i »sah četrtek tn ■»•tj« » poštnino vred ali » Mariboru s poM|en|em Iv» doni r," celo leto 52 din., 16 din., ¿ctrl leta laven (ugoslertje JW Naročnina ee pošlje -e» eprovoi&tvo .Sleven-<**« v MaiHtera* K ore Mr» coeia Ki. i Jtoko-pkl ee m Trkčejo. Qf>rav-" —enewn*ntnow lefclien'íjf- »P* «tocóla wtmmttm ««MS« LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO ,«¿01. Telefon Merorken «. 113L 14. ó lenifica« IMARíBO ■% dne 19 marca $925 59. t«tnili, prvi dnevi narodne skupščine. Beograd, 11. marca. Pof?g dnevnih skrbi zanima ves Beograd te dni samo dvoje: kaj bo v parlamentu z verifikacijo (uverov-Ijenjem ali potrditvijo) poslanskih mandatov in kako bo končala brezkrajno sramotna in za našo državo škodljiva nova korupcija Pribičevič-Žerjavovih samostojnih demokratov. Če greš po hodniku parlamenta, slavi to vprašanje in ga razpravlja poslanec s poslancem; če govoriš z oficirjem: ista vprašanja, če greš po ulici, slišiš le besede: verifikacija, korupcija, Lukinič, Pribičevič, Žerjav. če stopiš v prodajalno, te potegne trgovec, obrtnik zaupno na stran in vpraša: kaj bo z verifikacijo, kaj bo k novimi korupcijonisti. Ni čuda: to dvoje je za naše nadaljno politično življenje odločilne važnosti in zato imajo tudi vsi beograjski listi najmanj polovico do dve tretjina vsega obsega le o verifikaciji in o korupciji. Tudi za naše pristaše je važno, da dobro razumejo jedro teh dveh zadev, kajti potem bodo bolj razumeli ves političen razvoj in vso ogorčeno in težko borbo svojih zastopnikov. Kako je z verifikacijo ali s potrditvijo mandatov? Volilni zakon predvideva, da morajo vsi poslanci, ki so bili proglašeni od glavnih volilnih odborov kot izvoljeni, izvoliti pri drugi seji takozvani verifikacijski odbor, sestoječ iz 21 članov, ki pregleda vse volilne akte in predlaga poslance v potrditev ali razveljavljenje mandata celotni zbornici. Pri verifikaciji naj bi se ugotovile vse nepravilnosti, nerednosti tekom volitev in bi se ugotovilo na ta način, ali je ljudstvo volilo zastopnike svobodno ali ne. Samoumevno je, da se sedaj zanimajo vsi volilci 29 delo in usodo tistih, katere so izvolili, ker je v potrditvi ali razveljavljenju mandata njihovega zastopnika tudi vsaj del zmage ali poraza njihovega političnega hotenja in mišljenja samega. Ljudje se močno zanimajo, ali se bodo nerednosti in nasilja nadaljevala, ki so se vršila med volilno dobo. Kako poteka verifikacija? ' Boj za potrditev in razveljavljenje mandatov je tokrat nenavadno oster. V odboru si stojita nasproti skupina dosedanje P^šič—Pribičevičeve vlade z 11 zastopniki in opozicija z 10 glasovi. Najprej so se obravnavali mandati beograjske okolice. Uradno se je ugotovilo, da so bile Skrinjice na raz- nih voliščih nastavljene zmešano, zapisniki so bili v ne- ( redu, izvrševal se je nedovoljeni pritisk, toda vladini pristaši so z 11 glaso^ mandate verificirali. Potem je prišla na red Makedonija s svojimi okrožji. Ugotovilo se je, da so še tri dni po volitvah »popravljali« v korist i vlade rezultate po zapisnikih, dokler niso dobili za- j ključka, da recimo voditelj mohamedancev Ferhad beg Draga ni izvoljen. Tudi to je sedaj potrjeno. Kako nameravajo s Hrvatsko in Slovenijo? Govori se, da namerava vladina laži-večina raz-i veljaviti mandate voditeljev Radičeve stranke, ki so še sedaj zaprti kljub jasnim določbam postave in ustave. Ali bodo šli res tako daleč s svojim nasiljem, to bomo videli prihodnje dni. Ali še bolj zanimivo je, da so naši nasprotniki na Slovenskem vložili pritožbo proti volitvam na Štajerskem in v Ljubljani ter hočejo razveljavljenje mandatov SLS. Ni bilo dovolj, da so veliki župani zlorabljali v agitacijske svrhe svoje dostojanstvo, ne dovolj, da se je trosil denar davkopalčevalcev: sedaj vlagajo še pritožbe, kjer navajajo kot glavne razloge za razveljav-i ljenje ravno tista dejanja, ki so jih največ zakrivili liberalni advokati, liberalni učitelji in drugi njihovi pri-: staši. .i Ali ste videli večjo podlost in pokvarjenost na sve-i tu, kakor je ta?! Najprej gre in dela proti zakonu, | potem pa se na podlagi tega pritoži, da bi dosegel razveljavljenje! To je tako strašna propalost, kakor je ni kmalu! Ker se zavedni možje in fantje-volilci niso dali pregovoriti, ne prevariti, ne zapeljati, ne podkupiti, se naj uniči njihova volja s tem, da se uniči mandat od njih izvoljenega poslanca! Objavili bodemo izvleček iz obširne obtožnice prihodnjič, da naši pristaši vidijo, kakšni brezvestni in za vratni so naši politični nasprotniki in kaj imajo pričakovati od takih ljudi. Tekom 10 dni morajo biti v odboru za verifikacijo gotovi in tedaj bomo zamogli podati zaključno sliko. Sedaj pa še nekaj o najno> . jši ostudni zlprabi moči in oblasti Pribičevič—Žerjavove stranke, to je o novi korupciji, kjer so pobasali ti čedni ljudje za sebe in svoje časopise kar 25 milijonov dinarjev. Zadeva je tako dalekosežna in umazana, da je to celo staremu Pa-šiču preveč! Strašna nova korupcija Pribičevič-Žerjavove demokratske stranke. Druga zadeva, o kateri govori vse v Beogradu je strašna nova korupcija, ki so jo napravili Žerjav-Pri-bičevičevi demokratje. Jedro je sledeče: V naši državi ima ogromno posestvo, posebno gozdove po Hrvatskem nemški velikaš Thurn—Taxis. —► Vrednost posestva cenijo na 4—5 tisoč milijonov dinarjev. Lastnik je nemški državljan in je bil tudi člaa avstrijske gosposke zbornice. Po mirovnem sklepu pripada njegovo posestvo, kakor posestva in premoženja državljanov Nemčije pod sekvester in dohodki kot vojna odškodnina naši državL Sekvestre upravlja in nadzoruje in o njih odločuje ministrstvo pravde. V sedanji Pašič—Pribičevič—žerjavovi vladi je minister pravde dr. Edo Lukinič, prijatelj in pristaš žerjavov in Pribičevičev. To je tisti Lukinič, advokat ie Karlovca, ki je kot zadnji jugoslovanski politik par tednov pred koncem svetovne vojske še hodil iñ delaJ skupaj z znanim nasilnežem, madžarskim grofom — Tiszom. Kaj napravi Lukinič. Seveda je nemški velikaš napenjal vse strune, da bi dobil posestvo v svoje roke in odpravil sekvester. Že pri ministrih: dr. Periču, dr. Grizogono in dr. Hrasnid je to poskušal, toda zamanj. Še le pri dr. Žerjav—Pri-Ličevičevem prijatelju Edo Lukiniču je imel srečo. S posredovanjem avstrijskega zastopstva si je pridobil « občini.....na Solnograškem leta 1923 domovinsko pravico in s tem avstrijsko državljanstvo. Sedaj je nastopil Thurn—Taxis kot avstrijski državljan ter po svojem zastopniku, beograjskem advokatu dr. Cele-bonoviču skušal odpraviti sekvester ter dobiti premoženje v svoje roke. Pod Edo Lukiničem je v noči od nekega četrtka na petek bila izdelana rešitev, da se sekvester odpravi, a beograjski advokat čelebonovič pooblaščen, da dvigne svoto pri upravi Fondova za račun Thurn—'Taxisa. Naložena svota je znašala okroglo 35 milijonov dinarjev. To so srebrniki, katere so sprejeli in dobili demokratski veljaki. Seveda je to ogromna svota in sedaj nastane vprašanje, kaj z njo? Kako delijo milijone? Takoj na dan podpisa, s katerim je Lukinič odprai-vil sekvester in vrnil posestvo Thurn—Taxisu, je dvignil advokat čelebonovič en milijon dinarjev za sebe »za razne manjše stroške«. Takoj na to so dvignili trf milijone in 7#Ó tisoč idnarjev in do pondeljka je bile dvigneno okroglo 6 milijonov. Celi plen pa je bil razdeljen tako, da dobi ljubljanska in zagrebška skupina samostojnih demokratov, torej Lukinič, Dimovič, njihovi prijatelji v Ljubljani i» Zagrebu ter vse demokratsko časopisje skupaj 25 milijonov umarjev, a okroglo 13 milijonov dinarjev beograjski demokratje, na čelu jim advokat čelebonovič. LISTEK. Januš Goleč. 5 silo ne jre... m (Odlomek iz vojnih spominov.) Naša pritožba in njene posledice. Severno od obdnjesterskega mesta v Galiciji Zale-3itczyki (Zaleščiki) nad vasjo žežava smo ležali krog Božiča leta 1915. v zakopih. Polovica polka je bila zakopana na planem, polovica v gozdu. Rusi so bili od naših postojank oddaljeni kakih 80—100 korakov. Zima z debelim severnim snegom je odevala ravan ter gozd pred nami--dnevno je ležala ter tiščala na to bojno poljano neprodirna--težka megla--. Bogzna kaj in kako se je zavrtelo tedaj v glavah visoke vojaške gospodq pri armadi v Kolomeji, da je dala povelje: »Dnevno morajo preiskati razdaljo med nami (Avstrijci) in Rusi patrulje pod vodstvom oficirjev. Zvečer naj javi polk po patruljnih izvedbah dogna-no moč sovražnih čet.« Vsi smo se smejali temu brezglavemu povelju pri meglenem ter za oko ter opazovanje neprodirnem zimskem vremenu, a povelje je povelje, ki še tako glupo — vojak-podložnik ga mora izvršiti. Po izdanem povelju so šli na brezglavo patruljo oficirji in možje. Proti mraku so se vrn le v naše postojanke vse patrulje — brez poročil o moči sovražnika, le kadeta Stipetiča s šestimi možmi ni bilo nazaj. Ravnokar označeni uspeh trh patrulj je javil zvečer raš polkovnik brigadi, ta diviziji, koru in ta končno armadi v Kolomejo. Drugo jutro po teh brezuspešnih patruljah smo dobili od armadnega poveljnika Pflanzerja Baltina povelje: »Polk se ima umaknili iz postojank v Zaleščiki. Popoldne ga pride nadzorovat in pregledovat sam g. afniadni poveljnik.t Vsem se je dozdevalo to nenadno povelje nekaj čudno nepričakovanega, od Pflanzerja nismo pričakovali v naprej — nič dobrega. Popoldne omenjenega dne je stal polk s častniki Vred na zaleščiški ravni pred vojašnico. Pripeljal se je Pflanzer-Baltin s svojim štabom in pričela se je defi-lacija polka, kakor je pač običaj pri vojaških nadziranjih. Ob zvokih ter udarcih godbe je celi polk defi-liral trdno umerjenih korakov mimo mrko in srepo zrečega Pflanzerja. Po mirno in brez običajnih opazk končani defila-ciji je zaupil Pflanzer: »Moštvo naj odstopi, častniki krog mene!« Stopili smo krog gospoda čez življenje ter smrt, porinil je daleč od sebe sabljo, kojo je nosil na dolgih navezah, zasadil je v nas svoj kačje mrzli pogled, zamahnil z roko na: mirno! se podprl v bok in zarohnel: »Vi niste oficirji, ampak svinje! Pozabili ste že umirati za domovino, med Madžare Vas bom vtaknil in ti Vas bodo ubili--. Marš--odstranite se!« Pri tej do tedaj še nikdar slišani in nepričakovano nezasluženi — skrajno surovi obsodbi smo trenutno obstali kot pribiti — kljub povelju: odstranile se! Prvi so se začeli zgubljati iz kroga štabni oficirji, za njimi mi mlajši; a paša Pflanzer je ostal še vedno na sredini kroga prekrižanih rok in s peklensko prezirljivo škodoželjnim nasmehom na ustih, ki so se skrivale pod grmičjem umetno pobarvanih mustač. Šli smo proti mestu sklonjenih glav, a stisnjenih pesti, ker smo bili kol.ljudje obsovani za svinje, ki spadajo med Madžare, da jih ti pokoljejo . . . Po povratku v mesto smo zvedeli pri brigadi, da smo madžarske klavne svinje radi lega, ker se ni oni kadet s šestimi možmi vrnil iz patrulje, ampak so ga najbrž zajeli Rusi in radi tega odreka g. armadni poveljnik častnikom celotnega polka frontno zaupanje. Po tem obvestilu smo si bili mlajši častniki do stotnika edini v sklepu: Radi psovke — svinje, ki spadajo v madžarsko klavnico, se bomo s podpisi pritožili na najvišje armadno poveljstvo, katerega je vodil nadvojvoda Friderik. Sklenjeno — storjeno! Pritožbe z dejstvi in s podpisanimi pričami podprta je bila takoj sestavljena, spisana in nesli smo jo na prvi hrbet uradnega »šimelna« na brigada Ko so pri brigadi ter diviziji čilali naš pro- test, da nismo svinje, ki spadajo v madžarsko klavnico, so rekli, da imamo sicer prav, pritožba bo rodila z višjega mesta za Pflanzerja nos, a on sam nas bo dal * stope, da bomo pomnili! Kljub temu svarilu od zgoraj smo vztrajali na predložitvi naše pritožbe, ker hujša kazen kot pogon avstrijskih svinj med madžarske mesarje nas itak ne bi mogla doleteti. Polk je ostal z oficirji vred nad en dober teden čisto mirno v brezdelju v Zaleščiki. Po kakih devetiU dneh po uložitvi naše pritožbe je prejel polk povelje: »Takoj v Sadagoro!« (Sadagora je nekako predmestje bivšega bukovinskega glavnega mesta černovice.) V Sadagori je dobil polk drugega polkovnika in drugi dan po našem prihodu je zbral oficirje našega polka na kornem poveljstvu sam Pflanzer-Baltin. Pred vstopom v sprejemno dvorano so vsaceg» skrbno pretipali, da bi ne imel seboj kakega orožja. Razoroženi smo se uvrstili po dvorani v polkrogu in med nas je plani! z na dolgih jermenih rožljajočo sabljo Pflanzer. Pograbil je sabljo za ročaj, jo potegnil k sebi, zaropotal ž njo po parketu, jo potegnil iz nožnice, zamahnil ž njo v polukrogu in jo pognal po tleh, da se je zakotalila z žvenketom novemu polkovniku pred noge. Hotel je s tem teatrom tudi nas prepričati, češ: tudi jaz sem med vami neoboroženimi — brez orožja! Surovi žvenket in rožljaj sablje se je razblinil--. Pflanzer je prekrižal roke na prsih, nas ošvignil z rabeljskiin pogledom od leve na desno, se podprl v bok in zavpil: »No, kaj tacega se še mi pa ni pripetilo, da bi se drznil mlajši of.cirski zbor tako slabega polka radi mojih besed pritožiti na višje armadno poveljstvo! Jaz preklicem, da Vi niste svinje, ampak Vaše vedenje je bilo svinjsko!« Po lem čednem preklicu je pobral sabljo, jo porinil v nožnico in se okrenil na odhod. Vsi smo ostali mirno stisnjenih zob. le novi polkovnik je stopil iz vrste proll Pflanzerju, se mu pasje ponižno priklonil, kakor je bilo že vnaprej naročeno, in se jecljaje hinavsko zahvalil za milostne in dobrohotne besede, katere so blagovolili ekselenca poklonili sedaj njegovemu oficirskemu zboru. Mak. Seveda dr. Žerjav aam i i'i v\ 'i P Ker «o vedeli, da ima dr. Žerjav največ izkustev s transakcijami, káko se namreč najbolje Obide s čuvanjem zunanje oblike duh zakona in poštenja, sb se-veda njega vzeli v sodelovanje in tovariŠijo. Malo pomislimo! Lastniku Thurn—Taxis se je zdelo primerno in «redno, da žrtvuje in daruje poleg vseh rednih stroškov le označeni »gospodi« celih 35 milijonov! Kaj mora biti vrednost, za katero je ogoljufana država in s tem seve-ia vsi državljani-davkoplačevalci, v prvi vrsti pa in-falidi, če se da samo »napitnine« 35 milijonov!?! Iz leh milijonov so hoteli še naprej vzdrževati svoje Sasopise: »Riječ«, »Jutro« itd.; holeli so plačevati svoja iajništva politične organizacije, hoteli so plačevati ši-riteljem njihovega strupa pri prosvetnih društvih in boleli so imeti za nagrado sebi in drugim še ogromne «vole. Ali ne zaslužijo ti ljudje, ki tako pod krinko «državotvornosti« upropaščajo, ropajo in kradejo, da se pred njimi k večjemu še samo pljune od gnusa in zaničevanja?! Ali ne zasluži tega vsak, ki nagovarja k lej stranki?! Ali zaniorete vzeti v roke »Jutro«, »Domovino«, »Našo Dobo«, »Tabor« in druge, ne da bi si obla-lili in oskrunili svoje lastno poštenje? Kedaj bo prišel čas, da bodo ljudje toliko pošteni, toliko možati in toliko pametni, da bodo uvideli, kam vodi ta peklenska pokvarjenost domovino in narod? O vsem tem razmišljamo tukaj prve dni sestanka narodne skupščine ter sporočamo tudi to našim prista-Sein, da oni premišljajo in — obsodijo. Poslanec Jugoslovanskega kluba. Narodni sporazum. Ob začetku skupščinskega zasedanja je imela jugoslovanska javnost dovolj prilike proučiti razliko med obema taboroma: vladnim ali nacijonalnim blokom in med blokom opozicije ali blokom narodnega sporazuma in ljudske demokracije. V vladnem taboru neza-apnost enega proti drugemu, radikalni ministri se posvetujejo v enem, samostojno-demokratski pa v drugem kotu, vse se vrti okrog vprašanja, kako se bodo zasedla vladna mesta itd., v taboru opozicije pa ni samo popolnoma določena in utrjena smer skupnega dela v parlamentu, ampak tudi najsijajnejši dokaz popolne sloge v pogledu na narodna in državna vprašanja. Enotna in složna opozicija, zveza za narodni sporazum kot najzaslužnejše delo in največji uspeh našega dr. Korošca in iskrenega srbskega politika Ljube Davi-doviča je pravi kit Jugoslavije ter najsvetlejša točka v 8 letnem političnem življenju naše mlade države, a pri tem tudi najresnejši opomin in zadnja meja za nasprotne politike, ki ne mislijo na državo in na narod, ampak samo na svoje strankarske koristi in na želje ter cilje svoje oblastiželjnosti. Ta zveza hoče ohraniti državo v napredku in zadovoljstvu vseh državljanov, v vlad nem taboru, ali v takozvanem »nacijonalnem« bloku 80 pa združeni vsi, ki smatrajo sebe in svojo stranko za državo, drugim pa grozijo z odcepljenjem ali amputacijo ter imajo rajši malo pokrajino ali deželo, podvrženo svoji politiki, kakor pa veliko državo v popolni politični svobodi. JS*-*—""" —........— «■'• ""»"""■—■'■ .......................-.............. " ....... ' IMIIIIIHIH Pflanzer je segel hlapčevskemu govorniku v roko, potolkel s sabljo ob parket, se obrnil proti nam ter zamahnil z desnico med opazko: »Tako, gospod oberst, predstavite mi oficirje Vašega polka!« In sedaj smo doživeli to že v naprej zapovedano predstavo od leve na desno. Tlesk s petama, zravnan kot sveča in med strogo odmerjenim salutiranjem je povedal vsak svoje ime in čin. Vsakemu, ki ni podpisal pritožbe, je segel »vsemogočni« v roko; nas grešnike pa je brez sega v roko porinil iz polukroga med rezko opombo: »Tudi en lak prokleti!« Predstava med božanjem hlapčevskih ovčic in med suvanjem ter proklinjanjem samozavestnih je bila kmalu končana. Ko so hotele ovčice in kozli skozi vrata dvorane, so se nam že bliskali nasproti in nas vabili — lesketajoči se bajoneti. Pred vrati je stal armijski oficir z listom v roki In vprašal vsakega za ime. Od Pflanzerja izvoljeni hlapci naprej; mi drugi — z rdečo črto zaznamovani pa na desno med bajonete! Prebiranje izvoljenih in prokletih je bilo kmalu končano. Na dvorišču kornega poveljstva so že drdrali in puhteli v pohlepu na polet pripravljeni tovorni avtomobili. Prve in zadnje sedeže na teh avtomobilih so zasedli po en armadni oficir in nam tuje vojaštvo z bajoneti; vmes smo bili povabljeni mi od Pflanzerja prokleti, ker smo se priložili na najvišje mesto, da nočemo bili med Madžari poklane svinje, ampak vsaj od vojaške kroglje postreljeni ljudje! Odfrčali smo z dvorišča kornega poveljstva, spogledali smo se med seboj molče, a vsak je imel v srcu občutek: S pritožbo smo tej surovini vendarle podkurili. Preklical je svoje psovke pač tako, kakor to stori v onemoglo užaljeni jezi vsak rovtar, ki se je priplazil kljub vsem nezmožnostim do višjega mesta. Nobeden od nas ni znal, kam nas peljejo, kaj da namerava z nami Pflanzer. Vpraševali smo o nam neznanem izletu nas spremljajoče častnike, a ti so le zmigovali z ramami, molčali in se držali strogo dostojanstveno, kakor se pač spodobi za višjega žandarja, ki spremlja na odgovor falev, ki je zahtevala samo to, da se jo tudi z višjega mesta imenuje — človek in ne — svinja! Prciskušana zdravila umfveikrai úspirinove tablete " 'Bogpfr " K mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejeni/rdi izdelki, zahte-ttjič vedno te originaba zavoj Iplošinaii kartoni $ O aH 20 tabletami) • »»»«»«fro-Acfa-rtfefo varstveno snamko. Odkiimfttfie vse drmpe zavoj*. i*1 Ko so v vladnem taboru razpravljali in sklepali o tem, kako bi si obdržali oblast, ko so »poslanci« ukradenih volilnih krogljic drug drugega nezaupno gledali, če ni nevarnosti in tekme za vladni stolček, ko je vsa medsebojna nezaupnost ostala in ko so poslanci »vladne večine« brez pomisleka na jutri ter brez vsakega obzira na državo in na narod sklenili za enkrat naprej teptati parlamentarna račela in tudi zakone, so se pa v slogi in sporazumu sestali voditelji opozicije ter so pošteno zapečatili pred celo jugoslovansko javnostjo svojo pošteno, nesebično in iskreno zvezo. Rlok narodnega sporazuma in ljudske volje si je najprej izbral svoje predsedstvo. Soglasno in z vzkli-kanjem je bil za predsednika izvoljen Ljuba Davidovič. Nato je bil izvoljen ožji in širši izvrševalni odbor. V ožji izvrševalni odbor so izvoljeni: Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, predsednik Hrv. seljačkega kluba Pavle Radič in predsednik Muslimanskega kluba dr. Mehmed Spaho. V širši izvrševalni od« bor pa so biii izvoljeni od kluba še po trije člani, in sicer od Jugoslovanskega kluba dr. Kulovec, dr. Hohnjec in Anton Sušnik, od Demokratskega kluba dr. Marin-kovič, dr. Kumanudi in Veljkovič, od Hrvatskega seljač kega kluba dr. Polič, Kovačevič in dr. Lorkovič, od Muslimanskega kluba dr. Halid beg Hrasnica, dr. Had-žikadič in Šalih Baljič. Po teh volitvah je navdušeno in iskreno odobra-van predsednik Ljuba Bavidovič označil politični položaj v glavnem takole: « »Vse žrtve za Jugoslavijo so imele v mislih in srcu jugoslovansko državo bratskega sporazuma in sloge. Blok narodnega sporazuma predstavlja in govori v imenu enega in pol milijona državljanov, ki niso glasovali za našo idejo za denar, marveč izpovedujejo svoje prepričanje svobodno in so zanj v danem trenutku pripravni vse žrtvovati. Mi smo le kralko časa vladali na podlagi politike sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. So pa ljudje, ki mislijo, da se da ureditev države drugače izvesti kakor s sporazumom, to je s takozvano politiko čvrste roke. Ko smo bili na vladi, se nam je Človeku, ki je dotedaj tolikrat neustrašeno gledal dan na dan v obraz smrti; kakor mi od bajonetov zastraženi, ni prav nič na tem, ali vgrizne v mater zemljo danes ali jutri. Kmalu po odhodu iz Sadagore smo se začeli vsi po kralko opravljenem in nepojasnjenem raz-mišljevanju o naši nadaljni usodi smehljati in kljub resnim obrazom naših oboroženih spremljevalcev, norčevati, češ: Je le lepo na avtomobilu! Pflanzer dirka v njem vsak dan, a mi uboge madžarske klavne svinje sedaj prvič od začetka vojne in mogoče celo zadnjič! Med šalami na Pflanzerjev račun smo kmalu pre-frčali pot iz bukovinske Sadagore v gališko mesto Ho-rodenka. Tukaj smo morali z avtomobilov. Stražni oficirji sa potegnili iz žepov neke papirje, čitali, nas povpraševali po imenih, pokazali na vsacega izmed nas s prstom in vojak z bajonetom je peljal enega za drugim nekam v mesto. Mene je porinil stražnik v zamazano, zakotno ter prazno židovsko kolibo. V smrdeči izbi je bil lesen spalni oder, postlan s slamo, ena klopica in nič drugega. Pogledal sem skozi na pol razbito in s papirjem zalepljeno okence, videl nisem nič, pač pa mi je udar močnih korakov pred kolibo razodel, da sem skrbno zastražen od vojaške straže. Nisem prav nič na dolgo razmišljeval, kaj in kako bo z menoj, ampak počil sem se na slamo, parkrat celi svet prezirajoče zazdehal in tako trdno zaspal, da sem še le drugo jutro opazil tik sebe večerjo, ki mi jo je zvečer prinesel ordonanc. Ko sem se dvignil z vlažno slamnatega ležišča, mi je prinesel vojak celo vode, da sem se umil in precejšnjo skodelico črne kave. Ko sem si obrisal mokri obraz v hlače in bluzo ter popil kavo. se mi je javil oficir, ki me je spremil po mestu v šolo, ki je nosila napis: Vojno sodišče. Aha, sem si mislil: sodili nas bodo in nam najbrže dokazali na Pflanzerjevo povelje, da res nismo ljudje, ampak svinje, ki spadajo v madžarsko klavnico. V šoli sem že dobil v klopeh zbrane svoje, tovariše, pred nami pa tri vojaške sodnike, ne levi od teh je sedel stotnik s | kljukastim nosom» ki je prelistaval svežnje papirja. o&laio, da nismo dobro delali in da smeri ter da bi moralij odločno nastopiti proti gotovi» skupinam, zaradi tega smo tudi padli. r S tem položajem so šli ti ljudje na volitve. K« so 9* videli, kako ljudstvo misli in kako je resnično raapola žen je, so svoje geslo nadomestili z drugim: »Za bol ji» vike ali proti!« Zato je zunanji minister zahteval proti-boljševiško fronto in za njeno ustvaritev šel na najs*»» motnejše potovanje po Evropi. Dejansko se ti gospodje sami niti niso borili proti boljševikom, ampak so jim pustili delati, kar so hoteli, če so ti tudi sami priznavaj da so boljševiki, so gospodje rekli, da niso res. Zal» pa so bili tisti, ki so izjavljali, da niso boljševiki niti pa programu niti po svojem delovanju, proglašeni za boQ-ševike. To je bil njihov volilni račun. Še nikdar ni naša država doživela takih volilen, dasiravno smo živeli v zelo težkih časih. Imeli smo pre-ke sode, izredna stanja, toda kadar smo šli na volitve so vedno to izredno stanje ukinili. Le mi smo sedaj doživeli to nesrečo, da so se vršile volitve v izrednem stanju. Kljub temu so ostali v manjšini, ker večina je oddala glasove za politiko narodnega sporazuma. Zalo jt naša dolžnost, da to politiko nadaljujemo, kajti sanke tako moremo zasigurati napredek in ureditev naše domovine. Prepričan sem, da mora ta politika končn* zmagati, ker stoji za njo svoboda in enakopravnost Prej se nam je očitalo, da ne vemo, kaj hočemo, d» nimamo jasnih ciljev, češ, da nimamo točno obeleženih črt svojega programa. Danes so za naše skupščinska delo potegnjene skupne črte, zato je možna samo odločitev: ali za politiko, katero sta si zamislila in jo vodite P.-P., ali kakoršno vodimo mi, ali za politiko nasilja i» neenakosti ali za politiko sporazuma na temelju zakonitosti in enakopravnosti. Ker je možna ureditev drž» ve le na tej naši podlagi, na politiki, ki se naslanja o» naš programatični temelj, zato sem prepričan, da bomo uspeli. V vztrajnosti je jamstvo za zmago. Prepričan sem, da bomo vztrajali in zmagali. Od naše odločnosti je odvisna usoda naše vlade, ki nam preti z uničenjem mandatov in to ne samo iz ene, ampak iz raznih skupin. Poudarjamo, da je od postopanj» vlade odvisno naše zadržanje, čim krivičnejše bo vlad» nastopala, tem odločnejši in brezobzirnejši bo naš odpor in naši sklepi.« Občinam lenarškega okraja. Okrajni odbor, ali pravzaprav dr. Milan Gorišek, pošilja občinam v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. sledeči razglas: Stev. 25. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu. ' * Vlagateljem okr. hranilnice. Potek zadnjih uradnih dni je pokazal, da skušajo no» odgovorni elementi spraviti med vlagatelje okr. hranilnica nemir, ki je v stanu škodovati vlagateljem samim, v glavnem pa revnim »posojevalcem ter konečno okraju. Neekonomično dviganje hranilnih vlog js namreč prt sililo ravnateljstvo, da sedaj strogo uveljavlja svojo pravico na odpovedne roke, tako da bodo prišli tudi res potrebni jako pozno do svojega denarja. Na drugi strani pa Pred vojaškim sodiščem in v zaporu. Po običajnem izpraševanju o vseh rojstnih podatkih so nam prečitali obtožnico. Tožitelj, oni kljukasti stotnik žid, katerega je napravil Pflanzer prek» noči stotnika-avditorja, nam je v obtožnici očital • podporo svetopisemskih rekov iz starega testamenta » spoštovanju oblasti ter predstojnikov, kako grozno smo se pregrešili, ker smo se drznili oklevetati armadnega poveljnika na najvišjem vojaškem mestu. Po prečitani obtožnici je bil predsednik sodnega dvora mnenja, ako bi ne imel kateri od obtožencev kaj omeniti proti dejstvom, ki govorijo proti nam. Vstal sem jaz, in se drznil pripomniti, da pogrešam v nas obtožilnih očitkih v obtožnici vzroka, zakaj da smo sestavili in odposlali pritožbo. Hotel sem govoriti o tem predmetu še dalje, a j« vstal kljukasti žid in opozoril predsednika, da vojaški jezuit nima pravice, da bi štel in bral levite »ekseleiv-ci« g. armadnemu poveljniku. Moral sem na predsednikov mig sesti in začeli so z izpraševanjem posameznikov: zakaj in kedo od nas je pravzaprav sestavil pritožbo. Na to vprašanje se.je glasila iz ust vseh obtožencev enoglasna izpoved: Na ekselenčno psovanje, da smo svinje, ki spadajo med Madžare, da jih ti pobijejo, smo sestavili pritožbo vsi obloženi, ki smo jo podpisali vs;»k s polnim imenom. Toliko in nič več niso iztisnili iz nas. Po končanem mučnem ¡zvijanju iz nedolžnih žrtev in po zaslišanju vseh obtožencev se ie odstranil sodni dvi>r na posvet, da razglasi obsodbo. Posvetovanje v sosc;lni sobi je trajalo dolgo, bilo je burno tn nekdo je med prerekanjem tolkel s sabljo ob tla----. Ko so sodniki zopet vstopili pred nas, smo vsi vstali in čakali, kaj nam je priso.iila ostra roka vojaškega vojnega prava---. Pred.sednik je razglasil v enem stavku, da smo — prosti, ker smo se poslužili pravic« pritožbe do najvišje inštance in ta korak je dovoljen vsakemu avstro-ogrskemu vojaku in of i irju! Komaj je predsednik končal kratko, jedrnato oprostitev, že se je izlil po sodni sobi iz prs nas vseh vesel» radostni in zadoščenja polni: *AI>a — ---. Vsi hi & bili dalje in bolj sl s^r vzklikali, ,naiepui zmag*osKW" ju nid Pfltnzerjeia in neprisiranosljo sodišča, da se rf 19. marva 198S. »hlovkssm gospoda«. S»ra* ?» bode pričelo ravnateljstvo teterjevati svoja posojila, da DRŽAVA SHS. V soboto so prišli v verifikacij skem odboru na vrsto hrvatski mandati. Pred sejo so bila dolgotrajna posvetovanja med Pašičem, zunanjim ministrom in predsednikom verifikacijskega odbora dr. Srskičem. V sobolo popoldne je prišel na sejo verifikacijskega odbora tudi zunanji minister Maksimovič, ki je prebral znane vladne obtožnice proti Radičevi stranki, izpustil pa vse, kar je v tej zadevi izreklo že sodišče. Opozicija je protestirala ter prebrala tudi sodnijske spise v dokaz, da vladna sumničenja niso merodajna in da za razveljavljenje hrvatskih mandatov ni nobene zakonske podlage. Člani opozicije v verifikacijskem odboru so pozivali vladno večino, naj ne slepomiši, ampak naj stori, Kar misli. Opozicija ima •za vsak slučaj pripravljene svoje sklepe in kakor je ona pripravljena, te sklepe do pičice izvajati, tako naj bo tedaj vlada in njena večina pripravljena za vse svoje Korake prevzeti in nositi odgovornost. Poslanec Kosta Timotijevič, Davidovičev demokrat je po ostri sodbi vsake kršitve pravic hrvatskih poslancev na kratko in jasno povedal sedanji vladi: Mi nismo ljudje, ki se tožijo, marveč ljudje, ki ustvarjajo državo. Zato se ta zadeva ne sme reševati strankarsko. Vi lahko delate, kar hočete. Toda odprite oči: Ne gonite nas iz narodne skupščine! Nekega, dne lahko ostanete v parlamentu sami radikali, opozicijo pa Vam bo delal Pribi-čevič. Naj se vlada bori kakor hoče, parlament je močnejši kakor vlada. Močnejše je pa še ljudstvo. Spreglejte, kakšne razmere bodo nastopile v državi. Proračun dvajsetih milijard se ne bo sam ustvaril. Vi radikali imate lahko 200 ali 300 poslancev, kadar pa boste prosili inozemstvo za posojilo, ne bo nihče veroval v to državo. Ne vodite politike, ki lahko vodi v komunizem! V pondeljek je pa vladna večina le razveljavila 61 hrvatskih mandatov. Opozicija je iz protesta sejo zapustila, druge svoje sklepe bo pa izvajala, ko se zadeva mandatov odloči tudi pred celo skupščino. Društvo narodov. Lanski ženevski dogovor je pokopan in vprašanja mirovnega varstva so zopet odložena do prihodnjega ! zasedanja Zveze narodov. Anglija je letos predlagala i mesto splošno veljavnih mirovnih razsodišč in ukre- pov proti državam, ki bi kršile mir, poljubno snovaajt «ločnih državnih zvez. Francija se je zavzemala m lanski" ženevski dogovor, češki zunanji minister dr. Benei je pa predložil kot edini izhod odložitev celega varnostnega in mirovnega vprašanja. Iz krogov Zveze narodom zlasti pa od angleške strani se naglaša, da se bo v prihodnjih mescih odločila usoda Evrope, in sicer ne pa Zvezi narodov, ampak na svetovni konferenci, kater* se bosta udeležili tudi Amerika in Nemčija. VSTAJA KURDOV PROTI TURČIJI. Ustaško gibanje Kurdov proti turški vladi Se vendk ni končano in francoski listi poročajo, da prodiraj« ustaški Angleži, ki so s Turčijo v sporu radi Mosula» dočim ima turška viada podporo od sovjetske Rusije VOLITVE V EGIPTU. V Egiptu so se izvedle volitve v znamenju dveh ta« borov: eden za pomirljivo, drugi pa za nepomirljivo po» litiko napram Angliji. Po prvih poročilih naj bi bifi zmagali prijatelji Angležev, ki so sedaj na vladi, sedaj se pa poročila popravljajo in zmaga se kaže na strani nacionalistov pod vodstvom Zaglul-paše, ki je bil po* prej predsednik vlade in je odstopil povodom zadnjegs spora med Egiptom in Anglijo. Prireditve. St. Dj v Slov. gor. Naš orliški krožek priredi na praa» nik, dne 25. t. m. v Slovenskem domu popoldne po večer« nicah krasno akademijo z bogatim sporedom. Izvajale st bodo obvezne proste ter simbolične vaje s spremljanj«« godbe na lok. Vsi prijatelji od blizu in daleč so prijazno vabljeni! Bog živil Meškova slavnost v Limbušu. Že meseca januarji smo na tem mestu pohvalili naše mlade igralce, kateri so nam tokrat z vnemo in navdušenjem predstavljali kmečko žaloigro »Pri Hrastovih«. Ko pa se je v nedelj» zvečer, dne 15. t. m. omenjena igra, na željo tukajšnjega občinstva ponavljala, se je pokazalo med igralci skoraj podvojeno navdušenje. Vsi igralci so svoje vloge jaka dobro igrali. Vloga »Hrasta«, katero je igral neki g. učitelj iz Slovenjgradca, kojega ime ni znano, je dosegla svoj namen in cilj v polni meri. Pretresujoča pa je bila vloga »Anice«, kojo je izvrstno predstavljala gospodična Ivanka Rozbald. Gdč. krista Grilova je jako dobro igrala ulogo stare »Babice«. Beračico »Zefo« je predstavljal g. Dežman prav imenitno. Svojo žensko Ulogo je igra! tako smešno, da je silil smeh celo njegovo soigralk« gdč. Črnkovo. Po in med igro pa nam je zaigral naš lam buraški zbor par jako lepih, komadov, katerega je naučil tukajšnji nadučitelj, g. Rozbald. Nadaljujte pričeto delo! V podporo vam naj bo zasiguran naš polnoštevil-ni obisk. Pevsko društvo »Slavček« v Ptuju ima redni letni občni zbor v nedeljo, dne 22. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v stanovanju g. A. Ferleša, Prešernova ulica 27. Občnega zbora naj se udeležijo vsi člani in pridejo točno. Odbor. Novoustanovljeno Katoliško prosvetno društvo — Dragonja vas—Mihovce« priredi dne 22. marca 1925 a društveni dvorani v Cirkovcev igro »Užitkarji«. Vabij« se vsi člani in vsa sosedna društva. Odbor. Cel e. Na praznik, dne 25. t. m., vprizori dramatičen odsek Orla na Polzeli v veliki dvorani Narodnega doma v pojavil v tem hipu pri vratih posvetovalne sobe sam %ognasvaruj — Pflanzer-Baltin! S tigrpvsko jeznim — da besnečim pogledom nas je »Švignil, poštorkljal s sabljo, se podprl z levico v bok, * desnico pa pokazal na nas in nam narekoval drugo — njegovo obsodbo, ki se je grmeče tugotno glasila: »Sodišče Vas je sicer oprostilo, ker se niste pregrešili i^roti vojaškim paragrafom, a ;.edaj Vam narekujem {»z z močjo ter oblastjo armadnega komandanta vsa-fffiu 30 dnevni, strogi, posamezni ter poostreni zapor! Odvedite jih!« Sedaj smo imeli zloceja! Sodišče nas je oprostilo tsake krivde; a oni, ki bi moral biti eden od vrhovnih čuvarjev zakona ter pravice, nas pa je s samolastno pripojeno oblastnosljo, ki nima nikjer nobene zakonske S>odlage, obsodil na strogi zapor brez odloga in pritožbe. Po razglasitvi Pflanzerjeve obsodbe je vsak izmed aas zaškripal z zobmi, stisnil pest--in šli smo eden aa drugim v spremstvu oficirjev vsak v one od vojaštva zastražene kolibe, v katerih smo že prebili eno noč preiskovalnega zapora. V samotno zaporni, z bajonetom zastraženi židovski kolibi v gališki Hprodenki sem tudi jaz tedaj veliko razmišljal in Bciga molil. Knj:g in papirja za pisanje nisem imel, ostala sta mi in bila skozi 30 dni gost, ¡prijatelj ter tolažil k: misel in Bog! Na prosto mi je bilo dano, da sem lahko ležal, ali sedel, ali hodil okrog po tolibi, kakor medved po ozki kletki. Zjutraj so mi dali Aodelico črne kave, opoldne še precej dobro kosilo, Ifroti mraku večerjo, ako sem pokljukal po vratih na potrebo, me je spremit stražnik. Z vojaki, ki so me strašili in prinašali jed in vodo, še govoriti nisem mogel, ker so bili Madžari; a jaz, od Pflanzerja obsojena svinja, ki ni znala madžarski. Kako se mi je godilo na duši v krivičnem lioroden-"•"ketn zaporu, ne bom natančneje popisoval. Prvič je že •d lega deset let, in v tej dobi ludi po krivem kaznovani» žrtev marsikaj pozabi ler odpusti; drugič bi me pa jSzunida le peščica onih, ki so pretrpeli krivico polom wezobzirnega teptanja zakona in pravice. Kot frontni vojak sem končno v zaporu spoznal, da pri vsej krivici s katero me je oplazil paša Pflanzer, uživam dvojno dobro: lahko mirno spim ler se odpo-čivam, drugič mi pa tudi ne udarja na uho: ne grom topov, ne drdranje strojnic in ne prasket pušk. Trideseti zaporni dan je postal pred mojo- kolibo drdrajoči avto. Vrata so se mi odprla in madžarski višji oficir me je prijazno povabil, naj prisedem k ostalim tovarišem, da se skupno peljemo v Sadagoro. Fantje — po nedolžnem 30 dnevni spokorniki, so me prisrčno objeli. V par stavkih smo si izmenjali svoje doživljaje, saj se je godilo vsem enako! Smejali smo se vsi, ker zmaga zakona je bila na naši strani; Pflanzer je imel dolg nos od višjearmadnega poveljstva in le za popolnoma podivjano surovino navidezno zadoščenje, da je bojevnike za zmago ter veljavo zakona in pravice zaprl med štiri stene s pomočjo dostojanstva, do katerega sa je slučajno dokopal! S silo ne gre ... I V Sada gor i smo dobili naš polk, ki je štel 6 močnih bataljonov in vse kompanije so bile na gosto pomešane z Bošnjaki. Zvedeli smo, kako se je našim tovarišem ter moštvu v prostosti ta mesec, katerega smo mi prebili v zaporu, godilo mnogo slabše in hujše kakor nam kaznjencem. Pflanzer je določil en celi mesec za to, da bi potom vežbanja in drugih vojaških sekatur nagnal v vrste našega moštva red ter brezpogojno, slepo pokorščino. — Moštvo in oficirji so vežbali pri 20 stopinj mraza pod ničlo od 7. ure zjutraj do poldne, popoldne je bila v razbili sadagorski kasarni šola. Pflanzer «e je po trikrat na ted.-n vozil k polku in ga je po več ur pregledoval. Bošnjake je nnmešal med naše radi tega, da bi tudi naši v bodočih bilkah bili pokorna klavna živina, na katero bi se lahko zanesel in ki bi vztrajala v boju do zadnjega moža. Drugo jutro po našem povratku iz zapora smo odkorakali na Pflanzerjevo povelje s šestimi bataljoni čisto tik ob bukovinsko-rusko mejo na črlo: Raranče— Toporovc. Tukaj so bili po večini sami Madžari in le smo zamenjali. Madžari so se umaknili v rezervo, mi smo stopili v prvo črlo. i Si še nismo dobro ogledali bojne ravni pred nami in že so začeli Rusi z mogočno ofenzivo na celi črti med vasmi: Raranče—Toporovc. Ruski, polom mnogobrojne artilerije dobro pripravljeni napadi so bili srdili in so se ponavljali skozi nekaj'dni po parkrat na dan. Kakor vedno, ludi pri tej ofenzivi Rusi niso znali izkoristiti svojib btvojevanih ' uspehov. V dneh ruske ofenzive ni bilo nikogar od višje vo-' jaške gospode k nam. Komaj so se pa Rusi pomirili, smo stopili mi v rezervo in že je prifrčal k nam šiba božja — Pflanzer-Baltin. Regiment z oficirji vred je j stal pred gospodom čez življenje in smrt. To vara je I gledal ded surovi in brezsrčni, ko je zrl pred seboj mesto 6 bataljonov — samo enega! Vprašal je našega obersla, svojega ljubčeka, kje so drugi bataljoni. Ta mu je pokazal z desnico preko ruske meje s pripombo, da od ekselence pogrešani bataljoni niso ugriznili v zemljo, ampak so si začasno poiskali drugo domovino. Po len» sporočilu se je »vsemogočni« Pflanzer zamislil, njegov generalštabšef mu je nam vsem slišno pravil: »Ekselen- ca, pri teh ljudeh ne gre s silo--.« Tudi Pflanzei sam je začel skesano kimati in je godrnjal: »Vidim, vidim, tukaj sem se zmotil, ti ljudje ne prenesejo-- sile--.«, Niti ozmerjal nas ni, še defilirati ni bilo treba, ampak odkorakali smo daleč za fronto. Ker se je sai» Pflanzer uveril, da pri nas ne gre s silo, da se ne da ia nas napraviti svinj za madžarske klavnice, nas je uporabljal za grajenje postojank. Le junija 1916, ko se je začela na celi ruski fronti znar.a Brusilova zmagovita ruska ofenziva, je pognal Pflanzer naš polk še enkrat v ogenj, ker drugih s:l ni imel. Po končanih Brusilovih napadih in do prevrata je imel polk mir pred sovražnikom. Prehodil je Busijo od Bukovine do Odese in nf okusil gorja soških bitk. Ko mislim večkrat lako nazaj na čase galiSko-ruskih bitk in se spomnim ene največjih surovin med bivšimi avstro-ogrskimi generali — Pflanzerja-Baltina, nii priplava v živ spomin Pflanzerjevo skesano spoznanje: »Vidim, vidim, tukaj sem se zmotil--ti ljudje :ne prenesejo — -— sile — — — —.« »SLOVENSKI GOSPODAR«. Celju ona.no A. Medvedovo tragedijo: »Za pravdo in srce.« Snov igre je zgodovinska ter vzeta u časov, ko so se pod geslom »V boj za staro pravde« zbirali naši prednik; pod vodstvom Gubca v boj prod grajščakom. Vabimo slavno občinstvo ia mesta in okolice, naj ne zamudi si ogledati vprizoritev te velike ter vsled obširnosti in mn:žlce oseb le maiokje mogoče vprieorljive tragedije. (Vprizorjena ob priliki V. katoliškega shoda v gledališču v Ljubljani.) Začetek točno ob pol štirih popoldne. Blagajne se cdpre ob dveh popoldne. Cene običajne. Bog živil Tedenske novice. Dr. Prvko v pravi luči. V verifikacijskem odboru, ko Je Slo ea odobritev poslanskih mandatov za mariborsko volilno okrožje, je nastopil v ulogi branitelja pritožba žer-javovcev proti volitvam v tem okrežju znani dr. Pivko. O dr. Pivkovem prvem nastopu kot govornik v verifikacijskem odboru poroča »Slovenec« naravnost iz seje to-le: »Pri tej priliki je imel dr. Ljudevit Pivko v verifikacijskem odberu svoj nastopni govor in pokazal svojo popolno politično nesposobnost. Govoril je, kakor najslabši agitator proti slovenski duhovščini. Dejal je, da je duhovščina po cerkvah agitirala za volitve tako pobožno, da bi bil še on postal, »klerikalec«, če bi sploh še kaj veroval. Hvalil se je s carzanskim činom in se hudoval na časopise SLS, češ, da ga je imenovalo izdajalca. S svojim govorom je sramotil slovenski narod, zlasti obmejne Slovence, da so avstrijakanti in protidržavnL — To dr. Pivkovo govoričenje je izzvalo cdpor. Posla nc^Žebot, dr. Hohnjec in Fr. Smo-dej so mu klicali: »Sramota! Vi ovajate sv:j narod! To je j Vaše prvo delo! Vi boste učili nas in naš narod narodnega čustvovanja!« Ker je hotel dr. Pivko še naprej ova-jati slovensko ljudst^p, so poslanoi Smodej, dr. Hchnjec in Žebot odločno nastopili proti takemu nemoralnemu govorjenju in sramotenju slovenskega naroda ter mu< niso pustili* da bi nadaljeval. Radi tega odločnega nastopa poslancev je dr. Pivko bil primoran prekiniti svoj gevor. Po pavsi se je opravičeval, da ni mislil na navzoče poslance. Svoj govor je moral prekiniti, nakar je predsednik veri-tikaoijskega odbora med splošno tišino sejo prekinil.« — Tako »Slovenec« o dr. Pivkovem prvem govoru v Beogradu. Uverjeni smo, da bodo po teh Pivke vih slovenski narod ponižujočih besedah prepričani vsi Slovenskošta-jerci, da je dr. Pivko do pičice tak, kakor smo ga slikali javnosti pred volitvami. O možu, ki je enkrat prelomil prisego in prešel k našim najb:lj zakletim sovražnikom, pač ne moremo tudi v Beogradu pričakovati drugega, kakor da bo tamkaj v narodni skupščini blatil slovensko narodno duhovščino in ovajal velesrbem vse one poštene Skvence, ki ne trebijo v centralistični rog in ki nočejo pripogibati svojih slovensko samozavestnih k-olen pred Pribičevičem in dr. Žerjavom. Mariborske novice. Po celem mariborskem mestu govori že nekaj dni vse o najnovejši žerjavšoini, s katero je nas oplazil prosvetni minister Pribičevič na pritisk dr. Žerjava. Iz Maribora je namreč prosve.ni minister kar nenadoma v sredini šolskega leta prestavil v južnosrbsko mesto Leske vac najbolj priljubljenega profesorja g. Ribariča G. Ribarič je podučeval na vseh mariborskih zavodih srbohrvaščino in si je s svojo lijubeznjivostjo ter znanjem osvojil srca vseh učencev. Pri dr. Žerjavu in dr. Pivku se ie g. Ribarič pri zadnjih volitvah zameril s tem, ker ni trobil v rog samostojnb demokratov, ar%pak se je odločno postavil v bojne vrste poštene Davidovičeve stranke bratskega sporazuma. Ta korak poštenosti in res iskrenega jugoslovanska se je Žerjavovcem zameril in ti so izposlo-vali Ribaričevo premestitev iz Maribora v Leskovac in sicer bi se moral g. profesor preseliti v teku 24 ur. Prof. Ribarič je družinski oče in mu je takojšnja selitev nemogoča. Vsi Mariboržani, ki čutijo pošteno in imajo srce, estro in z gnusom obsojajo mariborsko Žerjavovo družbo. Najbolj v živo je zadela premestitev profesorja Ribariča njegove učence na vseh zavodih. V nedeljo zvečer je priredilo dijaštvo priljubljenemu g. profesorju podokneo. G. profesor se je dijakom zahvalil za očilne znake ljubezni ter tidanesti dijašlva do učitelja. V pendeljek je v znak protesta proti premestitvi g. profesorja Ribariča stavkalo vse srednješolsko dijaštvo in ni šlo v šolo. — Zadnji petek popoldne se je zgodila na kolodvoru v Hočah železniška nesreča s smrtnim ircidom. Tamkaj s: premikali tovorni vlak in mariborski 35 let stari železničar Alojz Korošec je padel pod kolesa, ki so mu nad kolenom odrezala desno nogo. Mariborski rešilni oddelek je tega reveža še pri polni zavesti prepeljal v mariborske bolnišnico, kjer je pa izdah-nil radi prevelike iz?ube krvi. — V pendeljke ob 5. uri zjutraj je skočil v Dravo izvošček Ivan Martinčak, ki je stanoval v Pristaniški ulici. Ob 7. uri zjutraj so našli stražniki truplo samomorilca pri železniškem mostu. Vzrok samomora še ni pojasnjen. — V torek ob 8. uri z utraj so se vnele saje v dimniku škofove palače. Ogenj je takoj pogasila mestna požarna hramba. — Naše katoliško mariborski dijaštvo bo proslavilo na Jožefovo orlovski dan. Cela slovesnost bo p dučljivo-zanimiva in so k njeni udeležbi prav iskreno vabljeni vsi prijatel i orlavstva iz mesta in okolice. Spored dVaškega orlovskega dne bode sledeči: Ob po! 6. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Alojzija med sv. mašo sv. obhajilo dijaštva, starešinstva in katoliškega včiteljstva iz Maribora. Po sv. miši je pridiga za dijake. Ob pol 11. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostno dijaško zb rovan e. Govorijo: g. dr. Kovačič (Naše kulturne naloge), g. dr. Jera: (Dijak-katolik in vzor-osebnost), nazadnje še eden od dijakov. Kot sklep zborovanja zapore diiaštvo orlovsko himno. Popoldne: Popoldanske službe božje se udeleži di aštvo v cerkvi Matere Milosti. Ob pol 20. uri je v dvoreni Zadružne gospodarske b*nke dijaški orlovski večer. Vsa pr!red'tev bo posebnost. Telesne vaje, ki smo jih večinoma videli na raznih akade- mijah, stopijo tukaj v ozadje, pride pa do izraza idejna sila orlovstva. Simbolične vaje (Mati in sin, David pleše pred skrinjo zaveze) bodo skušale podati nekaj povsem novega V celem obsega spored večera 12 točk z daljšim edmerom. Vstopnice za dijaški orlovski večer in pa celoten tiskan spored dijaškega dneva bodo na prodaj v trgovini tiskarne sv. Cirila na Aleksandrovi ces.i. Vstopnice se bodo prodajale ene uro pred lačetkom večerne prireditve. Cene vstopnicam: sedeži 15, 10 in 7 din., stojišče 4 din., dijaška vstopnica 2 din. Iz popiavka sledi resnica. V »Gospodarju« z dne 5. 3. 1925 čitam popravek srazkega poglavarja v Mariboru, prva je številka 12 »Slov. Gospodarja« z dne 5. 3. 1925, v katerem čiitam popravek srezkega poglavarja v Mariboru, br. 127-pov., s sledečo vsebino: »Ni res, da se je dr. Go-rišek Milan, odvetnik pri S t. Lenartu, s pomočjo velikega župana dr. Pirkmajerja polastil okrajne hranilnice, res pa je, da dr. Milan Gorišek ni niti v direktoriju, niti v upravnem sve.u, niti v gerentstvu okrajne hranilnice v Št. Lenartu.« — Druga listina pa je razglas okrajne hranilnice j v Št. Lenartu na vse vlagatelje tega zaveda, kateri razglas so dobili vsi župani okraja z naročilom, da ga ljudem oznanijo; konec tega razglasa je sledeči: »Ravnateljstvo sestoji iz sledečih gospodov: Franc Kramberger, velepos., kot predsdenik. Dr. Milan Gorišek, odvetnik itd.« Vprašamo torej naravnost velikega župana v Mariboru, katero je res, tis.o, kar popravlja srezki poglavar, ali tisto, kar pravi razglas, ali pa oboje ni res, ampak res je le to, da so pravi odborniki okrajnega zastopa in okrajne hranilnice le oni» katere smo mi svoječasno izvolili. Iz Slovenskih goric. Na uradnih deskah občin šentle-nartskega ekraa je nabit dr. Gorišekcv razglas v zadevi okrajne hranilnice v Št. Lenartu. Na ta razglas povemo g. dr. Gorišeku sledeče: 1. Tisti neodgovorni elementi, kateri so po dr. Gorišekovem mnenju krivi dviganja vlog iz okr. hranilnice, so naša zavest in naša volja, da nimamo nič opravka z Žerjavovc, oziroma Gorišekovo stranko. Naj prevzamejo vodstvo zavoda zopet možje, od nas izvoljeni, pa ne od dr. Gorišeka, ali od velikega župana imenovani, pa ne bomo denarja več dvigali, ampak zopet vlagali. Žer-javovcem pa ne zaupamo. 2. Odločno pa protestiramo vsi davkoplačevalci proti temu, da naj s svojimi posestvi jamčimo za vloge okrajne hranilnice. Dokler ne vodijo zavoda od nas odposlani možje, ne jamčimo niti za jeden vinar! Predobro vemo, v kaj se spreminjajo Žerjavovi cekini! — Toliko v vednost dr. Gorišeku, pa tudi veiikemu županu mariborskemu. Zanimivosti iz Ribnice na Pohorju. Propadli kandidat Podlesnik kar naprej nupada naše občanev »Slovenskem j Narodu« in v »Jutru.« Sedaj mu ni všeč, da pri zadnjih volitvah ni bilo toliko nemških glasov v Ribnici, kakor predzadnjič in zmerja vse o-ne, kateri so delovali za — slovenske stranke! Zdi se, da bi mu bilo ljubše, če bi Nemci tudi sedaj d:bili v Ribnici nad 100 glasov. Nesebični graditelj zasebnih cest naj rajši v »Jutru« pove, kaj je kot župan dobrega storil za občino in kaj za-6e in naj poroča o svoji skrbi za občinske ceste, da ga bo vedel ceniti cel liberalni svet in ne samo Mravljak in Pahernik, ki se pa nič preveč laskavo o njem ne izražata. — Kandidat Podlesnik je dosegel, da se v sosednem okraju Slovenjgradec norčujejo iz nas Rlbničanov. Na svojih »sijajnih« shodih v Št. Hju je trdil, da bi bila avtonomija nesreča za nas, I ker bi Srbi ne kupovali lesa od nas. Vsok pohorski drvar se smeji velekunšlnemu Dornjlcu, ker ve, da smo les prodajali v Srbijo in Rumunik) že za časa Avstrije, da vklub avtonomiji ni nikjer carinskih mej v enotni državi (vzgledi Švica, Avstrija itd.), da bomo mi vedno prisiljeni dobavljat« žito in koruzo ia. Banata in Srbije, k.ikor bo pris-iljen Banat in Srbija kupovati les pri nas, ker mi ne pridelamo , dovolj žita in koruze, v Banatu in Srbiji pa primanjkuje ( lesa. Dornik bi naj rajši molčal, ako ni mal nič bolj par metnega povedati, ali pa se pustil podučiti, kako veliko bedastočo pogreva. Pričakujemo, da bo Dornik sam zahteval od okrajnega glavarstva komisijo, da se zadeva glede zasebne ceste, zgrajene s pomočo vojn iS ujetnikov, natančno preišče, napadanje po listih pa naj opusti, ker je . naše potrpežljivosti konec. Povolitveno poročilo iz Marenberga. V našem okraju ( je izvanredno poskočilo število za Radiča oddanih glasov. Vse se čudi temu pojavu in si ne ve istega razlagati. Le samo to se ve. da so grttfvi brezvestni agitatorji povdar-jali, da bo Radič preskrbel republiko in dosegel, da se bo Dravska dolina priklopila Avs.riji. Na shodih smo pobijali to brezvestno agitacijo, a ljud e so slepo verjeli raznim temnim elementom, ne pa drmafin m, in voliii ljudi, katerih nikdar videli niso in kateri do sedaj niso za slovensko ljudstvo prav ničesar storili. Da smo prav imeli, ko smo trdili, da bedo Radičevi apenti, ki so bili plačani, samo do volitev rbliubrvali republiko, nem priča sklep Ra-dičeve stranke takoj po volitveV da je i ona za monarhijo in da se slovesno odpove vsaki zvezi z inozemstvom Sedaj pa imate republiko in priklopPenie k Avstriji! Pevrh tega pa ie žal-stno in sramota za naš okrv, da so se volili na Radičevi listi kandidati, kakor Švikaršič itd, kateri po n'ihovi preteklost1 ne spodajo niti v občinski odbor, kaj šele v narlament Radovedni smo, ali b.do prihodnjič vo-lilci bolj previdni? Vsem občlram ptujskega okra'a sporočamo, da smo knjižicam »Kako pravlln- sertavljati in ponravliftt volilne imen'ke« priložili pcrrotcma trdi položnice, ker smo za svoječasno na tpčau zaupnikov dani ob'!ubo g. poslanca Veeenjaka zvedeli še!e po razoošlljp.tvi. OV;n? ptuskega sednepa ekraia nam torej za knjižico nič ne dolgujejo. — Ta ništvo SLS v Mariboru. cr«hre'|B nehu'i*% -oril in dhal 4.000 dir denarja. S plenom so srečno pobegnili, ne da bi jih bil kdo opazil, in vse poizvedovanje policije in žandarmerije h> bilo skoro brezuspešno, da jih ni speljal pes nekega posestnika na sled vlomilcev. Ta posestnik je vozil na njivo gnoj in spremljal ga je njegov psiček. Nenadoma pa je val izginila in se zopet pojavila čez nekaj minut, držeč » gcbcu klobaso. Pmet je psu klobaso vzel, čez nekaj čas» pa se je pes vrnil z drugo klobaso. V tem hipu so prišli mimo orožniki ter vprašali kmeta, če je mogoče videl na cesti zjutraj kake ljudi, ki bi se mu zdeli neznani ali sumljivi. Kmet je to zanikal, povedal pa je orožnikom, da mu pes nosi od nekod klobase. Orežniki so šli sedaj za pso«, ki jo je pobrisal naravnost v sredi polja ležeči škedenj.. Tu so našli v senu več klobas in poštno torbo, v kateri so zločinci odnesli ukraden denar. Posestnik škednja je povedal, da so tam prenočili trije neznani tujci, katere je na>-tančno opisal. Po tem opisu zasledujejo sedaj oblasti zlo-čince in če jih bodo našli, bo to tudi zasluga psa, ki je zavohal tatinske klobase. Težka nesreča zagrebškega brzovlaka. Na progi med Beogradom in Zagrebom se neprestano dogajajo železniške nesreče. Krivda leži večin ma na slabem materija!«, ker proga, ki je s prometom preobložena, ni v redu vzdrževana. Tračnice ponekod že niso bile izmenjane celil» 30 let in isto je s pragovi, ki so na mnogih mestih gnili. Slabe tračnice so zakrivile tudi nesrečo, ki se je dogodila pretekli teden. Brzovlak Beograd—Zagreb je med postajama Oriovac in ŠIbinj drvel s hitrostjo 60 km. Nenadoma se je zdrobila pod lokomotivo tračnica. Lokomotiva i» par vagonov je srečno prešle čez nevarno mesto, štirje zadnji vagoni pa so skočili s tira ter se prevrnili v jarek. Vlakovodja nesreče v prvem hipu niti ni opazil, šele ko je privozil na postajo Oriovac, je opazil, da mu manjkajo 4 vagoni. Vlak se je takoi vrnil na mesto nesreče, kamor kmalu prispela tudi rešilna ekspedicija z zdravnikom. Va^ goni so se prevrnili ter obležal'- na strani, tako da so potniki lahko zlezli skozi okna Skoro po čudovitem slučaju ni bil nihče ubit in samo 12 oseb je bile ranjenih. Denarna škoda je seveda ogromna, ker so razbti vagoni nerabni za promet. Odkritje zlatega zaklada. Med našim ljudstvom ne kroži zastonj govorica o zlatih zakladih, ki so zakopani v zemlji. Sicer so razne pripovedke o peklenščeku, ki je zkto zakopal in ga čuva itd. samo izrod domišljije, a so govorice o zakladih v zemlji mn gokrat resnične. Za časa turških navalov in še preje, ko so divjala po naših krajih razna hunska in cbrska plemena, je marsikateri bogataš zakopal svoje premoženje v zemljo, da bi ga rešil pred nenasitnimi grabljivci. Mnogokrat so bili ti ljudje potem ubiti in so nesli skrivnost o zakopanem zlatu in srebru v svoj grob. Ker zlato in srebro ostane v zemlji brez vsake škede, so se take zakopine ohranile do danes. Poleg vasi Tulež so te dni kmetje kopali kanal. Pri kopanju so naleteli na l:nec, v katerem ;e bilo okrog 5 kg zlatega in srebrnega denarja. Zlato so kmetje takoj raznesli in pozneje se je posrečilo dobiti od njih za znanstveno preučevanje nekaj komadov zlalega denarja. Denar je iz 18. stoletja ter razn:h oblik in vrednosti. Sm.tonosr.a avtomobilska nesreča. Preteklo nedeljo se je dogodila p'leg kaznilnice Lepoglava na Hrvatske» težka avtomobilska nesreča, koje žrtvj sta dva mrtva in dva težko ranjena. Ponesrečeni avtomobil se je pel al iz Zagreba v Varažd"n. V njem so sedeli sami Italijani, dva tigovca in eden vpokojeni polkovnik. Šofer, ki je nekoliko kratkrviden, je vozil po gladki cesti z največjo brzino ter ni pravočasno opazil ostrega ovinka, ki ga cesta dela pri vasi Bednja Zavozil je z nezmanjšanybrzino v ovinek in j to je bilo usodno. Avto ie odletel dfleč od ceste ter se prevrnil v jarek. Dva pctnlka, P. Isddi in Forssatti, sta bila takoj usmrčena. Šofer in polkovnik sta težk ■ ranjena ostala pod prevrn:enim avtomobilom in šele došli kmetje so ju osvobodili ter obvestili c nesreči cblasti, ki so dale ranienca takoi prepeljati v brln co v Varaždln. Ker so mrtveci zelo boeati ljudje, nešli pa niso pri njih nič denarja in nebenih drrgccenosli, sumijo, da so kmetje ob tej priliki nesrečne žrtve oplenili ter jim pobrali den°r. Zahvala. Dne 3. t. m. je upepelil iz neprevidnosti cenj pri posestniku Ivanu Oder v Št. Lovrencu na Poh-v kratkem času vse hišno kaker tudi gospodarsko poslopje» I živino in ves žitni pridelek in le samo cenjenemu občinsV 13. marca it)3ik .»u, k »ker tudi neumornemu delovanju žandarmerije in polarne brambe se imam iz srca zahvaliti, da se mi še večja •esreča ni agodila. Srčna hvala tudi g. Kiferju, ki je postavil straže in mi dal prostor na razpolago, da sem mogel iešene stvari shraniti. Bog jim vsem povrni! Ivan Oder. Odborniki občine Tinski vrh so na svoji seji dne 8. t 01. na predlog g. Štefana Vesenjaka zbrali za Dijaško večerjo 80 din. Bog povrnil pi ww«irilze!a. »Ju'ro« in »N:va doba« sta prinesla par dni pred volitvami dopis, b lje rečena klobasavijo, polna napadov na naše organizacije, kjer se me dolži nekega dopisa v »Gospodarju«glede obinega zbora tukajšnjega S -kola. Dal e me pavšalno cbso:a kot pisca vseh dopisov v raznih časrpisih k Polzele, kakor da bi bil jaz edini pismeni človek na Polzeli. Gospodje pedagogi demokratskega kova si dajete s tem jako slaba izpričevalo. Ko se je vršil omenieni občni zbor, mene sploh ni bilo na Polzeli in zato tudi nisem m gel pisati omenjenega d pisa, par prosm, da uredništvo potrdi. (Potrjujemo! Uredništvo »Gospo daria.«) Na ostale napade ste. dobili najlepši odgovor d»" 8. februarja t. 1. Glede raznih sumničenj in namigovanj pfc prosim dopisnika, da se podpiše in dobil bo priliko, d» d:kaže to pred sodiščem. Za uredniškim plotom je vsakd» junak! Tudi nimate pravice, svojih dopisov podpisovati * »Več PoLzelanov«, kajti med 22 krogljicami, katere ste dobili v svojo Skrinjico, so samo 2 ali 3 od domačinov, kata» 'ih Vam pa ne zavidamo. Prosim samo dopisnika, da m podpiše v bodoče, da bom vedel, s kom imam opraviti. —« Franc Turnšek. Polzela. Na prošnjo tukajšnjega društva za gojiter treznosti je delegiral zdravstveni odsek v Ljubljani gosja, ciicijala Puharja, da predava s pomočjo skinptičnih slik • škodljivem učinkovanju alkohola na človeško zdravje tena družinsko in druš.veno življenje. Vršila so se tri pr» davanja in pokazalo se je zanimanje najbolje s tem, d« so bila vsa tri predavanja prav dob^o obiskana. Tudi k sosende občine Braslovče se je udeležil:, predavanj lepa število poslušalcev. G. Puhar je prepričevalno, goreče » ljudsko-razumljivo tako strokovno lfpo predaval, da se ms je občinstvo z rosnimi očmi epetovano in živahno zahvfr Ijevalo. Vsim, kateri so k tej tako lepi kot koristni prireditvi pripomogli, posebno g. dr. Wildi-ju, ki je prevzel vse stroške na svoj račun, naj bode izrečena najtoplejša za» hvala. Želeti bi bilo, da bi se taka predavanja še večkrat ponavljala, da bi čimpreje prodrla misel treznosti v siroto» plasti občinstva in da bi ozdravel naš slovenski narod oé pogubonosne bolezni — alkohol. Lepan'iva. Trgovec g. Leskovšek je pred volrtvije govoril, da so vse zadruge v okraju Garnjigrad dobile velike podpore, da vlada preveč podpira zadruge. Da se bo g. feldvebel pomiril, mu obljubimo, da dobi vse podpore cé zadrug izplačane, samo naj dožene, kedaj so se izplačal» zadrugam. Hajd na delo! Prevorje-Žfcgar. Neko človeče se me je izposodilo * »Kmetijskem listu«, češ, da sem tudi jaz kriv poraza shod» SKS pri Eožaku na Lcpac.i in da sem pripeljal pristas»-SLS pijane na shod. Dotičnemu svetujem le toliko, naf hiti zdraviti sebe in škrinjico SKS, ker ga je bil na volišč« v Prevcrju trknil lunin mrk tako, da ga ni mogel opazuvaŠ na nebu (če je sploh vedel za njega), pač pa je bil mordí še toliko pri zavesti, da je opazoval mrk SKS Skrinjic^ katera je bila na prevorskem, kakor tudi na drugih volt ščiih IV. Dokler mi dopisnik »Kmetijskega lista« ne d» kaže, da sem pripeljal pijane pristaše SLS iz Žegra n« shod k Božaku, ga imenujem podlega lažnjivca in cbreko-valca. Žegar, dne 14. 111. 1925. — Alojz Večko, župan tfc-posestnik. Laško. Naš advokat dr. Franc Roš, ki je ket kandiddfc pisal vsem volilcem dopise z vsebino: »Kot župan tržke občine Laško bom v slučaju izvolitve tudi v državne» zboru delal, odločno se hočem boriti za red in mir, j» bratski sporazum, za zboljšanje žalostnega položaja itd.« je napisal v zadnji številki slovite »Domovine« to-le notico; »Tik pred volitvami je Blaž Zupane vložil na okrožna so= dišče v Celju plamteč protest proti postopanju našega g. župana, ki da je vpisal v volilni imenik inezemca L. V» ne pa R. U, ki je naš domačin, doma iz Vojnika. S tea je naš župan kršil pravice naših državljanov in na nedopusten način protežiral inozemce. Okrožna sodišče je odstopilo ovadbo županstvu v nadalnje poslovanje. In na£ župan je posloval takole:»G. Zupanca je poučil, da se je L. V, primorski Slovenec, vpisal v volilni imenik na podlagi reklamacije, R. U. pa ni nihče reklamiral in se toref, rvi m gel vpisati, ker se zaradi volitev letos volilni imeniki popravljajo šele od 18. februarja naprej. Nato je g. župa» poslal Zupančovo ovadbo državnemu pravdništvu v Celj^ ki je uvedle proti Zupancu preiskavo zaradi prestopka pe § l02 srbskega kazenskega zakona. Tako je g. Zupane zopet enkrat v »zosu« in se spominja na pregovor: Kdoc drugemu jamo koplje, sam vanjo pede.« — Kdor pozna tega baje vsemogočnega Roša, kleče bi mogel prositi at milost tega velikega gospeda, jaz kot majhen zemljan i» priprost obrtnik pa zakličem: Prav rad bi se meril prerf sednikom v Vami in vsled tega Vam pe>džigam pogum i» korajžo na vstrajnost. Da boste obsojencu pri obešanj» dobro zadrgnili, ker bi se sicer mogla zgoditi, da zmuzne iz vrvi, kakor rajnkemu krvniku krofasti oberštaerc. Te je pa za krvnika tako velika blamaža, kakor bi bila za Vas, ker si svojo slavo perete potom državnega pravdnika i« »Domovine« — Blaž Zupane, brivski mojster. Sv. Rupert nad Laškim. Naš dopis v predzadnji štev. »Gospodarja« je spravil tukajšnje samostojneže tako iz ra«*> notežja, da so begali semintja, kakor plašl ivi zajčki. PertL-nač Janez, p. d. Pušni Janez, se je kar penil od same jeze» ker smo ga spravili male v-iavnost ter pokazali, kakšno barvo da ima, čeprav jo je dolgo skrival, a sedaj so ae tudi pri nieni ptički spel ali. Ah, škoda, da nisem imel prt sebi aparata za fotografiranje, to bi bila fma, prav po mojstrsko izdekna slika, kakor bi same grile zobal. Oj, Janez, kako si čuden, da misliš, da ni tikaj n:koger. ki bi ?naf takim ptičkom peruti male porezati, da veš, čisto bliz« tebe je! Torej le ne beli si preveč svoje glave ter m^na bod:ta s Starčevim J žekom v Oleščah z vajino politiko. Pa drr^o nam bo, če poveš, kako ti Je padla cigarčka iz ust in frakelc žganja iz rok na tla, ko smo mi zvedeli vsi, kakšen ptiček s! ti. Le Špilančevega Jakca slišati več ni dema sedaj pri peči dremlje in spi. Le Korla Kcžuha še tare nedvha, ker stolček poslanski ie splava! mu k vodi Jadranski. Samo ti Janez še malo živiš, pa si ra?ši zapoj tisto tv jo, ki jo ti najrn ši poješ in se glasi: »V Oleščah sem kisal ter muhe redil, na Pohrastju pa ris-1, cigarčke kadil. HHlHHH »Vk.*j U*. Stern b. »SLOVENSKI GOSPODAR«. Poslano*). MALA OZNANILA SVARILO. N«* vemjte laž ivemu tolmačenju prcvl potnika Hugon P rko, Maribor Krek v« ul ca 14 III nad tr od •tan oeke zavarovalni t L'Uniun, ki ra2'a*a § 10 da*tvrn«h p a\i? naše prve slovenske zavurovblmce »Vtajmna zav*ro>alnica v Ljubljani« namenoma napačno. Ta toč^a dol ča da se čisti dobiček razdeli, kvanrem in 10'/. rs posebri rezervni cuklarl. T je prtvilno bes di«> § ll> Zlobnež pa gre in pravi; .Vza emra plača v sli č« ju, da znaSa ¿k d» n-d 1001-00 Din., ne cele vsote, temveč odtegn» i-0—30 /0. Tu »e vidi res nesramna konkurenca, ker ve, iS« ne mor«* p. t m poštenega agitirania dos-či nobenih bu i i j. Nas-dio mu je že i eč strank tedaj p ->z Da je pa svarimo tudi pred «irugiroi potniki, ki pravil'», d- s» od I ublianske zavarovalnice. Pod tem nativamem neSe ljudstvo pi rna »V a-jetnno zi>varovaIi'ic<>« in ljudsrevidn», pogVjte k»j pod pišete in zaltevajie, d« se potni i itha-eio s tis o-vinami in ztasti pa s pooblasti, m Vzajemne zavoro« valuice. V«»je i ibs za« a ova'Hra ▼ Ljabljaai, Dunajska testa 17. J«8?p Pehawi 1 r. * Uredništvo odgovarja le, v kolikor aoloča zakon. NOVE KNJIGE. Božične in druge mladinske igrice. Zbrala S. M. Se» «»fina Zdolšek. šolska seslra v Mariboru. Založba Ti^— itarne sv. Cirila. Obseg 80 strani. Cena 11 D. Knjižico smo že zelo potrebovali. Saj ni bilo za razne božične in druge prireditve dobili primernih iger. Knjižico toplo (priporočamo. 2iv pokopan. Po angleškem izvirniku A. Bennelta priredil Paulus. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Obseg 144 strani, cena 8 D. To je X. zvezek Cirilove knjižnice. Povest je jako mična, zato bodo gotovo vsi ■prav radi segli po nji. ue bok Ht'3*l ne, imam -Bučno obleko, ker »em kurnl -ukn't v telergvini R STERtlECKI v Celju S'e«. J*. k*teia r«z|>->*tlja trpeiao s kn m O'O"—.močen 6e j<>« m O 70 - fi ii k*md aukna kaugarna i'' rame manuNktur-o« robe pa sairo «a 8 d i na o«ltd. Kdor pride a vUkna o-lehno kupovat, do*>i n»ku n prime a > povrn te» voftnje Naročila čr*. D 50 » - p. «n. pr <»ed m p grehcem. znancem m p i-ja eljem za krasne vence in utiino ude.ezbo pri pogret u Velenje, dne 15. marca 1925. Žalujoči oatall. Oienjen hlapee k volom se sprejme pri oskrbništ. Strni-šče pri Ptuju. Prednost imajo rodbine z več delavci. 347 Sprejmem takoj več dobro iz-vežbanih slikarskih in pleskarskih pomočnikov, ter pridnega in poštenega učenca. — Mihael Dobrave, slikar in pleskar, Celje, Gosposka ulica 2. 311 2-1 Kdor bo£e kupiti kakoršno-koli posestvo v kateremkoli kraju, naj se obrne na Franca Ačko, Podboč 7, ne. I Gostilna a 3 gostilniškimi lo-j kali, veliko zaprto verando, i ki se tudi pozimi uporablja, tik romarske cerkve na Ptujski gori, najbolj obiskani božji poti v Sloveniji, se radi % p. Poljč"- premeščenja ugodno proda. 348 Hiša ima poleg tega 3 stai — vanjske sobe, 1 podstrešno ; late Sta ferne, tesan les, pec pa po želji lahko kupi tu-traverze, kovaški premog itd. ¿ji del posestva. Ivan Klemense dobi letos po čudovito niz- ¿j^ ptuj. — - 279 3-1 se takoj sprejme 16-18 let Učenec starosti 16—18 iet na tri leta pri g. Antonu Marčič, usnjarju v Slov. Bistrici. Za obleko in hrano se bode srkbelo. 317 2-1 Majerji in hlapci pridni in pošteni ljudje se sprejmejo Pro-sek-dvor. občina Bresterr.ica pri Mariboru. 234 3—1 Iščejo se viničarji s 3—4 delavnimi močmi, pošteni in pridni ljudje, vešči v vino in sadjereji. Sami taki, ki razpolagajo z dobrimi spričevali naj se javijo pri Prosek.dvcr, občina Bresternica pri Mariboru. 325 3—1 Dober Šivalni stroj ae proda. Oskrbnik, kateri govori slo-.. Maribor, Koroška cesta 50-1. stano- Ia portlandcemeat, zagorsko ¿¿,"J4^'"kfetU~'gospodarsko0 apno, strešno in zidno opeko, slo p j« in zelenjadni vrt. Su-deske, late štaielne, tesan les, ........ vašk' » po ki ceni z vseh žel. postaj. — Stalna zaloga vedno pn V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru, ki je glavni zastopnik za ves stabeni materijal. 344 6-1 Cepljeno traje vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah in okoreninjeni divjaki Anton Turin, Mcdraže, p. Stu-denice pri Poljčanah. 283 Kupim «sušilnic» za hmelj, sistem »Lorberi ali »Linhart«, rabljeno, dobro ohranjeno, 4 do C m*. Ponudbe z navedbo skrajne cene za izmontirano, izlo/eno, kompletno na g. Joža Hrastelj, Dobrna pri Celju. 346 Krasno poseetvo 36 oralov, arendirano 1 in pol ure od Maribora v Sloveaskih goricah oa glavni cesti, obstoje-te iz hiš ea gospodarja, za •skrbnika in vinlčarja, hlev ter (undus instruktus se pro-4a prostoročno. Pismena po-audba na A. Reisman, Mari-har, Vojašniška H 243 3—1 Mita a malim aaseatvou Iščem v najem. Ivan Iva» Zabukovca 131, p. Griže. Prodam posestva, srednje m-- liko, poslopje zidauo, redj V glav govedi, krma sladka, vb» skupaj v ravniaL Naslov k uprevništvo. 358 3— Čartaa ibjan. Podpisani Raušl A loj«, m sestnik in obč. svet v SIdimiH št. 43 obžalujem vse svoj« dolžitve v vlogi« dne 7. 9. februarja 1925, vposlaai m srezkega poglavarja v PJafi glede župana Visenjak Ant« na v Slomih kot neresnlčat, se zahvaljujem županu jl A Visenjaku, da ie odstopu ' nadaljnega sodnega tasieilr-vanj«. Ptuj, 13. marca 1925. 332 Alojz RaaK> vensko in nemško, strokovnjak živinoreje, sadjereie in hmelja, se išče. Ponudbe na odvetnika dr. Skoberne, Celje. 330 Schlegl. 342 Dvrjseiletni krojaški pomočnik želi mesto v trgu ali v bližini in na deželi. Plačilo po dogovoru. 308 2—1 Priden u5enee z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v krojaško obrt pri Lovro l'o-točnik, krojaški mojster, Slo-venjgradec. 298 2—1 Lončarskega pomočnika za izdelovanje posode sprejme takoj lvaii Granda, lončar Rače 143. 270 2-1 Dva kovaška učenca, 15 dc 16 let stara, močna, sprejme lakaj Ant. Ferenčak, kovač v Srežicah ob Savi. 236 3—1 Poda se posestvo z vinogradom, čez osem oralov. Cena 85.000 D. Metava G6 in 67 pri Sv. Petru pri Mariboru. 312 MajL.iO posestvo, 2% orala zemlje z zidano hišo v dobrem stanu, se ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Fran Marčič, Leskovec pri Pragarskem. 315 Kupi se posestvo blizu železnice, kjer bi lahko ena oseba do smrti ostala. Natančni popis na upravo. 319 Hiia s tremi sobami in 2 kuhinjama se lahko takoj zasede — v bližini Maribora se pio-da za 55.000 D. Povpraša se pri g. Resi Firm, Maribor, Tattt nbachova ul. 26. Proda se vež rabljenih dobro- ohranjenih viteljev in mlatil-nic. Natančnejša poročila daje Viktor Zager, Sp. Polskava pri Pragarskem. 316 2—1 Prodam par valjčnih stolov št. 2, model Osser, majhen močni cilinder (Mehlcvlinder) dve železni zobati kolesi, velikost 160 in 40 cm, za skupni pogon, železni prevozni doIž, aolg 2 metra in bencinmotor 6 IIP, vse še novo in malo rabljeno. Kupec, mlin Sv. Pavel pri Preboldu. 323 2—1 Išče se v pošteni družini domača hrana; plača po dogovoru. Ril bi tudi v pomoč gospodarstvu. Dopise na uprav» ništvo. 318 N«zniinf o Načelstvo Posojilnega društva za župnijo Sv. Z> nart v Slov. gor., reg. zadr. z neomejenim poroštvoB-naznanja, da obrestuje hranilne vloge po 11 % in daj* posojila upnikom po 13%. Uraduje se vsako nedelj» od 8. do 9. ure. 98 3—J: mm IÜKSI Veletrgovina Albert Kopač v Slcvenjgradcu priporoča svojo bogato zalogo manufaktu-re, špecerije in železnine, vsaki dan sveže koruzne moke a 3.25 D ter koruznega zdroba 3.75 D, nadalje vsake vrste [išenične, krušne, ajdove in ržene moke. 329 327 prodaj je hiša v Rušah, ibe, klet, hlev in nekoliko jspej Te-alt pošta 391 Na 4 so zemlje. Izve se pri režiji Homer, Sv. O; Brezno. Lepo enonadstropno vilo z vrtom v Ptuju za kolodvorom št. 3 proda Anton Riedl, gostilničar, Dolgoše pri Mariboru. Cena 65.000 D. 334 2—1 Prodam posestvo 8 oralov: 3 orale vinograda, sadonosnik, njive, gozd, 2 hiši, hlev, pre-ša in 2 kleti. Trčova 17. 335 Proda se mlin na Sčavnlel. ™ Vprnša se pri notarju Stupi-ca, Sv. Lenari v Slov. goricah. 333 Prima Diirkopp šivelni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14.' 103f Gostilna in mešana trgovin.; , je takoj na prodaj. Hiša 16 m , dolga in 15 m široka v letu 1921 novo postavljena z dobro upeljanc gostilno, krasna veranda z lepin gostilniškim vrtom, zraven vrla še četrt orala mladega .sfidonosnika. Hiša sestoji iz dveh gostilniških sob, t steklene verando, 2 sobi za privatno stanovanje, 3 sobe z,i tujce, krasno kuhinjo z jedilno shrambo, trgovina s skladiščem, 3 kieti. ledenica, pralna kuhinja, kotli in peč 7a kruh ,,eči. Žrnveo hiše je drvarnicaz / »vinjakoma. Oglasili se je pri lastniku Mihael Bienčič, posestniku v Snuhlji pii Ptuju ali pa na okr. za Posojilnica v Vaju k j rz.zn z, vabi na ivoj 28. redni obtoi zbor ki se \rii dne k9 marca 1925 oh 3. uri pjpoldne v ura in h prostorih. Dnevni red: 1. Poročili načelst^a 2. Poročil > ra<1z< r-tva. 3 Č'tame revizijskega poročila. 4 S < le parijo o upor «bi čistega d bička, 5 V iiit-v n»<"e stva 6 V liiev nadzorstva. 7 Nasveti. »• Ako bi ta c bčni zbor ob navedenem času bil sklepčen se vrši ene uro kasn* ie na istem mesto in z istim dn^vo m r d m drugi ob";ni kš veljavojB sklepa ne glede na število na* toč Ji član. v. Nič Istvcu Hfaniinca in posojilnica« p i iv.Ma je i pi Rim. top. . C/tžj.' <- vati na rtidni stolni zbor i ki se vrši v nedelj", dne 5. ap-ila 19.5 ob 15. uri * uradnih prostorih. Dnevni red: f P^očilo n»čelstva in nadzor«tva. 2 Ci»ame revizjčla. 3 Od »hrenje iač. takliučka z < 1. 1924. 4 V< litev a) načelstva. b) n.dzorstva. 5 Slučaj k sti. Na£elstvik zastopu v Ptuju. ¡107 Mulo posestvo, dve hiši, hlev za dve kravi in dva svinjaka, Izve se Spod. Hoče 300 2-1 « Krasno posestvo, 20 oralov, 3 erale vinograda, 2 hiše z gospodarskimi poslopji, 35 mi- xt „„;„„, oii iruriivn 'iul 0(l kopališča Rimske To- SÄÄ «.'^s^iÄ-iwaar^ ■3ZU Strojarska uüca 3, 246 Krasn posestvo, 13 oralov rodovitnih njiv in travnikov, 2C oralov gozda, 2 vinograda in sadonosnik, vse z nevim nasadom, 6 poslopij, 1 uro od trga Vojnik pri Celju, se po ceni proda. Več se izve pri zastopniku Vzajemne zavarovalnice v Vojniku 57. 337 Proda se posestvo oralov z gt spodn rskim poslopjem in ¥roslorcm za mlin na vodi v erbegovcih št. 1, p ob Sčavnici. Sv. Jurij 345 2-1 Išče se dobro idoča gostilna v najem. Plačilo naprej. Ponudbe na Janko Vozel, Polj-čane, 348 Dobro iiloča gostilna zraven pr<»std;e za pol e d Ice, kovače, mi zarje, sodarje i. t d. d^lje za stavbeni ke traverz-, ce m en t, žični k e in pločevino kakrr tudi vse v to stroko s^ad. jočepredmtte Cene riz a ve it sovina z žehzoino Pinter&Lenard HARBER -— j&JMUK&u ISS». Stoto T. •ii'rl •'■it prseatoro i oralov ▼ *i*Jlep$v legi, pri okrajni «sti ■»«•i minut o/ trga; njive, trav tiki, gozd, vinograd. Gospo 4arsko poslopje zidano in obo 4amo. Cena S6.000 D. A. Kidrič lUakole pri Poljčanah. 298 2—1 Posestvo m prodaj: 1. Posestjo Weingerl, Jareninski dol 18, stanovanjsko in gospo-larsko poslopje, ca 3 orale semlje, za 00.000 D. 2. Posestvo v Plavču, ob veliki ccsti «t 40 oralov, arondirano, prvo vrstna zemlja, 6 glav govedi-ae in drage pritikline, stanovanjska hiša in gospodarska Íosíopja, vse v dobrem stan-i, 470.000 D. S. Posestvo ▼ St. tju s stanovanjskim in gospoda rskira poslopjem z vso «premo in lepim pohištvom (novim) in k vsemi zemljiškimi parcelami (nekaj v St. Ilju, •tekaj v Ceršakn), 225.000 D, iakor leži in stoji. Natančnejše informacije v pisarni no-Üarja dr. Josipa Barle v Mariboru, Aleksandrova cesta 14. 272 2—1 brttro, Skarja, noia id. Električna braaana (v briv-ud Kofcomaj) Celja, Frajanova ti ca 19. 1116 aa«or! Ravno doSlo blago nože cene. Platno, barhentt, druk, ilačevina, ivileni roba. «akno td. Dobiva a« oajceneje pri Trpiaa, Glavni trg 17. 49 'rvovratai iafle*kf ta notna-«ki ptiaaki koks na drobno in debelo dobuvi po sratno mita ih cenah Mariborska mestna plinarna. W liVOHBIIIIIIII V najem dam posestvo proti polovičnemu pridelku. Naslov v upravništvu. 299 2—1 Utedovlfoo posestvo blizo Ma-ffibora, vinograd, sadonosnik, ajive, travniki, redi se lahko 12 glav živine, ugodno na prodaj. Pojasnila daje Regvart, Maribor, Volkmerjeva ulica St. 10. 301 2—1 Prlma karbolinej razpošilja v kantah in sodih Fera. Har-(inger, Aleksandrova cesta 29. 269 2—1 »AJ VABILO », na V, ^edtil ebžai ibo? Rmetiisne nabavne ii protfijiie zadrugi ____________ V v Plula, r. 2. z 9. z. ki se vrši v nedeljo dne 29 marca 1925 ob 9. ari v sadra *nib prostorih 1 dnevnim r<-d >m, kot je označen n* osebnih vabilih e dne 20 februarja t. 1. V smislu § 31 zadr. pravd sklepa ta občni zbor veljavno s dvetret insko več no brt* ozira na Števil < navzočih zadtuimkov. Načelstvo. Vabili na a j _ redni občni sbov* 2 Hranilnica in poioj-lntoe v Vidmu p. K. a n. Mm i a S3 a vrtna-Smetijsfiú -cvetticna- Aemena BBBBBBBBBB ¡Razne pluge, posebno več težkih z dolgimi deskami za tež--ko ilovnato zemljo ima zelo po ceni na prodaj: Matej Bre-¿nt. izdelovatelj plugov v ovi vasi, p. Slivnica pri riboru. 282 2—1 -t gradbeni les, jelove des t- ■ i late v veliki množini za •v skladišče v Okučanih. rero in ponudbe prosim na Milana Pjevalica, Okučani, Slavcnija. 304 3—1 Sf it s tov okrogli les kupuje Matiia Obran, Maribor, Loška ulica 15. Iščejo se tudi na-kupovalci. 285 3—1 Motorno kolo znamke »Puchc i HP r dobrem stanju se po agodni ceni proda. Ogleda se pri Tomažu Hepp v Vogri-covcih pri Ljutomeru. 305 3-1 Oves m seme se dobi najcenejše pri Josipu Rosenberg, Maribor, Slovenska uL 1. 275 _____5—1 Cepljeno trsje vseh boljšib vrst na priporočljivih podla- Sah, okoremnjeni divjaki in mamica se dobijo pri Antonu Turia, Modraze, p. Stude-uice pri Poljčanah. 283 Triletno deteljno seme garantirano čisto pošilja vsako množino 1 kg zi 35 D. — R. Vračko, Ptnj. 231 6-1 Erfnrtaka semena, zelenjadna in cvetlična ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 In Uri stojnici na Glavnem trgu. 234 5-1 Sadno drevje, večjo jiDotin. a» bolj priporočljivih vrst ii toplina» tiste prvovrstno, kakor laiki ritling, silvanec, peček ilahtninu in imbela, cepljen« na Goethe 9 m Rip P h Cene smerne i Zahtevajte ponudb« I Drevesnica in trtnica t R Gr» dlfto k, St. Jani pri Velenju »■■BH^KBaillil ¡CEMEHTÍ Ker ni 1 il dne 8. marca 11. občni zbor radi ^remale u elež^e članov «slrpčien, se vrš' drusji o čni z >or dne 25. marc-» 1925 ob 3 uri p<>i oldne v posoj 1q čnih t prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo aačelstva in nadzo-stva. 2. Odobritev raču ske-a zaključka za J. 1924. 3 V 1'tev pač-'Utva. 4. V lita, električna rse-sve lja»a hino, lastna ra
  • . Pojaa-uiia daje t>tezpla< no kop^iščna uprava gflPHO la \ KRAPiNSKE-TOPLICE ITRaVEPZE I B m a a a in vse vrste železnine B H po najnižji ceni se J a dobi na drobno in de B 4 belo pri tvrdki a ■Ion Kortiiia j 2 trgovina z železnino J ; Maribor : ■ J Aleksandro* a cesta42 J Mrliška cesta 1. a tU Št. 18 4/1. D/ažba lova Lovska pra ica (-rajpine ov» ne Korfn« se da potim ja ne nrd#t e do 3' 5 928 r iaaup Dr. žbt ae vrs» v s edo, dne i »pni* 19 5 0t. 9. uri \ red-p>ldr e v prost, rih sieskeg« p. glavarja v Mcribom levi breg. Sreski poglavar v Mariboru, le^i breg, dne 5. 3. 1925. Dr Ipavie s. r. St. 997/2 ad. Draiba lora Lorgka pravica krajevne «.bčin«» R>cenjak se pitoni )■ vne dražt e do 31. maia 1925 v * kup. ^»tia se vrši v »r do, dne 1 a pri a 1925 b 9 uii P'edp. v prostorih sres»ega pogovarja v M riboru Steaki poglavar v Mari' oru, lesni breg, dn - 5. i 19^5, Poljane« s. r, D E N A »I pr!fer«aR*. ako lnag»tlo b»m«I»Hw(i« M*f« vCeljuflPrlsolncu Stalo« ogromna zaloga vsakovrstnega svetega Map kakor: sukr.o n tnoike, volneno za ženske, Ualavta* tiskovino, bartnn, barhent, belo platno, rajav« plafoc nogavice, pavola, vsakovrstno moiko ter krnsko porHfc briaalke, odeje, dežniki, dežni plašči, eefir In piaa» platno aa srajce, klot, žepi«« in naglavna rata, N« epaatita aa pr«prhati! Za obOs« ob^k a* pt%tMm>f* Alojz Drofenik Glavni ira 9 C«:Js Glavni trg i Postrežba »*i»al QJovo 28tranje ooljskh mlii je postopanje s „H~)RA" razpl njenjem, NijM uiin(ovita in niceisjia {in!a živega s ejn SEGETAM.NEU piatf v»em vrstim rje n« žitaricah. * Navodila in mnenja bp»rp!a<*no nrj glBvn(.m ras»op-stvu hužbe »Deuts he Ge^el^'bafi fflr S ." adiin^ a-beaimpfung, Fka družoa za zaeranje šk i I ji c v). Glavno za.ropst o za Kralj vino SHS: Or Jeaiif £ dolg. Maribor, Kap b lsu ulka S, Ko bi mogli osebno z Vami govoriti, M Vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako prt izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva m dostikrat slaba milal če želite slrokovnjaško izk» leno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizk». site eno od 5 vrst FELLERJEVEGA ELSA-M1L4 V OBLIKI STEKLENIC. EIsaUHjino mlečno mil* Eisa-glicerinsko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovote Elsa-milo za britje. Vsaka vrsU teh mil a zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, i»< vrstno se peni, osvežuje in ohrani kožo adravn i» lepo. Ta mila so najboljše in najiinejie kar ae k milu sploh more dati! ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa-mila t obliki stekleak a tavojnino in poštnino 52 din., toda le tedaj, če se dena* polije vnaprej, ker je poštnina po povzetju za 10 diat vižja, . uJi Naročila nasloviti na: 4 ISUOEN V. FELLER, lekarnar, V Stubki Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. Trajne vrednosti »stanejo vedno darila iz zlata In srebra, ker obdrže ie pr pretsku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižic«^ prstani, zapestnic« kakor tudi vsak»» vrstna zlatnina bi srebrnina, nakit, i» predmeti za dnevno uporabo, v naj« lepši in najboljtt kakovosti dobi a* dobro in po ceni pit tvrdki Suttner. —« Zahtevajte divnac ilustrirani cenik, za katerega je tre« ba poslati samo I dinarja na: ODPOSILIALNiCO UR H SUTTNER. V LJUBLJANI It. VM, Slovenija. Za ndobnost odjemalcev se morejo za aadopol-nitev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugI kosmetični preparati lekarnarja Fellerja. II „W e s 11 a n d" r. G. m. k H. Oeutfchfa^dsbe^g CtaVsV;) W N«jboij{a sadikiski Sala v Avstr ji -m Velike z«l ge sadnih dr vesvs^h c blik in vrst, jago'nih g m >v, divjakov vseh vrst, cv tlic, lepotičnih grmov, š argiiev, I * drevesai vosek. Cenik ia vrste na teljol Trgovina i manufakturo In S^ecerii« i IVAN SEVER VEUNita i &t cafiovoljnost k pravi »reči fotffl SapoiLiii si, nevesta, to resnica, faa preden seiel leninn v desnica, frevldns pri nakupu i» le biKlil Olago po nizki ceni, s»doji modi, ftsrodaja na deielo. ta Velenj ¿as^-roti pošte v bivši dr. Sknbčtri brgovec IVAN SEVi;R man pov»edS, A to se tiče tudi teb« um ti, te teb« lena, lenin fant deklina, ferjevec, ki kupuje* nu,og(. hkraii Itofai, kiačevine, dntka, platna ha S,>{fK!l:\Vtr. ' ' Ji: 'i X 1. O «adovolje« a blagornl» tal pea*« .vi, | lili f» ««^oljaoji kljM > - i ¡Vv'T Stran 8. ■SLOVENSKI GOSPODAR«. 19. marca 1925. V/.VM r y, r »i r », | r ^I r.^ J^FV r.^ n r.vr.'íjr l i! kV I k i I k . ' WI W ¿ 1 /j 1 L ¿1 k i MI k i 1 l i k , k i Ki k i k i. k i I k i k VELETRGOVINA KAROL HABER MAR BOR. ALEKSANDROVA CESTA 39 auimimiiiiimi«iiiniimuu B R3 dobavi vsako množino modre galice 98/99*/,, rafijo, deteljno seme, semenski oves. V IVIVI V i ',1IVIV IV i »i i r.-* ifa i r¿\, r.t ¡ M r.^ : ri i m k"i I k i t k i I »."i. k. i I k i k i I k i k i i k i k i k"i I k i I k'i k i ! k i k i I k i ga Dobroidoča branjarija, vino ] Id žganjetoč, v inventarjem se za 40.000 D proda. Vrba nova ulica 66. 239 3-1 Za pljučiie in siadušljiva bolnika ¡e naš leliičai iaj „Siivaaa' odlično, prepričljivo učinkujoč, t. W.v P pike: »Val č»j je pri meni kar čadeš« delil«. »Pljunek, nočno e teaie, mrtlica. feaielj, r.»soplj»nje, vse je takoj preveha-!o« >N«S zdranik gim se veseli, ila mi V»i čaj tektec. »Tek in zdra«je sta ae zboljSala« - taco se glaiiijo dne«n. prihaja-jo?? zahvalna piana Paket 1 lik. Po p- trdi u okr»jneg< cdrtv aikii se prosto prodaja. Silvana-tteeellackaft, Augsburg MS5. £ DO,Ml U^. Jt< » podanem poljske miši ^ Cota staRfuMce Oto rt- •ofva k («di • UkaiBa* ia a I ■ ■ OtNar naltilt« MlktlUt In naivarnaji« pri "9C Spiinieštajgrskl liuiskl Disijllitlci r.?,znz. v Mirilrtt. Stilu ilci št. 6. ki obrestuje hraailne vloge po 8% -10% oziroma po dogovoru. : ■ ■ ■ f> m m, K Naložite denar le pri \ :: Ormoški posojilnici v Ormožu :: registrovaai zadrugi i neomejeno zavezo Zgornje predmestje 10, v lastni hiši I? % (P0Prej „Geršakovi"), kjer je najboljše in najvarnejše naložen in se najvišje obrestuje. Rentni in invalidni duvek plačuje posojilnica. II 11 boj za srečo I »•6|t|MM«t¥« z hii«m«,vkl ju fttaie »liha, mm Din. I0C- dobi lustnik naše srečke, katero bo tadel žreb. Ctla srm&km Djvu 100*—. I Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brio-pisaini stroj. Večletno iam*tvo. Bre?konkur?nč ti »isalni stroj sedanjosti je edino ST0EWER-REC0RD 3L/CTId: Ljvbljana, Sslcnburgjva altca 6 I. S jfcijalna mehanična delavnica za pooravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografiči.i zvitki, baroni trakovi, ogljent in povoščeni papir vedno v zalogi. "f j !t «fe i Mrttmk« mika D M' DtitMiska «rtika 9 I61 Pri ¿etrtiaekia «ročkah igr«)0 Mri, pri deeedaaklk doeet oaeb aa eoo številke Zadene »rob i« aretko, vrli a« med iUriati oziroma d« aeravije D»a tiebaaja ae aasaaai po (aaepiatk, takoj ko bodo aretke razprodan« tatinsko ali desatiaake »rtčko, vrli a« cned itiuau ociroaa daeetiaaj poaotteiki «tebitk* poaevai feobaai«, ake ae isti v teka 14 dai med aabe a dobitkom ae apravijo. Itirebamb itevilk 100C $re«k« raapoM))* iPreatevoijae gasila* d>««t*e< » StraiUu pii P tej«, proti naprej vpoifljatv) Moaka sa niti» tel Din. 3 - t* pnporo4eae polivate«. - lMeio se poveod prod»iale> areO Halante ganar la pri «dsiti oesoiildlcl v C#iiu = reilstriiin! zal ui! z atamsiato zavezo. - CankftfjaTa ulica 4« poleg davkarij® (poprej pri »Belem vola«) kj«r je najbolj varno naložen in ae najvišje obrestaja, • Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Ogi««l v «vVl«tm -i«»* it Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Telefon interurban: Podnart. ■ ■ JWWfjeii"' "s.ei'Jwii'lii' —■ -""•«■Tur»" - Brzojavke: Zadruga Tlropa. J.S Vrni v našo streho spadaJoM železni fzdclki po vzor»olb ln p»t>«h najoanajc. IXtt*ti«ovani ceniki na paspolago! —| Ppo d %J « s* tamo na debelo ttgavotm. Tksk Tiskarne sv. Cirila i Kíariboru. Odgovorni urednik: Janui Goleč. Ladaja konzorcij »Slov. Gospodarja«« J