek vedno dosti lopovov, katerim se nc izogniti. Wilson" Sir ' - Ali imam pru\ " V:imi visokoat mi dela izvanredno east, ko zaupa meni več •j Vs#ttt policistom Londona. - Ali ste gotov"!.' j; približa eden z namenom, da bi . . . , , . . ........ ... , . ... ... . .... sina dva pa o — mraku. jece. Alijancic je prišel v cerkni- prizgal svalcico. 111 vrze svetiljko .. , . . . . . . , Tr . . ,, ,sko okolico, kjer se je balial. da na tla Ko je gospodinja molče Zopet smrtna nesreča z granato.-, t c in trži s krompirjom. pometla razbito svetiljko ter od- y Topolcu pr- Trll0vem jc na- Gostilničarki Ivani Zalar je izva-nesla iz sobe, sta v istem hipu na državni cesti 15.letai sill j bil 4Q3 kroue? gostUničarki Ur- šuli Vidrihovi pa 90 kron. Vidri-liovi je tudi izvabil 1000 lir, češ, da ji jih bo v Cerknici zamenjal, toda je z njimi plačal dolg Zala rjevi. V obeh gostilnah je več dni stanoval, dobro jedel in pil, plačal pa ne. Sodišče jc obsodilo na- 6 mesecev težke Cosulich Line Direktna pot na Grško in 1 Trst Parnik President Wilson odpluje 9. marca Parnik Ammtina odplnje 30. marca Parni ki od plujejo od pomola 7. o* vznoiju 41. ulico, So. Orooklyn Za cono in drus« Informacij« 00 obrnit« na PHELPS BROTHERS & CO. Paoo«n||or Department 4 Waal Street New York skočila dva k gospodarju. Eden |JJOIseiitIlika Gria ročno granato, ga je stisnil za grlo. drugi pa jej^j je žnjo v hlev kjer jo je ho. z bodalom skočil proti njemu, za-| te, z udarcem odpreti. Nastal je htevajoč denar. Otcroci so začeli Ltražen pokj iE strel mu raztr. vpiti: Mama, mama, ata hočejo^ trebuh v treh lirall je bil de. zaklati'?. Žena je prihitela v sobo.; - ^ mr^ev alt tudi njo sta prijela dva. Drug' vojak je prijel 14-letno deklieo Lahi bičajo dalmatinske kmete., ..... • ... - 1 ■ i Atijaucica ter jo vlačil semintja, dva mala j jz primoštena poročajo, da so'j^, otroka pa sta jokajoč v velikem hoteli Lahi tamkaj rekvirirati o strahu zbežala v lilev pod jasli h konjem, kjer sta se tiščala ves ve- prosi m njegov naslov, da mi ga sporoči' za kar bom vsakemu zelo hvaležen, ker mu imam sporočiti več važnih novic iz starega kraja; ako pa sam čita te vrstice, naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anthony Oečelič, 3127 West 105. St., Cleveland, Ohio. (28-2—5-3) lje ali Primoštenci so se temu u-prli. Okupacijska oblast je poslala j čer. Kar so imeli denarja in par nato v Primosten vojaštvo. Po T 'ur in verižic so jim takoj izroči-, veljnik je pozval Mateja Huljeva.j NAZNANILO IN ZAHVALA. Ii, ali krvoloki so zahtevali še j bivšega načelnika, je odpel revol- \ Tužnim srcem naznanjam ža vedno večje svote, čeravno so jim; ver na njega, potem pa ga dal ne-!lostao vest- da umrla P° izročili vse, samo da so jih pu-1 usmUjeno bičati. Potem so bičal i j »jj" „ WlIsou je spoznal da s, lahko prihrani od^vor .11 njegov ml-, m pri življellju. Ali lmdobnežijdva ndadeniča škoriuo in Du- TEREZIJA KKBE, FOJ. BELE. Ko\ je Obstajal v tem da je skočil v sedlo. Mr tredenek je storili^ ^ vedno uaprej stLskali m jim» . . Pokojnica je bila rojena v Ur to podal vsem uavz« eim roko 111 kmalu sta oba jezdeca izginila v ,rroze^ z hodaloni in samokresom ' ivatskem Brodu, fara Skocijan na ire uboce liudi trpinčili in vlačili Ave, Roma! , Dolenjskem. BUa je izvanredno (Vprai 111 bilo nikdar da se niso i/polnila teiuna j« tako malo govoril, fe gotovo še manj pisal. Ce pa je pisal, je bila pošta v stepali Stanje ml a " 11 1 1 ~ " ™ -------- ..* " isauiu v kot cirugega za urugim m.prireuin uaciouausu v jviiuu. je U0lJ0idne -je nrev \ 1 iu. ran«. iHilož« no obvezo, je bilo stanje rane tako zadovoljivo. 1 . j., «»« ..o;«-^;;; . , , .. „ ' J J . . J jnn zagrozili, da se ne smejo ge- cente l-escari. naj\ecji grešnik ,uentl zu Vedno zaprla oči. Zapu- " skoro tr,illn >kln>i»l. da ni bd ranjen noben niH ? celo noC. iu da jih u. 7.aderskih italjanašev. izustil sle-!^a mene iahljoee-a soproga pet rgan m jMivritek ........ Indijanca ga jc potrjeval v tel. more ako liazuanij0 komu. kar (kče plameneče besede: "Kmetje otrok. enc-a brata in dve sestri v »'oftmevah. Selc nas! • Injeira dne pa je bih» inosro<-e upati, da se ;ra ( spravi j mi \«»di \ vas }»'omančev. ki je ležela ob bregovih rekf Telasil. ta namen ^o i m i > 1 i tri je vojniki Kaovn Hruianta ob reki nav- Ave, Roma! naravi ljubijo po Tega ne zataje i močna ženska in je šele pred kratkim zbolela. Zdravilo jo je več zdravnikov doma in v bolnišnici. Rad bi izvedel za brata moje žene POLDETA CIMPEHMAX, doma iz Kup pri Velikih Laščah, Dolenjsko. Pred ti. leti se jc nahajal nekje v državi West Virginia, potem pa v državi "Washington. Imam pismo od njegovih starišev iz starega kraja, ki bi mu radi povedali mnogo važnega od njegovega doma. Cenj. rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov,-da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svo-j jeiuu svaku: Anton Z gone, 5512 i Carry Ave., Cleveland, Ohio. ' <4-0idne je previdena s sv. zakra-! \ ažn Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA CEGrLAR. Nahaja se nekje v Illinoisu. Prosim, da se mi takoj javi. ker mu imam sporočiti nekaj važnega. — Anton Ceglar. 15ox 211. Wampum, Pa. (4-5—3) je zgodilo. Drugo jutro so pri-« vaših brd čisto do vrha Dinarskih, Ameriki, v starem kraju pa enega Rad bi izvedel za naslov svojega v,Šli malo živi od velikega strahu) Alp. ki ločijo IzTok od Z^pada. j brata. brata JOŽETA INT1HAR ter v bližjo \« Hačo iskat stanova- Italijo tnl Balkanije. Rim od Bel- Tem potom se prisrčno zaliva- ANTONA BRANCEL. Brat se nja Ker ni bilo mogoče takoj do- grada, ti kmetje se po dvatisoč Ijujem vsem prijateljem, ki so lui; /•■or K .um,i >/ bivolove ko/e. katero so prinesli semkaj, je izginila,! b;ti HtaBOVallja so ,„0rali možje. 1. tih pri srečanju pozdravljajo.'stali oh strani v bridkih urah ter! a veh««., te/ja ■ miljan»k.i puo^ Jv oht.- ala x ti>ju iu Komaiiči niso sonM,lliki in ,,rijatelji vsak večer držeč desnico, s svečanim pozdra- tolažili mene in ubogo deco. Srčna < l./ii l«»\hI i i / y o I m* .• lalik«- k;in<».\ k.-r >«» j«» zauit-n jali za \eliko »....i:*: ..................i.... i-l ........................... i,...... i........ . hva!:i vn vsi« izraza siv*iiti:i iu na- liv k<*r >«» jo xauiHijal jn t pirov". bilo i|<»l< »".ti šf va/no TiM-ko. katero Ntut-r naj odid«*j«> Ali naj spicmljajo ranjeue«jra ylavarja. ki jim je izkazal ilovali i/.|rul tfij« in l*olj Treh* j^ trije lov i toliko nsliiu \ njeg Ao va> Ali je zadnja, strašna preiskušnja. ka-Imii so i.i\iiokar prt s'ali, izpremenila sklep Fabijaua * Ali naj o»l svetuje Kanade«.- hvojemu sinu. da hi delil z njim to življenje pol-i •• lie\ arpost i m ali n ij mu -*ta\i predlog, da deli žtijim mirno življenje • rcr, ko l*«M-ak«iti mon.vi, na inlbx'itev Fabija.na samega mora >e prt hoditi varovat ubogo družino, ki voin starega rimskega legijonar-| hvala za vse izraze sočutja iu nasedaj svojo hišo pustiti ill : Ave! — Tako vas tudi jaz v kl.oijenosti. Srčna livalu tudii seliti v vas. tem Rimu. ki je vaša mati in ki Vs*'ui- ki J" spremili v tako ve- ' je že za vedno naša politična pre-' likt*UL «tevdu na pokopališče. Napad. slolica. pozdravljam kot oni Mor- Sl>yV:'J (lra5a Terezija!. laki: pozdravljam vas z gesto in W'!,a lu£' naJ t] svetl! besedo starega legijonarja : Ave!" Silno navdušenje je zaplalo; st raniti i tulit ejra Udarja. Neko nedeljo zvečer so prepevali domači fantje po Trnovem; *a posvetovala Bois Rose iu Špa kitr P"drvi med nje neki vojak, je hi! Fabij*»t lavno o«ls«»ten. ' ii L' i ________l i., ca ir-j *ii7nriMili Vftiwlr na .if1 '' ""**"" "" *J i ••in U- k •meal ./din romar in tudi ta dan je potekel, ne da l»oklieal na pomoč, in v hipu je I)al'matinskr'Mor- Fabijan odlo. il V/rok pa je hil enostavno ta. tla je sklenil od- pritekel drug vojak, ki je Meel-^,; ^ ^ ^J ^^ ^^ za , ... .. '. V „ med množico, posebno ko se je n k: jim le pretil z bajonetom tali-. .. ... ... - .... . , spomnila na legnonarje. ki jih je,mm tjc so «ra razorozili. \ Ojak pa ge , ... ... ' . . .. HHI . .... zadnjic videla v kinu v filmu ijuo Žalujoči ostali: » Jožef Kebe, soprog in otroci, (ireensburg. Pa.. 21). februarja! NAZNANILO. .e i/, okolice, k sklenil, da i-h nahaja nekje v Johnstown u, ..Pa., za Hrancelna pa ne vem. Zadnji je doma iz Garejnega pri' Ljunljaui. Obema imam poro-j čati nekaj važm-ga iz starega: kraja, zato želim, da se mi oglasita. Ce pa kdo izmed rojakovj ve za kojega. naj ga opozori na ta oglas ali naj mi javi nju na-, slov. za kar se že vnaprej za-' hvaljujeni. — John Intihar. | Box 4ir>, E velet h. Minn. . (4-8—3) HIŠA NAPRODAJ. Proda se hiša petih sob s prodajalno vred. Mimo hiše gre vsak Rad bi izvedel, kje se nahajajo JOIIN in TOM LA M PER T ter TOM PAVLIN. Doma so iz Velikih Brusnic pri Novem mestu na Dolenjskem in v Ameriki bivajo že približno 15 let. SI šal sem. da se sedaj nahajajo nekje v Ohio. Ker jim imam poročati zelo važne stvari iz stare domovine'. zato prosim cenjene roja ke, da mi kdo naznani njih na slov. za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se mi sami javijo na naslov: Jacob Cazvoda. if>-N. Holmes Ave.. Inuianapoli' 1 ud. 4-0—:; > KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJE J O IZ NEW YORKA dan na tisoče delavcev, med njimi | tudi Slovenci. Leži na lepem kra- ga je tako živo spominjala na Rosarito ler streljati. En strel je zadel v in v najbolj koreniti hrvaj laljuje pustolovsko življenje gozdnega ro- mladem« Princa, k, so ga oddali ,jal da w ltalj. Oxard, Ohio. _______________ _______ , v tukajšnjo bolnico, vajaka pa _ . Te pofwu naznanjam, da se je .u blizQ ^ ^ ^^te pri- * * * v jeco. sklenilo na redni mesečni seji Slo- ___,. , • . . . x . A . . .. ,u, like, ampak pridite pogledat, da Zgodaj zjutraj naslednjega dne, ko >n ravno odnesli Rayon Bru Žalostna usoda mladega Slovenca: venskega Doma. da se vrsi VEBS-)^ prep,^.ate? ua: il Hazel I lita V p.rojro ter -o tub trije Indijanci pripravljeni inlrinti od brc- Roparski napadi. Trgovski sotrudnik Jernej Mi-jLICA v korist Slovenskega Doma j pranj-|jn, Conemaughr Pa. M, "»a Hois Kom- in Pep»- nepremično obstala i:a bregu. Vedno pogosteje se dogajajo sigoj iz Trsta, zaveden Slovenec,jv soboto 13. marca v domovih ^ g_Johana Debc No, oče moj.' je vzkliknil Fabijan presenečen. —»Ali ho- Trnovu in okolici razni roparski je vstopil leta 1917 prostovoljno! prostorih. Vljudno vabimo .mgo- ; napadi, od katerih so v zadnjem| k slovenskemu strelskemu bata-' slovansko občinstvo, da se vdelezij PROŠNJA IZ SIBIRIJE St.. La Touraine 6 marca Havre Noordam 6 marca Rotterdam Philadelphia 6 marca1 Cherbourg President Wilsor 9 marcat Trst Rochambeau 16 marca Havre France 18 marca' Havre Rotterdam 20 marca Rotterdam New York 20 marca Cherbourg Adriatic 20 marca1 Cherbourg La Savoie 27 mareaI H avre St. Paul 27 •n^ca Cherbourg Argentina 30 m treai Trst Lapland 3 aprila; Cherbourg New Amsterdam 3 aprila' Rotterdam Philadelphia 3 aprila Cherbour g La Touraine 3 aprila H.i vre Glede cen za vozne listke In vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANKSAKSER ■2 Cortland St. New York Pred enim mesecem so napadli 3 nečloveško šikaniral njegov naredi^0"1016 s slovenski stavbi. cemo zapustiti onega, ki je tvegal svoje življenj' za stvar belili? Ali »apadi, od katerih so v zadnjem j k slovenskemu strelskemu bata-' slovansko občinstvo, da se vdeleži « a nočemo spremiti > \as f ^,su posebno značilni naslednji. | ljonu. Tam ga je pa naravnost jv vellke™pn" — Ali hočeš to, dete moje T — je vprašal Kanadee. Ali nočete vi — je odvrnil Fabijan. — Urez dvoma, a potem.... "Potem" ne pripada nam. Nato pa si * je približal Fabijan ušesu Katiadca ter zaspetal: j lir — vse njegovo imetje. Imela lana skupno stvar s tem mladim plemenitim vojni-j Pred kratkim so naskočili 4 vo-jfanta norčeval, češ, kaj da dela! |)(Kj() vrgjie seje na katerili se bo kom. (tovorila bova o cvetki jezera. jaki samotno hišo v Brdeali št. 7 ; njegova mati. Fanta je to takoj(j0 napravila nova pravila, ker se Fabijan je čul favoriti Ravon Ilmlaiita o cvetki jezera ter uga-1 posestnika Renka Vdrli so nišiia' razburilo, da je italjanskega tri-|,|anja pravila ne odgovarjajo du-ril, da more biti to Koaarita, katero je moral nekdo drugi prav ta-j vrata s stenami, pohabili ženo in noga ustrelil Pregi sod je Mi- ,|U1 časa. Želimo, da bi se članstvo k<» po/ubiti kot on -am 1 — . ■ -----pripravilo na splošno zborovanje. V*i trije so sedli v pirogo. ob stran Indijanca Nižneudinsk, *J6. dee. 1919. las Naroda, New York, N. V. Km-inas in njeg«.v tovariš sta se poslovila ck! vseh ter zasledo-j \ala z o«*wi eolu. ki ,e drča! |>o Rdeči reki navzdol. Postava Fabijana. ki je žalosten sedel na koncu čolna, je pola ! p'itm izginila prav tako kot tudi velikanska postava Kanadca iu i kmalu je izgleda' čoln !• Še kot majhna točka. Oba lovca sta v nato istotako odstranila ter pustila loko mr-i im. s katerimi je bila pokrita ter Bobrove jezero bobrom, ki ga I odo kmalu zopet vzeli v posest. __Sodeminsedemdeseto poglavje. MOŽ Z RDEČIM ŽEPNIM ROBCEM. Sest mesecev je poteklo od tega, ko so trije lovci, ne da bi sel spomnili na zaklade Zlate doline, napotili v stepe Tesasa s tem. daj peljali po Rde«-, reki navado!. Deževni lrtru čas jv sledil siihe-t:.ii iu vrnilo j«- pol« t je > svojo žjioihj vn^ino. ne da hi se kaj iz-\iedicije. kateri je poveljeval Don Ste-t:?u Areekiza. Diaz j** bil mrtev te« jMiiies^l s seboj v groii vednost o čudoviti dolini, (ievferos pa i • sledil svojim trem oprostiteljein. Kaj je postalo »z teli neustrašenih ovcev, ki so se napotili med pomanjkanja, ne-\uruohti iu napore, n« da bi sc vrnili v civilizacijo, bogati i»; mo-jročiii kot bi lahko bili* Ali je požrla stepa te tri plemenite može kot j * storile to že s številnimi drujrimi * Ali je Fabijan v vzvišeni saino-v kateri je živel, pozabil na ono. ki ira je ljubila ter še vedno prikovala, ne Ha bi on vedel za to? Naslednje bo odgovorilo na vsa ta vprašanja. ■ vojaki pri topolškem železniškem' nik, Lah Bruno Valmarino, kate- i naznanjam dcliiitarjenij qi^ Naroda, , . __ . . Slovenskega Doma. da se bo glav- ' mostu ubogega posestnika iz hhz- { r: ga je spravil v 30-dnevm zapor, n<) zborovanje vr5;io dne ^ in: »nje vasi Binja, ki so mu vzeli i00(ko je prosil dopusta, da rbisc-ei maja t ^ v y SIov Domu Ta Plmim Vas blagovolitc priobJ svojo mater, \almarino se je iz|dva dneva bomo porabili, da se čiti v Vajeni listu mojo sledečo' prošnjo: Zel i ni izvedeti za naslov mojih sestričen MARIJE in ROZE VAH-TAR, rojeui v Mengšu na Kranjskem. Leta 1914 sta se nahajali v Cliieagi, 111. Prosim, da se mi ja- Dragocena Tonika. Dolžnosti, ki jih ima opravljati želodec in ves prebavni sistem, so večkrat težke ter puščajo telesne dele v oslabelem položaju. Trpeči hrepeni po touiki, po zdravilu, ki bi ga ne le oživelo, pač pa tudi ohranilo njegove prebavne organe, delujoče soglasno z naravnimi postavami. Ce se ga je uporabljalo dovolj zgodaj, je bil v takih slučajih ja-ko pripraven ___ XMjsJ^ri.1 (prej znan pod imenom Severov Želodčni G renčeč \ ki je izboreu želodčni mirilee dobra odvajalua tonika. katere priporočajo za oslabele, 4tare in okrevajoče ljudi. Njegove zdraviine sestavine ga napravljajo kot« zaupno zdravil«/ nri zdravljenju zaprtja, neprebave. dutpepsije, izgube teka ter splošue oslabelega stanja prebavnega sistema. Poskušajte steklenico tega zdravila danes. Ceua 75 in $1.50, davek ti a K 6 centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. W. F. Severa Co., c«Ur iUpida, iowm j Nadalje prosim vse cenjene del- ! uičarje. da ako je kdo zamenjal vita na spodaj navedeni naslov, j denar za delnico Slov. Doma, pa Jaz se nahajam v Sibiriji kot Ida se ista ni prepisala na njegovo dobrovoljec prvega jugoslovan-; ime, na j prinese na prihodnjo sejo skega polka. Obenem pa pošiljam i delnico, da se vpiše v stockholder- pozdrave jugoslovanskih dobro-jsko knjigo pod šifro "transfer" j voljcev vsem ameriškim Jugoslo-jali prepis. Delničarji, vpoštevaj- • vanom. • 'te to! j Tvan Zalokar. Frank Kramar, dobrovoljec I. Jugoslov. polka, 1022 N. State St., Girard. Oliio - Inž. C. teliovojsk, i ■ Sibena. Nižneudinsk. ; Dr. MOT j« tbp^so osdravfl na i (4-6—3) dnho, božjast, ataksijo vodemar -- erca, Jetra* Ml* ROJAKI. NAROČAJTE SE NA fm šalod&B« bola 'OLAS NARODA", NAJVEČJI Bb» mi Mata SLOVENSKI DNEVNIK V ZD® B-tSa. Bolečin* ORŽAVAH ttrsbuhn, t pmk taklina, rsvmatl Dr. Koler SMUVME 955 Liberty Ave Pittsburgh, Pa. Bib* PnuyWuii Slatm Ijr. Koler je naj-Klarej^l slovenski zdravnik. Specialist v filtaburnliu. k i lina 2S-tetm> praks« v zdravile nju vwh modklb bolezni. ZasO-unlJenJe kr »1 zdravi s Kla-novlt«*m MC. ki ca je tzumel dr. prof Krlifh. «*> Imale mozolje ali memir Ok« |wj lelfMi v »rrlu. Izpadanj« 1«» bolečine v kosteli. pridite In izftntii vatn bom kri. Ne' Čakajte, ker U l>f» lezcn se naleze. Vse moške 1h»I«-z«-iiI zdravim T »o o krajšanl metodi. Kakor hitro oi-aitl« da vam pre n »■ hu je zdravje, ne Čakaj le. lemvef pridite in Jaz vam ea zopet povrnil. Hydrocele ali vodno kilo ozdravini v 3"i. urah in sicer brez operacije. ISolezni mehurja, ki povzročajo l»o let ne v križu in hrbtu in včasih tudi pri pu&Canju vode. ozdravim s Kolo vostjo. Revmatizem. tritanje. bolečin® o tekline. srbeMee. SkroHe in drure ko ine bolezni, ki nastanejo vsled nei-i-rte krvi. ozdravim v kratkem času ni potrebno letati. t'rsdn* ure: v.«ak dan od S. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od 8. zjutraj do S. Dopoldne: ob nedeljah od & zjutraj do 2. popoldn«. ofefc, nogah, n fcah aH krila; o oi, ispnšcaj«, ogrea. Mofti «9 tenska botoani ali slabo kri as lak ko ozdravi bras oparadj* t mJ krajšem Sara in po aajaiiji onI UraSM %tf. ob ScUvnlklh «d 9. iij.tol pop. Ob Mdcliak In prsmnlkUi: «S S. 4m Df. JRFKYWY wimiM mHIMLPA. iLI STE BOLNI? J«z vam bom ozdravil, tm vet kot trideset let sem zdravil vaa bolezni. Kožna, krvne, ilv£ne, ieladftna In revmatlzem ter vsakovrstne druga bolezni. Lahko vam pokažem vet d *azll nailh rojakov, katero sem osdravll. Ju sem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne £akajte. Pridite k meni prodno Je prepozno. Cena so taka. da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. G. BAEK A P E C I J A L Nasproti potnega urada. Sil SMITHFIELD STREET S T PITTSBUROH. PA . . .. , ,• - . .... .