49. štev, V Kranju, dne 7. decembra 1906. VIL leto. Političen in gospodarsKi list. Uhaja vsako soboto ivec>r. — Slane za celo leto i K, za pol leta 'i K, za Mrt leta 1 K. Za druge driave stane K :> r,o. Posamezne številke po 10 vin. - Na oaroćbe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje a petit-vreto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. Uredništvo in npravniltvo se nahaja na pristavi gospoda K.floriana v • Zvezdi«. — Upravnislvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirnli. — Rokopisi se ne vračajo. Meecćua priloga: „Slovenski Tehnik". Po usodnem glasovanju. (Od kranjsko-koroske meje.) Dan 1. decembra 1906 bo s krvavimi Črkami zapisan za vedno v zgodovini slovenskega naroda. Ta dan se je postavno določilo, da velja \sak nemški Kočevar na Kranjskem vsaj za ty slovenske volilce, da je 120.000 koroških Slovencev politično ubitih, da 18.000 južneštajarskih slovenskih meščanov in tržanov sme voliti v državni zbor z upom zmage le nemškfga kandidata, da vsak nemški volilce na Štajarsketn ali italijanski volili c na Primorskem odvaga dva Slovana, da je meščanstvo na Kranjskem, kot v prvi vrsti poklicani nositelj ideje narodnosti in kulturnega napredka izročeno na milost in nemilost brez-domovinskim vodjam kranjske klerikalne stranke. Dan 1. decembra leteSnjega leta je prinesel tisočem in tisočem obmejnih Slovencev politično smrt; dne 1. decembra 1906 se je uzakonila manjvrednost slovanskih narodov proti Nemcem in Italijanom. Ta dan se je odprl grob Slovenstvu in napredku in na tem grobu se reži temna pošast klerikalizma ter pleše svoj ostudni ple*. Največja krivica, ki se.je mogla kdaj pri-goditi Slovencem, storila se je s sprejetjem PODLISTEK. AngelJ varuh. Crtico iz ruako-japonske vojske, lliuki spisal V. M. Mihojov. Temna noč je kraljevala blizu sela Seosvr, nedaleč od Mukdena. Fedot Silantjev, prostak pri oddelku ruskih lovcev, se je liho plazil, pleče ob pleču s svojimi tovariši, se skrbno ogibajoč, da bi ne provzročil ni najmanjega suma. Preiskavanje, radi kojega je odflel (a mali oddelek pod načelstvom mladega smelega častnika, so je moralo izvršili z največjo opreznostjo. Od tega so pričakovali znatnih uspehov in mladi načelnik se je hotel vrniti svojemu polkovniku ne samo, da bi bil pokazal svojo smelost in vztrajnost, temveč da bi prinesel tudi kako važno poročilo o polo- takozvane splošne in enake volilne pra/ice. Človek se nehote ustraši, ali ne izgovori Mas-femije, ko to potvoro, ki se je skuhbla v državnem zboru, imenuje enako volilno pravico. Enako jo imenujejo lo osebo, katerim je v osebni osveteleljnosU izginil vsak čut za pravico in ugasnila vsaka narodna zavest, ki le iz maščevanja do nasprotnika hočejo tako enakost. Kleriknlizem, prisilno kranjsko (arizejitvo bo Sel v bujno klasje. Kdor misli ro-nično narodno in je izpoznal v klerikalizmu, nasprotnika slovenskega naroda, souažnika nam toliko potrebne izobrazbe, oviro gospodarskega napredka, i njim kot poštenim možem na grmado! Hinavstvo, koristolovstvo, pobijanje meščanstva ter izžemanje nevednega kmeta — to bo geslo kl-rikalm: bodočnosti. Toda tudi to ne bo trpelo vedno! Kolo napredka se ne da ustaviti z nobeno silo več. Ljudstvu se odpirajo oči in v nekaj letih bo sploSno preklinjalo tiste, katerim Se sedaj vpije «hosanat> Vsak narodno misleč Korošec se mora s studom obrniti od stranke, katera je hinavsko zatrjevala, da je napela vse sile, da bi Korošcem izv oje vala dva mandata, koj na to pa po načelniku Sustersiču izjavila, da bo prav z mirnim srcem glasovala za to krivično vo Hl i so reformo. Na Šlajarskem bo nova .narodna stranka* Se marsikatero grenko uro povzročila Strebarskim voditelje m sedanje Sta- žaju, v temi le hladne noči se skrivajoče sovražne vojske. Pred odhodom se je bil častnik obrnil k svojemu malemu oddelku s kratkim nagovorom, iz katerega si je Fedot Silantjev v glavnem obdržal v glavi le ukaz, delali kolikor možno malo ropota in kolikor možno bistro gledati v temo. In vso njegovo bitje se je takorekoč vtopilo v to misel napete tišine in 8e bolj napetega pogleda v temno noč. Roki sta mu zmrzli, stiskajoč z vso močjo kopito puSke, katero je držal pred seboj, ker je ukazal častnik držati puSko tako in ta kej spustiti kroglo v sovražnika, če bi bilo treba. Nogi Silantjevega, v velikih obnošenih črev-ljali, sta oprezno stopali po neravnih, zmrzlih tleh, kjer je Ae pred kratkim rastel gosti ga o-Ijan, sedaj porezan in ovirrjoč s svojimi bo-dikami vsak korak Silantjevega. In njegovo pažnjo na temo in zvoke noči je nekoliko motila skrb, da bi se premikal brez Suma po janke politike, na Primorskem se vedno bolj ojačuje napredna stvar, in na Kranjskem-- Vlada je ŠuslerSiču žttvovala kranjsko - istvo, da bi ložje mogla uničiti koroSko Slovenstvo, toda Susteratc m vlada si morata biti svestu, da to meščanstvo predstavlja svetovno idejo napredka in svobode, da se misel svobode in napredka z razSirjajočo izobrazbo Siri na dež"lo in objemtje delavca, obrtnika in tudi kmeta . . . Ti i u m tirali boste morda pač pri prvih volitvah, toda druge se ne bodo vršile tako gladko in u ver jeni bodite, da skupni sovražnik združi vse svobodomiselne elemente na Kranjskem ter vse narodno čutečo osebe na mejah, da se mu lahko kmalu z uspehom postavijo v brini Razklejena kostna moka ali Tomasova žlindra? Dalje. Raztopnost foaforove kisline v kakem fesfornatem gnojilu je torej merilo za njega vrednost in ceno. Nedvomno jo fosforna kislina v kostni moki zelo težko raztopna, zato imajo praktični kmetovalci rajši druga fosvorna gnojila, četudi imajo dražje temeljne cene; to pa ni le posledica praktičnih izkušenj, temveč tudi znanostnih preiskav nd priznanih veljakov na polju kmetijske kemije. So okolščine, ki olajšujejo uživanje težko raztopne fosforove kisline (temeljilo obdelovanje, gnojenje in zračenje tem ostrem, pod nogami se komaj pripogi-bajočom mnndžurskem rastlinju. In v tej napetosti se je Silantjev, korak za korakom, pleče ob pleču s tovarišem pomikal v strašni temi, kakor bi vedno bolj izginjal mi v brezdanjem žrelu kake pošasti brez telesa, izkattre brezčutno prihaja v prsi in glavo Fedota mrtvaško dihanje. Naenkrat so se v globočini tega žrela zasvetile ognjene točke, ki so se v trenolku podaljšal« kakor veriga in se razširile na levo in desno. Fedot ni BlUal zvokov strelov, on celo ni pojmil, kaj se je zgodilo t njim, le začutil je, kakor bi ga kaka nevidna muha pičila na levo stran lica, bodičenje gaoljana je izginilo izpod nog in nekdo je na begu skočil čez njega. Dalje se ni zavedal več. Dalje prih. zemlj ), vendar te okolšč ne zame ne hodijo v pnAte", kajti skoraj vsa Tomasova žlindra na Kranjskom se porabi za travnike in na teh ni o temeljitem prt obračanju zemlje veliko govoriti. Prvi nemški veščak na tem polju, tajni svetnik profesor dr. Karol Wagner, predstojnik kmetijskega preskušališča v Darmstadtu, piše v svoji knjigi »Poraba umetnih gnojil* naslednje: «Objavil sem že pred 14 leti nekatere nase preskušnje, iz katerih sledi, da kostna moka v primeri s superfosfati in s Tomasovo žlindro nenavadno počasi učinkuje ter sem priporočal namesto drage fosforove kisline kostne moke cenejšo Tomasovo Žlindro. Moja sodba je marsikoga osupnila in skušalo seje dokazati njeno neresničnost, kar se pa ni posrečilo. Tudi dela drugih preiskovalcev, zlasti Maekerjeve pro-skuSnje so potrdile počasen učinek kostne fosforove kisline in nadaljne naSe tozadevne preskuSnje so pokazale, da Tom asov a žlindra povsodi hitreje učinkuje kakor najboljša kostna moka. Le na gotovih travnikih je bil uspeh kostne moke hitro očiten in povsod tam, koder se zahteva prav malo od fosfatov v zemlji; koder smejo biti pridelki majhni, koder rastline užijejo malo fosforove kisline, tamkaj more tudi kostna moka kriti porabo fosforove kisline.* Na drugem mestu piSe dr. Wagner: »Zemlj a, ki ima malo fosforove kisline v sebi, se nikdar ne dovede do največje rodovitnosti, če se ji ne doda kake druge, hitreje učinkujoče fosforove kisline kakor je ona kostne moke.* — K tem izvajanjem pristavim: Dr. Wagner računa z dejanskimi cenami kostne moke. S skupnim dogovorom zvezane avstrijske tvornice za fosfate prodajajo danes kg 7«v vodi raztopne fosforove kisline po 56 h. Jeli ta cena primerna 28 h za kg °/o fosforove kisline v kostni moki? I Saj se kostna moka dd na cen način ispremenitt v superfosfat ter se ji tako lahko da za 100% vecJ* vrednost! Zakaj se to ne zgodi, ni potrebno meni pre-iskavati, gotovo je pa v zvezi s poprej omenjenim vsiljevanjem kostne moke. Prav zadnji čas je dobila naSa družba ponudbe na kostno moko od severnih tvornic po 40 h za kg % fosforove kisline v čisti kostni moki in sicer s pripomnjo, da je ta cena Se nizka, ker izvira iz časa pred dogovorom! Dr. H. C. M itller, predstojnik kmetijsko-kemijskega preskušal šča v Halle n. S. piSe v Wolffovi knjigi «Nauk o gnojenju*, ki jo je on nanovo predelal, naslednje: «Glasom preskusov Maerckerja in VVagnerja učinkuje fosforova kislina na apnenih tleh prav malo; Kellner in BGttcher sta pa na neapnenih tleh in ob Stupanju jeseni dosegla učinek s fosforovo kislino costne moke, ki je približno znaSal 60 do 64'/o učinka v vodi raztopne fosforove kisline. Za deteljo in sploh za zeleno krmo na njivah pa kostna moka navadno ni naravnost porabna.* Dr. Richard Otto, vodja kemijskega oddelka v Proskavi obravnava kostno moko v svoji knjigi »Temeljni obris kmetijske ke mije* takole: »Fosforova kislina izparjene ko Une moke je deloma v obliki trikalcijevega fosfata in je zato v navadnih razmerah v zemlji težko raztopna. Uživanje te bsforove kisline po rastlinah pospešuje klej, ter ta z izdelki svoje razkrojitve pomaga to-)ili fosforovo kislino. (Razklejena kostna moka e torej Se slabša! 0. p.) Velik del fosforove tislino kostne moke je raztopen v citratu, in sicer je ta raztopnost zavisna od flnosti moke ter more znašati do 80%- Vendar v ci-ratu raztopne fosforove kisline kostne moke rastlinske korenine ne morejo užitil Učinek izparjene costne mokeje torej prav neznaten, kajti njena fosforova kislina je za rastline neužitna ter je ta učinek enak nerazkrojenim rudninskim fos fatom, ki ga skoraj ni. Dušik kostne moke pač hitro učinkuje, a ga je prav malo v tem gnojilu.* Pri večini primerjevalnih poskusih kostne moke z drugimi fosfati, ki so se doslej /vršili, soje izkazalo, da je učinek kostne moke navadno zaostal za učinkom superfosfata in je sicer bila razlika precej znatna. Preskuševalcema Kellnerju in Bottcher ju se je posrečilo pojasniti neugodni uspeh gnojenja' s kostno moko in sicer sta dokazala, da je uspeh gnojenja s kostno moko prav zelo zavisen od množine apna v zemlji. Pri poznejših preskusih so to okolnost upoštevali, vendar je bil uspeh še vedno slabši kakor pri gnojenju s superfosfatom, odnosno s Toma sovo žlindro. Dr. Pri a ni sni ko v v Moskvi je iskal vzrok temu v obliki dušika, ki se v zemlji nahaja. Prof. dr. H. G. Soderbaum se že nekaj let sem peča a preiskovanjem gnojilne vrednosti različnih fosfatov, med temi tudi kosine moke, ter se je tudi oziral na omenjena razkritja. On je sedaj s svojimi pre-skušnjami, ki jih je na razne načine menjaval, tako daleč dospel, da se mu primerno zdi svoje poglavitne uspehe objaviti. Sftderbaum je našel: .Resno mislim ... Do grla imam samo-tarstva in rad bi družice, ki bi me razvedrila. Ti pa jaz sva en človek in zato si nisva v druščino, pač pa v dolgčas.* Oba sta še ležala in gledala v strop. «»Zadnjič si tako zabavljal zaljubljencem, Robert, zakaj pa govoriš o ljubici.* > .Človek je kakor vreme; in jaz sem posebno izpremenljivo vreme.* Zunaj je bilo dolgočasno jutro in zato nista mislila na isprehod. Marko je vstal. .Tvoje besede so me spomnile na marsikaj; davni dogodki so vstali znova pred menoj. Robert, ali se ti spomniš Lorke, Hrvatice Lorke?* ««Spomnim se!»» .Bila je lepa . . . kajne? Glej, kako sem jo zaigral, njo in njeno ljubezen. O božiču, ali veš, no, sem jo po vrnitvi spet srečal, nisem stopil k nji in je nisem veselo pozdravil, ampak Sel sem mrzlo mimo nje naprej ...» ..Odpusti ti Bog ta greh... ona ti ga ni.»» »Zal, ni ga odpustila.* Vstal je tudi Robert in gospodinja je prinesla kavo. .Vi, Robert, tako bledi ste zadnje dni. Ali ste bolni?* «.Bolan sem, gospa . . . da, da.»» Potem je gospodinja odšla. »Marko, eji sem res bled? — Gospodinja me je hotela lirjati za petnajst goldinarjev, pa ni vedela, kako bi začela; sicer ne izpre-govori besede z menoj . . . baba sitna, naj počaka. Kje pa naj vzamem? Se za obleko nimam. Sorodniki ne dajo ničesar, .odkar bi se lahko živel sam*. Je hudič, je!> .»Zakaj pa ne delaš?*» •Zakaj pa postopaš ti?» tom* Poročevalec o S6lerbaumovem spisu je previdno pristavil: »Samoobscbi umevno je naglasili, da velja ta izrek le za preskuSnje pod doličnimi pogoji; kakšno splošno veljavo naj ima ta izrek, je dognati šele po drugih preskusih » Konec prih. Lok. železnica Kranj-Tržič. — V Kranj je dospel dne 4. Ura. g. c kr. stavbeni nadsvetnik na Dunaju, Ri-harrl Musil, ki je v c. kr. železniškem ministrstvu poročevalec za vse avstrijske lokalne železnice. Isti je prenočil v hotelu g. Petra Mavrja, dne 5, L m. pa je prepotoval, deloma peš, vso projektirano progo nove tržiške železnice od Kranja do Tržiča. — Podjetništvo Chiericci & P i c h a ima svoje pisame v Kranju, in sicer v hiši naslednikov firme R. & E. Rooss. Radovljiške novice. — Seja občinskega odbora dne 4. t. m. Predseduje župan gospod dr. Janko Vilfan; navzočih 1B odbornikov. — Občinski proračun za leto 1907 kaže 2625 K dohodkov in 8577 K izdatkov, torej primankljeju 5952 kron. Ta primanjkljaj bo pokrije kakor prejšnji dve leti s 4G% doklado na vse neposredne davke izvzemši osebno dohodnino in s 25*/# doklado na užitnino od mesa in vina. — Iz ust p nove gospe Hočevarje ve se napravi 15 revnim šolskim otrokom vsa zimska obleka. Ker obresti te ustanove letos radi izdatkov za šolske potrebščine ne zadostujejo za vse obleke, primankljaj izjemoma pokrije občina in krajni šolski svet. — Občina se izreče za podelitev gostilniške koncesije nasledniku gospe Marije Rabič, g. Florijanu Gancu. — Glede uravnave potoka Blatnice se sklene odstraniti trebeže in naprositi cestni odbor, da prevzame polovico stroškov. — Alojzij VVagner se sprejme v občinsko zvezo. — Resila se ugodno dve prošnji za podelitev ustanove gospe Hočevnrjeve za uboge vdove, kakor tudi dve prošnji za podaritev drv. — Prošnje občine Predtrg in vasi Studenčice in Hrašo za priklopitev k radovljiško-leškema vodovodu se odstopijo vodovodnemu odseku s pripomnjo, da se zgradba vodovoda radi teh prošnja na noben način ne sme zavleči. — Posojilnici v Radovljici se dovoli, da odstrani en kostanj pred svojim poslopjem. — Računi za popravo občinske ubožnice se Se ne morejo odobriti, ker se še nista predložila računa za kleparska in ključarska dela. — Privoli se primeren znesek za napravo službene obleke občinskemu slugi. — Občinski »»Jaz delam . . . pišem in rešujem domovino. »» »In kaj ti je zato dala domovina? Ničesar; sama ničesar nima .. . beračka je in revica.* ««E, no, kaj se hoče!** Robert je bil jezen, ker ga je stara spet opomnila. Revež ni imel niti za najnujnejše potrebe: še za znamko ni imel, da bi pisal stricu, ki ga je sicer že tolikokrat zavrnil brezpogojno. «0 zapuščenost, o žalost življenja!* Resnično globok je bil ta vzdih in prišel je tako gorak iz Robertove duše, da bi se ga usmilil tudi nebeški angel. Sedela sta za mizo in govorila celo dopoldne o vsem in vsakem in sta se dolgočasila. Kar sta govorila, premlela sta bogve-kolikokrat in na koliko načinov, zato sta s* dolgočasila ob svojih pogovorih. In tako je bilo navadno vsaki dan, skoro ničesar izpre-menjenega in nobene novosti v njunem življenju. 1906. Dopisi. Izpod Šmarne gore. Dne 13. m. m. se je osnovala kmetijska podružnica Tacen za va*i Šmartin pod Šmarno goro, Tacen in Vikrče. Podružnica šteje nad 30 članov. Na-čeluje ji veleposestnik v Tacnu, gosp. Fran Sajovic, ki v kratkem tudi otvori vzorno mlekarno, katera je za nas življenskega pomena. Podnačelnik je Fran Lavtižar, nadučitelj in posestnik v Šmartnu pod Šmarno goro; taj nik Ivan Jerala, posestnik v Tacnu; odbor niki: Fran Medved, Ivan Pangerc. Ivan Snoj. Fran Šušteršič, Alojzij Tržnn, vsi posestniki v Tacnu, ter Ivan Ježek, posestnik na Vikrčah. Naj bi podružnica plodonosno delovala v korist naSemu kmetovalcu! Iz Železnikov se nam piSe: Dasi nimam navade, vtikati se v politiko. vendar sem z veseljem pozdravil zadnji dopis iz Železnikov. Vzbudilo se mi je radostno upanje, da se morda vendarle prične pri nas ljudstvo pre-t ujali k novemu naprednemu življenju. Seveda bo to delo novim odborn:kom naprav-Ijalo mnogo napor, odstraniti po tolikih letih zastarele navade nekaterih samooblastnežev. Uverjen pa sem, da boste Vi, novi odborniki Sli takoj neustrašeno na delo, saj se gre za vaS obstanek in da ne mirujete prej, dokler ne iztrebite radikalno vse. kar kvari ugled našega sicer lepega trga. Pričnite v prvi vrsti pri naSi krasni cerkvi 1 Tu notri zahajata dva moža, ki že dolgo ne spadata več v naše stoletje. V prvi vrsti je to ž: davno za pokoj zreli, 80 let stari organist Levičnik. Ako misli ta mož, da je njegovo orglarje in petje bogo-složno delo, se v njegovi samoljubni naivnosti jako moti. Smelo trdim, da je njegovo poče'je na koru naravnost motenje vere. Človeku pride nehote* misel, da se nahaja v kaki menažeriji, taki neharmonični glasovi prihajajo s kora. Pridejo trenotki, ko se ozira vse nazaj, stare ženice in otroci, vse je vznemirjeno in kar glasno se čuje s.nch otrok in mrmranje odraslih ljudi. In kaj vse se Se upa ta pobožni mož! Ko vidi, kako ogorčeni in izmučeni zapuščajo ljudje cerkev, pravi njegovi »Primadoni*: »No, danes smo pa zopet malo skazdi, pa nič ne de, smo saj naSe nasprotnike malo pnjezili.* Torej v cerkvi spufiča svoje sovr-Stvo, ta sveti kraj rnu služi v maščevanje ! In župnik, ki mu je bil Se nedavno tako sovražen prenaša vse to, ker je to dva rnoža spravilo sovraštvo do istih oseb, ki so obsojali, po vsej pravici kritično petje, obenem pa izprevidell napake župnika, ki jih ima le premn'go. Tudi ta človek ne spada že dolgo v cerkev in skrajni (as bi bil, da ga bi Skof poslal v pokoj. On se iz same skoposti izogiba ljudi, Pri njeai so vrata vedno zaprta. Reveži ne dobe nikoli nič, da Se celo duhovnike odpravi kar najh: t reje more. Zvečer se ne vidi nikoli luči' v tej hiSi in podnevi gledaS zaman v dimnik, odkoder se nikoli ne pokadi, v znamenje, da so tu jako Štedljivi ljudje. Pač pa se poleči vinske kapljice več kot v kaki gostilni, dasi nima gostov nikoli. Spoveduje nikoli, njegovi govori pa so samo za nerazsodne otroke. Opravi pač tiste maše, ki so mastno plačane. Ako umrje kak premožen človek, takrat je na nogah in če bi bil celi mesec do smrti bolan. Ob slabem vremenu in pogrebe beračev odstopi milostno g. kapelanu. Obžalujem č. g. Smoleta, ki je blaga duša, a bo postal kmalu nesrečna žrtev, sovražnega, zavistnega župnika in Levičnika. Le na noge torej, odborniki! Pomedite naj-poprej v cerkvi in potem se kam drugam poglejte. Domačin. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 13. (sv. Lucija) v Mengišu in Radovljici (za živino). Tedenski politični pregled. Volilna reforma sprejeta. Boj za volilno reformo je bil v sobotni seji drž. zbora zaključen, ker je zbornica v drugem In tretjem branja s 194 proti 63 glasovom sprejela celo volilno reformo. Češki radikalci so se pred zaključnim glasovanjem v znak protesta odstranili iz dvorane. Proti vladnemu načrtu so glasovali Vsenemci, obe skupini veleposestnikov, neka-Url nemški naprednjnki in napredni Slovenci. Poslanec dr. Ploj je zagovarjal svoj predlog, naj se celjskemu mestnemu volilnemu okraju priklopijo vsa spodnještajerska mesta in trgi razen Maribora. Nadalje je predlagal, naj slovenske občine v emureškem in radgonskem okraju ostanejo v mariborskem volilnem okraju na levem bregu Drave, kakor je to že bilo prvotno določeno v vladnem načrtu. Polem je utemeljeval svoj minoriletni predlog glede Koroške. Koroška ima po zadnjem ljudskem štetju 360.000 preb, med temi 90.000 Slovencev, v resnici pa je Slovencev najmanj 120.000. Toda po vladnem načrtu dobe le en mandat, a niti ta jim ni popolnoma gotov. 52.400 Slovencev ostane na večno čase brez mandata. Poslanec VVastian je rohnel ne le proti vsaki novi pravičnosti za Slovence, temveč je celo trdil, da je 7. slovenski mandat na Štajerskem brutalno nasilslvo na Nemcih, Poslanec Plantan je izjavil, da svobodomiselni Slovenci nikakor niso nasprotniki vsakršne volilno reforme. Iz narodnih in aocijalno-političnih vzrokov pa so nasprotniki sedanje volilne reforuie, ki ne odgovarja niti splošni niti enaki volilni pravici. Cela volilna reforma je izrezljana dr. Šušteršiču iz telesa, zato so tudi klerikalci tako navdušeni zagovorniki te volilne reforme. Govornik je prepričan, da bi bdi klerikalni Slovenci zavzeli proti tej predlogi čisto drugače stališče, ako bi cela Kranjska ne bila napravljena za Sušteršičevo satrapijo. Liberalni Slovenci morajo odločno ugovarjati, da ravno kranjskemu srednjemu stanu vzamejo vse pravice. Govoril je celi dve uri. Poslanec dr. Tavčar se je pridružil izvajanjem poslanca Plantana, Poslanec dr. Šušteršič je nastopil proti Plantanovemu predlogu, češ, da bi se celokupno prebivalstvo na Kranjskem uprlo (?) Nato se je debata zaključila. Glavni govornik proti poslanec dr. Pommer je po svoji navadi obrekoval slovenski narod in njegove poslance. — Glavni govornik za poslanec RobiČ se je pritoževal zaradi zapostavljanja Slovencev na Koroškem in na Štajerskem. Zavračal je napade poslanca \Vastiana na Slovence ter priporočal Plojev predlog. Končno se je po kratki debati sprejela tudi 11. skupina (Trst, Primorsko in Dalmacija) po vladnem načrtu, nakar se je cela volilna reforma sprejela tudi v tretjem branju. — Izid se je cesarju brzojavi! v Budimpešto. priloga ,,Goren|cu" it. 49 Iz I. računi za 1. 1905, ki so se nesli v nnjlrpšem redu, se odohre. — Javni ljudski knjižnici v Radovljici se dovoli podpora v znesku 40 K. — Županstvu se naroči, da prosi železniško upravo, da napravi novo železno ograjo ob oti Pssjici in da svet primerno uravna. — upnnslvu se naroči, da odstrani sn etiSče ob poli na pokopališče; tudi se napravi nova svetilka ob starem šolskem poslopju. — Imenovanja in premeščenja. Tukajšnji c. kr. davčni kontrolor g. Bogomir Zazula je imenovan c. kr. davka rje m in premeščen v Litijo, tukajšnji c. kr. davčni adjunkt g. Alojzij Klofut ar pa c. kr. davčnim kontrolorjem za Kranjsko goro, odkoder gre kontrolor g. Peter Vovk v Vel. Lašče. Za davčnega kontrolorja v Radovljici pride davčni koi.ti olor g. Josip A hI in iz Kamnika. — Šolska kuhinja. Požrtvovalnosti radovljiškega občinstva se je zahvalili, da bodo tudi to zimo zunanji otroci, ki obiskujejo tukajšnjo ljudsko šolo, dobivali zastonj gor ko opoldansko hrano. — Miklavžer večer je priredil .Zabavni klub* preteklo sredo zvečer rodbinam svojim članom. Pri tem je bilo Iv gato obdarjenih tudi kakih SO rednih šolskih otrok, za kar bodi posebno vsa hvala dobrosrčnim damam radovljiškim. — Prememba posesti. Gg. Jano (hotel *Bastl>) in Bogataj sta kupila hišo, v kateri je nastanjena orožniška postaja. Loške novice. — Miklavžev večer naSe .Narodne čitalnice* je bil, kakor vsako leto. tako tudi letos prav dobro obiskan, dasi se je vršla istočasno enaka prireditev v katol. drušlvu na sprdnjom trgu in za katero se je na vse prilego pritiskalo in agitiralo med našim meščanstvom. Žalibog, da m kateri člani čitalnice podpirajo nasprotna konkurenčna podjetja vzlic t mu, da so člani čitalnice .... Potem še zabavljajo, da jim odbor prav no delal — Občni zbor .Narodne čitalnice* se bo vršil v nedeljo, dno 9. t. m. ob 7. uri zvečer, nn katerega so vabljeni vsi društve-niki. Čitalnica nam je priredila letos res nekaj prav dobro uspelih veselic; toda koncem letošnje društvene dobe je odboiu primanjkovalo delavnih moči in ni bilo veselic. Pričakujemo od novi ga odbora več delavnosti v tem oziru, dasi sedanjemu odboru ne moremo glede tega ničesar prigovoriti, kir se je že trudil vspričo danih okolščin, kar je bilo mogoče. Vi pu, meščani, ne bodite — zaspani, temveč delajle na to, da naša čitalnica krepko napreduje v duhu časa! .Glej, ta hip gre mimo Lotka . . . lista lepa Lorka. In prijateljica gre ž njo.* Marko se je naslonil nato na okno in je pozdravil. Mrzlo sta odzdravili, zelo mrzlo. «0, zapuščenost, o žalost življenja; kako mrzlo odzdravlja.* ..Marko, ne bodi sentimentalen ... kaj če gre tako mrzlo mimo... kaj zato? Nič ni zato! Ej, tudi jaz sem časih gledal tako žalosten skozi to okno; ali zdaj me ne gane ničesar več, kar gre mimo okna ... Kolikokrat sem gledal za Tili, za tisto veselo Tili, ki je Sla tako lepo in lahko pod oknom, pogledala je izpod širokega slamnika in je prav nalahko odzdravila. Lepo je bilo tiste dni in čase, ali zdaj sem top za vse.. .»> •Ti to samo praviš tako, ali res ni.* ««Je resi** •Ni... Se ravno prej si javkal, da bi bilo lepo in pumelno poiskati si ljubico.* ..To bi bilo res lepo in pametno.»» Potem sta molčala. Daljo prlh. Godovi prihodnjega tedna: 49. nedelja v letu. 8. Spočetje Marije Device, Mojslav; 9. Peter Forezij, Salvislav, Savica; 10. Lovretanska Mati Božja, Mira; 11. Damaz, Vladimir, Živka; 12. Sinezij, Širo-slav, Vratislav; 13. Lucija, Vitača, Dabro; 14. Spiridijnn, Vojmir, Zorislava, Uroš; 10. Jernej, Vlaslimir, Cvetana. Prihodnje državnozborske volitve. Z Dunaja javljajo, da seje ministrski predsednik baron Beck v pogovoru z nekaterimi poslanci izjavil, da se bodo prihodnje volitve na podlagi nove volilne reforme vršile šele v mesecu maju 1907. To pa zato, ker ni možno, da bi politične oblasti že pred koncem aprila se- stavile volilne liste in dovršilo druge priprave za volitve. Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel dne 4 t. m. svojo prvo sejo, v kateri je predložil novi minister za zunanje zadeve, baron A ere nt bal svoj ekspoze. Pričakovati ni bilo nič druzega, nego je povedal, namreč, da je razmerje monarhije do vseh držav dobro in prijateljsko. Naglaial je zlasti, da se boljšajo razmere v Turčiji. Glede Srbije je omenjal, da so samo gospodarski odnoflaji nenormalni, politični pa da so popolnoma normalni. Poslanca Tollinger in Silvester sta Ščuvala proti Italiji. Tollingerju se ne čudimo; vajeni smo tega tudi pri naših klerikalcih, ki ne morejo nikoli dovolj Črno naslikati nevarnosti, ki nam baje preti od Italije. Naravno, da je to samo voda na mlin militarizma, ki dobiva tako vedno novo priložnost, da zahteva vsak hip nove milione za novo topove, puške, trdnjave in barke. Prave •ljudske* stranke I Na Francoskem je parlamentarni odsek za reformo justice sprejel z osmimi proti dvema glasoma zakonski načrt, s katerim se odpravlja smrtno kazen. V Avstriji bede treba Se ča kati nekaj časa na vlado tako modernih na zorov, da bode sama predlagala odpravo tega ostanka iz barbarskih časov. Ako se upira čut modernega človeka sploh kodificiranomu maščevanju, katero izraža vsaka kazen, je misel, da se ne moremo rediti rablja in vislic, na ravnost neznosna. Prirodoslovce in psiholog dokazujeta na eni strani, da je vse, kar stori človek nujno, da se torej nikogar ne more smatrati odgovornega za svoja dejanja, na drugi strani pa izrekajo sodniki kazni, kakor da bi bila »svobodna volja* res kaj drugega, kakor neutemeljena pravljica in kakor bi moglo biti kakšno sodnijsko postopanje res samo-posebi zanesljivo. A če se ve\ da se sodnik ravnotako lahko zmoti, kakor vsak Človek, da se mora zanašati na priče, ki z najboljšim prepričanjem vendar ne morejo točno izpo vedovati, da se izreka vsledtega mnogo krivičnih sodeb, o katerih so seveda sodniki in porotniki često v dnu srca prepričani, da se lahko obsodi obtoženca tudi na smrt po ne dolžnem. Vsako drugo kazen se lahko vsa deloma Se pozneje popravi. Ali izvršena smrtna obsodba je izvršena in nihče ne prikliče obe Senca več iz groba, pa če bi se pozneje naj jasneje dokazalo, da je bil nedolžen. Odprava smrtne kazni je velik korak napredka in čas bi bil, da se zave tega tudi Avstrija. Na Španskem je odstopilo ministrstvo Kralj je povabil Armija, naj sestavi novi kabinet, kar je ta sprejel. Novičar. Zarodi se je gospod Ivan Kovačič nadmlinar pri g. V. Majdiču, z gospico Jasli Peterlinovo, komptoaristinjo istolam Čestitamo 1 Odlikovanje. Na malokmelijski razstavi v Inomostu z dne 6. do 8. oktobra t L je dobil znani imetelj prvega kranjskega porot ninarskega zavoda in urednik slovenskega me sečnika •Perotninar* gosp. Anton Le h rman v Tržiču za tam razstavljeni lastni načrt perotninskega hleva in zaklopnega gnezda zlato svetinjo. Konstituiranje izvrševalnega odbora narodno • napredao atranke. Odbor zaupnih mož, izvoljenih na zaupnem shodu narodno-napredne stranke dne 16. novembra L I., je imel v četrtek svojo sejo, na kateri je volil strankin izvrševalni odbor te-lc e: župana Ivana Hribarja za redsednika, dr. Ivana Tavčarja za I. podpredsednika, dr. Karla Trillcrja za II. podpredsednika, Ivana Kneza za blagajnika in dr. Frana Novaka za tajnika; v odsek za rganizacijo stranke in agitacijo je bil izvoljen g. dr. Danilo Majoran za načelnika, gg. Anton Trstenjak, Fr. Crnagoj, Josip urk in Josip Kozak za člane; v odsek za finančne stvari je bil izvoljen gosp. dr, erjančič za načelnika, gg. dr. Alojzij Kokalj, van Knez, Viktor Rohrmann in Josip Turk za člane; v odsek za prirejanje shodov in snovanje druStev je bil izvoljen g. Luka Jelene za predsednika, gg. dr. Ivan avčar, Ivan Plantan, dr. K. Triller in dr. Viktor Mu mik za člane; v odsek za na-odno gospodarstvo jo bil izvoljen g. .osip Lenarčič za predsednika, gg. dr. Viktor Murnik, dr. Fran VVindischer, dr. Fran Novak in Ivan Knez za člane; v odsek za časni arstvo pa za predsednika g. Ivan Plantan m za člana gg. dr. Ivan Tavčar in Ivan liri aar. Vodstvo strankine pisarne bo imel v rokah g. ArnoSt Gham. h Leieo se piSe: Občinski zastop v .escah je v svoji prvi seji novega odbora dne 25. m. m. na predlog svetovalca J. Gogala soglasno sklenil «uradni jezik občine je slo venski*. V ta namen se s pogojem uljudno poživljajo vsi predstojeći p. n. c. kr. uradi, predstojniStva javnih zavodov in naprav ter avtonomni uradi uradi slovenskih pokrajin, naj svoje dopise izvolijo po&iljati v slovenskem je ziku, sicer se ne bodo sprejemali. Uradni dopisi iz neslovenskega ozemlja, sestavljeni v tujem jeziku, se bodo sicer sprejemali, a na nje se bode vedno odgovarjalo slovenski. Na tujoje-zične privatne dopise se ne bo oziralo in tud ne odgovarjalo. Utemeljevanje predloga: NaSa občina leži na slovenski zemlji in tudi njeno prebivalstvo je edino slovensko; da pa naSa občina ne bo slovenska le po imenu, marveč da bo slovenska v resnici, pokažemo s tem da se vpelje čisto slovensko uradovanje. To je naravno in nepristransko, ker s tem se ne godi nikomur kaka krivica. Vsaka oblast na uraduje, dopisuje ali dopise rešuje v navadnem jeziku, kojega rabi ondotni narod. Nemški urac naj si s prejetim slovenskim dopisom pomaga na način, kakor storimo mi z nemškim dopisom in pri tem si bo marsikak na tujem bivajoči Slovenec prislužil kešček kruha tolmačenjem. Drugače pa je s predpostavke nuni oblastvi. Njih osobje mora biti zmožno jezika narodovega, kjer uraduje, ter smo tudi mi po obstoječih predpisih naravnost opra vičeniod njih zahtevati slovenskega uradovanja Predavanje o Simonu Gregorčiča. G. pro fesor M. Pirnat nas je minulo nedeljo, ob rakvi našega slavca, našega ljubljenca požive z njegovim genijem. To predavanja je bilo eno izmed najlepših in najuspešnejših, kar smo jih imeli dozdaj. G. predavatelj je znal ustva riti med svojim predmetom in občinstvom ono duševno vez, ki je neobhodno potrebna da ima predavanje sploh kak pomen. Gre gorčičeve pesmi, katere je citiral, pa so to vez poglobilo in na obrazih je bilo čitati, da je pesnikova beseda sp'odila srca vseh navzočih: odprle so se duše in strnile z renico. To je iplivalo vzgoje valno, dvigajoče in marsikdo potreboval teh vznosito živih besed, da je prav zafutil, kake zaklade nam je podal naš pesnik. Temu ni malo pripomrgl > predava-leljevo lepo in gladko prednašanje verzov, njegovo navdušenje in pa njegov komentar. Želeli pa bi, ker je g. predavatelj pokazal vsestransko pesnikove vrline, da bi nam pre-dočil tudi gonjo, ki so jo uprizorili proti pesniku . Porasli del te ravnine se imenuje »gosti log* — neporasli del, kjer je sama ruševina, trava, pase imenuje »Trzne* — »na Tržnih* (ah). Brez vsakega dvome so se na teh tleh obhajale svoje čase „ trizne* in »strave*, odkoder je dobil kraj svoje ime. kakor tudi selo na Gorenjskem. — Ruski jezik ima Se sedaj besedo »trizna* v prvotnem pomenu. Društvo it povidigo prometi tujcev za Gorenjsko na Bledu ima svoj redni občni ibor v nedeljo, dne IG. decembra 1900 ob 3. uri popoldne v dvorani Blejskega doma. Udeleže se tudi lahko neudjel Dnevni red: 1. Poročilo podna čelnik a. 2. Poročilo blngaj-nka. 3. Volitev novega odbora. 4. Predavanje zadružnega Ujnika o dilovsnju deželne zveze na Kranjskem. 5. Raznoterosti. I. Pilernel, podmičelnik. Družba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani so ponovno pozivlje do vseh zavedn h Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obdneji meri družbin r modni kolek. Vzgled naj Vam bodo Cehi! Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako bi ne rabil pri svojih poštnih pošiljatvah narodnega kokka. V prihodnje bodemo začeli objavljati periodično, koliko da smo v posameznih mesecih razposlali narodnih ko-lekov. Poživljamo pa tudi Vas, zavedne tr govce, da če že ne zmore vsakdo izmel Vas kolekovanja svojih trgovskih dopisov in računov, naj prevzame vsaj v razprodajo naš narodni kolek. Ako se za naročene koleke vpošlje denar takoj, navržemo radi 50 kolekov na 1000 plačanih. Narodni kolek se naroča t naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.* Vodstvo. Občni ibor »kmetijskih podružnic se vrše, in sicer v H a do m Iju dnu 8. decembra ob treh popoldne v šolskih prostorih; v Men-gišu dne 8. decembra ob štirih popoldne pri županu; v Srednji vasi v Bohinju dne 8. decembra ob tri h popoldne v šoli v Srednji vasi; na Trati pii Št. Vidu nad Ljubljano dne 16. decembra ob štirih popoldne na Trati pri frbertu. Na zadijem občnem zboru predava ravnatelj kmetijske družbe g. Gustav Pire, o važne sli dobrih hlevov. Družba »v. Cirila in Metoda v Ljubljani ponovno opozarja svojih, iz zlate Prage dopo-slanih božičnih razglednic. Oddalo sc jih je te sila veliko, a jih imamo še več v zalogi. Segajte, Slovenci, po njih in čestitajoč ž njimi svojim dragim, podprite obenem še nas, ki vam želimo najveselejega božica in blaženega 1907cga novega leti. — Radi težkoč ob dopošiljatvi pa jih ne oddajamo manj nego 100 komadov in ne pošiljamo nikamor in nikomur na ogled. Vodstveni odbor jim je namreč prisodil trajno umetniško vrednost. Vodstvo. Zveza slovenskih odvetnikov t Ljubljani. Dne 16. decembra 1900 ob desetih dopoldne se vrši v mestni posvetovalnici v Ljubljani občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani* (dr. Triller, predsednik, dr. Novak, lajnik). Radi važnosti občnega zbora so naprošeni vsi gospodje člani, da se istega udeleže točno in v polnem številu. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o izpremembah glede jističnih razmer v slovenskih pokrajinah. ♦ * * KOpenlk t Zagrebu ali varani biskup. V petek prošlega tedna je dobil škoiljski dvor br/.ojuvko z vsebino, da pridu z brzovlakom v Zagreb niinislerijalni tajnik Oskar Berger vitez Valdeneški v jako važni zadevi po višji odredbi. Seveda so je nadškof potrudil tako imenitnega gosla dostojno in najljubeznivejše sprejeti. Peljal se je tudi ž njim v svoji ekvi-pazi, da mu razkaže znamenitosti Zagreba. Gost je poselil tudi bana in druge dostojanstvenike. V banskem dvoru pa so sumili o tajnikovi identiteti, brzojavili so na Dunaj in dobili od tu odgovor, da tajnik Oskar Berger vitez Valdencški ni odšel nikamor z Dunaja. Ko je došla brzojavka, se je goljuf te odpeljal v Budimpešto, kjer ga jo policija are-tovnla. Koliko denarja je odnusol od gostoljubnega biskupa, se menda ne bo izvedelo, Kdpeniški stotnik-čevljar Voigt jo stal v Berolinu due 1. decembra pred sodiščem. Obojen je bil na šliri leta. Neki Nemec iz •rajna* se je izjavil, da zasluži ta stotnik-čev|jar, da ga sprejmejo v — generalni štab. Najnovojfia ameriška in angleška moda so miniaturne fotografijo po gumbih na čevljih. Te slike predočujijo navadno prijatelje, ženine in neveste. Posnemanja vredno 1 Preveč deklet imajo v angleški vasi Tnppesflied. Opažajo, da se jim rode same deklice V šoli se poučuje sedaj 93 deklic in U dečkov. Prebivalci so zelo vznemirjeni; boje se za kmetije in da ne bo dobiti dovolj ženinov za toliko deklet. Upajmo v korist našim dekletom, da se ne pripeti tudi pri nas kje enaka nesreča. 10 milijonov ljudi trpi lakoto v notranjih pokrajinah Kitajske. Prihodnja žetev bo šele julija. Nevaron lov. Portugalski kralj in prestolonaslednik sta s svojo lovsko družbo naletela na čredo divjih svinj, ki s o se razkačene zapodile v lovce. Kralj in prestolonaslednik sta se rešila, markija Severo, grofa Demoliro in tri gonjače so mrjasci usmrtili Zagonetna smrt. V New-Yorku so našli na železnici grozno razmesarjeno truplo avstrijskega grofa Bossi-Fedrigottija. Pri njem so našli le en dolar, doiVm je povedala njegova nevesta, milijonarjev a hči Buseh, da jc imel grof pri sebi 1500 dolarjev. I avtomobilom skozi puščavo Saharo. Belgijski baron Pierre de Cravvhez hoče meseca decembra prevozili na avtomobilu celo puščavo Saharo. Začetek vožnje bo v Alžiru. Vseh potrebščin vzame seboj za 20 dni, tudi priprav ako bi bilo treba preiti jarke ali prepade. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 3. t. m. Prignalo se je 226 glav goveje živine, 11 lelei, — hrvaških buš, — ovac in 33 prašičev. — Pšenica po K 7*75, proso po K 7*50, rž po K 7'—, oves po K 775, ajda po K 7*50, fižol nbničan po K 12*25, koks po K 12'-in krompir po K 2—, Gospodarski sestanki se vrše po Notranjskem. U osi daj so bili v Zagorju in v Knežaku. Pri teh se obravnavajo vsakdanja gospodarska vprašanja. Naj bi so taki se stanki vpeljali tudi na Gorenjskem. Koliko znosijo čebele skopaj. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Avstriji 995.281 panjev, iz katerih se dobi v enem letu 56.881 meterskih stoto v medu in 3293 mettrskik stolov voska. Ako se računi med povprečno po 1 krono, vosek pa po 3 krone kilogram, znaša to vrednost 6,666.500 kron. Ako bi se hotolo ves vosek in med ene letine odpeljali, bi potrebovali 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10.000 kilogramov. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor 20 polnih voz, potrebovali bi 80 tovornih vlakov. In čebelice so vse to nanosile po prask h in kapljicah. Slovanske vesti. Češka deželna zveza za pospešitev tujskega prometa ima že nad 1000 članov. Odbor jako pridno deluje in stremi za tem, da bi delovanje zveze v kratkem času dospelo na tisto višino, kot so tujezemski podobni zavodi. Pri kazenskem sodišča t Pragi so imeli zelo star zvon, ki je zvonil na smrt obsojenim pred njihovo usmrtitvijo. Sedaj se ga je oddalo mestnemu muzeju. Domaća knjižnica. • Slovenski posojilničar». L. 1895 sem bil izdal svoj «Navod o osnovanji in poslovanji slovenskih posojilnic*, knjigo, ki se je tiskala v 800 iztisih. Četudi je bilo takrat šele kakih 100 posojilnic, vendar so bile te vzele 300-400 izlisov in ostalih 400 iztisov sem bil že v 6 letih razpečal, ker se je bilo vsako leto veliko novih posojilnic ustanovilo in ker sem bil kakih 80-100 iztisov brezplačno razposlal v lake krnjo, kjer jo bila potreba ustanovitve nove posojilnico. Dan-danes je že kakili 300 slovenskih posojilnic in se snuje jo šo vedno nove, Stari, posebno pa novi zavodi potrebujojo Be vedno dobrega navodila za svoje poslovanje; kajti stare posojilnice se izročajo večkrat v oskrbovanje novim odbornikom; pri novih posojilnicah je pa itak vsem udom načelstva in nadzorstva vse novo, vse neznano, Žito je vsem treba dobrega, praktičnega navodila. Radilega sem se odločil, da izdam omenjeno svoje navodilo pod naslovom »Slovenski posojilničar* v drugem, popravljenem, prrnarejenem in pomnoženem natisu. I/, prvega natisa bom večinoma izpustil, kako se posojilnice snujejo; oziral se bom namreč največ na to, kako naj že obstoječe posojilnice poslujejo. Pri tem navodilu bodem omenil vse to, kar je obveljalo v teku 10-12 let vsled izkušnje, vsleJ sodnijske razsodne prakse in vsled administrativnih razsodb drugih gosposk. Knjiga bode manj teoretična, marveč bolj praktična. Prinesla bode sicer najvažnejše zakone (zadružni zakon od 9. aprila 1878, takozvani Raiffoisenski zakon od 1. junija 1889, revizijski zakon od 10. junija 1903), toda največ bode v njej praktičnih navodil, n. pr. o knjigovodstvu, o periodičnih opravilih posojilnic, o registrov«nju novih udov načelstva in spremembi pravil, o vodstvu praktičnega dospel-nika (Skadenza, Verfallsbuch), o sestavi letnih računskih sklepov i. L d. «Slovenski posojilničar* bode imel tudi predelnice za računanje obresti in anuitet {amortizacijske tabelo). — Oblika knjige bode prav pripravna in papir trpežen. Cena trdo in elegantno vezanemu izlisu bode 3 K, mehko veunemu 2 K 40 v., nevezanemu 2 K. Pri pošiljanju naročnine naj se blagovoli povedati, koliko in kakršnih iztisov se želi. Z odličnim spoštovanjem Ivan Lapa j ne, šolski vodja v p. in posojil niški ravnatelj ter zadružni revizor. Nova knjiga. Dotiskana je že večkrat napovedana knjiga: Civilnopravdni red in sodni pravilnik s dne 1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drug'mi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in o sodnih pristojbinah. Uredil dr. E. Volčič. Izdalo društvo •Pravnik*. Obširno delo obsega XII-f 909 strani in daje res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vprašanjih. Take potrebne knjige še nismo imeli, broz dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in Zupnim uradom, posojilnicam in hranilnicam ter sploh javnim zavodom. Porabna je vsakemu tembolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročnikom se je začela knjiga razpošiljali in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržna cena v platno Vezani knjigi 8 kron. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Schvvent-nerja v Ljubljani in J. Krajca nasl. v Novem mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah. Svarilo. Govorica, ki se širi namenoma v zadnjem času v kranjskem okraju, da sem. bila napadena od Macedoncev, je popolnoma izmišljena. — Opozarjam, da bodem proti vsakomur, kdor bi se drznil Se nadalje širiti te laži, postopala lodnijiko. Helena Debevec 248 učiteljica v Kritih pri Tržiču. J(er se nama povodom svojega odhoda /j Jfranja ni bilo možno od vse}} prijateljev, znancev iq gostov osebno posloviti, k/ičeva vsenj tenj potom presrčni ms „jfa zdar!" }(arol /it poldi Polajnar. Lekarna pri .Mariji Pomagaj' ® v LITIJI e priporoča sledeča izvrstna in žo mnogo let preizkušena zdravi'a: Protinski ali udov cvet tint v krilu, rokah in noguh lor krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. - Sirki. 80 v„ tur.it 8 K. Želodečne kapljice JjOTJ| do jedi, raztvarjajo itn in krope želodec. — Steklenica 40 viu, tucat 4 K, 8 tucati le 10 kron, 6 lncatov 16 kron poštnine In zavojnine proato. Litijski prsni sok fiftS a podfosforno-kislira apnenim železom, — Steklenica 1 K, iin-tt 10 K, 2 tucala 19 K poštnine in zavojnine proato. Odvajalne kroglice ^i'Jt bencin gospodinjstvu; oavedoclle bo ho uri zaprtju človeškega telesa in tozli prebavi. — V Ikatuljnh po 40 v io., en zavoj s 6 Jkaluljami 2 K. Kaplji jice zoper krč mm krt in |iinniij.iji) želodec. K 4*60. oživljajo, krepe Steklenica 60 vin., tucat Tinktura zoper kurja učesa odstrani kaj hitro mučna kurja m'osa, bradavice, lutje in ozeblino. - Steklenic« 70 vin, tucat 7 K. Gq. kmatot aolam priporočam posebno dobro znano živinsko in prafličevo stopo, ki sluti obenem kot zdravilo in je poleg tega tudi dobro znan redilai pri pomotok. Ako hočete imeli lepo, pitano in zdravo živino, poaluiujle se edino priporočljiv«ga mojega praška «Svilin>. - 1 zavoj 60 vin., ft zavojev K 240, 10 zavojev K 4 60 in zavijnine prosto. — Trgovcem se dovoljuje zdaten popust. Dalje to v zalogi vedno sveta homeopatlfina In tudi via ta- In inosemska zdravila. Zdravila se raipošlljajo takoj vsak dan sveža po polti na vso kraja, Zahvalna In prlpoinalna pisma dohajajo vsak dan In so dragu volja na raipola^o. Pismena naročila i dežele prosim naslovljatl Ukarna Mr. FhJi.Ho Jrllll V litiji založnik 0. kr. državnih uradnikov. r+)a$tir) doktorja pl. Trnknczvjn krmilno varstveno sred-sivo se dobiva pristno pri trgoviih le pod imenom Maatlrt. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači tlvali. Najvišje medalje na razstavah in Usodi zahvalnih pisem pričajo o volikih uspehih, ki so doseiejo z maslinom. Tovarniška zaloga: 236-3 Lekarnar Trnkćoiv, Ljubljana. Loterijska srečka dne 1. dooembra t 1 Gradec: 65 57 66 H3 29 Posamezne MKc Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigotržec, in g. K. Fabiani, trgovec h. št. 105; ŠkOf|l Loki g. M. 2 i g o n, trafika, gl. trg; Tržiču g. Josip Ahačič, trgovec; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Bledu g. Ivan Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušlcl g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ulice št. 52 Jtfeslna hranilnica v JJranju obrestuje hranilne vloge ! po 4 odstotke ^^^^= brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1-28 Stenje vlog K 4,084.102-78. Stenje hipotečnih posojil K 2,331.610 62. pfafl-ovi j\m mi so najboljši za družinsko rabo. ****** ), poštvavajo, vežejo. — So nedosežnl za obrtne svrhe. — Šiva]« naprej in nazaj. — |af* Teko na krogljlcahl ~w Lilnvno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 181-22 Kočevje no gradu. Hj Gorica ® Svoji k svojim! ® Gorica JCotcl „prl zlatem jelenu" V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad 80 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna verandi. — Solidna postrežba. Naša Železnica vns vodi v Gorico! Podpirajte svoje rojake, ki se bore za gospodarsko osvobojo od • tujcev. 174 20-16 Kranja toVatna lancncga olja ZABRET & HUTER KRANJ priporoča po najnižjih dnevnih cenah lanene tropine najboljše kakovosti, katere imajo vsebi 40—41'/« beljakovin z 9—lOVo olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševaliflča na Dunaju, dalje katero je mrzlo stiskano, nima v sebi , nikakcga albuinina in je ravno radi tega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe 8 to sestavino lanene tropioe (preše). «oe it-9 sladko laneno olje, Rezervna zaklada: K 68.277. Denarni promet v 1.1905: 13,218.500. Posojilnica v Radovljici reoistrovana zadruga i oaejeniB poroštvo« s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vlogo od vsakega in jih obrestuje po ar 4U -m brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«7o, na menice pa po 6'/«. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne ln od i. do 6. ure popoldne, izvzemfli nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 151-11 (ne Milo posteljno peric r> k k novega ikuhljenega K 960, bolj-frga K 12 —, belega, jako mehkega, skuhljeneya K 18—, K 24'-; snežno-belega, mehkem, skuhljenega K 80—, e 86*—. PoHlja ne franku proti povzetju. Tudi te za-menja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih ktroskov, Benedikt Sachsel, Lobes št. 371 p. Pisen na Ćeikftn. 218 6-6 Večkrat premirano I Glinaste peci Štedilnike, banje za kopali, kakor tudi Upe, me In druge glinasto is ielke v neb barvah, trpežne ln ceni priporoča m 28 Avgust Drelse prva in največja tovarn« peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. - krojaški mojster Radovljica et. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjen emu občin stvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblek II gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-aklh in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vedno bo gata zaloga angleškega, francoskega ir brnskaga sukna. NaroČila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamel. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnčnlki najboljšega izdelki-ter se sprejemajo tudi popravila, mn Priznano najboljia, po nijooveliih izku5iij.ili hlgenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva te pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu ter gospe] Jerici Morit. Izdelovalec: 0. Seydl, Ljubljena, Spi-talske ulice f. 227-7 ,North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znata nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znafia 201 milijon kron v zlntu. Ta zavarovalna drutba proti ognju je n jbogatejsa in najilarejAa v Avstriji, je najviše kon osi-! jonirana, je odgovorna avstrijski lodni oblatiti in ae kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji Ikoda, povzročena po ognja in streli in naprej. 188-22 5t. 60'd. Nikelnanta ;u.k* r St. 606. Prava srebrna cilin- ista t dvojnatim trsim srebrnim moćnim pokrovom . li.6-60 in naprej. Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. 44 ml/ II 1 IT" Jwl\ Jj ,, £ JU/V" JPiL v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski žoli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biieljika, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengisko dvojnomarčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba zu večje družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro, 1126-23 Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika za leto- visčarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači listi. |af Cene oaadne! ToCna poslre ?ba ? Z odlič. »poštovanjem ANTON MAVER, lastnik. Selici I** je najboljše! Mor ples, sedaj meh Pranje ml Je, ne pa delo, Schlchtovo idaj rabim milo, Trud ml ves Je prepodilo, 221b 8-2 JOS. WE1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, ^lomftkove talio« *t. A, Stivbeio-onetio li kontrokclliko kllitoiMi. iiono omreije na stroj, ogrije na miro-đvoru, obmejno omreije, Teina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd, Specijaliteta: 74—21 valjioni zastori (Rollbalken). MIHIMMJUH« KOM C»COUM' Zobo- mu attlji Oton 5cydt pri g. dr. E. Globodniku v Kranja Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore sine, z ali brez nebne plošče, ii kavfak* kakor tudi alata, dalje vTavnalnioe ii obturatorjl se izvršujejo po najnovejši! 100-16 metodah. Plombe t alatu, p ore elanu, amalgama in oementu kakor tudi vse MboidraV' nilke operaoije izvriujo tu speeijaliat »Odprto TBtko uedetjo ti 8. do 6. are novo! -« r novo! , Aleksander Ambrožic urar In trgovec ai Bledi illobHi [i lVI loli.1110 li močne kovina, flno ponikljaiie. Luč" Je krasna in polovioo oenejia kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 26-14 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi taljKrtlo- Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u LJubljana, Bolno ulioo, It. 8. dalje vsakovrstnih stenskih in budilnik ur, voriiio, prstanov, nhanoy i. t. d., 79 m vse po najniijih cenah. ££jablja«a(Kolizej) J\. Catig M»rijeTerezije cejta Bogata zaloga po-MIh a nake mte v vseh oenah. Ogle dala, etike r vseh velikostih, t«"2 Zalagatel) drnitva 0. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava 1a rile, specijaliteta: Gostllnllkl stoli. U spalno sobo od 180 itd, naprej, Divan z okratki, Pohiltto li leleia, otroike postelje In mlikl po vsakl Čudovito poceni 21 hotela, vile In U letovišča 52 &ld. Oprave n Jedilne sobe, salone, pred* lobe, osle iRrnl ture. Za sobo; postelja, notna omarica, o-mlvalna mita, oba-lalnlk, mlu, sten- \ sko oiledalo, plVoVarna i llier-jciii iciitcf priporoča slavnemu občinstvu in spoštovsnim gostilničarjem svoje izbomo marčno in na bataci nato Varjeno pWo 5 39 frttildl ShlUsftllal Kadar pridete v Ljubljano, obiščite kavarno »LEON v Ljubljani, Stari trg it. 3L Ondi dobile vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerja, pristno vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi ee lahko zabavna pri redko se nahajajočem PoIvphon-Ochi'Hlrnn. iie-22 Leon Pogačnik. Corcnlcl t M K gfflil dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako naroče 76 kosov finega peciva po 2 vin. za K l'— 38» » > i 4 » » » 1'— Razpošilja v najlopilh kartonih E. BRANDT Z tovarna finega peciva v Kranju HOTEL „ILIRIJA" w 40 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postreiba točna. Gene niske. Za mnogobrojen obisk proii spoštovanjem Frlc Novak. M. Podkrajšek frizer za dane in gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka 140-21 nasproti hotela „Union" Syst»m lift« priporoča u gojitev las in xa umivanje i:l ve svoj zdrav iii-'An pripora iVni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Sii-i brez nadležne vročine. No provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti l.i' Zalaja vsakevrsiiil »p tik sir litim li zraeiaaiN las Oddelek ta dame s separatnim vhodom. Pod tO znamko je sposnati prodajalne, t katerih se prodajajo samo Sin ge rje vi šivalni stroji Singer Oo., ako. druž. z. šivalne stroje ss-41 Kranj, glavni trg 192. Svarimo s lun najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom 'izvirne Singerce«. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji* kvečjemu Iz starih rubljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, zn katere ne moremo niti prevzeti knkega poroštva, niti d^poslati . posaranih delov. . 69-24 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost iage In vse stroje za obdelovanje losa. Francis - turbine osobito za žaginc naprave zvezane neposredno i vratilom. Sesalno-genera-to r s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji it. kolesa Tovarniška zaloga Ivan Jax-a v Lj Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane Sfanlne stroje in kolesa 226 6 ceniki sedopuMjcjo na tahtevanje zastonj. Najbolje za zoba Dobivaše v lekarni g, K, Savilka v Kraalr išivfl Najcenejša in najhltre|ia vožnja v* ftmcriKo Je s parnikl ,Sevomouemškega Lloyda' iz Bremena v ]few-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodriega društva kakor tudi listke za vje proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislorju>. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meiiko, Californija, Arizona, Utah, Wynming, Nevada, Oregon in VVaahington nudi nase druitvo posebno ugodno in izvanredno reno čez Galdeston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu Be dobivajo pa tudi listki preko Hal tim ore in na vse ostale dele sveta, kakor Bra-ziJija, Kuba, Uuenos Airea, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—4 Ud*)a komorcij • Uor«ujr*», Odgovorni urednik Lavoalnv Mikus. Lastnina in Usek Iv, Pr. Lampreta v Kranju, KD