ARHIVI X'l 1989
121
Sala. Gradivo, ki naj bigav celoti, delno ali vzročno od-biali, je zajeto v sledečem seznamu
1.	Dokumentacija o posameznem učencu (dosje učenca):
- osebni list Šolskega novinca
prijavni ali vpisni list s splošnimi podatKi o učencu
anamneza Šolskega novinca
testi (prve strani)
skala osebnostne /relesli
uradna poročila o ucencu
zapisi in zabeležke opazovanj svetovanj, razgovorov svetovalne službe z učence,11, starši, nčiteiji in drugimi svetovalnimi delavci (vzročno)
2.	Zbirni podatki o učercili ene ali več generacij analiza generacije za norma'i zanj o prvega in petega
razreda
zbinik podatkov za poklicno usmerjanje s prilogami in EKOŠ sonogrami
.'azlične analize (učue navade, prosti čas, prebrana, nteresi. socialne strukture učence", analize testa Šolskih novincev Eolskega uspeha, testa POS, PM, TJPI) testi bcscanega zaklada (vzročno)
3.	Gradivo nastalo oh delu s posameznikom ali sku pin o
- rezultati daign. pLCizkuSenj (WISH testi - prva str., risbe, likovni testi in narekil (vzorčno)
vaje za delo z. učenci s specifičnimi težavami (vzročno)
4.	Drugo gradh o
letna poročila delavcev v svetovalni službi Sole lastna predavanja
zapisniki delovnih sestankov svetovalnih delavcev
Predstavljen predlog arhivskega gradiva, ki naj bi dopolnil navodilo za odbiranje za zgodovine pomembnih dokumentov, nastajajočih pri osnovnih Šolah, je, glede na informacije svetovalnih slu;>.b Sol naSe^a območja in glede 11a nivo uporabe kriterijev za odbiranje s stališča pristojnega arhivista, le eden izmed možnih predlogov. Ne da bi se zavzemala za uniformiranost dela v arhivih, menim, da bi bilo potrebno izkuSnje pri tovrstnem delu med arhivi meusebujno izmenjavati in dogiajevati. bodisi s pomočjo delovnih skupin pri Arhivskem druS'vu Slovenije ali same matične službe Ariiiva Sli Slovenije; sicer pa je bila za tak način dela na zborovanju arhivskih delavcev v Portorožu zadolžena koordinacija slovenskih arhivov.
Pr kaz gradiva Krovnega n obunskeca ljudskega odbora Polhov Gradec
Tatjana Šenk
Zapis, ki je pred nami prikazuje gradivo najniijih upravnih organov v letih I945--1955 na primeru gradiva krajevnega ljudskega odbora (KLO) in občinskega ljudski ga odbora fObl O) v Polhovem Gradcu. Hkrati je to tudi opis problemov urejanja 111 popisovanja take vrste gradiva.
V arhivih se nahaja precejšnje število fondov KLO in ObLO, zato me je zanimalo vprašanje, koliko ljudje iSčcjo podatke v teh fondih iu s kakšnim ramenom. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enota Ljubljana je v letih 1985 1983 v teh fondih iskalo podatke 57 ljudi, od tega 27 v fondih KLO in 30 v fondih ObLO V raz-'skovalnc namene je gradivo uporabljalo 16 upornimi-kov (predvsem etnologi, zgodovinarji, dijaki), za prak tične potrebe pa je gradivo iskalo 41 uporabnikov (potrdila za uveljavitev delovne dobe o opravljanju obrti zemljiško- pravne zadeve in podobno). To raiiineijc je razumljivo, saj bo vrednost ¿radiva za raziskovalne namene rasla Se le z leti, kajti šele določina oddaljenost od dogodkov prinese večje caninianje za arhivsko gradivo. Zato moramo arhivisti, kljub jasnemu določilu, da hranimo gradivo predvsem za potrebe znanosti in kultu re, upoštevati tudi tiste kategorije gradiva, ki imajo praktični in ne samo trajni pomen.1 Odgovora na vpra 3ai,je aii so posamezniki dobili dovolj podatkov v gradivu nisem iskala ker sem hotela le prikazati, koliko upora-Dniki iSčcjo gradivo teli fondov in v kakine namene.
Uporabniki torej pri mlajšem gradivu iSčcjo podatke predvsem zaradi praktičnih potreb, tisti, ki pa b: radi dobili podatke za kiajevnc zgodovino, dobijo v fondih krajevnih ljudskih odborov le osnovno informacijo, naprej pa morajo iskati v fondih viSjih oblastnih organov V fondih občinskih ljudskih odborov nijdejo nekoliko več kvalitetnega gradiva, predvsem po 'etn 1955, ko se tudi pristojnosti občil' povečajo.
Da bi odgovorila na vpraSanje, katere kategorije gradiva uporabniki lahko pričakujejo v fondih KLO in OhLO sem se odločila, da zapiSein konkreten prikaz gradiva, ki se nahaja v fondih KLO in OhLO Polhov Gradec.
l! L pravno-teritorialni razvoj na nodročju Polhovega
Gradca
V času NOB so tudi na območju Polhovega Graaca začeli organizirati ljudsko oblast, kljub veiikl n problemom zaradi številnih domobranskil1. postojank 2 Okicžni odhor OF za Notranjsko je v letu 1 ^44 ua tem teritoriju organiziral rajonske odbore Vihnika, Dobrova in Morji 1 Polhov Gradec je bil najprej v okviru rajona Dobro va, nato Horjula. Ko so jeseni 1744 organizirali Okra Vrhnika je celotno območje pripadlo temu okraju* Tako je v začetku leta 1945 KNOO Polhov Gradec sodil k Okraju Vrlmika in je nato bil septembra ] 345 z
] 20
ARHIVI XI] 1989
zakonom o upravni razdelitvi federalne Slovenije vključen v Okraj Ljubljana okoli ca.s
Leta 1^45 jc KNOO PolhovGradec obsegal naslednje kraje: Polhov Gradec Prišteva, Pidrebcr, Srednja vas Setnica, Selo, liriše, Smolnik.6 Leta 1946 pa so bile kot območje delovanja KLO določene naslednje katastrske občine in nasilja:
liabna gora: liabna gora, Belica, Belo, Dolenja vas, Dvor, llrastcnica, Log
Polhov Gradec. Pod reber, Pnlliov Gradec Pristava.
Srednja vas
Selo. Selo, Setnica
Sctnik Briše. Butajnca, Praporče, Sctnik, Suiolnil
Teritorij KLO Polliov Gradec se je zmanjšal leta 194? in je v tem obsegu ostai vse do leta 1952, ko je nastal občinski ljudski odbor. Na teritoriju katastrske občine Babna gora je nastal KLO Dvor, naselje Butajnova je postalo del KLO liutajnova Št Jošt, r.ase)ja Prapnrče, Setnik Smolnik pa del KLO Praporčc -Sctnik Tako je leta 194S KLO Polhov Gradec obsegal inslednje katastrske občine in naselja:
Polbov Gradec Pcdrcbe;. Polhov Gradec. Pristava,Srednja vas
Selo1 Selo, Setnica Scinik (del): Oriše (del)8
Z ukinitvijo krajevnih ljudskih odborov leta 1952 so ustanovili na tem območju občinski ljudski odbor Prva scia novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora je bila 16. dcccinbra 1952.9
Občina Polhov Gradec jc obsegala naslednje katastrske občine in naselja:
katastrske občine Itabna gora
Črni vrh (del) Polhov Gradec
Selo Sctnik
naselja:
Babna gora, lijlica. Belo, Dolenja vas, Dvor, I Irestcnica. Log Črni vrli, Smolnik Podreber, Polhov Gradec, Pristava,, Srednja vas Selo, Setnica
Briše, Hctajnova (del). Praporčc, Sctnik10
Leta 1955 je občina Polhov'Gradec postala del občine Dobrova, ta pa je leta 1961 postala del občine Ljub-Ijana-Vič-RLdnik 1
2 Gradivo KLO Pclliov Gradec
Krajevni ljudski odbori sc bili kot najnižje upravno-teritorialne enote predvsem podaljšani organi okrajne uprave, Naloge KLO, kot so onredcljcnc z zakonom 1946 leta, imajo predvsem splošno-objastni značaj. Na primer: uresničevanje narodne politike z utrjevanjem bratstva in enotnosti, izvajanje politike zveze med delovnim ljudstvom mesta in dežele, soudeležba pri uresničevanju splošnega državnega načrta na področju gospodarstva dviganje politične in kulturne zavesti množic in podobno. T en nalog je v zakonu zapisanih dvajset in vse bolj ali manj izrazajo splošne politične cilje države. Naj-konkretneje opredeljena jc naloga KLO.. Ha izvaja splošne predpise naloge in smernice višjih državnih organov.12 Njihove pristojnosti so izredno majhne, zato v fondih krajevnih ljudskih odborov najdemo majhen pro-
cent lastnega gradiva. Večino spisov so dobivali od višjih organov (okiožnice ipd.), oziroma so jih sami pošiljali nadrejenim organom. Mncgo gradiva, ki so ga ustvarili krajevni ljudski odbori, zato najdemo v fondih okraja. V fondu KLO Polhov Gradec se na primer niso ohranili zapisniki njihovih sej, ohranili pa sc se v fondu Okrajne-gn ljudskega odbora Ljubljzna-okolica.13
Na primeru gradiva Polhovega Grad:a bom piikizala, katere vrste gradiva sc hranijo v fondu KLO, Relativno dobro je ohranjeno gradivo, ki sc nanašn na organizacijo in poslovanje KLO. V gradivu dobimo podatke o odbornikih, prekrških in kaznivih dejanjih posameznih uslužbencev KLO, socialni pripadnosti uslužbencev in odbornikov in podobno.1'1
O volitvah jc v tem fondu razmeroma malo gradiva, nekaj več je gradiva, ki sc nanaša na notranje zadeve. Predvsem so to potrdila KLO o odnosn posameznikov do ljudske oblasti tako v času NOB kot po vojni.15 Manjši del gradiva jc nanaša na premoženjsko -pravne zadeve, gndi«o. k> sc nanaša na gospodarstvo p? jc seveda odvisno od usmerjenosti gospodarstva določenega območja. Zato jc v tem fendu malo podatkov o proizvodnji in obrti (predvsem so to osebne zadeve). Obsežnejši del gradiva sc nanaši na kmetijstvo tega območja - največ so to dopisi okrainega ljudskega odbora (zvečine dopisi. s katerimi sporočajo, kolikšen plan jc obvezen :a njihovo območje in fporočila KLO višjim organom, kolikšen del plana je bil realiziran) Majhen del gradiva sc nanaša na gozdarstvo, gostinstvo, trgovino, komunalne in stanovanjske zadeve. Finančne zadeve sc večinoma hranijo na višjih nivojih uprave.
V	fondu se je ohranilo tudi gradivo pred letom 1945 Teh droocov gradiva nisem izločala, kljub temu, da to gradivo nima večje vrednosti. Ohranila sem blagaimško knjigo za leta 1943 -1945, pisano v italijanščini in za leto 1946, pisano v slovenlčini in ororačun izdatkov in dohodkov bivše občine Polhov Gradec za leto '945.
Drobci gradiva se nanašajo na šolstvo, pnsveto in kulturo, relativno veliko pa jc gradiva, ki se nanaša na socialno skrostvo Najobsc žnejši del predstavljajo osebni Usti otrok in starejših, potrebnih socialne zaščite. Iz gradiva je razvidno, da jc biio na tem območju veliko socialno ogroženih ljudi, tako jc bilo samo otrok, ki so zaprosili za podporo, 65, večinoma so bili ;o otroci, katerih starši so pobegnili pred novo oblastjo.16
V	fondu KLO sem izločila okrožnice oknjnega ljudskega odbora in drugih višjih organov račune, potrdua, dopis; pravosodnih organov in dopise krajevnega odbora pravosodnim organom, prijave smrti, rojstev, davčne zadeve in podobno
Za leto 1911 je pri fondu KLO Polhov Gradec ohranjen delovodnik in skoraj vsi spis! po ddovodnih Številkah. Ob tem sem se znašla v diicmi: ali spise preurediti ali pn ohraniti prvotno ureuitev za vse leto po debvodni-ku. Eno od temeljnih načei arhivistike je ohranjati prvotno ureditev, čc so evidence ohranjene. Pravilo sc mi je zdelo bgično in razumljivo, saj jc nespametno dvakrat urfjati. Ob praktičnem delu pa seje pokazilo, da pri fondih najnižjih upravnih organov ostane tako majhen procent gradiva, da postanejo ohranjene evidence skop neuporabne in je za lažje orientacijo po gradivu bolje uporabljati vsebinski popis. Tega gradiva je tudi količinsko večinoma malo. zato se mi je zdelo preurejanje bolj smotrno. Po moji oceni jc za gradivo nižjih organov uprave po letu 1945 značilno, da se izloči 50 - 90 % gradiva, predvsem scvcua na nižjih nivojih 'iprave kot so
ARHIVI X'l 1989
121
KLO ali ObLO. Ali ni bilje sprejeti pravilo, da se v gradivu upramili organov na nižjih nivojih po letu 194*1 ne ohranja prvotna ureditev? Zdi se, da se interno, vsaj v ZAL. to pravilo že dalj časa uporablja, kot splošno-veljavno pa pravilo ni sprejeto (zapisano?).1
Kljub vsem dilemam m vprašanjem sem se odločila da za ltio 1951 ohranim gradivo Polhovega Gradca v celoti in v popisu navedeni. da je ta del ohranjen in urejen po delovodniških Številkah. Pri tej odločitvi ;nc je vodila želja, da bodočemu raziskovalen organizacije, pošlo-vanja in dejavnosti KLO piikalem celotno gradivo KLO, ki nastane v enem letu. Iz tako ohranjenega gradiva se bo ualo tudi razbrati, kakšna vrsta dokumentov je bila izločena ob urejanju drugih delov KLO, Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da je smiselno tako pustiti gradivo le kot vzorec za eno leto ali pa za določen KLO za ves čas delovanja, vsi drugi londi KLO pa naj se vsebinsko uredijo ne gleae nato, ali je prvotjia ureditev z deioT'odniki in indeksi ohranjena ali ne.
3. Gradivo ObLO Polhom Gradec
O prenehanju delovanja KLO in začetku delovanja OhLO dobimo iz fonda le malo podatkov. Podatke moramo iskati v uradnem listu m v foiulih višjih upravnih arganov. Občinski odbori imajo nekolike več lastnega gradiva ker so njihove pristojnosti večje. To je najbolj opazno pn gradivu, ki se nanaia na gospodarstvo in finance.
Sistem poslovanja je pri ObLO enak kot pri KLO, le prvotna dclovodniška ureditev je bih v tent foudu bo Ije ohranjena. Pri KLO so delovodniSke številke večine ma pisali še na sam dokument, pri OjLO pa so bili vsi spisi dam v ovoie za spise, na kateiili je bila zap sana delovodniška številka.
Delovodniki se pri te in fondu niso ohranili, zato sem gradivo preuredila po vsebini. Osnova nove ureditve je klasifikacijski načrt, ki ga uporabljajo državni upravni organi v SRS od leta 1962. Pri spreminjanju nekdanje delovodniške urjeMtve na nove upravne šifre ni bilo večjih problemov 18 pri tem sem si pomagda z vsebinskim kazalom k aplikacijskih znakov19 Popis vsebuje šifro, sledi opis vsebine, leto nastanka in arhivska enota. Takšen način popisa sem uporabila zato, ua bo pri prehodu na računalniški sistem popisovanja iažje vnesti podatke, saj je ena izmed osnov nove ureditve tudi šifra, ki jo upo rablia uprava. Pn tem sem ugotovila, da bi tudi KI.O lahko popisala na ta način. Z uvaianjeni računalnikov v arhiv bomo veijetno morali vse gradivo upravnih organov popisati po enotnem sistemu, to je po sistemu Jifer, ne glede na predhodne ureditve.
V fonuu ObLO Polhov Gradec je ohranjenega več kvalitetnega gradiva kot v KLO, zate v tem fondu dobimo več podatkov o krajevni zgodovini Tik'o so v celoti ohranjeiii zapisniki sej ObLO od 16. decembin 1952 do J3. julija 1955. V gradivu dobimo podatke o uslužbencih ObLO - njihoviii plačali, izobrazbi, njihovem socialnem 'zvoru, odbornikih, ssstav: svetovin komisija sisteriatiza ciji delovnih mest na polrocju Polho-ega Gradca 2
Veliko je podatkov o volitvah - npr., kdoje izvoljen za republiški in zvezni zbor, koliko glascv je dobit v posamezni volilni enoti, razpo^d volišč, seznam volilnih odborov in podobno.
O. krajevnem gospodarstvu dobimo največ podatkov iz zapisnikov sej gospodarskega ¿veta in investicijskih
planov. Zvemo lahko o elektrilikaciii tega območja, površini obdelane zemlje, gozdovih in njihovi vrednosti, dobimo sezname zemljiških posestnikov, št svilo trgovin, podjetij šol, obrtnikov in drupo.
Največ je podatkov pod Šifro 4 - finance, kjer so predračuni ObLO. investicne, krediti, podatki oa so tudi o premoženjskem stanju posameznikov, kar je razvidno iz cenituili zapisnikov, deloma pa tudi iz zapisnikov o skrbništvu otrok in odraslih.
Naštela sem samo glavne kategorije gradiva, iz zapisanega pa je razvidno, da fond občine prinaša precej vec podatkov o krajevni zgodovini kot fondi KLO Za rud i nostopne decentralizacije postajajo fondi upra"nih or-ginov na nižjih nivojih vse pomembnejši in vsebujejo vse več kvalitetnega gradiva. Kljub temu sem izločila precej «radiva. Od nekdanjih 5 fascikiov ki so obsegali okoli I tm, sem ohranila le 0,3 trn gradiva Izločeni so predvsem dopisi in okrožnice Okrajnega ljudskega odbora Ljuhljana—okolica, razna potrdila, ki jih je izdajal občinski ljudski odbor, računi davčne zadere v celoti.
K fondu občine Polhov Gradec so priključeni spisi matičarja v 1'oliiovem Gradcu v letih 1954—1955 Pc vojni je matične posle ^e naprej opravljal župnik, kar je razvidno iz dopisa, ki KLO sporoča, da prijav smrti, rojstva in porok ni potrebno pošiljati na matični urad, odsek za notranje zadeve pri Okrajnem narodnoosvobodilnem odboru Ljubljana -okolica. Te podatke pa naj si zapisujejo interno za lastno evidenco. Matični urad je v Polhovem Gradcu začel poslovati 13. julija 1947; matičarka pa je nastopila svojo službo 1. aprila 1947.21
Spisi matičnega urada, ki so se ohranili in bili prov-zeti istočasno z gradivom ObLO, so iz let 1954 in 1955. Večji del teh spisov se je nanašal na obvestila o smrti, rojstvu in poroki, zato je bila večina teh spisov izločena. Ohranila sem spisek prebivalstva in letna stilistična poročila o številu in gibanju prebivalstva. Zanimiv je predvsem spis. datiran 23. decembra 1954. ki gaje poslal Okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica, tajniStvc za notranje zaileve, v katerem "stiDgo prepovedujejo" pošiljati statističnim uradom statistične obrazce (SEL) za pobegle oziroma izseljene osebe lz priloženega dokumenta pa je razvidno, da je v letu 1954 iz občine v Polhovem Gradcu zbežalo 21 ljudi. 1'oime isko so navedeni ljudje in kraji, kamor so se odselili.22 Iz spisov v naslednjem letu 1955 so bili izločeni vsi statistični obrazci V gradivu so ostali samo ovitki za spise z delo-vndnlškiini številkami; s pomočjo indeksa, ki je ohranjen, se je dale ugotoviti, da so bili pobrani ravr.o statistični obrazci in na"odila ¿a demografsko statistike
Iz zapisanega je razvidno, da se gradivo velikokrat uničuje že pred prihodom v arhiv, kar je verjetno problem vseh sodobnih arhivov
4 Sklep
Ta zapis prikazuje gradivo, ki ga arhivi hranimo z spanjem, da prinaša podatke za krajevno 'godcvino in hkrati opozorilo na kategorije gradiva ki se nahajajo v fondih KLO in ObLO. Z uvajanjem računalnikov v arhive bo mijno enotno popisovanje, zato je te na nsk način tudi poročilo o ddu, prispcek k enotnejšemu pogledu na urejevanje in popisovanje giadiva najnižjih upravnih fondov. Poleg tega predlagam, da bi pn gradivu upruve po letu 1945 sprejeli načelo, da se pri fondih
] 20
ARHIVI XI] 1989
nižjih upravnih organov (ki količinsko večir.oma niso obsežni) lic ohranja prvutna ureditev, pac pa se gradivo na nove uredi po vsebinski razvrstitvi kot jo določajo klasifikacijski znaki upravnih organov iz leta 196223 (to velja za gradivo od 1945 du 1962). bpani daje iz zapisanega razvidno, da sc bo s pomočjo Šifer uprave dalo popisati vse gradivo upi a ve ne glede na to, kakšna je bila predhodna ureditev.
Sama sem se začela ukvarjati s tem gradivom iz dveh razlogov Prvi razlog je. da sem se kot pripravnik pač srečala najprej s tem gradivom in v literaturi nisem uspela najti odgovoia, koliko je to gradivo uporabno. Predvsem sem se spraševala, katere kategorije gladiva so za znaiost pa tudi praktično uporabo najpomembnejše. Drugi rar log je ugrttcvitcv, da je količinsko teh tbnaov veliko in tudi uporabnikov tega gradiva je precej. Pn tem pa sem prišla do sklepa, daje v telifondili relativno molo kvalitetnega gradiva in da se večji del njihovega gradiva zbira na višjih nivojih uprave.
Za sklep bi postavila vprašanje arliivistom, ki so se uk vaijali s fondi najnižjih upravnih organov ali so poiskali oagovor na. vprašanje, koiiko kvalitetnega gradiva se nahaja v teli fondih in koliko so uporabni za krajevno zgodovino.
OPOMBE
1	Tu mislim na gradivo, ki je bilo prevzeto v arhiv prod spre jemom zakona o naravni in kulturni dediščini.—
2	lnSiilul za zgodovino delavskega banj a (1 ?IXj), No*ranj-sko okrcije (Curkniško), poročila rajonskih odborov Okrožnemu odlioru za Nolranjsko, farcikel 7 J 9-, 71
3	1ZDG Okrožni NOO OK za Nolr-njsko. zapisnik reilnc se je Okrožnega odbora OF ta Notranjsko, 14. maja 1944. f. 719
4	IZIKi. S NOS. Odsek za izgradnjo narodne oblasti zapisnik 2, redne seje Okrožnega izvrinoga odbora za Noiranjsko Ribnico,4. novembra 1944,f, 4fi4,-
5	Zakon o upravni razdeliti federalne Slovenije (Uradni lisi SN'OS in NV Slovenije, Si, 33/45) -
6	ZAL, KLO Polli ov Gradec, arti'vska »nota (a. c.) 3. -
7	Zakon o upravni!i razdelitvi LRS (Uradni list '-RS. !i.
62/16).-
8	Zakona o upravni razdelitvi LRS (Uradni lisi LRS, ii. 9/48).-
9	ZAL, ObLO Polliov Gradec, a. c l,-
10 Zakoi o razdelitvi LRS na mesla, okraje in občine (Uradni list LRS, St. 11/52).-
1] Zakon o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni tisi LRS, it. 24/55).-
12	Zakon o spremcmoali zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni lisi LRS it. 3/61 ).-
13	Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, f. IS, 16, 17, J 8 Zap's niki sej KLO so v drugi j primerih večinoma ohranjeni v samili for. dih K^O,-
14	ZAL, KLO Polhov Gr.idec. a. e. 2 -
15	ZAL, KLO Polli o v Clradee, a. e. 13,16 Zi\L, KLO 1'olliov Uradce, a. B. 44. Od 35 oseb (:tar!ev
otrok) je za 21 zapisano, da so pobegnili na Koroiko, za 'O.da so umrli kot žrl ve fašisličncga lcrorja,-
17	lz popisov v ZAL je razvidno, da tudi, ko sta deiovodnik in. indeks ohranjena, ne slui'ta razvidu nad gradivom. V Zgodovinskim arhivu v Celju so m. povedali, da tudi v primeru, da obranijo aotovodniiki sistem, naredijo sc popis. O um tudi v Ljubljani. Žoniar Arhivistika, Ljubljana 1978. str 63 (predlagata, da sc ne ohranja prvolna uredilev, kadar je fund močno izločen).-
18	Do podobne ugolovitve. daje najboljia rcSiiev uporabljati iifranl uprave za upravno gradivo po 1945, so priSi tudi v na Ji enoti v Kranju; primerjaj Janez Kopač, Prevzemanje večjih up ravnili fondov za obdobje od avgusta 1956 -jo icla 1974 (na pri nieru občine Tržič), Škart. arhivski občasnik, Ljubljana 1986, str. 11-n,-
19	V Arhar, S. Kranje, Izpopolnjeno vsebinsko kazalo klasifikacijskih znakov za pisarniško poslovanje v Jiiavnih organih, zavodih ln organizacijah, Liubijanj 1965 -
20	ZAL, ObLO Polhov Gralec.a. e. 1-5, 34, 35.18. 39. 68, 74,21 ZALt KLO Polhov Gradec, a. e. 4 -
22 ZAI ObLO Polhov Gradee, a. c. 99,23 Klasifikacijski načrt iz leta 1962 je samo osnova, ki jo pelem zelo lah .o prilagodimo novemu klasifikacijskemu načnu iz decembra i 18h ali pa šifran? ki bodo temelj za računalniško popisovanje.
Popisovanje zapi- ine pesnika in pisatelja Edvard? Kocbeka
Boris Rozman
Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana-Center je na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana raz giasil dokumentarno gradivo, kije nastalo pri delu pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca ijj urednika lidvaraa Kocbeka, za aihivsku gradivo Du je bilo to mogeče napraviti, jc bilo potrebne napraviti podroben popis gradiva, kije nastalo pri avtoiju
Tako sem se kot arluvist Zgodovinskega arhiva Ljubljana, zadolžen za osebne fonde, skupaj s sir.om Edvarda Kocbeka Matjažem lotil popisovanja. Že ob samem pogledu na gradivo, ki ga je Kocbek zapusiil, sem videl, ua je njegove delo presenetljivo obsežno, nepregledno (na koncu sva ga spravila v 59 Škaiel kar pomeni 5,9 tm), likrati pa tako mnogovrstno, da človek potrebuje
ogromno znanja in časa, da ga vsaj delno uredi oziroma popise. Z Matjaiem sva se dogovorila, da bo giadivo zaenkrat ostalo i' urejeno", tako kot ga je zapusti] oče, se pravi po mapah. V njih je bilo raznovrstno gradivo tako pn kategorijah, kot vsebini.
■ Najpomembnejša zvrst gradiva jc zagotovo njegov dnevnik, s katerim nisva imela velikih probSeniov. Zvezke, v kaicre je ptsai o svojem življenju, delu, pioblemih, sva uredila kronološko v 14 Skaiel, v posebne tri Škatle pa sva spravila tudi originalne tipkopise ze objavljenih dnev.iikov (nor. Listina, Dnevnik 1951, Bffli Pr'tem sem ugotovil, da nekateri zve?ki za določena leta manj kajo4 zlasti za leti 1936 in 194i.ko ni "ohranjenega" m ti enega samega. Največ pa jih je napisal leta 1952 (18