Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna štev. 50.— lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: leitna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 740
TRST, ČETRTEK 17. APRILA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Prevladovanje nasilja v Italiji
Izbruh nenadnega, čisto iracionalnega nasilja v južnoitalijanskem mestu Battipaglia, kjer je množica divje pustošila po lastnem mestu in zažigala javna poslopja, med drugim mestno hišo, ter ropala trgovine in preobračala in zažigala avtomobile, je bolj kot vse drugo značilen simptom nečesa, kar so poimenovali nekateri sociologi in treznejši politiki za »mit nasilja«. Kot vsak iracionalni pojav in mit je tudi tega težko razumeti. Zakaj je Italijo nenadno zajel divji vrtinec političnega in sindikalnega nasilja?
Vzrokov za množeča se dejanja političnega nasilja — bombne atentate na parlament, univerze, javna poslopja in spomenike, nasilne demonstracije s pretepi s policijo, vsilje-ee stavke političnega značaja in vse drugo — je več in niti niso v tesni medsebojni zvezi, četudi dajejo skupni učinek. To je predvsem odločenost skrajne levice in desnice, da preideta v »akcijo«. Prvi val nasilja so povzročile študentovske »kontestacije«, ki so jim marsikje dajali ton pristaši Mao Tse Tunga in anarhisti, ki so hoteli oboji predvsem pritegnili pozornost nase in prevzeti veliko politično vlogo. Tega pa niso mogli doseči drugače kot z nasiljem. Komunistična partija je hotela izkoristiti te nemire v svoje namene in jih prikazati kol akcije svojih pristašev, kot »revolucionarne akcije«, zato se je pridružila valu študentovskih nemirov predvsem z valom stavk, tudi splošnih, postavljajoč vsakovrstne sindikalne in socialne zahteve, ki jih vlada težko zadovolji. S tem hoče vzbujati v prebivavstvu občutek, da je vlada proliljudska in gluha za socialne zahteve, ki naj bi dvignile splošno blaginjo in socialno varnost. Z neprestanimi stavkami in protestnimi obhodi drži poleg tega svoje pristaše v mobiliziranosti in preizkuša svoje sile.
Drugi vzrok nasilja je v nesorazmerju v rasti gospodarske blaginje, ko nekateri sloji in pokrajine mnogo hitreje napredujejo kot drugi, kar vzbuja v zaostalih nezadovoljstvo, zavist, nestrpnost in naravnost obup, četudi se dejansko skoro vsem bolje godi kot kdajkoli. Nihče noče čakati, da bo šele kdaj v bodoče prišel na vrsto za pravo blaginjo in udobnost. Vsi bi radi to dosegli takoj, če ne z delom, zaslužkom in zlepa, pa zgrda. Tretji vzrok pa je čudna poteza v italijanskem ljudskem značaju, ki ne pozna autodiscipline in postane zahteven, drzen in izzivaški prav v razmerah varnosti in udobnosti, medtem ko je bilo v časih resnične stiske in nesvobode, kot npr. v času fašizma in vojne, občutiti mnogo manj take bojevitosti in revolucionarnega zagona v množicah. Nadaljnji vzrok sedanjega kaotičnega stanja so skrajni desničarji, ki izkoriščajo priložnost, da spet uveljavijo svoje preživele in anahronistične ideje in pristavijo svoj politični lonček. Del atentatov na javna poslopja in tudi na parlament gre baje na njihov račun.
Vse to spravlja italijansko demokracijo v krizo. Vlada niha med željo, da bi se pokazala močna, in popuščanjem, a je tudi sama žrtev razbohotenega strankarstva, ki vidi — tudi znotraj vladne koalicije — samo lastne strankarske ali celo klikarske koristi, izgublja pa iz oči situacijo in blagor vse italijanske demokracije in republike.
V	zadnji številki (3.4.69) našega lista smo objavili članek, katerega namen je bil, prispevati k proučitvi globljih vzrokov krize, ki je v zadnjem času nastala v vrhu Slovenske skupnosti, oziroma v odnosih med njenimi vodilnimi osebnostmi, kot je bilo tam rečeno. Članek je hkrati nakazoval, kako naj bi bilo vodstvo Slovenske skupnosti v bodočem strukturirano, da bi lahko s čimvečjim uspehom opravljalo svoje politično delo.
Danes se k temu problemu vračamo, ker je za nedeljo, 20. t. m., napovedano izredno zasedanje občnega zbora Slovenske skupnosti, na katerem bi kriza morala doseči svoj vrhunec in se hkrati tudi do kraja razplesti. To med drugim pomeni, da bi razne zamisli in predlogi, kako naj bo ta slovenska zamejska politična formacija v bodočem organizirana, dobili tudi v formalnem pogledu jasno obliko.
Potek občnega zbora bi bil gotovo mnogo lažji, če bi bila že urejena tista temeljna vprašanja, ki so predstavljala in še predstavljajo vogelni kamen, na katerem sloni celotna politična zgradba Slovenske skupnosti. Ne smemo namreč nikdar pozabiti, da se je ta politična formacija afirmirala v tukajšnjem zamejskem političnem življenju predvsem ali samo zato, ker se je slovenskim volivcem in volivkam ter slovenski javnosti predstavila kot resnična skupnost, to je idejno in svetovnonazorsko razvejana politična grupacija, v kateri je mesta za najrazličnejše slovenske skupine, ki hočejo biti in ostati v politični areni avtonomne, neodvisne od italijanskih vsedržavnih strank in ki jih druži predvsem narodnoobrambni značaj njihovega političnega delovanja, kar je specifična naloga vsake manjšinske politične organizacije.
»Enotnost v raznolikosti«, to je bilo geslo, s katerim se je Slovenska skupnost spustila v politični boj in priznati je treba, da so številni slovenski ljudje pozitivno odgovarjali na njene pozive, kar med drugim najbolj zgovorno dokazujejo rezultati vseh volitev od leta 1962 do danes.
i Politično nespametno, da ne rečemo neodgovorno, bi torej ravnal, kdor bi hote ali nehote danes omalovaževal, ali celo zanikal kot se je žal dogajalo — skupinski, pluralistični značaj Slovenske skupnosti, čeprav z izgovorom ali s pretvezo, da je za učinkovito politično delo potrebna popolnoma enotna, monolitna organizacija, kar naj bi celo izhajalo iz črke in duha sedanjega statuta Skupnosti same. Kdor pa je tesno sodeloval pri ustanavljanju Slovenske skupnosti, ta natančno ve, da je bila takratna politična volja drugačna, da je takrat šlo predvsem zato, da se izoblikuje in sprejme pravilnik, ki bo omogočil in jamčil predvsem enotnost akcije dejansko že povezanih štirih političnih skupin, kar pa je nekaj popolnoma drugega od monolitne, enotne politične stranke.
Res je sicer, da je vloga posameznih skupin zaradi preobilice vsakodnevnega drobnega političnega dela in predvsem zaradi novih, težkih obveznosti in nalog, ki so bile posledica sporazuma s strankami leve sredine,
stopila nekoliko v ozadje, kar je šlo na škodo zdravih dialektičnih odnosov in medskupin-ske dinamike. Vendar bi to ne smelo nikomur služiti kot opravičilo, da se je koalicijski, oziroma pluralistični značaj Skupnosti preživel, da nimajo posamezne skupine nič več kaj povedati ter da je tajništvo, oziroma svet Slovenske skupnosti ne samo dejansko, temveč tudi formalno edini center odločanja.
Naravno je, da negativne posledice take miselnosti in take organizacijske prakse niso mogle izostati. Afera z Odborom za pomoč razlaščencem v Dolini je zadobila sedanji škandalistični značaj prav zaradi naravnost nerazumljivega, politično vsekakor kratkovidnega ravnanja nekaterih vodilnih članov tega odbora, ki so trmasto zanikali posameznim skupinam pravico, da se za to vprašanje zanimajo, s čimer so preprečili, da je glede na nastali položaj pravočasno naredijo politični zaključki in da se prepreči naravnost škandalozno tožbarjenje, ki je v očeh italijanske in tudi širše slovenske javnosti diskvalificiralo del slovenske vodilne plasti v zamejstvu.
Nadaljnja posledica opisanega stanja v vodstvu Skupnosti je izstop Slovenske demokratske zveze, kar bi modro in daljnovidno politično vodstvo moglo in celo moralo preprečiti, ne glede na osebo, ki danes predseduje lej politični organizaciji, in na očitke, ki nanjo letijo z raznih strani. Zaman je vsako današnje tarnanje in vzdihovanje, češ glejte jih, kako nas obrekujejo in klevetajo, računajoč pri tem na pomilovanje javnosti in z upanjem, da bo zadeva počasi šla v pozabo. Vprašanje izstopa SDZ je pa tako važno, da se Slovenska skupnost ne more z njim igrati, če hoče ostati res skupnost in če noče ohromiti svoje politične akcije in na daljši rok tudi postaviti v dvom svoj nadaljnji obstoj. Velika napaka je namreč bila, da se ta zadeva ni uredila že pred nedeljskim občnim zborom, ki prav zaradi tega ne bo mogel dati dokončne in popolne oblike bodoči skupni, strešni organizaciji.
Glede na kopico problemov, ki že dolgo čakajo na ureditev, in glede na številne probleme, ki sproti nastajajo, je zares velika škoda, da morajo slovenske politične skupine in številni posamezniki trošiti toliko svojih energij za zadeve, ki so vsem jasne in katerih ureditev je odvisna le od dobre volje. Človek bi skoraj obupal nad zrelostjo tukajšnjih Slovencev, če bi ne vedel, da so težave vedno bile in da bodo tudi v bodočnosti ter da je prav zato potrebna stalna skrb za odpravo vzrokov morebitnih notranjih sporov in drugih ovir.
Te vrstice zaključujemo z besedami, ki smo jih v našem listu že napisali, a ki se nam zdijo posebno važne pred nedeljskim zasedanjem v Trstu: »Moško in pošteno naj se prediskutirajo vzroki, ki so povzročili krizo, Slovenska skupnost pa naj bo tako organizirana, da bodo posamezne skupine lahko pošiljale v njeno vodstvo svoje najboljše ljudi, ki bodo vanjo vnesli idejno svežino in politično dinamiko v obliki zdravega misel-(Nadalj. na 2. strani)
Evropa shaja brez Sueškega prekopa
RADIO
♦ NEDELJA, 20. aprila ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska	oddaja; 9.00	Sv. maša;	9.50	Schumann: Iz
zbirke	»Fantastične	skladbe«;	10.00	Faithov orke-
ster; 10.45 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Zora Tavčar »O, tok skrivnosti«. Drugi del; 12.00' Nabožna glasba; 12.IS« Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsoga sveta; 15.30 Lode Weyk: »Krog«. Radijska drama. Prevedel Šavli; 16.30 De-bussy: Petite suite; 16.45 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Vesel:	»Kino včeraj	in danes«;	18.45	Operetne melodije;	19.15 Sedem	dni v svetu; 19.30 Klasiki lah-
ke glasbe; 20.00 šport; 20.30 Pod farnim zvonom v Gorenjem Tarbiju; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba,
♦ PONEDELJEK, 21. aprila, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Kitarist Bal-tisti D’Amario; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »G. Schiff« iz Chioprisa-Visconeja; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije. 22.00 Slovenski solisti; 22.20 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 22. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Parker; 12.00 Pod farnim zvonom v Gorenjem Tarbiju; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas — Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Sopranistka Ueana Bratuž Kacjan; 18.50 Veliki jazz orkester iz Vidma; 19.10 Bambič: Vilto-rio Bergagna; 19.20 Leflevrov orkester; 19.45 Moški zbor z Repentabra, vodi Guštin; 20.00 Šport; 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi; 20.35 Cilea: »Adriana Lecouvreur«, opera v 4 dej.;
♦ SREDA, 23. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.35 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje;
19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico;
22.15 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 24. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; --.35 Slovenske pesmi; 11.50 Trobentač Candoli; 12.00 Beseda in glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 SaPre-dov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Razku-štrane pesmi; 17.35 Moj prosti čas; 17.55 Kako in zakaj. 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 šport; 20.15 Poročila — Danes v deželni upravi; 20.35 Bajsič: »Prijatelji«. Radijska drama, prevedel Savli; 21.35 Lahka glasba.
♦ PETEK, 25. aprila, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Folklorna glasba; 9.00 Promenadni koncert; 10.00 Koncert ob obletnici osvoboditve; 10.45 Iz poezij Iga Grudna; 11.00 Partizanske pesmi; 11.20 Znani orkestri zabavne glasbe; 12.10 Lokar: Blagoznanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Deželni ansambli; 15.30 Codignola: »Gesta«; Drama v 3 dej. Prevedel Jev-nikar; 17.10 Merku: iz Scenske glasbe za Plavto-vega »Anlitruona«; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 13.15 Ansambel Fausta Papettija in Luis Enriquez s svojo skupino »Electronic Men«; 18.50 Komorni koncert; 19.15 Sampietro: Človeški faktor v modernem podjetju; 19.45 »Beri, beri rožmarin zole ni«; 20.00 šport; 20.45 Koncert operne glasbe; 21.45 Prijetne melodije; 22.15 Skladbe davnih dob.
♦ SOBOTA, 26. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtora dio; 16.10 v tričetrtinskem taktu; 16.30 Carlo Cas-sola: »Fausto in Ana«; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Ženski vokalni oktet »F. Prešeren« iz Kranja; 18.55 Skupina »The five Lords«. 19.10 »Družinski obzornik«. 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.50 Pregare: »Rudi, moj Rudi«. Radijska drama; 21.40 Vabilo na ples.
Ko je bil prejšnje stoletje zgfajen in odprt Sueški prekop, se je s tem za ladje evropskih narodov zelo skrajšala plovba v Indijo, na Daljni vzhod in v Avstralijo. Vsa Evropa si je veliko obetala od tega skrajšanja morskih "poti. In ta pričakovanja so se tudi v veliki meri uresničila. Z odprtjem prekopa se je odprla pomorska trgovina zlasti za države v notranjosti Sredozemskega morja, kot npr. za Italijo, Grčijo in južno Francijo, ter za srednjo Evropo, posebno z Avstro-Ogrsko. To je bila tudi doba velikega razmaha tržaške pomorske plovbe.
Ko je Nasser v junijski vojni 1. 1967 zaprl Sueški prekop, je pričakoval, da bo zadal s tem evropski plovbi silovit udarec in da bo zaradi tega lahko izsiljeval evropske države in Ameriko, da bodo po njegovi želji pritiskale na Izrael. V prvem hipu je res izglodalo, da bo evropska plovba zaradi tega zelo trpela. Vendar Nasser ni računal z moderno tehniko. Ladje so zdaj že mnogo hitrejše ka kor v časih, ko so zgradili Sueški prekop, in razen tega so tudi mnogo večje, saj nalože današnje ladje tudi desetkrat in še več tovora kakor takratne. Pa tudi tveganje glede na verjetnost ladjeloma je manjše.
Tako pomeni danes obkrožitev Afrike za ladjarja sorazmerno mnogo manjše denarno breme in manjšo izgubo časa kakor v Lessepsovem času, ne glede na to, da je danes tudi trgovinski promet z Afriko večji, kar tudi pocenjuje plovbo okrog Afrike.
Najbolj pa se je uštel Nasser tam, kjer si je najmanj mislil. Verjel je namreč, da bodo evropske države hitro kapitulirale pred njim, ker bo zaradi zapore prekopa tudi za petrolejske ladje Evropa zašla v hudo krizo, kar zadeva preskrbo s tem nujno potrebnim pogonskim sredstvom. V resnici pa se je zgodilo ravno obratno. Petrolejski ladjarji so si v prvem hipu pomagali s tem, da so uporabili vse mogoče petrolejsko ladjevje, takoj pa so tudi začeli graditi ogromne petrolejske ladje, ki imajo zdaj že daleč nad 100.000 ton nosilnosti, in v nekaj letih predvidevajo strokovnjaki že gradnjo petrolejskih ladij s 300.000 ton nosilnosti. Ladje s toliko nosilnostjo bodo mogle pristajati ob »terminalu« v Bantry Bay ob obali južnozahodne
Kratko novice
V splošno kontestacijo v Italiji so se vključili tudi prebivavci glavnih zaporov v severni Italiji, zlasti v Milanu, Turinu i.n Genovi ter se »uprli«. Zahtevajo seveda reformo zaporov. Upore so zadušili pazniki in policisti s solzivcem in zdaj prestavljajo zapornike v oddaljene ječe v južni Italiji.
Judje in Arabci se še vedno obstreljujejo ob Sueškem prekopu in črez roko Jordan. Medtem se posvetujejo predstavniki štirih velikih sil (Združenih držav, Rusije, Anglije, Francije), da bi .našli rešitev za spor med Arabci in Judi, toda Judje so odločeni da se ne vdajo v prisilno rešitev, ki naj bi zadovoljila predvsem Arabec.
Med Združenimi državami in Severno Korejo je prišlo do nove hude napetosti, ker so Severnokorejci sestrelili ameriško olgedniško letalo z 31 možmi posadke. Ni izključena ameriška vojaška represalija.
Ameriška vlada namerava potegniti določen kontingent svojih čet iz Južnega Vietnama, da bi dokazala svojo dobro voljo in olajšala sklenitev premirja.
V nedeljo so bile v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji volitve v občinske svete in v republiško zbornico. V občinski svet Slovenske Konjice je bil izvoljen tudi neki duhovnik, kar je zbudilo živahne komentarje.	1
Irske. Od tam bodo z manjšimi petrolkami razvažali nafto v druge evropske pristane.
A tudi drugod v Evropi se pripravljajo na sprejemanje ogromnih petrolejskih ladij, bodisi s poglabljanjem morskih tal, kot bodo storili npr. v Kopru, z gradnjo zelo tlbl-gih pomolov, ki bodo segali daleč na globoko morje, da bodo ob njih lahko pristajale ladje velikanke, ali z gradnjo umetnih otokov ali nekakih velikanskih »boj«, ki bodo služile za skladišča nafte. Ladjarji in inženirji pa pripravljajo še bolj »fantastične« načrte.
Nasser je že spoznal, da se je prevaril, in zdaj obljublja, da bodo začeli Egipčani v kratkem z deli, da odprejo in očistijo prekop. Baje ga bodo celo razširili, da bi omogočili velikim petrolejskim ladjam plovbo po njem. Toda zdaj je najbrž že prepozno. Ogromne petrolke se ne bodo najbrž nikoli več usmerjale skozi prekop in plačevale drago pristojbino od tovora. Kak teden dni več plovbe jim bo prišlo neprimerno ceneje in tudi tveganje bo manjše, saj bi se moglo zgoditi, da bi Nasser nenadno spet zaprl prekop ali da bi ogromne ladje v prekopu presenetila nova vojna.
Kar pa zadeva ostali promet, bo vedno večji delež odpadel v bodoče na letala. Zato se lahko reče, da Sueški prekop najbrž nikoli več ne bo imel tiste vloge, kot jo je imel, dokler niso Egipčani prevzeli oblasti nad njim. Tisto, kar so se takrat mnogi bali, se je uresničilo še prej, kot so pričakovali najhujši pesimisti: Egipčani so se izkazali za nesposobne, da bi nadzirali in upravljali tako važno mednarodno vodno pot, ter so jo uničili v škodo sebi in drugim.
(Nadaljevanje s I. strani)
PRED OBČNIM ZBOROM
SLOVENSKE SKUPNOSTI
nega pluralizma. To je edina možna oblika učinkovitega dela in napredovanja Slovenske skupnosti, edina ki daje tudi izglede za bodočnost, saj bo v taki skupnosti mesta za vse tiste slovenske skupine, katerim je glavni politični cilj obstoj in okrepitev slovenstva na naših tleh in varovanje koristi našega delovnega človeka.«
D. L.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 19. aprila ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
V nedeljo, 20. aprila ob 16. uri v Kulturnem do-
mu (Okoliški abonma)
TITUS MACCIUS PLAUTUS A M F I T R U O
TEDENSKI KOLEDARČEK
20. aprila, nedelja: Teodor, Marcelin
21. aprila, ponedeljek: Silvio, Anzelm
22. aprila, torek: Zoter in Gaj
23. aprila, sreda: Adalbert, Vojko
24. aprila, četrtek: Jurij, Fidelis
25. aprila, petek: Osvoboditev, Marko
26. aprila, sobota: Kleto in Marcelino
Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
Naša podpora ko
Dnevni tisk Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije nas vsak dan pita s svežimi novicami o sodelovanju med temi tremi deželami. To je razveseljivo, čeprav menimo, da je Slovenija kot dežela z lastno suvereno državnostjo v državnopravnem pogledu mnogo več kot zgolj avtonomni deželi Furlani ja-Julijska krajina in Koroška, ki ne predstavljata nobenega državnega naroda,
Sc le pred kratkim smo brali v tržaškem časopisju o obisku koroškega deželnega glavarja Sime v našem mestu, še pogosteje pa zahajajo uradni predstavniki koroške dežele v Slovenijo in predstavniki Slovenije na Koroško.
Te novice o prijateljskih medsebojnih obiskih pa lahko koga zavedejo v pretiran optimizem glede položaja slovenske manjšine na Koroškem in vzbudijo zmotno predstavo
o	resnični vsebini dozdevno tako prijateljskega sodelovanja. V našem listu smo imeli že mnogokrat priložnost ponatisniti pritožbe slovenskega koroškega tiska o kratenju narodnostnih pravic koroških Slovencev, in danes smo prisiljeni spet pisati o tem. Čeprav je bila — objektivno vzeto — slovenska manjšina na Koroškem v fizičnem pogledu še pred nekaj desetletji številnejša kot naša današnja slovenska manjšina v Italiji, je vendar koroška (ali bolje rečeno avstrijska) uradna in neuradna politika trdno odločena, da slovensko manjšino na Koroškem čimbolj zanika in čimprej asimilira nemško govoreči večini v deželi, to je: uniči.
KOMAJ ŠE KAKŠNA SLED O SLOVENSTVU
če danes Slovenec iz naših krajev ali iz Slovenije potuje po južni Koroški, ki je po etničnem izvoru svojega prebivavstva v o-gromni večini slovenska, bo na prvi pogled komaj še kje odkril kakšno sled o slovenstvu. Vsa imena krajev in vsi javni napisi so samo nemški, le v kakšni odročni vasi je še na kakšni goslilni ali trgovini tudi star slovenski napis. Še največkrat jih najdemo na starih znamenjih in kapelah ter v cerkvah. Nikdar pa seveda na šolah, ker slovenskega šolstva praktično sploh ni, razen gimnazije v Celovcu. Starši, ki hočejo, da dobi njihov otrok vsaj kako uro slovenskega pouka na teden, morajo svojega otroka posebej prijaviti za to, toda marsikdo se s tem izpostavi pritisku ali se vsaj boji, da se mu zna to maščevati v službi in drugje; zato mnogi, celo velika večina slovenskih staršev, tega ne store.
Krivi pa niso toliko oni sami kakor pa ozračje narodnostne mržnje in sovraštva, ki šc vedno vlada na Koroškem in ki si daje du-ška zlasti na podeželju. Tam izvajajo slovenski janičarji-ponemčeni Slovenci (ki s tem dokazujejo svoj kompleks), razni priseljeni nestrpneži nemškega jezika in zlasti nacistični gnoj, t. j. ostanki nekdanjega nacizma in »velikonemštva«, ki naj bi pognojil tla za nov nacizem, šc danes pravi teror nad zavednimi Slovenci in nad vsem prebivav-stvom slovenskega izvora, z namenom, da bi preprečili vsak javni pojav in dokaz narodne zavednosti. Tako smo npr. te dni spet brali o takem nasilju v Velikovcu, kjer so o-bičajni »neznanci« ponoči prepleskali hišne stene Slovencev z žaljivimi gesli »Tschu-tschcn raus!« (Cuči ven!) in podobno. Z izrazom čuči, o katerem najbrž sami ne vedo, kaj pomeni, namreč žalijo koroške Slovence. Krivcev seveda niso dobili, čeprav je jasno, da bi se bilo treba policijskim uradnikom ali orožnikom le malo pozanimati, kdo so, pa bi jih imeli.
NACIZEM ŠE VEDNO STRAŠI
Od dneva, ko je sramotno poginil v svojem berlinskem bunkerju vodja nacizma s svojimi najožjimi sodelavci, jc minilo že 24
roikim Slovencem
let in vendar nacizem v svoji najogabnejši obliki še vedno straši na Koroškem, pa čeprav se skuša maskirati z znaki in imeni raznih drugih političnih ali nepolitičnih organizacij. Duh nacizma gnezdi celo v hišah, ki bi morale biti trdnjave krščanskega duha ljubezni in pravičnosti. Tako na primer ravno celovška škofija ničesar ne stori, da bi dala vzgled, kako je treba spoštovati narodnostne pravice koroških Slovencev, in več kot absurd je, da jc postavljen za župnika pri Gospe Sveti, ki jo smatra vsak zaveden Slovenec za naše narodno svetišče in za veličastni spomenik prve slovenske Cerkve, države in kulture, človek, ki pri vsaki priložnosti pokaže, da sovraži Slovence in bi jih najraje tudi fizično iztrebil, seveda na »human način«, s tem da slovenske matere ne bi več rodile otrok, ki bi rastli v nov slovenski rod. Najbrž misli, da so vsi Slovenci namenjeni za v pekel. Stvar bi bila smešna seveda le, če bi bila zgolj anekdota, a ni.
DUNAJSKA VLADA NAJ SE ZGANE
Ne dvomimo, da prihaja glavni odpor proti temu, da bi koroški Slovenci dobili vsaj svoje osnovne manjšinske pravice, iz teh zagrizeno protislovenskih krogov v koroški deželi sami. Toda kljub temu je čas, da se dunajska vlada zgane in da končno pošteno prizna koroške Slovence za narodno manjšino, ki ima pravico do vsega tistega, kar narodni manjšini gre. Ne moremo se u-braniti vtisa, da gre tako zagrizencem na Koroškem kot vladi na Dunaju predvsem za to, da poteče čimveč časa, preden bi koroški Slovenci prišli do svojih pravic, v upanju, da bo tako ostalo le malo zavednih Slovencev, ki bi še terjali svoje pravice ali pa se jih hoteli poslužiti.
Ta taktika se je doslej kazala — vsaj dozdevno — tudi kot uspešna, saj se je po uradnih avstrijskih statistikah število Slovencev na Koroškem zmanjšalo od leta 1846 do leta 1934 za več kot tri četrtine, od 188.171 na 26.376 in od takrat naj bi bilo po računih avstrijskih potujčevolcev spet izginilo triče-trt koroških Slovencev, da bi jih bilo danes le še nekaj tisoč.
Nedvomno se je v tem času zaradi brezobzirnih oblik potujčevanja in terorja (mnoge koroške Slovence so nacisti izselili z družinami vred in marsikaterega so tudi usmrtili) število zavednih koroških Slovencev zmanjšalo, toda v fizičnem pogledu Slovenci pač niso množično izumirali. Zato se slovenski narod ne bo odrekel in ne more odreči koroški manjšini, ki se fizično ni mogla tako zmanjšati, pa naj jo krčijo uradne statistike na še tako pičlo število, ampak bo vedno vztrajal pri zahtevi, da dobi slovenska manjšina na Koroškem vse pravice, ki ji gredo in ki jih najbolj realistično formulirajo politični predstavniki koroških Slovencev samih. Predvsem pa mora dobiti slovensko šolstvo od otroških vrtcev naprej in sicer na etnični osnovi, to je na osnovi jezika, ki ga govori otrok v domači hiši, ne pa na osnovi »uradnih« statistik, sestavljenih od ljudi, ki žele Slovencem čimprejšnje izginotje; pa tudi jezikovno enakopravnost in zaščito pred asimilacijo. Iskreno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo bo možno še le tedaj, ko bo Avstrija izpolnila svojo dolžnost do slovenske manjšine.
NIMAJO VZROKA ZA MANJVREDNOSTNI KOMPLEKS
To se bo nekoč nedvomno zgodilo, zato je važno, da koroški Slovenci vztrajajo in da sc pri tem ne omejujejo samo na proteste proti krivicam, ampak da pogumno preidejo v protinapad in skušajo postopno dobili nazaj čimveč narodnostnih in političnih ter gospodarskih postojank, ki so jih v teku časa
gatiizgubili, pri čemer jim mora moralno pomagati ves slovenski narod, torej tudi naša manjšina, zlasli s tem, da nikoli ne izgubimo iz oči koroških Slovencev in da ne postanemo brezbrižni za njihovo usodo. Koroškim Slovencem ni treba imeti nikakega manjvrednostnega kompleksa pred nemškogovo-rečimi sodržavljani, kvečjemu bi bil razumljiv pri njih kompleks superiornosti, kajti tako knjež.ji stol, ki stoji danes v celovškem muzeju in jc stal nekdaj na Krnskem gradu, kot knežji prestol na Gosposvetskem polju sta dokaza, da so Slovenci prej živeli na Koroškem kot Nemci in da je tam prej obstajala slovenska karantanska država kot avstrijska. Slovenska zgodovina in slovenska kultura se nimata ničesar sramovati pred nemško, tem manj pred nemško-koroško. Skoro vsa nemško-koroška folklora živi od
(Nadalj. na 7. strani)
S Tržaškega
Sv. Ivan: BALADE IN ROMANCE
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu jc v nedeljo, 13. t. m., član Slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen recitiral slovenske balade in romance. Zaradi izredno slabega vremena je bila udeležba bolj pičla, vendar je Stanc Raztresen nudil poslušavcem u-žitek, kakršnega smo redko deležni pri podobnih kulturnih prireditvah. Upravičeno so ga torej poslušavci po vsaki pesmi bogato nagradili s ploskanjem.
Devin:
VZGOJNA PREDAVANJA
V četrtek zvečer se je zaključil ciklus vzgojnih predavanj, ki ga je priredila osnovna šola. Glede na dejstvo, da je bila prvič v vasi tovrstna prireditev, se je posameznih predavanj udeležilo še kar lepo število poslu-šavcev, čeprav bi jih bilo lahko več. Staršem in mladini, katerim so bila predavanja namenjena, so govorili profesorja Ivan Theuer-schuh in Edi Košuta ter pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič.
ŠKEDENJSKO KULTURNO DRUŠTVO PRIREJA RAZSTAVO
V	soboto 19. t. m. bo v društvenih prostorih razstava »Pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov — Koper«. Razstavljajo: Zvest Apjlk;-nio, Rafael Nemec, Jože Pohlen, Viktor Birsa, Ivan Varl. Otvoritev razstave bo ob 16. uri. Čas razstave do 27. t. m., vsak popoldne od 15. do 19. ure.
NATEČAJI ZA SLUŽBE
Avtonomno podjetje državnih železnic — je razpisalo nateč j za 25 mest poduradnika z delom pisalo natečaj A za 25 mest poduradnika z delom tudi pri elektronskih strojih. Potrebna je dima srednje šole. Prošnje je treba odposlati do 25.4.69 na Glavno ravnateljstvo državnih železnic (Servizio personale — concorsi — piazza della Croce Rossa - Roma). Uradni list št. 75 z dne 2-1.3.39.
B) za mest pomočnika uradnika - tip-karja-stenograla. Potrebna je diploma srednje šole. Rok za predložitev prošenj zapade 24.4.69. Uradni list št. 76 z dne 25.3.69.
C) za 150 mest pomočnika uradnika - tipkarja. Potrebna diploma srednje šole. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 25 aprila t. 1. U-radni list št. 77 z dne 26.3.69.
Prometno ministrstvo je razpisalo natečaj za 8 mest inšpektorja pri Državnih železnicah. Potegujejo se lahko diplomiranci v ekonomiji ali v njej sorodnih strokah. Prošnje je treba predložiti do 26. aprila 1969. Uradni list št. 79 z dne 27.3.69.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavljenje podlistka »Slovenski primorski koledarji« nadaljevali v prihodnji številki.
‘J	--------
Sodobno gledanje na družbo
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je priredilo v petek zvečer v prostorih Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici predavanje o »Sodobnem gledanju na družino in na načrtovanje rojstev v zvezi s papeževo o-krožnico«. Predaval je dr. Štefan Steiner, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani.
Predavatelj je predvsem razložil vsebino, bistvo in pomen papeževe okrožnice »Huma-nae vitae«, ki je bila objavljena v zaščito človeškega življenja in svetosti življenja v dobi, ki sicer zelo veliko govori o vrednotah in o človeškem dostojanstvu, vendar pa ima ravno pred življenjem kot najvišjo od Boga dano vrednoto najmanj spoštovanja, kot dokazuje velikansko število »dovoljenih« in »nedovoljenih« splavov.
Predavatelj je odločno poudaril svetost življenja in v zvezi s tem tudi izredno poslanstvo zakoncev, ki so nosivci človeškega življenja na Zemlji. Tej nalogi se ne smejo izneveriti. Opozoril je na tista mesta v papeževi okrožnici »Humanae vitae«, ki se zavzemajo za svetost življenja in opozarjajo starše na njihove dolžnosti v posredovanju življenja.
Nato je spregovoril tudi o problemu tako-imenovane pilule oziroma o problemu načrtovanja rojstev in omenil, da znanstveniki, predvsem pa gospodarstveniki, nikakor niso mnenja, da bo v doglednem času dovolj prostora in hrane vsaj za 40 milijard ljudi, pod pogojem seveda, da bodo dobrine in zlasti hrana pravično razdeljene, ne pa da ostane tako stanje, kot je danes, ko poseduje 7 odst.
l	judi 50 odst. vseh dobrin na zemlji, medtem ko se mora zadovoljiti ostalih 93 odst. ljudi z drugimi 50 odst.
Opozoril je tudi na dejstvo, da papeževa okrožnica nikakor ni in noče biti neka dogma, nekak zakon, ki velja v vsakem primeru, ampak da je samo vodilo za vest staršev. Starši sami naj ravnajo po svoji vesti, ko se odločajo, koliko otrok hočejo imeti, toda pri tem naj jim ne bo merilo le udobje, ampak višji oziri, predvsem ozir na to, da hoče imeti Bog čim več duš zveličanih in čim več sreče na zemlji, pa tudi ozir na zdravje in na gospodarske zmogljivosti. Tako ima npr. žena neodgovornega alkoholika v primeru, da mora braniti svoje zdravje ali blagor o-trok, ki jih že ima, pravico do zaščitnega sredstva pred novim spočetjem, kajti vsak človek ima pravico do samoobrambe in do
NAŠE SOŽALJE
Dr. Rafku Dolharju in njegovi ženi Nadji izražajo uredniki N-l- svoje najgloblje sožalje ob pretresljivi nesreči, ki ju je tako kmalu po smrti očeta zadela z nenadno smrtjo sinčka Igorja.
Uredniki
varstva tistih, ki so mu zaupani. Nikakor pa ne daje pravice do zaščitnih sredstev oziroma do omejevanja rojstev samo egoistična želja po udobnosti ali strah pred odgovornostjo, ki jo prinašajo otroci.
Zanimivemu predavanju je sledila živahna debata, ki je osvetlila še nekaj drugih plati tega aktualnega vprašanja. Na žalost pa se je udeležilo predavanja le malo ljudi, čeprav bi bilo zaslužilo kar največjo udeležbo. Temu je bilo morda vzrok več drugih prireditev tisti večer ali preslaba obveščenost.
PREDAVANJE O RIŽARNI
V soboto zvečer je bilo v zvezi z odprtjem razstave osnutkov arhitekta Boica za ureditev Rižarne kot narodnega spomenika ipredavanje znanega zgodovinarja dr. Carla Schiffrerja o Rižarni. Predavanje je bilo v večji dvorani Kulturnega in umetniškega društva v ulici San Cartlo.
Prof. Schiffrer je precej izžrpno prikazal, kaj se je dogajalo zadnji dve leti vojne v Rižarni v Trstu, ki so jo spremenili nacisti v največje množično morišče v zahodni Evropi. Prikazal je trpljenje in grozne načine umiranja pripadnikov odporniškega gibanja, ki so jih zaprli v Rižarno,
o	čemur pričajo tudi dokumenti, ki jih hrani institut za zgodovino odporniškega gibanja v Trstu. Nato je razkril, kdo so bili tisti, ki so uredili Rižarno v morišče in ki so nadzirali umore. Bili so vodeni po takoimenovanem uradu T 4 v Berlinu. Navedel je tudi imena. Nekateri teh morilcev so že mrtvi, drugi se pa še skrivajo, nekateri pa to tudi že v priporu v Nemčiji in čakajo na proces.
Arhitekt Boico je nato razložil, kako si je zamislil ureditev Rižarne v narodni spomenik, kar glede na zgradbo ni bila lahka naloga. Tudi tega predavanja se je udeležilo vse premalo ljudi. Med navzočimi so bili predstavniki mestnih oblasti in jugoslovanski generalni konzul Tepina z ženo.
GLASBENA MATICA - TRST
V soboto,, 19. aprila, 1969, ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4
HARMONIKE NA ODRU
Sodelujejo: gojenci šole Glasbene Matice (solisti, duo, kvartet, otroški in mladinski ansambel)
ansambel Miramar trio Bordon solisti:
Anton Birtič Oskar Kjuder Gianni Bogateč Bruno Bordon Janko Grilanc Nadja Kriščak
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Albert Rejec sedemdesetletnik
Kdor pozna publicista in javnega delavca Alberta Rejca in ga srečuje pri njegovih, žal preredkih obiskih pri nas, ko z vitko in pokončno postavo, čeprav že s sivimi lasmi, hitro koraka po ulici, bi mu ne prisodil, da je pred dnevi že učakal 70 let.
V	toh sedmih križih pa mu niso tekla samo leta, ampak tudi delovni dnevi, ki jih jubilant Berti še vedno polno izrablja.
Rejec spada v tisto vrsto kulturnih mož, ki so s svojo osebnostjo vtisnili poseben pečat slovenskemu primorskemu kulturnemu življenju od konca prve svetovne voj.ie dalje.
Po rodu Tolminec je po prvi vojni živel v Gorici kot časnikar, javni delavec in društveni organizator. Seveda je prišel kot tak v nasprotje s fašistično vladavino. Ko je rimska vlada razpustila po letu 1927 vse naše prosvetne, gospodarske, politične in športne organizacije, je Rejec razpredel mrežo zaupnikov, da se je ohranil domačijski in svobodni duh po vsej deželi. Posledica so bile preganjanje, internacije in ječe. Vse nasilje pa ni moglo zlomili pogumnega Bertiča. Zbežal je v Ljubljano, kjer je odločilno sodeloval pri manjšinskih organizacijah in je izdatno pripomogel, da ni zamrlo slovenstvo med njegovimi rojaki. To mu je bil in je še njegov svetli življenjski cilj.
Rejec je še danes eden najplodovitejših slovenskih publicistov. Slalno sodeluje tudi v naših koledarjih, dragoceni so njegovi prispevki zlasti v »Trinkovem koledarju« o Beneški Sloveniji, ki jo je menda vso peš prepotoval.
Tematika njegovih spisov je zelo obširna. Tudi načrtov ima še vse polno. Zato mu ob sedemdesetletnici voščimo v prvi vrsti, da bi jih vse izvedel, obenem pa, da bi mu tudi bodoča desetletja, po dovolj trpkem življenju, potekala mirno in pri zadovoljnem delu!
<0ette«£ li u \flai»Gnij/ti
ŽABNICE IN NOVA HITRA CESTA VIDEM - TRBIŽ
V	Žabnicah, vasi ob vznožju vikarske božje poti, je te dni veliko govora o novi hitri cesti, ki bo povezovala Videm s Trbižem. Do sedaj je cesta dograjena približno do Dunje. Načrt predvideva, da se bo cesta popolnoma izognila žabniški vasi in potekala po polju, ki se širi tik za žabniškimi hišami do železniške proge. Seveda že načrt sam po sebi ni vaščanom preveč pogodu, ker bi se dobršen del prometa, ki je posebno v poletnih mesecih tu zelo gost, izognil Žabnicam. Vas pa je že od nekdaj obvezno postajališče za tiste, ki se iz Srednje Evrope podajo v mediteranski svet in obratno. Tako so nastali hoteli, restavracije in trgovine. Vse te dejavnosti so v precejšnji meri okrepile vaško gospodarstvo, ki je samo po sebi precej šibko. Vendar je z urbanističnega vidika danes nedopustno, da bi se cesta gradila skozi gosto postavljene vaške hiše in Zabničani to razumejo.
Preti jim pa druga nevarnost. Sedanji načrt predvideva, da bo cesta potekala po edinem delu rodovitne zemlje v Zabnicah. Ne-
----------------------------------f--------------------------------
Dne 16. t. m. je odletel med angelce naš dragi
IGOR DOLHAR
Pogreb bo jutri, v petek, iz otroške bolnišnice »Burlo Garofolo«.
Žalujoči očka, mamica, sestrica Trst. Trbiž, 17. »prila 1969	in	drugi sorodniki
GORIŠKA KRIZA
Razdor med Krščansko demokracijo ter
Slovensko demokratsko zvezo na eni stra- --------------
ni in med socialisti na drugi, se je na gori-j ški občini poravnal. Zdi se, da bo ostalo 1 _ vse pri starem, to je pri levi sredini, ki jo | Steverjan sestavljajo v goriškem mestnem upravnem ] odboru zgoraj omenjene stranke.
Formalni spor se je razpihal že I. februarja, ko so goriški socialisti uradno obsodili imenovanje dr, Pezzinija za ravnatelja goriškega Monta, preko razpisanega natečaja za to mesto in proti dogovorom med j socialisti in krščanskimi demokrati. Dne 28. februarja so socialisti dali izjavo o nemož-nosti sodelovanja med obema strankama v občinski upravi. Naslednji dan so goriški demokristji potrjevali sodelovanje, a brez stvarnih obljub. Pri naslednji občinski seji so demokristjani in SDZ glasovali že ločeni od socialistov. Ti so zahtevali zato odstop župana in občinskega odbora, kar se je 10. marca tudi zgodilo.
Začele so se dolge, javne in tajne razprave, včasih zelo burne za zopetni sporazum leve sredine. Na dan so prihajala razna vprašanja, tudi osebna. Med goriškimi demokristjani je prišlo do izraza tudi nasprotstvo med pokrajinskim tajnikom dr. Cianom in županom Martino.
Ko se niso mogli sporazumeti doma, so nasprotniki prenesli zadevo v Rim, kjer so se stranke pogajale na deželni ravni. Tam je prišlo 28. aprila do načelnega sporazuma. Dva dni kasneje so tudi na občinski seji oboji pokazali voljo do pomiritve. Drugega aprila so se pa spet sprli na skupni seji, kjer naj bi se določile praktične smernice za izvajanje dogovorov. Sledile so druge seje, ne da bi se bivši zavezniki mogli spet združiti. Prišlo je že do možnosti, da se sestavi na občini večina z demokristjani in slovenskimi občinskimi zastopniki, ki bi imela en glas več kot skupna opozicija. Ta možnost je spet pripravila nasprotne struje do dogovora na pokrajinski ravni. V torek zvečer je končno prišlo do sporazuma, da se leva sredina (demokristjani, socialisti in SDZ) zopet obnovi.
-	tlttlinu
dotaknjen bi ostal le tisti del polja, ki je slabo obdelan in povečini pokrit z močvirjem. Zemlja bi izgubila svojo vrednost, ker bi postala neuporabna za obdelovanje in za gradnje. Lastniki prizadetih zemljišč (54 o-seb) so podpisali spomenico, kjer zahtevajo, naj cesta poteka tik ob železniški progi, to se pravi na neuporabnem delu polja, da bi rodovitna tla ostala nedotaknjena. Trbiška občina je to upravičeno zahtevo podprla. Na sestanku, ki je bil v četrtek, je bilo rečeno, naj se cesta zgradi tako, da bo čim manj o-škodovala žabniške gospodarske dejavnosti, to se pravi poljedelstvo in turizem. Stališče cestne uprave je za sedaj odklonilno, kajti gradnja cestišča ob železniški progi bi zahtevala predhodno bonificiranje zemljišča, ki je seveda povezano — pravijo načrtovavci — z velikimi stroški. Zabničani pa se začudeno sprašujejo, zakaj italijanske oblasti ponujajo Avstrijcem finansiranje avtoceste, ki naj bi potekala po Ziljski dolini, ko niso pripravljeni odmeriti potrebnih sredstev za rešitev prometnih in gospodarskih vprašanj, ki tarejo prevečkrat zapostavljene prebivavce Kanalske doline.
»ŠTEVERJANSKI VESTNIK
Števerjansko Slovensko katoliško pro-1 svetno društvo »F. B. Sedej« je razmahnilo! svojo široko delavnost še na eno področje, j Začelo je izdajati uradno registriran list »Števerjanski vestnik«. Za Veliko noč je izšla druga številka tega ciklostiliranega domačega lista na sedmih straneh velike osmerke. Vsebina je namenjena v prvi vrsti domačinom in društvenikom. Med drugim je v tej številki izčrpno poročilo o občnem zboru bolniške blagajne neposrednih obdelovalcev, poročilo o odprtju župnijskega doma, domači športni vestnik in pod rubriko »Spoznavajmo rojstno vas« zgodovinski oris prof. Bednarika o števerjanskem gradu in njegovem podložništvu, ki se bo nadaljeval v naslednjih številkah.
Vestnik ima lično obliko in je pisan v tekočem jeziku, kar je za naš periodični tisk prav tako važno kot vsebina. Namen »Ste-verjanskega vestnika« pa ni samo v domačih informacijah in opisih, marveč v utrjevanju skupne domačijske zavesti vseh štever-jancev pod enim zvonom. Prav ta namen daje listu, ki je menda prvi svoje vrste, tudi važno pomembnost. Po njem bi morali segali in ga podpirati mnogi občani.
V števerjanu sc pripravljajo tudi mladinske športne igre pod okriljem CONI, ki jih organizira letos po vsej državi. K sodelovanju so povabljene občine, števerjanska je že dala svoj pristanek in bo v la namen imenovala posebno komisijo in bo določila potek tekem; te bodo v odbojki in lahki atletiki. Novo domače športno združenje »Brda« že vadi mladince za to panogo športa v veliki dvorani župnijskega prosvetnega doma.
Prejšnjo soboto je bil v prosvetnem domu izreden kulturni večer, ki se ga je udeležilo lepo število poslušavcev - domačinov. Na večeru je recitiral član tržaškega gledališča Stannc Raztrese na mojstrski način slovenske balade in romance. Najboljšo oceno o podajanju so dali nekateri starejši domačini, ki so rekli, da so nekatere pesmi že brali, a da šele sedaj razumejo njih globino in lepoto. Iz tega sledi, da hi morali podobne kulturne nastope večkrat prirejati tudi za vaške prebivavce.
FEIGLOV VEČER
Prejšnji petek zvečer je bil v Gregorčičevem klubu spominski večer na čast goriške-mu pisatelju in humoristu Damiru Feiglu, ki je umrl pred desetimi leti. O njegovem življenju in delu je govoril njegov prijatelj pisatelj France Bevk.
Predavatelj je orisal Feigla kot človeka in pisatelja petnajstih knjig, v katerih je prikazal goriško življenje polpretekle dobe s takim vedrim humorjem, da je v najtežjih časih razveselil še tako kisle obraze.
Po Bevkovem govoru se je razvila debata, kjer so nekateri starejši Goričani in pisateljevi osebni znanci dodali marsikaj zanimivega iz svojih spominov.
• K večeru je prišlo toliko poslušavcev, da je bil prostor natlačen do zadnjega količka. Privabila jih je beseda o goriškem pisatelju in pa predavatelj Bevk sam, ki ga večina osebno pozna in mu je na koncu navdušeno ploskala.
Pred predavanjem je Bevk dal za tržaški slovenski radio tudi nekaj podatkov o svojem prejšnjem in sedanjem literarnem delu.
Prihodnji petek bo predaval v klubu Loj-
ze Ude o spominih ob umiku avstrijske vojske in o slovenskem pešpolku, ki je v začetku novembra leta 1918 zasedel za dva dni tudi naše mesto.
O LJUDSKI UMETNOSTI
V zvezi z razstavo slovenske nabožne ljudske umetnosti je pripravilo goriško Slovensko kat. akademsko društvo vrsto predavanj o slovenski ljudski kulturi, ki naj bi dopolnila razstavo samo.
Prvo tako predavanje je bilo v petek zvečer v mali dvorani Katoliškega doma.
Predaval je umetnostni kritik Sandi Sitar iz Nove Gorice o ljudskem umetniškem u-stvarjanju na slovenskih tleh. Dovolj številni poslušavci so z užitkom spremljali koncizne in stvarne predavateljeve besede ter filmske slike o naši domači umetnosti. Večer je bil res na visoki kulturni ravni.
V imenu mnogih udeležencev takih in podobnih kulturnih večerov v tej ali drugi dvorani dodajamo sledečo pripombo.
Marsikateri teden se prirejajo kulturna predavanja ali večeri ob istih dnevih in istih urah na različnih krajih. Mnogi poslušavci radi obiskujejo vse take večere, ki nudijo res kaj sprejemljivega, zlasti splošne kulturne narave. Zato prosijo, ne da bi dolžili to ali drugo plat, da bi se prireditelji razumev-no domenili in sklicevali take sestanke, katerih bi se radi vsi domačini, ob različnih dnevih in urah. Le na ta način bodo kulturne prireditve splošnega značaja res dosegle svoj namen, nuditi kulturno sodoživljanje vsem.
ZA VARSTVO MANJŠIN
Slovensi občinski svetovalci iz Gorice Bratina, Bratuž in Sfiligoj so poslali pred dnevi goriškemu županu Martini posebno pismo z zahtevo po varstvu manjšin. Navajajo, da slovenska manjšina v Italiji še danes ne uživa vseh pravic v duhu 6. ustavnega in 3. člena deželnega statuta.
V pismu je zahteva po splošni zaščiti slovenske etnične skupine za njen poln in svoboden narodnostni, gospodarski in kulturni razvoj. Posebej je še izražena zahteva po ustanovitvi vseh šol za Slovence v videmski pokrajini in za rabo slovenščine pri vseh javnih uradih, za ohranitev slovenskih krajevnih imen; za ohranitev etnične sestave na slovenskih tleh; za prepoved razlašče-vanja slovenske zemlje in za gospodarski razvoj manjšine; za kazenski postopek proti vsem razpihovalcem narodnostne mržnje in sramotenja Slovencev na ozemlju republike, kar naj se vnese kot pravni člen; naj se odpravijo vsi fašistični zakoni, ki še škodujejo državljanom slovenske narodnosti; naj se popravijo krivice napram slovenskim političnim preganjancem.
O	teh zahtevah želijo omenjeni slovenski svetovalci, naj se razpravlja na prihodnji občinski seji ter naj župan pošlje to pismo tudi deželnemu in državnemu zboru, da bosta o zahtevah razpravljala.
Štandrež
DRUŠTVENO DELO
V nedeljo, 20. aprila, bo nastopil dramski društveni odsek z ljudsko igro »Testament«, ki je dramatizacija Kersnikove ena-koimenovane kmetske povesti. Igro režira
j Aleksij Pregare. Začetek bo ob 20. uri.
i/ KULTURNEGA ŽIVL.JKNJA
Premiera Slov. gledališča v Trstu
Plaulus:	„AMFITRUO '
Po precej dolgem presledku je Slovensko gledališče v Trstu pripravilo novo letošnjo premiero, in sicer Plautovega »Amfitrua«. Takoj v začetku naj povemo, da je bilo delu posvečenega mnogo truda in napora ter prizadevnosti in da je dobila predstava skrbno enovito podobo z lepo obarvano primesjo klasične preteklosti.
Amfitruo, ta klasični tekst, z vsemi posebnostmi davne preteklosti, z neizvirnostjo, naivnostjo, satiričnim in komičnim poudarkom, z zvenom farse, tragikomiko in še vsega drugega, bi lahko današnjemu zahtevnemu gledavcu pomenil samo dolgočasje. Vendar je režiser Jože Babič tako spretno in pretehtano razgibal dejanje, mu dal tolikšen del realistične verjetnosti in po drugi strani toliko naivne igrivosti, da je držal gledavca v pričakovanju in stopnjeval njegovo zanimanje. V režiji je tudi nekaj izvirnih domiselnosti, spuščanje boga po škripcu, vendar ne v strogem klasičnem plagijatu) tako, da je v predstavo prinesel precej svežine. Morda se v konceptu režije edino ne bi strinjali v končnem burkastem poudarku. Očividno je Babič hotel dati delu na zaključku večji poudarek farse, kar pa bi verjetno dosegel, tudi če bi obdržal značaj predstave na prejšnjem igrivem valu. V celoti pa je treba reči, da je bila režija skrbna in pretehtana in je zato tudi predstava zapustila vtis resne prireditve ter je občinstvu nudila kar dragocen kulturno zgodovinski drobec, ki ga bo brez dvoma znal ceniti predvsem inteligentnejši gledavec, a bo v njem našel tudi priložnostni obiskovavec gledališča prijetne trenutke uživanja in zadovoljstva.
Novost te predstave sta bili dve gostovanji: boga Jupitra je igral Anton Petje, Sosia pa Ali Raner, oba iz Ljubljane. Že ti dve gostovanji sta sta pokazali, kako velika je potreba po pomladitvi v tržaškem igravskem zboru. Zanimanje teh gledavcev je bilo večje prav ob ter dveh nastopih, razen tega pa sta tudi oba igravca prinesla prijetno pestrost, iznajdljivost, nove načine izraza, čeprav sta bila oba lika v celoti ujeta v enovitost predstave.
Bog Jupiter Antona Petjeja nosi v sebi rahlo poudarjeno igrivost, skoraj preveliko lahkotnost in človeško vsakdanjost v izrazu čustev in v načinu ljubkovanja, tako da bi se zdel Miličev igravski izraz bliže Jupitrovemu, Petjejev pa Amfitruovemu. Pač pa odlikuje Petjeja prodoren j ton in siguren nastop. Posebno nekateri prizo- j ri so dobili s Petjejem zelo barvit in spontan I odraz, kljub temu, da se je pojav rahlo ločil od ostalih igravcev prav po lahkotnosti igravskega izraza.
Ali Ranerjev Sosia pa je bil izreden lik tega večera. Njegova živahnost in živa prisotnost, njegova nenarejenost in vendar naravnost akrobatska drznost, obvladavnost prostora s fizično in glasovno prisotnostjo, njegova komika in tragika, vse to in še toliko drugega je dajalo predstavi težo in ceno, da je utrip in ritem igre skoro da predvsem po njem živel. Tako je prav za prav gost Ali Raner prinesel največjo pestrost večeru.
Presenetil je tudi Livij Bogateč v vlogi boga Merkurja. Morda je imel skoro prenaporno in preveliko odgovornost. Vendar se je te odgovornosti Bogateč lotil z vso prizadevnostjo in je svojo vlogo tako v obhodih po dvorani (morda bi jih kazalo nekoliko skrajšati) kot na odru izvedel skrbno. Seveda je Bogateč še mlad igravec in je jasno, da so opazne pomanjkljivosti v dikciji, v stavčnih poudarkih, v plastičnosti izraza in še v vsem drugem. Če se bo z zavzetostjo lotil študija govorne tehnike in če bo poglabljal svoj igravski izraz, bo lahko rasel v igravca, ki mu tudi velike vloge ne bodo v breme,
ampak v pravi užitek. Že to, kar pokaže zdaj, je dokaz njegove dispozicije za odrskega ustvar-javca.
Bolj kot sicer je bil tokrat Alojz Milič zadr- i žan kot Amfitruo. Lahko je opazil, da je taka njegova igra mnogo bolj učinkovita in mnogo bolj prepričljiva kot pa tista, ko da duška v glasovnih in mimičnih poudarkih. Ustvaril je posebno v izrazih stiske lepo igro.
Alkmena Lidije Kozlovičeve je izredno lep lik klasične žene, ljubeče in očitajoče, vabljive in rahlo presenečene in razočarane, tople v besedi, zadržane in mile in nežne kot ženske. Gotovo je to ena najlepših podob, ki jih je Kozlo-vičeva ustvarila.
Izvirno podobo Blefara-krmarja je zaigral Jožko Lukeš. Podobi je dal izredno mnogo pla stičnih in grotesknih poudarkov in karakternih značilnosti, ujetih v smiselno in enovito sliko. Sužnja Bromia Zlate Rodoškove je bolj zunanje poudarjena kot notranje doživeta, pač pa je izrazita v kriku, čeprav ne pretrese.
Sužnja Tesalka je sicer nema podoba, ki spremlja Alkmeno, a je tudi to mimično igro Ina Piščančeva dosledno in skrbno odigrala.
Posebej je treba omeniti izredno lep prevod Kajetana Gantarja. Rahlo vezana beseda je naravna, izraz čist in dognan, tako, da je bil igrav-cem položen v usta zares lep in blagozveneč jezik, da so ga z lahkoto tudi oblikovali v stavkih.
Lepe kostume je zamislila Anja Dolenčeva, ki se res odlikujejo po svoji izvirnosti, pristnosti, obenem pa po veliki estetiki.
Preprosto sceno je zamislil Avgust Lavrenčič. Glavni poudarek ji daje portal in steber in v tem poudarku skoraj zavese in vrvi ne motijo.
Te dni je izšla iz tiska nova, 16.-17. številka revije »Zaliv«. Na uvodnem mestu je objavljen prvi del razprave Ubalda Vrabca »Narodno vprašanje in delavske stranke«. V njej — vsaj v tem prvem delu — prikazuje, kako so rešile oziroma kako rešujejo narodno vprašanje vladavine v vzhodnoevropskih komunističnih državah. Vrabec meni, da se jim to ni posrečilo. Med drugim piše: »Ne smemo pri tem pozabiti, da je i v teh državah v veljavi enostrankarski sistem, kar pomeni, da ni nikakršne opozicije, ki bi mogla karkoli kondicionirati, spreminjati ali popravljati ravnanje vlade. Situacija je tedaj natančno taka, kakor so si jo zamislile te stranke. Prav dogajanja zadnjih časov pa vzbujajo u-pravičen sum, da pri urejevanju narodnostnih ; problemov v teh državah niso ravnali tako, da ' bi zadovoljili vse narode, posebno ne manjše. Povsod vidimo, da večji, številnejši narodi omejujejo manjše v njihovih pravicah in potrebah in da jim v večini primerov odrekajo pravico do suverenosti.«
Pri tem navaja tudi odlomke iz pisanja časnikarja Janeza Staniča v »Delu« o tem, da je narodnostno vprašanje v socialističnih državah nezaželeno. Vrabec potem nadaljuje: »Pogled na politični zemljevid, nastal po drugi svetovni vojni, nam nudi presenetljivo ugotovitev, da so delavske stranke preprosto vzele na znanje in sprejele politične meje, ki so jih začrtali kapitalistični in imperialistični osvojevavci. Posebno prizadevnost za dosego mej, ki jih je " stoletnih osvojevalnih vojskah postavil carizem, je pokazala Rusija. Ker je po oktobrski revoluciji in po : koncu prve svetovne vojne izgubila nekatera o-| zemlja, naseljena z neruskim prejivavstvom i (Finsko, Estonijo, I.etonijo, Litvo) in nekatere i predele Beloruske in Ukrajine Be^rabijo. i si je ob zmagovito zaključeni drugi svetovni ' vojni spet priključila vsa ta ozemlja...«.
K celotnemu vzdušju predstave je pripomogla glasba Pavleta Merkuja, ki daje tudi neglasbe-niku vtis odgovarjajočega zgodovinskega in stil nega odmeva in izredno posrečeno poudarja vzdušje posameznih prizorov.
Tako je tedaj celotna predstava pomemben literarno zgodovinski, oziroma gledališko pomemben dogodek v drugi polovici letošnje sezone tržaškega gledališkega ustvarjanja.
J. P.
»IL DRAMMA« OBJAVILA DRAMO P. KOZAKA
Februarska številka znane italijanske gledališke revije »II Dramma«, ki izhaja že 45. leto, je prinesla v prevodu Irodejanko Primoža Kozaka »Kongres«. V kratki uvodni noti je rečeno, da se je Primož Kozak rodil leta 1929 v Ljubljani in da je najvidnejši slovenski dramatik zadnjih let, najvidnejši pa tudi v obsežnem okviru celotne moderne jugoslovanske dramatike, študiral je lilo-zofijo. Svoji prvi drami, »Afera« in »Dialog«, je napisal leta 1962. Z dramo »Kongres« pa je postal znan tudi v tujini.
Kozakovo dramo je prevedel Tržačan Aleš Lokar, eden izmed urednikov revije »Most«. Prevod je zelo dober, skrben in do natančnosti podaja
i	Kozakovo misel in vse dogajanje v drami; morda | je ta Lokarjev hvalevredni napor, da bi v niče-! mer ne storil sile Kozakovi misli in mnogim finesam in odtenkom v dialogih, še rahlo čutiti iz besedila prevoda_ toda to je še vedno bolje, kot da bi bil bolj sproščenemu slogu italijanske dramatike na ljubo kaj spreminjal.
LITERANE VAJE
U četrti številki dijaške revijice »Literarne vaje« sodelujejo z daljšimi prispevki v njih Vera Caha-hija (En dan v Logarski dolini), Nadja Brišček (»Milena«), Jana (Srečanje s srečo), Marij Čuk (Vstal je in šel...), Sonja 2erjal (Jok v Benetkah), Marina Grzančič (En dan na Dunaju), Tea Hrovatin (Konec)> Sonja Terčon (Domov!). Magda Bizjak (Pevska vaja) in še nekateri drugi. Nadaljuje se humoristično kramljanje »Strta srca«, ki ga je prijetno brati. Pesmi je prispeval Ren-ner z znanstvenega liceja.
Sledijo spomini Marice Žagar o nastopih Ivana Cankarja v Trstu. Pavel Štrajn piše o življenju in delu Josipa Godine - Verdelskega in iz njegovega članka zvemo marsikaj zanimivega tako o tem našem tržaškem kulturnem delavcu in domoljubu kot tudi o njegovem nekdanjem ljubljanskem profesorju Matiju Čopu. Iz članka je predvsem razvidno, da se je Godina vnemal za utopijo vseslovanstva in ji bil pripravljen žrtvovati tudi slovenski jezik, čeprav se drugje huduje nad Slovenci, ki so se sramovali pred tujci svojega jezika. Bil je pač tipičen slovenski patriot tiste dobe, poln protislovij, nelogičnosti in nedognanosti o najosnovnejših narodnih vprašanjih, obenem pa delaven in požrtvovalen.
Marko Kravos je objavil sedem pesmi pod naslovom »Iz knjige o sreči«, po starih japonskih motivih. Pavle Merku piše o Grbčevi zbirki ljudskih pesmi, ki je bila šele nedavno odkrita v njegovi zapuščini, Irena Žerjal pa nadaljuje svojo novelo »Tragedijca na grobljah«. Objavljena so nadaljnja pisma Alojzija Resa Bevku, Kos pa polemizira z Josipom Vidmarjem glede njegovih izjav o Cankarju ob petdesetletnici njegove smrti. Radoslava Premrl nadaljuje spomine na svojega brata Janka-Vojka, ki so zelo zanimivi, Matija Ribič pa zaključuje svoj esej »Mar-ginalije k potopisu«, v kateri očita nekdanjemu »vrhu« Osvobodilne fronte, da je ideologiji na ljubo zapostavil izvirnost fronte.
Z zanimanjem prebere vsakdo tudi referat Borisa Pahorja »Naše stališče«, z diskusijskega večera primorskih revij in njegov komentar h govoru Borisa Raceta, v katerem je ta na nekem zborovanju v Ljubljani ošvrknil primorske revije z »Zalivom« vred in razne skupine na Tržaškem. Zadnje strani »Zaliva« prinašajo razne aktualne polemike in drugo.
fi
Nova številka revije „ZAL1V”
Dopolnilno gnojenje vinski trti
V	zvezi z rastjo vinske trte in njenim gnojenjem smo se zadnjič ustavili pri splošnih vprašanjih. Tokrat bomo nekoliko osvetlili vprašanje dopolnilnega gnojenja. Pri nas je sicer v navadi vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem, premalo pa se vinogradniki poslužujejo dopolnilnega gnojenja z rudninskimi gnojili.
Za pravilno gnojenje pridejo v poštev sestavljena gnojila, ki vsebujejo tri glavne elemente, in sicer dušik, fosfor in kalij (NKP). Sestavljena gnojila reagirajo nevtralno, kar jih dela uporabljiva skoraj na vsakršnem zemljišču. Sestavljena gnojila pa so tudi cenejša od navadnih, posameznih gnojil. Preden se lotimo gnojenja, moramo najprej u-goloviti, kakšen je vegetativni razvoj trte kar je možno z lahkoto ugotoviti posebno ob zimskem obrezovanju.
GNOJENJE SLABO RAZVITI TRTI
Če imajo trte kratke in revne mladike z maloštevilnimi očesci in če je zemlja revna na organskih snoveh, je najbolj primerno uporabiti sestavljeno gnojilo v razmerju 10:10:10 ali pa 18:9:9 (N:P:K), torej taka gnojila, ki so bogata na dušiku. Dušik namreč pospeševalno vpliva na rast listov in mladik. Dušik vpliva posredno na količino pridelka.
GNOJENJE NORMALNO RAZVITI TRTI
Če imajo trte dovolj mladik, katerih oleseni tev je dosegla ugodno stopnjo, je priporočljivo uporabiti sestavljeno gnojilo, ki vsebuje več kalija (NKP v razmerju 9:7:10). S tem se bo povečala količina škroba, ki se spreminja v sladkor in ki torej vpliva na kvaliteto vina.
GNOJENJE ZELO DOBRO RAZVITI TRTI
Trta se na zelo dobri zemlji prav bujno razraste. Če ima dosti dolgih mladik, je tre-
ba uporabiti gnojilo, ki ima samo fosfor in kalij oziroma ki vsebuje prav malo dušika (0:10:20 ali 2:14:14). Fosfor in kalij urejuje •ta oploditev ter zorenje grozdja in iesa, s pospeševanjem nastajanja škroba pa kvaliteto grozdja. Na dušik je treba posebej paziti. Če ga je v zemlji preveč, se zmanjša odpornost trte, ki postane, lažje kot sicer, plen zajedavcev in rastlinskih bolezni. Raziskave so pokazale, da siva grozdna plesen navadno najbolj razsaja tam, kjer je v zemlji preveč dušika.
SPECIALIZIRANI NASADI
Kadar gre za specializirane nasade, je treba gnojiti na celotni površini, ob robu vrst pa tedaj, ko so trte v mešanem nasadu ali daleč narazen. Količina gnojila naj znaša 8-10 stotov gnojila. To velja za vinograd, v katerem so trte razmeroma stisnjene pri sistemu sylos in pri latniku).
Pri širokem sistemu gojitve naj bo količina primerno večja in sicer 0,8-1 kg na rastlino. Stroški za gnojenje znašajo približno 20 lir na trto. Stroški torej niso visoki, če pomislimo, da obrodi trta, ki smo ji gnojili z rudninskimi gnojili, več grozdja kot nepo-gnojena trla. Razliko dobimo, če od cene grozdja odbijemo stroške, ki smo jih imeli z gnojenjem. Pri nas ima dopolnilno gnojenje z rudninskimi gnojili dvojen pomen: zviša nam količino pridelka in zboljša kvaliteto. Dopolmhio gnojenje veča odstotek sladkorja v grozdju, ureja olesenitev mladik ter krepi odpornost trte pred mrazom, zajedavci in boleznimi.
KMETIJSTVO ONSTRAN MEJE
Tudi v kmetijstvu meje na Krasu je videti vedno več sprememb. Plodne zemlje je sicer malo in malo je tudi ljudi, ki se
ŠPORT MRD NAŠO .VIKA Dl NO
Brežanke prvič poražene
V nadaljevanju ženske odbojkarske B lige je Breg okusil preteklo nedeljo v Gorici svoj prvi poraz. Goriška ekipa AG1 ga je pred svojim občinstvom povsem zasluženo premagala v samih treh setih in s tem postala resen kandidat za uvrstitev v finale. Žal so slovenska dekleta odpovedala prav v tej izredno važni tekmi. Samo v prvem setu so se Brežanke enakovredno pro-tivile nasprotnicam, v drugem in tretjem pa so popolnoma odpovedale. Predvsem v napadu se nikakor niso znašle, pa tudi v obrambi so bile vse preveč statične in živčne.
Nasprotno pa so Borovke proti ekipi Casa-grande iz Sacileja odigrale eno svojih najboljših tekem. Res, da je ekipa iz Sacileja precej razočarala, vendar je uspeh Borovk vseeno pomemben. Odlični sta bili predvsem Rogeljeva in Sonja Pernarčič.
V derbiju med Sokolom in Zarjo so brez več jih težav zmagale Nabrežinke, ki so si s to zmago zagotovile obstoj v B ligi. Mlade Bazovkt si od tekme do tekme nabirajo dragocene izkušnje in stalno napredujejo. Večjih ambicij v tem prvenstvu ta mlada ekipa tudi ni mogla imeti.
Sonja Lukač ž na prvem nastopu odlična
Na pokrajinskem tekmovanju za moške in ženske v Trstu so preteklo nedeljo odprli sezono tudi atleti ŠZ. Bor. Najboljši rezultat je dosegla Sonja Lukač, ki je zmagala v metu krogle z znamko 11,05 m. Če upoštevamo, da
je to njen prvi letošnji nastop, je dosežek vsekakor odličen, saj je zastala le 23 cm od svojega osebnega rekorda. Dober je bil tudi Dušan Švab, ki je v teku na 200 čez ovire zmagal v svoji seriji s časom 29”5 in bil v končni lestvici tretji.
Radovan Fučka, ki nastopa letos za Ginna-stico Triestino, čeprav igra odbojko pri Boru, je spet zmagal v metu krogle z rezultatom 13,56 m, nekoliko manj od odličnega meta 13,98 v prvem tekmovanju.
Bor - Tricolore 59:45 (31:23)
Borovi košarkarji, ki nastopajo v promocijski ligi, so z lepo igro premagali ekipo Tricolore, ki je sicer zadnja na lestvici. Dobri so bili predvsem v obrambi in na odbitih žogah, kjer so gospodovali Ambrožič, Sirk in Starc.
BOR je nastopil v postavi: Prinčič, Fabjan 12, Spacal 1, Starc 10, Sirk 4, Ambrožič 18, Za-vadlal 14.
VADILO
Redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se nadaljuje v petek, 18. aprila, ob 17,30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Na dnevnem redu: Izvolitev odbora; Razno.
V	OCENO SMO PREJELI
J. Gallus: »MORALIA« (skladbe) (v redakciji dr. Dragotina Cvetka). Knjiga velja v knjigo-gotrštvu 125 N din, za člane-naročnike 100 N dinarjev. Izšla je v zelo lepi opremi pri Slovenski matici v Ljubljani.
j preživljajo samo s kmetijstvom. Nihče več ne goji sviloprejke, medtem ko je še raz-
1	širjeno pobiranje rujevega listja za proiz-j vodnjo tanina v usnjarski industriji. Pridelovanje pšenice je skoraj povsem opuščeno ravno tako tudi pridelovanje ječmena, ki ga sejejo kvečjemu zaradi kolobarjenja. Močno pa se je razširilo pridelovanje zgodnjega krompirja, ki gre dobro v prodajo. Takšno naj bi bilo v bežnem orisu stanje kmetijstva v kostanjeviškem okolišu.
Kmetovalci v Selu, Koritih, Hudem logu in Lokvici pa so se pretežno usrner ii k pridelovanju graiha, ki ga predeluje ajdovski »Fructal«, če je letina dobra in seveda tudi seme, znaša pridelek tudi 30 ton in več. V glavnem pa se pečajo z rejo si-vorjavega goveda. Mehanizacija je sicer zadovoljiva, vendar bi se lahko širila hitreje, če bi kmetje pri nakupovanju kmetijskih strojev dobili od države kaj več olajšav.
DAVČNE OLAJŠAVE ZA NEOBDELANO POVRŠINO
Vsi tisti kmetovalci, ki nekaterih svojih zemljišč ne mislijo več obdelovati ali ki so jih pred kratkim prenehali obdelovati, imajo pravico do davčnih olajšav. Olajšave veljajo za kmetijska zemljišča z letnimi kulturami. Izključene so gozdne površine, naravni in umetni travniki ter pašniki. Lastniki neobdelanih zemljišč morajo vložtii prošnjo pri krajevnem davčnem uradu najkasneje trideset dni potem, ko so prenehali obdelovati zemljišča, še prej pa morajo poskrbeti za vidiranje prošnje na Pokrajinskem kmetijskem nadzornišlvu. Prošnje se vlagajo na navadnem papirju.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Naša podpora koroškim Slovencem
slovensko-karantanske ljudske kulture. Tega naj bi se naši slovenski Korošci vedno zavedali — in tudi tega, da se s tem, ko se bore za svoje narodnostne pravice, in proti ostankom starega ali zametkom novega nacizma, hkrati bore za zmago demokratičnih načel v Avstriji in da imajo zato na svoji strani tudi vso pošteno in demokratično avstrijsko in evropsko javnost.
KAKO NAJ JIM POMAGAMO?
Kako pa lahko mi pomagamo koroškim Slovencem? S tem, da vzpostavimo z njimi čim tesnejše narodne in kulturne stike, da jih vabimo čimvečkrat v goste, zlasti na kulturna gostovanja, da se naročamo na njihov lisk, da sledimo dogajanju na Koroškem in da tudi sami čimvečkrat obiščemo koroške Slovence in naše tamkajšnje narodne, verske in kulturne spomenike. Predvsem pa obiskujmo koroške slovenske kraje in govorimo s Slovenci slovensko, tudi s tistimi, ki so že delno asimilirani in se bodo prvi hip bali ali sramovali govoriti slovensko. Slovensko govorimo in pojmo tudi v koroških javnih lokalih in sami s ponosom kažimo, da smo Slovenci in da imamo mi in oni vzrok, da smo ponosni na to — ker pripadamo narodu, katerega zgodovina ne pozna nečastnih dejanj in hudih krivic, prizadejanih drugim narodom, a ki se je znal vedno boriti in tudi umirati za svoje pravice in za svobodo ter pravico — ne samo svojo, ampak tudi tujo.
O
ZGODBA
«5 ^ g.> §.
— u< o ^
ui	iu	+_>
0 N [fl & Ctf
l'	-	;g	;
c	'S
a £	0)	§
“S	E H§.s
1“	~
o ®	£	.	>
O 3 rn T3 • -
-§T5
Ž5	I	«£•§ .
Jj3	S	'g =i rt rt
O. O	P	p Eh"
~	O,	£ E S -d
rt O	3® .®
£ 2	a	3 J2 ‘g “
0	^ aj aO
rt .©	^	£	rt	£
b0	•	rn *N Ch ^7
® jd	«	m
>rt~|	go,®3
,3 -H C	. _	0	0
®5N &£H"
.m G c rt . a; ,• 3
rt a o ^ o."0 S S gg.rt.S^os
N	^	C/5 rt
0	. Zy* r—ti iH
SS^S^Ep >73 >G &*> 3 C6 S pr g» CJJ
3 B 2 h > -S? 2 -S?
cq D. 6 « .'n > ftTS o
rt	0
5c	C
-fl	m	rt
.rt	S	!=<)
‘>	aT	>
^	^	rt
a	0	2
-S	h
T3	O
rt	bo	rt
Pi ^	-	tuD
O	O	0
rt	a	bo	^
^	—	a	^
rt	rt	rt
•s*	^	a	S
.g	“S	N
O	0	o
Oh	C	2
T3	E	O
>U	w	-fH	^
•rH	CC	O	*U
C	bO	<3	©	=3	v
m	2	ffl	>	me?.
©	^	(T<	>C/)
,m	s	“	S	o-	A
’3	®	5	-2	rt	I
n	9?	±2	S
O
»O 0	03
O •’-'	»N	^
Sa	.3.S
°	^	o
a 0 ®	octi
o«*	g«
ftrt ^	Srt
S TO
0 Š1	o	—<
73 O	W	©
®	So	® ®
g	o	N
2	o	o	s	g
^ C C	ftp,
>U -rH m	^
3 ‘O	Q)	M
-	m -	bo	g
_.	t:	3	>
r-j	-r-, a	Jr1	CD
X3	® T3	Q	"■”'
<U	N	°	_•	g,
'"®g	4	aS-
rt	rt :«	“	!g	>m
^ c3	a	a	ert	3	P
d-^	w	co	j5	0	,5	>
rrt	S	rt	t8	""'®	9.
fl -S	N	S*	'N N 60
(D o	O	rri	,®rt<U
,w a	a	rt	^	t,	—
X	C	^	<1>	g	3
rt ._r	rt	a	>-•	fl	ri
X o	»	d,-	VI	o	a,	S
► ^	(1)	0	2	*rt	G
^ 0	O	»N	P K/3 -h
v >	-Q	rt a
• ©r-J	0	^	c	O
eo > iti	|	-	1g	m
Cm2
- Bučku
o	' rt
a	^	.S	a
en	^	•r
^	J	aT3
0	rt	ti
rt	u	n	d	bo
C	T3...	W
o	^
s:	$	fl	fl
icn	d)	>	ti	S
v	m.h	>	oj
«2	c	o	®
S eu
o T3 O P,	>	^
■	:	rt	rt
•S^^-a ag O M*« . >7^
o	>	oj	a	c	_
a	.	-5	£	n	h	w
W	0	-H	i!	^	0
O	w	N	C	—	>	N
O -
. 0	0	w	0
C >(J >CO	U5	_,	V4
01-1 ni o 73 a> fl-rt d.®o
C .S	_	fl	M	rt	«	>
p,	rt	o	.H	g	9,	o
o a 'C n W> c X o rt £> c ,®
Ih rt bo rt rt
o. a
_ a o)
^ . rt o w rt rt a o c .2a
F—I B rt O .g “rt u c —1 .2 S 'On •“ C 2 ® ^ 5 +-> 0	£ rt -2.
w »co c u S n 0 •■—•	. nart
oSsisia ali “! s*
a o rt" o a o
is °-S
rt
T3 "o) O
3® ^ e
§SŠ 0S :|n
>	-2	“	»o
" o ~ S .2 ^ w c iS o
5 o£ ^ g^3
rt S rta S
« rt ® rt 3 o
ar
S-S*S ,® o ®a
0 fl g fl fl S •’— rt fl <D rt .rt
-• — 'CtS “ 'C S >-o ^rt^ « rt
ig ®2.fl SS
5 ^ rt o 13-C or « >T3^ PQ a
o > rt o	0
“flflŽiS	I
w '3 'fl S o S a fl w S rt — M >
,"o 2 X N 73 'g fl -S rt 2 5 S <u m 'o c U rt <->
B .Z S a> ^ iS
0 rt	o	'p*
"ilsSrt^ o ^3-° fl N O s:>-^rt	|
m
O, cn o g g 0) n,— rt N O -S »
° rt S rt rt.C
Sfl rt-g o 0
fl o.SH g-S „^73
®	0..U ” P O o
»5S'o rt '+j rt S » rt 5
0 u o a^ti 'r _ ^ ^ xj	i* >o ^ rt
sr g M*s 3 ^ o. n
rt (D.^^oco fl TJ . no-h ET P flo^i
0	®	_,	0	-t*
*r 5	2 i2 ^
►2 &	© S rt a""'r*
Ž ,® xl m "O af S f» * o 0 c/) 0 ^ a
§ 3 m > W) rt o g
e § g.®.®.o.