166
Korist divjiga kostanja.
t
Vsak kmetovavec pozna drevo divjima kostanja ("Rosskastanie) in njegov sad ; pa le malo je tacih, kterim je njegova korist znana : zatorej bo ravno zdej nar bolji čas od njega kaj več povedati j ker je ravno zdej zrel, de bi si ga naši kmetovavci nabirali in mnoge skušnje iz njega na-pravljali.
Iz divjiga kostanja se dajo razne reči napraviti, kakor postavim: žganje, lip, šterka, olje, je-sih i. t. d. Olje, divjiga kostanja je rumeno kot zlato, ima nekoliko repni duh, je prav dobro svetilno olje, in je pri napravi mjila (žajfe) prav koristno. Kostanjeve moke se ljudje semtertje tudi pri umivanji poslužvajo in prepričani so , de je za to reč boljši kot mjilo , zato ker gladko in mehko kožo naredi; zavoljo te lastnosti se tudi mestne gospodične, ki imajo rade bele in mehke ročice, s to moko umivajo. Od vsiga tega pa ni namen, tukej govoriti, ampak le koristnost divjiga kostanja za živinsko pičo pokazati in razglasiti.
Divji kostanj je posebno za krave, konje, pre-šice in ovce kej dobra piča. Kdor ga tedej misli za to rabo nabirati, naj ga nabira takrat, kadar je zrel in sam od dreves pada. Brez de bi treba bilo, rujavo lupino odlupiti, se imajo, kadar so še bolj sočni in mehki, le zmečkati in med rezanco pomešati. Pozneji pa, kader so se do dobriga osušili, se morajo v mlin dati, na debelo somleti (šrotati), drob pa potem na zračnim in suhim kraji hraniti. Od tega droba se za eno kravo na dan 10 funtov vzame, z vodo zmoči, z rezanco na-meša in na trikrat pozobati da. To zobanje kravo tako redi, kakor de bi na dan 10 funtov otrobov imela, ali pa 20 funtov koruna; mleko pri taki kermi da posebno veliko smetane. Kdor hoče kravo ali vola pitati, naj mu da po velikosti živinčeta dan na dan 15 do 20 funtov kostanjeviga droba (šrota} z rezanco zmešaniga zobati. Ovcam tako zobanje posebno dobro tekne in jih pred veliko boleznimi obvarje; zakaj grenkozagoltnost, ki jo divji kostanj v sebi ima, stori, de želodec vso pičo dobro prekuha, živinče pokrepča in ga posebno tam, kjer imajo bolj nizke in vlažne , torej nezdrave pašnje, marsikterih bolezin, posebno pa gnjilobe, vodenice in driske obvarje, kteri so ovce v močirnih krajih zlo podveržene.
Ker je pa kostanj grenak, se ga od konca živina nerada poprime, zatorej se mora kostanjev drob v začetku toliko časa z otrobi mešati, ali pa po manjši meri dajati, de se ga živina počasi navadi.
Tudi p resici se s kostanjevim drobam prav dobro pitati dajo, če se le sčasama grenkaste obloje privadijo, in se z njo tako hitro spitajo, kakor z otrobi in drugo tečno pičo. Francozje še clo kokoši s testam rede, ki ga iz kostanjeve moke delajo ; tode kostanj popred v pepelnatim lugu prekuhajo , de mu grenkobo odvzamejo.
Pri pitanji živine s konstanjevo moko pa se mora na to paziti, de živina več piti dobi, kakor sicer pri drugi kiaji, zato, ker jo po ti grenki kermi nemalo bolj žeja.
(Konec sledi.)
List 43.
Korist divjiga kostanja.
(Konec.)
Iz teh skušinj se vidi, de vagan kostanj e-viga drobu zakermo naši živini ravno toliko zda, kakor vagan ovseniga, in kdor to premisli, se mora čuditi, de kmetovavci divjiga kostanja bolj ne obrajtajo, de ga ne porabijo, kakor bi bilo prav, ampak de ga puste večidel sogniti, ali pa de ga otrokam za igračo dajo. *) Kako pridno bi kmetovavci oves pobirali, ko bi ga tu in tam raztre-seniga našli! za divji kostanj pa se nič ne zmenijo, de bi ga nabirali in živini dajali, kteri tolikrat klaje primanjkuje! Od kod neki to izhaja? Gotovo od nikjer drugod, kakor od njih zanikernosti, ker niso navajeni kostanja nabirati in z njim svoje živine pozimi rediti! Potrebe časa vseskozi upije-jo: naprej, naprej! in gorje tistimu, ki današnji čas tega glasii ne obrajta. Ali ne dajajo naši kmetje dan današnji detelje in koruna svoji živini, akoravno se kaj taciga pred 60 letmi pokladalo ni? Zakaj bi ne pričeli tudi pri nas umni gospodarji svoje živine, posebno jeseni in pozimi s kostanjem rediti, kjer ga imajo dovelj, ravno tako, kakor so bili v poprejšnih  časih in  sicer  z  velikim pridam
deteljo in korun pokladati jeli ? Po mnogoverstnih
—i---------------------------------------
*) Koliko divjiga kostanja  pride po tem takim na Ljubljanskim sprehajališu (Lattermanns-Alee) po nemarnosti v nič I!
skušnjah je gotova resnica, de kostanj nič taciga v sebi nima, kar bi vtegnilo živini škodvati, ampak de njegova moka ni dosti manj tečna od druge žitne moke: gotovo pa je bolj tečna, kakor ovsena. Kavno tako resnično je tudi, de se vsa živina sploh na grenkobo kostanjeve moke sčasama navadi, če se tako ravna, kakor smo zgorej rekli; kostanjeva grenkoba živini nikakor ne škodje, ampak želodec spodbada, de še živina rajši je, in ji je dober po-moček zoper razne bolezni, ki od vlažne in mo-čirne kerme izvirajo, posebno pa pri ovcah.
Divji kostanj je pa tudi za druge reči prav koristno drevo. Ozrimo se nanj , kader cvete, in vidili bomo na njem cele roje pridnih č belic brenčati, ki si neutrudljive medii in voska nabirajo; pa ne samo v cvetju, ampak tudi precej spomladi, kader kostanj jame berst poganjati, se po njegovim berstji rade pasejo, in toliko raji, ker takrat še nikjer paše ne najdejo.
Divji kostanj raste veliko hitrejši od marsi-kterih druzih gojzdnih dreves, kar je velik dobiček posebno za tiste kraje, kjer je malo derv; tudi je njegov les ravno tako dober, kakor brezov. Kostanjev pepel da dvakrat toliko lugaste soli (potaše), kakor bukovi; in še veliko več, kot v lesu, je je pa v zelenih lupinah, v kterih kostanj tiči. Severni Amerikanci čislajo za stroj bo kostanjevo skorjo bolj, kakor dobovo: mize, omare, skrinje i. t. d. iz kostanjeviga lesii so čedne hišne orodja in prav dolgo terpe, zato, ker niso čer-vojednji p od verz ene. Iz 80 funtov kostanja se da 22 funtov dobre inkaše (\štirke) narediti. Ce se na zelene kostanjeve lušine vode vlije, in v nji nekoliko zelene galice (zeleniga fitrijola, Eisenvi-triol) raztopi, se černa farba naredi, s ktero se da volna, svila in platno farbati.
Kader je kostanjevo drevo pri nar bolji moči, da na leto okoli 10 do 15 vaganov kostanja: sko-rej vsako leto obilno rodi. Če se kostanj za kermo živini poklada, so imenovani 10 ali 15 vagani toliko vredni, ko 10 do 15 vaganov ovsa, ki se iz
170
eniga vagana posetve javalne na vsaki njivi pridelati da; na polji, kamor se vagan ovsa poseje , pa ima več kakor 16 nar večih kostanjevih dreves prostora dovelj, ktere na leto 160 do S-10 vaga-nov kostanja rode.
Ni potreba, de bi se kostanj na posebni svet sadil, on raste, kamor se vtakne, zraven cest, polov, po suhih pašnikih, okoli vasi, cerkev, poko-pališ i. t. d. Kostanj je veliko in prav košato drevo, ki prijetno senco daje, pod ktero se popotniki in delavci po dokončanim deli odahniti in ohladiti mo-xejo; tudi tisti, ki imajo deleč v cerkev hoditi, se *bodo radi pod njim, posebno pri hudi vročini, shajali in sv. maše in večernic pričakovali. Kostanjeve drevesa razun tega tudi tiste kraje, koder rastejo, lepšajo, zrak poboljšajo, in so o nesreči ognja za bližne poslopja gotova braniba. Kdo ne zahaja rad iz Ljubljane v pomladnim in poletnim času v Latermanovo sprehajališč, kjer lepe verste košatih kostanjev stoje? Naj bo gospod ali kmet, bogat ali ubog, vsak rad v blazni senci šetuje in vesel čisti zrak diha; kdo se tukaj ne razveseluje miliga petja mnogoverstnih ptičkov, ki se tukej zbirajo potem, ko so na tavžente in tavžente škodljivih gosenc in družili merčesov, kteri so našim vertam in sadnim drevesam hudi sovražniki , potrebili in pokončali! —
Divji kostanj raste sicer nar hitreji v dobri zemlji, pa se tudi slabši zemlje ne vstraši, če le njegove korenine preveč suhote ne terpe; preveč suhe visočine mu pa ne teknejo. Kdor si hoče div-jiga kostanja zarediti, naj si nabere v jeseni zreliga kostanja in naj ga posadi v prekopano zemljo boljši sorte (v zasadiše mladih drevesc), in sicer dober čevelj zerno od zerna. V drugim letu se drevesčiku vsi odrastiki porežejo, de bulj čversto kviško raste, ravno tako, to de vunder nemalo manj, se porezujejo odrastiki tudi v tretjim letu; v 4. ali 5. letu bodo že po sežnji dolge in močan palc debele drevesca zrasile, ktere se morajo v jeseni, kader že listje zgube, ali pa zgodej spomladi iz drevesniga zasadiša izkopati, tako de se korenine zlo ne poškodvajo , in potem na svoj kraj v tri čevlje široke in poldrugi čevelj globoke jame posaditi, in, de bodo na ravno rastle, h ko-ličam rahlo privezati.
De bi pa otroci ali pa odrašeni gumpci po vaseh kostanjevih dreves s klatenjem ne poškod-vali in zreliga sadu preveč ne pokvarili in raznesli , bi bilo prav, če bi se jim za vsak jerbas na-braniga zreliga kostanja kak krajcar plačila oblju-T>Ii. Kdor bo to storil, bo vidil, de bo dobro opravil, ker je, kakor smo povedali, za živinsko pičo vsak vagan olušeniga kostanja ravno toliko vreden, ko vagan ovsa.
Po časopisu c. k. Ceskc kmetijske družbe.    Danecki.