UDK 808.63-54 Viktor Majdič Pedagoška fakulteta v Ljubljani SLOVENSKI IZKRAJEVNOIMENSKI PRIDEVNIKI Pridevniki, tvorjeni iz krajevnih imen, zbrani v leksikonu Slovenska krajevna imena, se izpeljujejo pretežno i/, krajevnoimenskih podstav, veliko manj iz prebivalskoimenskih. Prevladujoči in še vedno tvorni obrazili sta -ski in -S/ki, tvorba z obrazilom -č/ki, pojavljajoča se pretežno v panonskem delu Slovenije, pa je ovrednotena narečno. Pridevniki se izpeljujejo iz enobesednih in večbesednih krajevnih imen, in sicer bodisi iz obeh delov ali le enega, z enim ali več obrazili. Obdelane so tudi njihove naglasne značilnosti. Adjectives formed from place names, which are collected in the Dictionary of Slovene Place-Names, are derived mostly from toponyms, much less frequently from oikonyms. The most prevelant and still productive formants are - ski and -š/ki; forms derived with -č/ki, occur primarily in the Pannonian part of Slovenia and are considered dialectal. Adjectives are from place-names of one or more words, though the derivation may make use of both parts of a place-name or only one part of it and may use one or more formants. The accentual properties of these adjectives are also investigated. 1 Pridevniške izkrajevnoimenske izpeljanke se tvorijo pretežno iz krajevnoimen-ske in le izjemoma iz prebivalskoimenske podstave. Pri 2063 slovenskih krajevnih imenih, kolikor je bilo pri tem izračunu upoštevanih1 (krajevna imena z začetnimi črkami A, B, C, L, N, R, S in Š), je pridevnik samo 73-krat (3,54 %) izpeljan le iz prebivalskoimenske podstave, npr. brjanski iz preb. i. Brjan (Brdo), brežanski iz preb. i. Brežan (Brege), cerkljanski iz preb. i. Cerkljan (Cerkno), rovtarski iz preb. i. Rovtar (Nemški Rovt) ipd., in 1 13-krat (5,48 %) tudi iz prebivalskoimenske podstave, npr. adergaški/adergaščanski (preb. i. Adergaščan iz kr. i. Adergas), brvški/brvljanski (preb. i. Brvljan iz kr. i. Brvi), neveljski/nevljanski (preb. i. Nevljan iz kr. i. Nevlje), ložanski/loški (preb. i. Ložan iz kr. i. Log, obč. Sevnica),2 svečanski/*svetski (preb. i. Sve(t)čan iz kr. i. Sveto) itd. Med temi izrazito prevladujejo primeri s pridevniško izpeljanko iz krajevnega imena na prvem in iz prebivalskega imena na drugem mestu, kakršnih je kar 94 (4,56 %). Le v 6 primerih (0,29 %) je zaporedje obrnjeno, npr. arčanski/*artski (preb. i. Arčan iz kr. i. Arto), brezjanski/brezijski (preb. i. Brezjan iz kr. i. Brezje pri Podplatu), ložanski/loški (preb. i. Ložan iz kr. i. Log, obč. Sevnica) ipd. V dveh primerih (0,10 %) je pridevnik izpeljan iz nepremenjene in podaljšane' 'Obravnavana so imena iz priročnika F. Jakopina, T. Korošca, T. Logarja, J. Riglerja, R. Savnika, S. Suhadol.nika Slovenska krajevna imena (Ljubljana, 1985), 358 str. (gradivo je avtorjem pomagalo zbrati prek 70 informatorjev s terena, večinoma slavistov). 2Podatek o občini je naveden v primerih, ko v Republiki Sloveniji obstaja več povsem enako se glasečih krajevnih imen. 'Med pridevnike, tvorjene iz podaljšane podstave, so tu uvrščeni tisti, ki se končujejo na -ovski/-ovški/-ovčki, -evski/-evški, -enski/-enški, -eljski, -oveljski, -anski/-anški/-janski/ -čanski/-Ijanski, -anjski, -eranski, -ovčanski, -ovljanskiZ-evljanski, -eljanški, -arski, -narski, -anarski, -škarski, -aški, -inski, -niški, če -ov-, -ev-, -en-, -elj- idr. ni sestavina korenskega krajevnoimenske ter iz prebivalskoimenske podstave: *slapniški/slapenski/slapčan-ski (Slapnik), straški/ straženski/straževljanski (Straža, obč. Slovenska Bistrica), v dveh iz nepremenjene krajevnoimenske, iz prebivalskoimenske in iz podaljšane kra-jevnoimenske podstave: lomski/lomljanski/lomenski (Lom pod Storžičem), *starono-vovaški/starovaščanski/staršenski (Stara Nova vas), v enem (0,05 %) iz prebivalskoimenske ter nepremenjene in podaljšane krajevnoimenske podstave: brezjanski/bre-Ш/brezenski (Brezje pri Poljčanah). V enem primeru so pridevniške izpeljanke tvor-jene iz nepremenjene krajevnoimenske, iz prebivalskoimenske in iz okrnjene prebivalskoimenske podstave: *ratečevobrdski/brdanski/rateški/raiovsk\4 (Ratčevo Brdo), v enem pa iz nepremenjene in okrnjene krajevnoimenske podstave ter iz prebivalskoimenske podstave: ljubečenski/ljubeški/ljubečanski (Ljubečna). Pri treh krajevnih imenih (0,15 %) iz obravnavane skupine je pridevnik tvorjen iz prebivalskoimenske in podaljšane krajevnoimenske podstave: brezovljanski/brezenski (Brezje pri Ločah), brezjanski/brezenski/brezeljanški (Brezje pri Senušah), *starolipljanski/lipljanski/li-penski (Stara Lipa), pri dveh je pridevnik izpeljan iz podaljšane krajevnoimenske in iz prebivalskoimenske podstave: *brezenski/brezjanski (Brezje pri Dobrovi), cesten-ski/cestnarski (Cesta, obč. Ajdovščina), pri enem pa iz prebivalskoimenske in okrnjene krajevnoimenske podstave: lukežičanski/\ukovsk\ (Lukežiči). 2 Nasploh prevladuje izpeljava iz neokrnjene oz. nepodaljšane krajevnoimenske podstave. Takih je izmed 2063 primerov kar 1620 (78,53 %), npr. ankaranski (Ankaran), besniški (Besnica), cvibeljski (Cvibelj), lekmarski (Lekmarje), nomenjski (Nomenj), slapski (Slap ob Idrijci) itd. V 67 primerih (3,25 %) je pridevniška izpeljanka tvorjena iz podaljšane krajevnoimenske podstave, npr. anževski (Anie), bogovski (Bogo), stanovnenski (Stanovno), nekajkrat očitno (tudi) iz nekdanjega pre-bivalskega imena, ki pa seje kasneje podaljšalo z dodatnim prebivalskoimenskim obrazilom (ali celo obstaja, a na terenu ni bilo evidentirano), npr. brojanski (Brod v Podbočju, preb. i. Brojanec, ne pa tudi Brojan), lazanski (Laze, obč. Brežice, preb. i. Lazanec, ne pa tudi Lazan), sloparski/slopenski (Slope, preb. i. Sloparec/Slopenc, ne pa tudi Slopar) ipd. Pri 37 krajevnih imenih (1,79 %) iz obravnavane skupine je pridevnik (lahko le kot možna različica) izpeljan iz nepodaljšane in tudi podaljšaane krajevnoimenske podstave, npr. *bavdski/bavdkovški (Bavdek), *lipiski/lipenski (Lipica, obč. Sežana), nakelški/nakelski/nakljanski (Naklo, obč. Kranj), novola-ški/novolazarski/lazarski (Novi Lazi), enkrat pa iz podaljšane in nepodaljšane: *slančjevrho\'ski/slančji (Slančji Vrh). Pri 91 krajevnih imenih (4,41 %) je pridevnik izpeljan ali iz nepodaljšane oz. neokrnjene podstave ali pa tudi iz okrnjene, npr. benečijski/beneški (Benečija), lipovšiški/lipovški (Lipovščica), sliviški/slivski (Slivice), pri čemer je različica iz neokrnjene podstave večinoma le kot možna, npr. *nimenski/nimski (NimnO), *račiški/raški (Račica, obč. Litija), *senadoliški/senadol-ski (Senadolice), ali pa je različica iz okrnjene podstave ovrednotena narečno, iz neokrnjene pa je nevtralna, npr. bizoviškibizovski (Bizovik), seničenski/sendki morfema oz. podstave, kot npr. v primerih levški iz kr. i. Leveč, sevški iz kr. i. Sevce, renski iz kr. i. Renče ali Renke, rigeljski iz kr. i. Rigeljpri Ortneku, poveljski iz kr. i. Povlje ipd. 4V tem sestavku pokončno tiskani zgledi so v Slovenskih krajevnih imenih (SKI) predstavljeni kot narečni (tam so natisnjeni ležeče). (Senično), šentgotardski/šentgolarski (Šentgotard) itd. Približno desetkrat manj je primerov s pridevniško izpeljanko iz okrnjene podstave na prvem mestu (9 oz. 0,44 %), npr. beriški/*beričevski (Beričevo), skadanski/*skadanščinski (SkadanSčina), šmarski/šmartenski (Šmartno, obč. Kranj), le malo več ( 14 oz. 0,68 %) pa je izpeljank samo iz okrnjene krajevnoimenske podstave, npr. ajdovski (Ajdovščina), ljubgojski (Ljubgojna), šmarski (Šmartno v Tuhinju) itd. V enem samem primeru je pridevniška izpeljanka tvorjena iz podaljšane, nepremenjene in okrnjene podstave: *srednjevrhovski/sredenjski/srejanski/srenjški (Srednji Vrh, obč. Jesenice), v dveh pa iz podaljšane in okrnjene: lesičenski/\es\čk\ (Lesično), spodnjekamenščanski/kamen-ski (Spodnji Kamenščak). Iz 32 krajevnih imen ( 1,55 %) je pridevnik izpeljan iz nepremenjene in glasovno premenjene podstave, npr. *avški/ovški (Avsa), *bitnje-vajrfo/bitovski (Bitnja vas), *bogojinski/bogojanski/boganjski (Bogojina), rad-leški/radovski (Radlek), pri čemer so različice iz premenjene podstave večinoma narečne; iz enega krajevnega imena je pridevnik izpeljan iz nepremenjene, podaljšane in premenjene podstave: *ratijski/ratenski/rateljski (Ratje), iz enega pa le iz glasovno premenjene podstave: briški (Brje, obč. Ajdovščina). 3 Izkrajevnoimenski pridevniki so tvorjeni večinoma s priponskim obrazilom -ski oz. -S/ki. Nekdaj enotno obrazilo bski, s katerim se že od prajezika dalje tvorijo »predvsem pridevniki iz imen za dežele, kraje, prebivalce«,5 seje po onemitvi polglasnika glasovno spreminjalo, odvisno od končnega soglasnika ali soglasniškega sklopa besedotvorne podstave. Tako so se sčasoma razvile tri različice tega obrazila, in sicer poleg prvotnega -ski še -Ski in -čki, katerih razvrstitev pa že dolgo ni več le glaso-slovno pogojena, saj »nam dejstvo, da ima eno in isto narečje istočasno pri isti besedi dvojne ali trojne oblike /.../ govori za to, da ne gre za glasosloven, marveč za analogičen pojav«/'Tako so se v osrednji in zahodni Sloveniji uveljavile predvsem tvorjenke na -ski in -ški, na vzhodu in jugovzhodu pa seje močno razširilo obrazilo -čki,1 ki ima v današnjem zbornem jeziku status narečne različice, tudi v obravnavanem leksikonu, le kmečki je ohranil zborno nevtralnost do današnjih dni.H Izrazito prevlado obrazila -ski/-š/ki pri izkrajevnoimenskih izpeljankah kaže npr. izpeljava iz samostalnika mesto: iz osnovnega pomena se pridevnik tvori z obrazilom -зп (mesten, novomesten, staromesten), iz lastnoimenske zveze Novo mesto pa le z obrazilom -S/ki (novomeški). Obrazili -ski/-š/ki se dodajata nepremenjeni krajevnoimenski podstavi, npr. arclin-ski (Arclin), batujski (Batuje), legenski (Legen), artmanjški (Artmanja vas), ruški (Ruše), laborški (Labor) ipd. Pri krajevnih imenih, katerih podstava se končuje na so-glasnike k g h c z s č ali ž, se končni soglasnik praviloma zamenja s š, s kot del obrazila -ski pa se opusti, kar velja tudi za podstave na -S,4 npr. neverški (Neverke), cirinški 5 A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika. Izpeljava slovenskih pridevnikov; Zloženke (Ljubljana, 1952), 66. 6F. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika. Konzonantizem (Ljubljana, 1924), 302. 7N.m.,301.-J.Šot .ar, Glasoslovne spremembe pri pridevnikih na -ski iz krajevnih imen, J iS 11 (1966), 70. "J. Toporišič, Slovenska slovnica (Maribor, 1984), 150. (dringet), raduški (Raduha), bovški (Bovec), rogoški (Rogoża), nanoški (Nanos), apaški (Apače), movraški (Movraž), žibrški (Žibrše) itd. Vendar ne dosledno, kajti končni soglasnik podstave lahko tudi razlikovanjsko onemi (oz. imamo *barčski > barski). Ohrani pa se s kot del obrazila -ski, npr. barski (Barka), arčelski (Arčelca) ipd. Obrazili -ski in -š/ki sta praviloma nenaglašeni, v nekaj primerih pa tudi na-gla.šeni, npr. dvorski (Dvor pri Bogenšperku), jelški (Jelše, obč. Litija), zaleski (Zales) ipd. Izkrajevnoimenski pridevniki se tvorijo tudi z obrazili -ovski, -ovški, -evski, -,m-ski, -Miški, -enski, -sijski, -ovaljski, -inski, -čki, -ovčki, -cki, -šnji, -ji oz. -i in -an oz. -ni, npr. hribovski (Hrib, obč. Novo mesto), slomovski (Slomi), grmovški (Grm, obč. Grosuplje), batovški (Bate), hudevski (Hudo, obč. Novo mesto),jelševski (Jelše pri Otočcu), lipenski (Lipa, obč. Kočevje), kotenški (Kot pri Rakitnici), stanovnenski (Stanovno), skopeljski (Skopo), hriboveljski (Hrib pri Orehku), aninski (Sv. Ana v Slovenskih goricah)-, zlasti v vzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije - kot že rečeno - ter v okolici Mozirja obraziloma -ski in -š/ki močno konkurira -č/ki, npr. lušečki (Lušečka vas), plitvički (Plitvički Vrh), šmarčki (Šmartno ob Dreti), vrhovčki (Vrhje), medtem koje pridevnikov, tvorjenih s preostalimi obrazili, dokaj malo, npr. šprincki (Šprinc), britošnji (Vremski BritoJ), starocesten (Stara Cesta), benetni (Benete), čretni (Čreta, obč. Maribor Tezno); še največje tistih z obrazilom -i iz prvotnega -ji, npr. beneči (Benete), kržeči (Kržeti), junčji < *junc-jji (J unč je), šivči (Šivče), škufči (Škufče) idr., kakršni so kot starina ohranjeni tudi v krajevnih imenih Banjaloka, Bojanji Vrh, Martinj Vrh, Pristavlja vas, Ruperč Vrh, Slovenj Gradec, Purkače, Škofije itd.10 V obravnavanem gradivu je izkrajevnoimenski pridevnik tvorjen z obrazilom -зп trikrat: enkrat naveden v nedoločni obliki (starocesten iz kr. i. Stara Cesta), dvakrat v določni (benetni iz kr. i. Benete; čretni iz kr. i. Čreta, obč. Maribor Tezno)." V dveh primerih so mu avtorji leksikona dodali še možno tvorjenko z obrazilom -ski/-š/ki (*benetski, *čreški), enkrat pa ne, torej ne tudi *staroceški ali *starocestnarski, četudi se iz krajevnih imen Cesta (štirikrat) in Ceste pridevniki izpeljujejo izključno z obrazilom -ski/- š/ki. Pridevniki se tvorijo, kakor nakazano, v precej manjšem obsegu iz prebivalskih imen. Obrazili -ski oz. -š/ki12 se dodajata prebivalskim imenom, lahko danes na terenu tudi neobstoječim, na -an, -jan, -Ijan, -ovijati, -čan, -ovčan, -eran, -ar, -kar, -nar, -anar, -in oz. -aš in -nik, npr. gorjanski (Gorje), kalanski (Kalpri Krmelju), deskljan-ski (Deskle), dol(j)anski (Dole pod Trojico), lomljanski (Lom pod Storžičem), vrhovljanski (Vrh, obč. Šmarje pri Jelšah), grobelčanski (Grobelno), kovkovčanski (Kovk, obč. Ajdovščina), bošteranski (Boršt, obč. Koper), kroparski (Kropa), ruparski (Rupe, obč. Ljubljana Vič-Rudnik), stržiškarski (Stržišče, obč. Tolmin), cestnarski 'J. Toporišič, n. m., 180. "'A. Bajf.c, n. m., 8. 1 ' Upoštevana je pripadnost občinam, ki so obstajale ob izidu priročnika. 12 V primerih kot -ški, -anski, -čanski ipd. gre bolj za končaje kakor za zadnja priponska obrazila k realni ali potencialni podstavi pridevniške tvorjenke. (Cesta, obč. Ajdovščina), lešanarski (Lese, obč. Ravne na Koroškem), šaredinski (Šared), gozdniški (Gozd, obč. Ajdovščina) oz. repaški (Rep), kjer prebivalskega imena Repaš leksikon ne navaja. Pridevniške izpeljanke iz dvobesednih krajevnih imen, obstoječih iz samo-stalniške odnosnice in levega prilastka, so tvorjene praviloma iz pridevniške sestavine, še zlasti, če obstoji samostalniško jedro iz dobro prepoznavnega polast-noimenjenega občnoimenskega poimenovanja, kot so vas, vrh, seto, gora (gorica, gorca), dol ipd., npr. dedenjski (Dednja vas), brezenški (Brezni Vrh), ivanjski (Ivanje selo), janževski (Janževa Gora), imenski/imljanski (Imenska Gorca), obliški (Obla Gorica), mišenski (Mišji Dol), pa seveda tudi krvavški (Krvavi Potok), lučarski (Lučarjev Kal), škofljanski (Škofja Riža), šavenski (Savna Peč) itd. Iz jedrnega dela dvobesednega krajevnega imena pa se pridevniki izpeljujejo predvsem v primerih, ko je levi prilastek pomensko splošen in izraža le prostorsko, časovno ali velikostno razmerje, npr. dolenji/dolnji, gorenji/gornji, spodnji, zgornji, srednji, novi, stari, mali, veliki, npr. piroški (Dolenjci Pirošica), lokviški/lokvički (Dolnja Lokvica), kanomeljski (Gorenja Kanomlja), ložinski (Gornje Ložine), libenski (Spodnja Libna), korenski (Zgornja Korena), grčevski (Srednje Grčevje), lipljanski (Nova Lipa), fužinarski (Stara Fužina), kostrevniški (Mala Kostrevnica), mraševski (Veliko Mraševo) itd. Izjemoma se iz dvobesednih krajevnih imen Dolenja, Gorenja in Srednja vas pridevniki pogosto izpeljujejo iz prilastka: dolenjski, gorenjski/go-renjški/gorevški, sredenjski/sredenjški/srenjski, kar pa je večinoma ovrednoteno narečno. Iz samostalniške odnosnice je izkrajevnoimenski pridevnik izpeljan tudi v primeru, ko bi bil iz levega prilastka tvorjeni pridevnik identičen s pridevniško izpeljanko iz enobesednega imena v bližini ležečega kraja ali širšega zemljepisnega področja, npr. dobravski (Komendska Dobrava) in ne komendski, ki je v rabi kot pridevniška izpeljanka iz kr. i. Komenda. Podobno še bistriški iz Kamniška Bistrica, ne kamniški, ali lomljanski (Kanalski Lom) oz. vrhovski (Kanalski Vrh), ne kanalski, ki se izpeljuje iz Kanala, ali poljanski (Kočevske Poljane), ne kočevski, ki se veže na Kočevje ali Kočevsko, ali bełski (Bohinjska Bela), bistriški (Bohinjska Bistrica), češnjiški/češnjanski (Bohinjska Češnjica), ne pa bohinjski, ki se nanaša na celotno področje Bohinja, nedvomno pa na tako izpeljavo vpliva tudi dejstvo, da prebivalci teh krajev in njihove bližnje okolice levi prilastek sploh opuščajo in uporabljajo ime kot enobesedno. Na odločitev glede izpeljave izkrajevnoimenskega pridevnika iz prvega ali drugega dela dvobesedne podstave tudi sicer močno vpliva izogibanje nastajanju sozvočnih pridevnikov, nanašajočih se na imena blizu skupaj ležečih krajev. Zato je npr. iz kr. i. Iška Loka izpeljan pridevnik loški, ker je iški pomensko vezan na kr. i. Iška, iz imena Bosljiva Loka pa so domačini ustvarili pridevnik bosljivski, ker je bil pomensko nezaseden, ne pa loški, ki bi glasovno sovpadel z enako se glasečim pridevnikom iz imena bližnjega kraja Ložec. Težnja, da se prepreči tvorba sozvočnih pridevniških izpeljank iz podobno se glasečih krajevnih imen na manjšem zemljepisnem področju, se ne udejanja samo pri večbesednih, ampak tudi pri enobesednih krajevnih imenih. Iz krajevnoimenske podstave izpeljan pridevnik iz imen (Škofja) Loka, Log nad Škofjo Loko in Na Loguje v vseh primerih loški, da pa enakozvočnost prebivalcev ne bi motila, so seji izognili tako, da v zadnjih dveh primerih pridevnik izpeljujejo iz prebivalskega imena, tj. lozański (Log nad Škofjo Loko) in logarski (Na Logu). Podobno tudi ižanski iz prebivalskega imena Ižanec iz kr. i. Ig ter iški iz kr. i. Iška oz. iškovski/iškavarski iz kr. i. Iška vas oz. prebivalskega imena Iškavarec, medtem koje različnost med pridevnikoma iz krajevnih imen Idrija in Idrija pri Bači ustvarjena tako, daje pridevniška izpeljanka v drugem primeru tvorjena iz okrnjene podstave, torej idrijski iz kr. i. Idrija in idr ski iz Idrija pri Bači.1 ' Iz celotne dvobesedne podstave se pridevniki tvorijo najpogosteje pri krajevnih imenih, katerih levi prilastek izraža barvo, npr. belopeški (Bela Peč), belocerkovski (Bela Cerkev), črnopotoški (Črni Potok), črnovrški (Črni Vrh), sinjegoriški (Sinja Gorica), čeprav ne v vseh primerih: prim, potoški (Beli Potok pri Frankolovem), kalanski (Rdeči Kal, obč. Trebnje). Pogosto tudi pri krajevnih imenih z levim prilastkom novi/stari, npr. novogorski (Nova Gora), novosušiški (Nova Sušica), starocer-kovski (Stara Cerkev), starološki (Stara Loka), nadalje v nekaj primerih s pridevniki dolnji/dolenji, gornji/gorenji, srednji, dolgi, goli, hudi, slovenski/slovenji, nemški in še nekaterimi drugimi v prvem delu: dolnjelakoški (Dolnji Lakoš), dolenjepodgorski (Dolenja Podgora), gorenjegrajski (Gornji Grad), gorenježagarski (Gorenja Žaga), srednjelakniški (Srednje Laknice), dol gonj ivski (Dolga Njiva), golovrški (Goli Vrh), hudokonški (Hudi Konec), slovenskovaški (Slovenska vas), slovenjgraški (Slovenj Gradec), nemškogorski (Nemška Gora), govejedolski (Goveji Dol), račje sel ski (Račje selo), tolstovrški (Tolsti Vrh) itd. Zanimiv je primer izpeljave pridevnika iz krajevnih imen Notranje in Vnanje Gorice: Ker je samostalniško jedro skupno, pride v poštev izpeljava le iz levega prilastka, kar je na terenu potrjeno z izpeljanko vnanjski iz Vnanje Gorice, ne pa tudi notranjski iz Notranje Gorice, kajti ta pridevnik je pomensko vezan na pokrajinsko ime Notranjska in tako je v obravnavanem primeru možna le izpeljava iz dvobesedne podstave, torej notranjegoriški. Desni predložnozvezni prilastek pri izpeljavi izkrajevnoimenskega pridevnika ne sodeluje: poljanski iz kr. i. Poljane ter Poljane nad Blagovico in Poljane pri Podgradu, sadinjski iz Sadinja vas in Sadinja vas pri Dvoru itd. Edina izjema je Beli Potok pri Lembergu s pridevnikom lemberški ob prav tako obstoječem belopotoški. Zelo malo pa je tudi primerov, ko se pridevnik izpeljuje posebej iz levega prilastka in posebej iz samostalniške odnosnice, npr. vrsniški/gorenjski (Gorenji Vrsnik), gor-janski/libeliški (Libeliška Gora), brdanski/rateškilratovski (Ratečevo Brdo), medtem ko so pri Blatni Brezovici uredniki sami dodali pridevnik *brezoviški obstoječemu blatniški, ki so ga predstavili kot narečnega. Tudi iz nekaterih formalno enobesednih krajevnih imen iz dvodelnih pomenskih podstav se izpeljuje pridevnik ali le iz ene od sestavin ali iz vsake posebej: lokarski (Gladloka), banjski (Banjaloka) oz. jordanski in kalanski po\cgjordankalski(Jor- " Priročnik SKI tovrstnih teženj ne upošteva dovolj, saj npr. pred pridevnikom idrski ob iztočnici Idrija pri Bači predlaga različico *idrijski in pred preb. i. Idrčan različico *ldrijčan, čeprav sta na terenu izpeljanki idrijski in Idrijčan vezani na kr. i. Idrija. dankal). Kjer na terenu izpeljanke iz celotne podstave ni, sojo dodali sestavljavci leksikona: *banjaloški, *gladloški. Iz tribesednih krajevnih imen z dvojnim levim prilastkom se pridevnik največkrat izpelje iz odnosnice in neposredno ob njej stoječega prilastka, npr. mokropoljski (Dolenje/Gorenje Mokro Polje), novovaški (Spodnja/Zgornja Nova vas), trikraljevski (Sveti Trije Kralji), lahko pa tudi iz prvega prilastka in odnosnice, npr. dolenjevaški (Dolenja Lepa vas) ali samo iz drugega prilastka, npr. nemški (Dolenja/Gorenja Nemška vas, jakobski/jakobški (Spodnji/Zgornji Jakobski Dol), težkovski/težkovljan-ski (Dolenja/Gorenja Težka Voda). Pri sicer enako se glasečih tribesednih krajevnih imen, ki se razlikujejo le po prvem prilastku dolenji/dolnji oz. gorenji/gornji, je iz povsem pragmatičnih razlogov lahko pridevnik enkrat izpeljan iz zveze prilastka in odnosnice, drugič le iz prilastka, npr. starovaški (Gornja Stara vas) in starovški (Dolnja Stara vas), s čimer se vzpostavlja na terenu zaželjena razlika med izpeljankama iz v bistvu identičnih imen dveh blizu skupaj ležečih naselij. Lahko je pridevnik tvorjen tudi iz dvojnega levega prilastka in še posebej samo iz drugega prilastka, npr. maloilovski/ilovski (Mala lliva Gora), v enem primeru tudi iz zveze prvega levega prilastka in odnosnice ali drugega prilastka in odnosnice: staro-grajski/spodnjegrajski (Spodnji Stari Grad) in prav tako enkrat samkrat je pridevnik tvorjen iz celotne tribesedne podstave (in še iz prvega prilastka posebej): starono-vovaččaH.s&f7staršenski (Stara Nova vas), medtem ko je iz krajevnega imena z nepredložnim neujemalnim dvobesednim desnim prilaskom pridevnik izpeljan le iz odnosnice: cerovski (Cerovec Stanka Vraza). Kjer prebivalci določenega kraja in bližnjih naselij sami niso ustvarili ustreznega pridevnika, so ga, opremljenega z zvezdico, dodali avtorji leksikona, npr. *ribiški (Ribče), *rovtarski (Rovt), *straški (Straža, obč. Domžale). Tako zapolnjevanje vrzeli znotraj pomenskega sklopa krajevno ime - izkrajevnoimenski pridevnik - prebival-sko ime je pogosto zlasti v primerih, ko se poleg uradno veljavne različice krajevnega imena med krajani uporablja (tudi) njegova lokalna različica in sta v živi rabi le pridevniška in prebivalskoimenska izpeljanka iz slednje, npr. *ločkovrhovski (Ločki Vrh, obč. Lenart, lokalno tudi Ločjak, ločjanski), *pristavski (Pristava, obč. Nova Gorica, lokalno Rafut, rafutski), *primoški (Primož pri Ljubnem, lokalno tudi Šem-primož, šemprimoški) itd. Največ hipotetičnih pridevniških izpeljank pa je dodanih dvo- in tribesednim krajevnim imenom, tvorjenih iz celotne dvo- oz. tribesedne krajevnoimenske podstave, npr. *bezenškovobukovski, *dolenjskotopliški, *gorenjepodpoljanski oz. *dolenje-medvedjeselski, *spodnjejakobskodolski, *svetotrikraljevski,u med katerimi pa vsaj tisti daljši, tudi 7- in 8-zložni nimajo prav nikakršnih možnosti za dejansko uveljavitev med domačim prebivalstvom in so v priročniku SKI povsem odveč.15 14 Izjem je malo in še te so očitno naključne. Iz dvobesednih krajevnih imen tvorjeni manjkajoči pridevniki so cerovološki (Cerov Log), nemškorovtarski (Nemški Rovt), dolenjeraduljski (Dolenje Radulje) in še nekateri drugi, medtem ko so pri tribesednih z dvojnim levim prilastkom navedeni prav vsi. l5Tvorbo in slovarsko predstavitev takih »izmišljenih oblik« je ob izidu priročnika kritiziral tudi J. MODKR (gl. Krajevna imena IV, Nedeljski dnevnik, 26. 1. 1986,6), posredno pa Iz dvojnih krajevnih imen se pridevnik izpeljuje iz vsake od sestavin posebej, npr. dolski in suški (Dol-Suha), kačiški/kačički in parejski (Kačiče-Pared), *srednje-vaški/sredenjški in potoški (Srednja vas-Loški Potok),"' v enem primeru pa krajani pridevnika iz prve sestavine dvojnega krajevnega imena očitno niso ustvarili: *kalški in nakljanski (Kalce-Naklo). Iz dveh dvojnih krajevnih imen se pridevnik tvori iz celotne dvodelne podstave in še iz drugega dela posebej, s tem da je izpeljanka iz celotne podstave v enem primeru le hipotetična: *gozd-martuljski/martuljski (Gozd-Martuljek) in pince-nmrofski/marofski (Pince-Marof). V nekaj primerih, ko se na terenu osamosvojeno uporablja in pregiba samo prva sestavina dvojnega krajevnega imena, se tudi pridevnik izpeljuje le iz nje: gore-njevaški, ne tudi reteški (Gorenja vas-Reteče), zadlaški, ne tudi žabški (Zadlaz-Zabče) idr. Izmed petih predložnih krajevnih imen imamo pri treh pridevnik tvorjen iz samo-stalniške, nepredložne podstave: logarski (Na Logu), cerkvenski (Pri Cerkvi-Struge), židovski (V Zideh), enkrat je izpeljan le iz (nepravega) predloga: onkrajski (Onkraj Meie), iz krajevnega imena Z« Kalvarijo pa domačini pridevnika niso ustvarili, medtem ko sestavljavci leksikona predlagajo izpeljavo iz predložne zveze: *zakal-varijski. Iz predponskih krajevnih imen se pridevniki izpeljujejo večinoma iz popolne podstave, npr. čezsoški (Čezsoča), medribniški (Medribnik), nadgrajski (Nadgrad), podgoriški (Podgorica), predjamski (Predjama), primoški (Primostek), zahribski (Za-hrib) ipd., v nekaj primerih pa tudi le iz njenega polnopomenskega dela, npr. podlagarsfci/žagarski (Podlaga), podmelški/melški Podmelec), podkorenskilkorenški (Podkoren), zabrekovski/brekovski (Zabrekve), belski/bejski (Podbela), grajski (Podgrad pri Vremah), griški (Zagrič). Večinoma se v teh primerih iz okrajšane podstave tvorijo tudi prebivalska imena, npr. Melec (Podmelec), Beljan (Podbela), Bre-kovec (Zabrekve), Korenec (Podkoren), vendar samo Podlagar, ne tudi Žagar (Podlaga), ker je le-ta prebivalec bližnje Žage. Iz brezpredponske podstave tvorjeni pridevniki so v priročniku nekajkrat predstavljeni kot zborno nevtralni (belski, bre-kovski), večinoma pa kot narečni (žagarski, bejski, melški, korenški, grajski, griški). Na ohlapno povezanost predponskega obrazila s polnopomenskim samo-stalniškim jedrom in na razmeroma pozno poenobesedenje prvotne predložne zveze (krajevni Zabrekev npr. svoj kraj še danes imenujejo tudi Za Brekvijo) kaže v nekaj tovrstnih primerih tudi možnost sprevrnitve predponskega obrazila v predlog v ne-imenovalniški vlogi krajevnega imena, npr. pod Gradom poleg v Podgradu (Podgrad pri Vremah) oz. je imenovalniško predponsko obrazilo v neimenovalniku zamenjano z lokalnim predlogom: na Griču poleg v/na Zagriču. Zelo pogosto sta v leksikonu ob posameznem krajevnem imenu navedeni dve, tri ali celo štiri pridevniške izpeljanke, tvorjene s po dvema ali tremi različnimi obrazili, zlasti v primerih, koje v kraju samem obstoječa razlličica z vidika zbornega jezika tudi J. Toporišič (gl. In še enkrat o Slovenskih krajevnih imenih, 7D, 27. 2. 1986,40). "'Glede na dodano hipotetično različico srednjevaški bi bilo potrebno dodati še loškopotoški. narečna oz. izpeljana iz močneje spremenjene, okrnjene, podaljšane ali glasovno radikalno premenjene podstave. Sestavljavci priročnika so v takih primerih dodali še besedotvorno regularno izoblikovano različico oz. so pridevniški izpeljanki iz prebi-valskega imena dodali še možno tvorjenko iz krajevnoimenske podstave, npr. *goriški/gorički (Gorica, obč. Črnomel j), *jazenski/jaški (Jazne), *jereški/jerekarski (Jereka), *lokviški/\očkarsk\ (Lokvica), *smokviški/smokavski (Smokvica) itd. Izpeljava z obrazili -ovski/-evski, -ovški/-evški, -enski, -enški, -eljski, -oveljski poteka predvsem iz potrebe ali želje po ohranitvi nepremenjene krajevnoimenske podstave oz. težnje, da bi se izognili nastajanju teže izgovorljivih soglasniških sklopov,'7 npr. breg o v.s k i (Breg), vrhovski (Vrh), miklavževski (Miklavž pri Ormožu), gozdenski (Gozd), hriboveljski (Hrib pri Orehku) ipd. Pogosto se iz istih razlogov izpeljujejo pridevniki tudi iz prebivalskoimenskih podstav, npr. arčanski (Arto), čretljanski (Čreta), bačarski (Bača pri Modreju), hrastarski (Hrast pri Jugorju), cestninski (Cesta), bošteranski (Boršt), stročanarski (Stročja vas) ipd. V obravnavanem korpusu imen so dvojni ali trojni pridevniki glede na kombinacije obrazil razvrščeni takole: -ski/-š/ki: lukovski/lukovSki (Lukovec, obč. Sevnica), selski/selSki (Selce, obč. Postojna); -š/ki/-ski; nasoviki/nasovski (Nasovče), seliki/selski (Seto pri Bledu)', -ski/-č/ki; ritoznojski/ritoznojčki (Riloznoj); -š/ki/-č/ki: */we.f£//borečki (Boreča), *£ra.?jti/grački (Grad, obč. Murska Sobota); -š/ki/-(j)i: **rže.to/kržeči (Krteli), tkrabskilikrabii (Škrabče)', -š/ki/-ni; *čre$ki/čretni (Čreta, obč. Maribor Tezno); -ski/-oljski; dobski/dobeljski (Dobe)', -ski/-ovaljski: */in'6sW/hriboveljski (Hrib pri Orehku)', -ski/-anski: *gorenjeretijski/retenski (Gornje Retnje), rupski/rupenski (Rupe, obč. Celje); -š/ki/-onsk i : dolenjelaSki/tazenski/laški (Dolenji Lazi), podboriki/podborštenski (PodborSt pri Komendi)', -ski/-ovski: grmski/grmovski (Grm, obč. Trebnje), arelski/orlovski (Orle)', -ski/-ovški; .«an.slri/stanovški (Stan)', -š/ki/-ovski: *bre$ki/bregovski (Breg, obč.Ravne na Koroškem); -ski/-evski: *hudski/hudevski (Hudo, obč. Novo mesto); -š/ki/-evski; miklaviki/miklavievski (Miklavl pri Ormožu)', -ski/-(š)nji: *vremskobritofxki/*britofxki/br\loinj\ (Vremski Britof)', -onski/-š/ki: loienski/loSki (Lote, obč. Laško); -3nski/-snški: *blatenski/blatenški (Blate, obč. Ribnica); -onski/-ovski: lazenski/lazovski (Laze v Tuhinju)', -ovski/-ovški: vrhovski/vrhoviki (Vrh, obč. Ljubljana Vič-Rudnik); -ovski/-ovčki: vrhovskihrbovčki (Vrhje)', -ovski/-ski: korpovski/korpski (Korpe)', -ovski/-anski; brdovski/brdenski (Brdo, obč. Nova Gorica); -ovški/-onski; dobovški/dobenski (Dobje pri Lesičnem)', -anski/ ski; 5marenski/*šmarski (Šmarje, obč. Ajdovščina); -evski/-onski: jelSevski/jelienski (Jelše pri Otočcu)', -š/ki/-anjski: *meleški/melanjski (Mele)', 17 J. šolar, n. m., 71. -ski/anski; *črmeljski/črmljanski (Črmlja), g raj s k i/g raj an s k i (Grad, obč. Kranj); -š/ki/-anski; grliSki/grličanski (Grlice)', -ski/-anški: */>"""'rmanШ (Forme)', -anski/-ski; arčanski/*artski (Ano)-, -anski/-š/ki: senčan.iki/*senča$ki (Senčak pri Jur.lincih)', -ski/-janski: izolski/izoljanski (Izola), kal.iki/kaljanski (Kal-Koritnica); -ski/-ljanski: lomski/lomljanski (Lom), *slivski/slivljanski (Slivje, obč. Krško); -š/ki/-ljanski: brvški/brvljanski (Brvi), slivenSki/slivljanski (Slivna); -anski/-ljanski; čretenski/čretljanski (Črela pri Kokarju)', -oljski/ ljanski: čreteljski/čretljanski (Čreta, obč. Žalec); -ski/-čanski: grobelski/grobelčanski (Grobelno)\ -š/ki/-arski: *baški/bačarski (Bača pri Modreju), iiki/iikarski (Iška)', -ski/-arski: kočenski/kočnarski (Kočna), *slivski/slivarski (Slivje, obč. Sežana); -š/ki/-škarski; dobraviki/dobravškarski (DobravSce), *strii$ki/strž.iSkarski (StrliUče, obč. Tolmin); -š/ki/-anarski: /«.Ш/lešanarski (Leše, obč. Ravne na Koroškem); -š/ki/-eranski: *bor.?fc//bošteranski {Borit, obč. Koper); -ski/-aški: *repski/rep&$V.\ (Rep)', -ski/-inski: *šaredski/Saredinski (Šared)', -ovski/-arski: dragovski/dragarski (Draga, obč. Nova Gorica), hrastovski/hrastarski (Hrast pri Jugorju)', -anski/ narski: *cestenski/cestnarski (Cesta, obč. Ajdovščina); -onski/-niški: gozdenski/gozdniHki (Gaz.d. obč. Ajdovščina); -arski/-anski; sloparski/slopenski (Slope)', -ljanski/-anski; *starolipljanski/lipijanski/lipenski (Stara Lipa)', -ski/-š/ki/-č/ki; *jam e nsk i/jam niSk i/j a mn i č k i (Jamna)', -š/ki/-ski/-č/ki; SentovSki/Sentovski/iemovčVi (Šentovec)', -ski/-ovski/-ovški: farski/farovski/faroviki (Fara, obč. Cerknica); -š/ki/-č/ki/-onski: *buSki/bučki/bučenski (Buče)', -ski/-inski/-ovški: *svetoanski/*anski/aninskifano\$ki (Sv. Ana v Slovenskih goricah)', -ski/-ni/-ji; *benetski/benetni/beneii (Benete)', -š/ki/-č/ki/-anski; * spodnjepohanSki/pohanSkiĄsoh&niMMpohančanski (Spodnja Pohanca)', -š/ki/-arski/-cki: *šprin$ki/Sprinčarski/$pf\nck\ (Sprint)', -ski/-š/ki/-anski; kalski/kalški/kalanski (Kal pri Krmelju)', -ski/-š/ki/-janski: selski/seliki/seljanski (Sele, obč. Ravne na Koroškem); -š/ki/-ski/-čanski: *slalpniški/slapenski/slapčanski (Slapnik)', -š/ki/-ovški/-ovčanski; kov$ ki/ko v ko viki/ko v ko včanski (Kovk, obč. Ajdovščina); -š/ki/-ski/-arski: revški/*revski/revarski (Reva)', -š/ki/-ski/-janski: nakelSki/nakelski/nakljanski (Naklo, obč. Kranj); -š/ki/-onski/-evljanski: straški/straženski/straievljanski (Strata, obč. Slovenska Bistrica); -ski/-ljanski/-onski: lomski/lomljanski/lomenski (Lom pod Storiičem)', -š/ki/-č/ki/-anarski: *stročjevaSki/stroHki/Moik\/Močanars,V.\ (Stročja vas)', -š/ki/-anaski/-(j)i: komSki/koroščanski/koroiii (Komšče). Besedotvorna raznolikost pridevniških izpeljank je odvisna od soglasniškega konca podstave kakor tudi od števila krajevnih imen, katerih podstava se končuje na določen soglasnik. Tako je npr. zelo majhna pri krajevnih imenih z na -/se končujočo podstavo (le 3 razlilčice), gotovo tudi zaradi majhnega števila tovrstnih krajevnih imen, in izredno velika pri imenih, katerih podstava se končuje na -j ali -t (35 oz. 27 različic ali njihovih kombinacij). Kjer se končni soglasnik podstave lahko preme-njuje, vendar premena ni obvezna, ali kjer se končni soglasnik ali soglasniški sklop (lahko) razlikovanjsko opuščaje na to v nadaljnjem prikazu opozorjeno v okroglem oklepaju pred priponskim obrazilom. Po analizi že omenjenih pridevniških izpeljank popolnega izpisa in manjšega števila izpisanih po paberkovalni metodi (iz približno 500 dodatnih krajevnoimenskih gesel) je besedotvorna slika naslednja (besedotvorna podstava se lahko končuje na kateri koli soglasnik): Besedotvorna podstava na zvočnik: m- + -ski: hum.ski (Hum pri Ormolu), lomski (Lom pod Volčo), šedemski (Sedem)', -ovski: grmovski (Grm pri Podzemlju), slomovski (Slomi)', -ovški: grmovški (Grm, obč.Grosupljc); -arski: humarski (Hum, obč. Nova Gorica); -ski/-š/ki: homski/homiki (Hom), jamski/jamški (Jama, obč. Kranj); -ski/-ovski: grmski/grmovski (Grm, obč. Trebnje); -ski/Tjanski: lomski/lomljanski (Lom)', -ski/-ljanski/-onski: lomski/lomljanski/lomenski (Lom pod Storličem). n- + -ski: ankaranski (Ankaran), biljanski (Biljana), negastrnski (Negastrn), ravânski/ràvenski (Ravni)', -(0)ski: ljubgojski (Ljubgojna); -š/ki: sevenški (Sevno), skornški (Skorno), staroapenški (Staro Apno)', -ovski: brunovski (Bruna vas), budihnovski (Budihni), malnovski (Malni, obč. Cerknica); -ovški: banoviki (Bane)', -janski: črnjanski (Črna pri Kamniku), dešnjanski (Dešen), ravnjanski (Ravne pri Zdolah); -ski/-š/ki: bezinski/bezinSki (Bezina), *ravenski/ravanški (Ravno, obč. Krško), slatenski/slatenški (Slatna); -ski/-č/ki: *Jtro/n.vt//krajnčki (Krajna)', -ski/-(0)č/ki: smrečenskilsmrečki (Smrečno), šmartenski/Smarčki (Šmartno ob Dreti): -ski/-ovski: cWerwM/čudnovski (Čudno selo)\ -ski/-ovški: .vfan.^i/stanovški (Stan); -ski/-anski: stegenski/stegnanski (Stegne); -ski/-janski: apenski/apnjanski (Apno), črnski/črnjanski (Črna na Koroškem), ribenski/ribnjanski (Ribno); -š/ki/-(0)ljanski: slivenški/slivljanski (Slivna); -(0)ski/-(0)čanski: grobelski/grobelčanski (Grobelno); -ski/-arski: kočenski/kočnarski (Kočna), *svečanski/s\cianarsV.\ (Svečane), *starofuiinski/fuiinarski (Stara Futina); -ski/-š/ki/-č/ki: *jamensk i/jam n/Ш/j a m n i č k i (Jamna); -ski/-(0)ski/-(0)č/ki: šmartenski/$marskilimziiY\ (Šmartno na Pohorju); -ski/-inski/-ovški: *svetoanski/aninskilano\lV.\ (Sv. Ana v Slovenskih goricah). Zvočnik n pred priponskim obrazilom se v pridevniških izpeljankah večinoma ohranja, opušča le izjemoma, kadar pride do nesistemskega glasovnega krajšanja oz. krnitve podstave, in sicer pred obrazili -ski (ljubgojski, grobelski), -č/ki (smrečki, šmarčki), -čanski (grobelčanski) in -Ijanski (slivljanski). v- + -ski: bobovski (Bobovo), cankovski (Cankova), lokovski (Lokve, obč. Črnomelj); -š/ki: belocerkovfki (Bela Cerkev), cerovški (Cerovo), lokovški (Lokve, obč. Krško); -ski/-š/ki: *brecljevski/brecljevški (Brecljevo), cenkovsk i/c en ko viki (čenkova), *radohovovaški/ radohovski/ radohoviki (Radohova vas); -(0)ški/-ski: beriški/*beričevski (Beričevo); -š/ki/-ljanski: brvški/brvljanski (Brvi)'. -š/ki/-ski/-arski: revški/*revski/revarski (Reva). j- + -ski: ajbetjski (Ajbelj), begunjski (Begunje na Gorenjskem), bollijski (Boltija); -(0)ski: brski (Brje pri Komnu), bukovski (Bukovje), leščevski (LeSčevje); -š/ki: *srednjebitenjški/bitenjški (Srednje Bitnje)', -(0)š/ki: loški (Logje), lutrški (Lutrje), smreški (Smrečje)', -(0)-ovski. brezovski (Brezje, obč. Gornja Radgona), dobovski (Dobje pri Planini); -anski: božjanski (Božje), cerkljanski (Cerklje), julijanski (Jurij); -(lj)anski: škofljanski (Škafja Riža, Škofja vas); -(0)anski: *sečjeselski/sečanski (Sečje selo); -(0)onski: dobenski (Dobje), *spodnjelilapenski/*hlapenski (Spodnje Hlapje); -(0)onški: lipenški (Lipje); -ski/-(0)ski: *čeljski/čelski (Čelje). čepeljski/čcpclski (Čeplje, obč. Domžale); -ski/-(0)š/ki: *nemiljski/nemilški (Nemilje); -ski/-š/ki: drvanjski/drvanjški (Drvanja), *retijski/retijški (Retje), sredenjskiSsredenjški (Srednje); -š/ki/-ski: imenjški/imenjski (Imenje), jernejški/jernejski (Jernej pri Ločah); -š/ki/-(0)š/ki: *artmanjevaški/artmanjški/artmanski (Artmanja vas); -ski/-č/ki: ritoznojskilritoznojčki (Ritoznoj); -ski/-(0)onski: *gornjeretijski/retenski (Gornje Retje); -(0)onski/-(0)ski: Smarenski/*šmarski (Šmarje, obč. Ajdovščina); -(0)ovški/-(0)onski: dobovški/dobenski (Dobje pri Lesičnem); -(0)ovski/-(0)ovški: brezovski/brezovški (Brezje pri Vinjem Vrhu); -(0)ovski/-(0)ovčki: vrhovskilvrhovčki (Vrhnje); -ski/-anski: čepeljski/čepljanski (Čeplje, obč. Kočevje), hujski/hujanski (Huje), Skofeljski/škofljanski (Škofije, obč. Grosuplje); -(0)š/ki/-anski: breški/brezjanski (Brezje, obč. Radovljica), *leSki/leXjanski (Lešje, obč. Celje); -(0)ovški/-(0)ovljanski: brezovški/brezovljanski (Brezje pri Dovikem); -(0)ovljanski/-(0)anski: brezovljanski/brezenski (Brezje pri Ločah); -anski/-(lj)anski: *brezjanski/brez\)ünsk\ (Brezje pri Šentjerneju); -anski/-ski: brezjanski/brezijski (Brezje pri Podplatu); (0)onski/-anski: brezenski/brezjanski (Brezje pri Dobrovi); -i/-(0)i: junčji/junči (Junčje); -(0)š/ki/-(0)čanski: strleSki/strlečanski (Strletje); -(0)ski/-(0)ljanski: *slivski/slivljanski (Slivje, obč. Krško); -ski/-(0)arski: *spodnjedanjski/spodnjedanjarski/danjarski/*danjski (Spodnje Danje); -(0)ski/-(0)arski: *slivski/slivarski (Slivje, obč. Sežana); -anski/-(0)š/ki/-(0)snski: brezjanski/breški/brezenski (Brezje pri Poljčanah); -anski/-(0)snski/-(0)aljanški: brezjanski/brez.enskilbvtze\]a.nik\ (Brezje pri SenuSah); -ski/-(0)anski/-(0)oljski: *ratijski/*ratenskilrsAt\]sV\ (Ratje); (0)3nški/-(0)onski/-(0)ovški/-(0)niški: brezenSki/brezenski/brezov.ïki/brezn\ik\ (Brezje, obč. Zagorje ob Savi). Končni -j v podstavi ostane, če sledi neposredno samoglasniku, npr. batujski (Bat uje), ce rej ski (Ce rej) ipd. Praviloma pa se pri krajevnih imenih z obrazilom -je pridevnik izpeljuje iz podstave brez tega obrazila, razen v primerih, ko -je sledi zvočniku / ali n, ne glede na to, ali je med / in j morfemska meja ali ne, npr. meljski (Melje), vogeljski (Voglje), var-poljski (Varpolje) oz. labinjski (Labinje), petelinjski (Petelinje) ipd. Obravnavano imensko gradivo sicer kaže nekaj odstopanj. Tako se tudi pri krajevnih imenih s pod-stavo na -r oz. -z pred obrazilom -je obrazilni j ohranja pri izpeljankah borijski (Barje pri Mlinšah) in brezijski (Brezje pri Podplatu)', v prvem primeru je pridevniška različica v SKI navedena le kot možna, v drugem primeru pa je predstavljena kot zborno nevtralna. Tudi pri krajevnih imenih na -t-je so avtorji priročnika v več primerih dodali - v glavnem v nasprotju z obstoječim stanjem - pridevniško izpeljanko z ohranjenim obrazilnim j, npr. ratijski (Ratje), dolnje- oz. gomjeretijski (Dolnje/Gornje Retje), ustijski (Ustje), namesto pričakovanih raški < *rat-ski, reški < *ret-ski, uški < *ust-ski (slednja je sicer navedena, vendar kot narečna, medtem ko npr. analogno izpeljanko goški iz kr. i. Gozd navajajo kot možno). - Pri podstavah na -r se j v izpeljavi pridevnikov opušča tudi, ko gre za krajevna imena na -ji, npr. kuh-larski (Kuhlarji), logarski (Logarji), miklarski (Miklarij), špeharski (Špeharji) ipd. -po primeru tesarji - tesarski. Pri krajevnih imenih na lj(e) je sklop Ij v nekaj pridevniških izpeljankah zreduci-ran na / (z ustničnoustničnim izgovorom v predsoglasniškem položaju), npr. čelski [-«.s-] (Čelje), čepelski [-M5-] (Čeplje, obč. Domžale), podjelški [-m.v-] (Podjetje), medtem koje pri imenih na -nj(e) le v dveh pridevniških izpeljankah namesto pričakovanega sklopa nj samo n (segenski iz kr. i. Segonje, zavodniški iz kr. i. Zavodnje), sicer se nj ohranja (pri artmanški, kr. i. Artmanja vas, gre verjetno za tiskarsko napako). V pridevniških izpeljankah iz preostalih krajevnih imen na -je se obrazilni j ne pojavlja, npr. zadobski (Zadobje), palški (Palčje), udenski (Udje), loški (Logje), vrhovski (Vrhje), lipenski (Lipje), prileški/prileski (Prilesje\ obč. Domžale), leški (Lešje, obč. Ptuj), retenski (Dolnje/Gornje Retje), breški, brezenski, brezovski (Brezje, obč. Cerknica, Gornja Radgona, Zagorje ob Savi), pobreški (Pobrežje) ipd., je pa j sicer prisoten pri izpeljavi iz prebivalskoimenskih podstav z obrazilom -jan, npr. volčjanski (Volčje, obč. Cerknica), kladjanski (Kladje pri Krmelju), škofljanski (Škofja Riža), pesjanski (Pesje), lešjanski (Lešje), slivljanski (Slivje, obč. Krško), božjanski (Božje) itd. /- + -ski: belski (Belo, obč. Nova Gorica, Šmarje pri Jelšah), eolski (Col), Skalski (Skale)', -š/ki: belški (Belo, obč. Ljubljana Vič-Rudnik), selški (Selo, obč. Krško); -ovski: karlovski (Karli), kotlovski (Kotel)', -arski: kolarski (Kal, obč. Tolmin); -(j)anski: dol(j)anski (Dole pod Trojico, Dole pri Krascah), sel(j)anski (Selo pri Robu)', -janski; deskljanski (Deskle), duljanski (Dule, obč. Sevnica); -ski/-š/ki: knez.dolski/knezdolški/kneški (Knezdol); -š/ki/-ski: selški/selski (Selo pri Bledu)', -ski/-ovski: drakšlski/drakšlovski (Drakšl), orelski/orlovski (Orle)', -š/ki/-anjski: *mWe.f£(/melanjski (Meie)', -ski/-anski: kalski/kalanski (Kal, obč. Postojna); -ski/-janski: dolski/doljanski (Dole, obč. Idrija); -ski/-š/ki/-anski: kalski/kalški/kalanski (Kal pri Krmelju)', -š/ki/-ski/-janski: nakelški/nakelskUnakljanski (Naklo, obč. Kranj); -ski/-š/ki/-janski: selski/selški/seljanski (Sele, obč. Ravne na Koroškem). r- + -ski: ardrski (Ardro), belvedurski (Belvedur), popetrski (Popelre); -š/ki: laborški (Labor), sostrški (Sostro), sovrški (Sovra)'. -ski/-š/ki: *bistrski/bistrški (Bistra, obč. Vrhnika), cubrski/cubrški (Cuber), raz.borski/razborški (Razbore, obč. Trebnje); -ski/-janski: gorski/gorjanski (Core, obč. Idrija); -ski/-ovski/-ovški: farski/farovski/farovški (Fara. obč. Cerknica). Besedotvorna podstava se končuje na nezvočnik. Ustnični nezvočniki: p- + -ski: levpski (Levpa), lipski (Lipa pri Frankolovem), slapski (Slap ob Idrijci); -ovski: knapovski (Knape), lipovski (Lipa, obč. Domžale), slapovski (Slape, obč. Ptuj); -onski: lipenski (Lipa, obč. Kočevje); -oljski: skopeljski (Skopo)', -ljanski: lipljanski (Lipa, obč. Murska sobota), sapljanski (Šmarje-Sap), slapljanski (Slape, obč. Ljubljana Moste-Polje); -arski: kroparski (Kropa), ruparski (Rupe, obč. Ljubljana Vič-Rudnik); -ovski/-ski: korpovski/korpski (Korpe)', -ski/ snski: rupski/rupenski (Rupe, obč. Celje), *slapski/slapenski (Slap, obč. Ajdovščina); -ski/-arski: slapski/slaparski (Slap, obč. Tržič), *spodnjebilpski/bilparski (Spodnja Bilpa)', -ski/-aški: *repski/repaik\ (Rep)', -š/ki/-arski: stopSki/stoparski (Stope)', -arski/-onski: sloparski/slopenski (Slope)', Tjanski/-anski: *starolipljanski/lipljanski/lipenski (Stara Lipa). b- + -ski: grabski (Grabe pri Ljutomeru), hribski (Hrib, obč. Kranj), socerbski (Socerb)', -ovski: hribovski (Hrib, obč. Novo mesto); -ljanski: vrbljanski (Vrba, obč. Domžale); -ski/-š/ki: jakobski/jakobški (Spodnji Jakobski Dol)', -š/ki/-ski: hribški/liribski (Hrib pri Cerovcu)', -ski/-ovski: *hribski/*hribovski (Hrib pri Zmincu)', -š/ki/-ovski: hribški/hribovski (Hrib pri Koprivniku)', -ski/-aljski: dobski/dobeljski (Dobe)', -ovski/-ski: dobovski/dobski (Dol pri Šentvidu)', -ski/ovsljski: */in/>.v<://hnbovc]jski (Hrib pri Oreliku)', -ski/-ljanski: *grabski/grabljanski (Grabe, obč. Ormož); -ski/-ljanski/-oljski: *malogobski/gobljanski/gobeljski (Mala Goba). f- + -ski: pince-marofski/marofski (Pince-Marof)', -ovski: škofovski (Škofi)', -ski/-(v)š/ki: *britofski/brilo\Sk\ (Britof); -ski/-(š)nji: *vremskobritofski/*britofskilbr\\olr\)i (Vremski Britof). Glas/na koncu podstave se pokrajinsko premenjuje z zvočnikom v (Britof- bri-tovški) oz. se izpušča (Vremski Britof- britošnji). V leksikonu so te različice ovrednotene narečno. Zobni nezvočniki: t- + (0)-š/ki: bor š ki (Borit, obč. Brežice), breški/ brški (Brest), hoški (Hosta), lopaški (Lopata)', -ski: abitcintski (Abitanii), babnovrlski (Babrti Vrl), lenartski (Lenari pri Gornjem Gradu)', -ovski: hrastov ski (Hrast pri Vinici), kotovski (Koti), rovtovski (Rovt pod Menino); -ovški: batovški (Bate)', -on; starocesten (Stara Cesta); -anški: blatenSki (Blato, obč. Slovenske Konjice), kotenški (Kot pri Rakitnici); -arski: centarski (Centa), motarski (Mota), rutarski (Rut); -ljanski: cestljanski (Ceste), foStljanski (FoSt); -ski/-(0)š/ki: *razdrtski/raz.drški (Razdrto), *rotengruntski/rotengrunSki (Roiengrunt); -(0)š/ki/-ski: blatki/*blatski (Blato, obč. Trebnje); -(0)š/ki/-onski: podborSki/podborStenski ( Pod bo ri t pri Komendi); -(0)š/ki/-ni: *čre$ki/čretni (Čreta, obč. Maribor Tezno); -(0)š/ki/-(0)č/ki: *koSkilkoik\ (Kot ob Kolpi), *marje$kilmarjcčki (Marjeta na Dravskem polju), ♦ги.Ш/mčki (Ruta); -(0)š/ki/-(j)i: *krleSkilYxi&t\ (Krieti); -anski/-onški: *blatenski/blatenški (Blate); -(0)š/ki/-janski: ceški/ceščanski (Cesta, obč. Trebnje); -onski/-ljanski: čretenski/čretljanski (Čreta pri Kokarju); -3ljski/-ljanski: čreteljski/čretljanski (Čreta, obč. Žalec); -janski/-ski: arčanski/*artski (Arto), svečanski/*svetski (Sveto); -ski/-arski: *grantski/grantarski (Grant); -(0)š/ki/-arski: *joiki/joitarski (Jošt nad Kranjem); *koiki/kotarski (Kot, obč. Lendava), *novokoHki/ novokotarski (Novi Kot); -ovski/-arski: lirastovski/hrastarski (Hrast pri Jugorju); -anski/-narski: *cestenski/cestnarski (Cesta, obč. Ajdovščina); -(0)š/ki/-eranski: *bor.fki/bošteranski (Borit, obč. Koper); -ski/-(0)š/ki/-(0)č/ki: *benediktski/benedifki/benediiki (Benedikt v Slovenskih goricah); -ski/-(0)š/ki/-janski: *dolnjekotski/koiki/kočanski (Dolnji Kot); -ski/-ni/-(j)i: *ien«>«<://bcnetni/beneči (Benete). Približno polovica pridevniških izpeljank iz podstav na -t se tvori z obrazilom -š/ki oz. narečno različico -č/ki\ v treh primerih je pridevnik izpeljan z obrazilom -en, dvakrat v določni različici (čretni, benetni), v dveh pa z obrazilom -ji (beneči < *benet-ji, kržeči < *kržet-ji). Po jotaciji se podstava premenjuje tudi pri izpeljankah z obrazilom -janski (arčanski < *art-janski, kočanski < *kot-janski), pri izpeljankah na -š/ki in -č/ki pa prihaja do razlikovanjskih sprememb, ko se opušča oz. premenjuje končni soglasnik ali soglasniški sklop podstave (češki < *cest-ski, joški < *jošt-ski, benediški < *benedikt-ski). d- + -ski: baredski (Baredi), livoldski (Livold), radegundski (Radegunda); i k -(j)ski: blejski (Bled), kubejski (Kubed), starojski (Starod); -(0)š/ki: *goSki (Gozd, obč. Kamnik), suliški (Sulid), zabrSki (Zabrdo); -ovski: brdovski (Brdo, obč. Šentjur pri Celju), brodovski (Brode, obč. Žalec), saksidovski (Saksid); -(j)anski: brjanski (Brdo, obč. Domžale), sajanski (Sad), brojanski (Brod v Podbočju); IKPo Škrabcu je mehki polglasnik obrazila -bskb ali -beb vplival na pred seboj stoječi soglasnik, kot da bi šlo za jb, zatorej grajski < grad-bski, Pograjec < Pograd-bcb, briški < bbrd-bski, Brie < bbrd-bcb, vaški < vas-bski, prim. S. ŠKRABEC, Cvetje XIX, 1901, 5/3. -Toporišič predvideva tvorbo tipa Bled- + -ji>*bleji, iz tega Blejec in dalje *Blejčan. -arski: gozdarski (Gozd-Reka): -ski/-(0)ski: šenrgorardski/šenlgolarski (Šen/golard); -ski/-(j)ski: *lesn<>brdski/brdski/bń)sk\ (Lesno Brdo)', -ski/-(0)š/ki: *babnobrdski/babnobrški (Babna Brda); *hudski/huški (Hudo, obč. Tržič), zag rad s k i/za g ra š k i (Zagrad, obč. Novo mesto. Ravne na Koroškem); -ski/-(j)š/ki: *belovodski/bolo\o'fik\ (Bele Vode)', -(0)š/ki/-ski: medvoški/*medvodski (Medvode); -(0)š/ki/-(0)č/ki: *graškilgra£k\ (Grad, obč. Murska Sobota); -(j)ski/-(j)anski: brojski/brojanski (Brod. obč. Radovljica), grajski/grajanski (Grad, obč. Kranj); -ski/-arski: *dolenjebrdski/brdarski (Dolenje Brdo)', -(0)š/ki/-arski; grmaški/grmadarski (Grmada)', -onski/niški: gozdenski/gozdniški (Gozd, obč. Ajdovščina); -ski/-inski: *.?«reelikotrebeljevski (Véliko Trebeljévo), *vnanjegoriški (Vndnje Gorice), notranjegoriški (Notranje Gorice) itd. Tako imamo vrsto dolgih, 6-, 7-, pa tudi 8-zložnih enoglasnic, ki so navedene večinoma le kot možne, označene z zvezdico, saj so v živi rabi praviloma izpeljanke iz le enega dela podstave, npr. *jablaniškopotoški/pot0ški (Jciblaniški Pótok), *ja-V o miško rovt a rski/ró v ta rsk i (Jâvo miški Rovt), *limbarskogórski/limbarski/gorjdnski (Limbarska Góra), v primerih, ko se lokalna podoba krajevnega imena razlikuje od uradno uveljavljene, pa praviloma obstaja le možna tvorjenka iz dvodelne podstave, npr. *partizanskovrhóvski, ne tudi vrhôvski ali partizanski (Partizanski Vrh, lokalno Planina, planinski), *stavešinskovrhovski, ne pa tudi stavešinski ali vrhovski (Stavešinski Vrh, lokalno Stdvenski Vrh, stdvenski). Primeri, koje navedena samo možna pridevniška tvorjenka ob večbesednem krajevnem imenu, ne da bi ob uradnem obstajala tudi lokalna podoba imena, so dokaj redki, npr. *dolgovaškogoriški (Dolgovdške Gorice). Kot enonaglasnice navaja SKI tudi izkrajevnoimenske pridevnike iz tribesednih krajevnih imen, npr. *staronovovdški (Stara Nova vas), *velikoilovogórski (Velika llova Góra), razen če gre za krajevna imena s pridevniki dolenji, gorenji, dolnji, gornji, spodnji, srednji, zgornji v prvem delu. Tedaj so pridevniške tvorjenke seveda dvonaglasne, npr. *dolenjenemškovdški (Dolenja Nemška vas), *gorenjemokro-póljski (Gorenje Mókro Pólje), *spódnjestarogrdjski (Spodnji Stari Grdd), *zgórnje-jakobskodólski (Zgornji Jdkobski Dól) itd. Summary The derivation of adjectives formed from the local place names was studied on the material of more than 2000 local place names from the manual Slovene Place Names. It was discovered that most adjectives are made from the place- name base and only a minority of the adjectives is derived from the inhabitant-name base or optionally from it. Quite often there exist more than one adjective from the same local place-name, for example lomski/lomljanski/lomenski, from the place-name Lom pod Storžičem, or *ratečevobrdski/ brdanski/rateški/ralovski, from the place-name Ratečevo Brdo, but formations from unaltered, (the whole, unextended base) dominate. Nearly four fifths of the adjectives in the materials studied are formed in this way, for example ankaranski (Ankaran), cvibeljski (Cvibelj), slapski (Slap ob Idrijci). If for a give place there is only an adjective from a modified local name base, the manual authors added also a hypothetical form from the unmodified base, for example *nimenski/nimski (Nimno), račiški/raški (Račica), skadanski/ skadanščinski (Skadanščina). But there are very few examples where the adjectives are formed from the shortened base; here a hypothetical form of the adjective is marked by an asterisk, for example ajdovski (Ajdovščina), ljubgojski (Ljubgojna), etc. The adjectives are mostly derived by suffixes -ski or/and -š/ki (with varieties -ovski, -ovški -evski -snski, -anski, -enski, -aljski, -ovaljski, -inski). Particularly in the Pannonian part of Slovenia are found also -č/ki or -ovčki, in some examples even - c/ki (šprincki from Sprinc), -š/nji (britošnji from Vremski Britof), -ji or -// (junčji from Junčje, kržeči from Kržeti) and -an or -ni (starocesten from Starci Cesta, benetni from Benete). Formations with suffixes -č/ki/-ovčki, -c/ki, -š/nji, -(j)i and sometimes also -зп/-т are qualified as dialectal, the same is with the oxitonic adjectives that end with -ski/-š/ki (dvorski from Dvor pri Bogenšperku, zaleški from Zaleś). The heterogeneity of adjectival derivation depends on the consonantal suffixes of the base and also on the number of local place-names whose bases end with a certain consonant. The choice of adjectival suffixes with regard to the consonantal ending of the word formation base and the ways of (dis)uniting of consonantal juxtaposed compounds standing before suffix (sonant/non-sonant or non- sonant/sonant/sonant) were also analyzed. Adjectives are derived from one-word and also from two- and three-word place-names. Derivations formed from two-word local names are, as a rule, made from the left attribute, but if the adjective in the local name expresses place (dolenji/dolnji/spodnji -gorenji/ gornji/zgornji - srednji), size (mali - veliki), or time (novi - stari) relations, the adjectives are as a rule derived from the substantive base. Only in names where the antecedent is vas 'village' is the most usual formation a two-word derivation (velikovaški, malovaški, novovaški, starovaški) or the derivation is formed only from the left attribute (dolenjski, sredenjski/sredenjšk i/s ren j ski, gorenjski/gorevški). The adjective is derived from the left attribute also in cases when the substantive derivation would be the same as from a one-word name of a nearby town or of an area (bistriški from Kamniška Bistrica, not kamniški; češnjiški from Bohinjska Češnjica, not bohinjski). The adjective is derived from two-word bases also, provided that the left attribute expresses color (belopeški from Bela Peč, črnovrški from Črni Vrh), ethnic designation (nemškogorski from Nemška Gora, slovenjevaški from Slovenja vas) or topographical charactheristics (golovrški from Goli Vrh, hudovrški from Hudi Vrh), etc. In the cases where the inhabitants have not formed an adjective from a two- or three-word base of a place name, the manual authors formed it themselves; however, such words-of sometimes even seven or eight syllables-are nearly useless on the terrain. The stress of the adjectival derivatives is generally in accord with the stress of the base of the local place-name.