THE OLDEST (AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMEREKL Geslo: Za jrero In narod — u pravico in resnico — od boja do zmagal GLASILO SLOV, KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. —, S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, V CHICAGO NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 83. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. APRILA — THURSDAY, APRIL 28, 1927. LETNIK XXXVL Kitajci napadli amer. rušilca.-LetalsKa nesreča; 2 mrtva. POD PRITISKOM ANGLEŠKIH BOJNIH LADIJ SO UTIHNILE KITAJSKE BATERIJE NA JUŽNEM BREGU REKE JANGCE. — AMERIŠKI PODMORNIKI PRISPELI V KITAJSKO VODOVJE. — LETALA BOMBARDIRALA NANKING. Šanghaj, Kitajsko. — V Ki- ukiang-, ki je oddaljeno 130 milj vzhodno od. Hankoua ob reki Jangce, so kitajske čete, ki so bile dobro skrite, streljale na ameriškega rušilca Pea-ry-ja. Z rušilca niso mogli odgovarjati s streli, ker so bili napadalei dobro skriti. Drugi dan je bil napaden tudi ameriški parnik Panguin, več mož je bilo ranjenih, nekateri težko. Pozneje so angleške bojne ladje z močno kanonado prisilile kitajske baterije, da so u-tihnile, nahajale so se na južnem bregu reke Jangce, v bližini Cinkianga. Ameriška podmorniška ten-derja Canopus in Beaver sta prispela iz Manile semkaj s lotilo obstoječo iz enajstih odrr.ornikov. To je prvič, da : t ameriški podmorniki obiska-Kitajsko. Kakšna služba bo ; »deljena podmornikom še ni •itančno določeno. Najbrž bo-f1 > pripravljeni, da jih bodo ' •ubili za blokado, če bodo •.-tale še večje komplikacije ( ' kitajskih grozodejstev v .Jikfng^J. Ameriški transportni parnik . ifenderson iz San Diego. na j iterem je 1500 ameriških vo-j a kov, bo prispel v Šanghaj 2. i maja. Letalci v službi severne ar-j r ade so metali bombe v mesto i Nanking. Ena bomba je padla I v bližino poslopja, kjer je \ avni stan generala Ciang- | kajšeka, ki je eksplodirala in napravila veliko škodo. "MISS CUBA". ŠTEVILO BEGUNCEV PO POPLAVI NARAŠČA. Memphis, Tenn. — Missis sippi reka in njeni pritoki so preplavili v torek nov teritorij ; voda je pregnala ljudi iz njihovih domov, ki so se pridružili številnim beguncem, ki trpe pomanjkanje. Nepotrjeno poročilo pravi, da je blizu j 500 oseb že mrtvih. Škoda je cenjena na 500 milijonov dolarjev; 150,000 ljudi je brez strehe. -o POLICIJA ARETIRALA PO- NAREJALCE DENARJA. St. Louis, Mo. — Policisti so vdrli v poslopje na 5612 Vermont ave., kjer so našli vso pripravo za ponarejevanje denarja, kakor tudi ponarejene bankovce v znesku $30,000 Policija je zvedela za to delavnico od Emila Waltherja, starega 26 let, katerega je aretirala v nedeljo v Chicagi. Wal-ther je devetnajsta oseba aretirana izmed družbe ponarejevalcev, katerih je pa še veliko število na svobodi. Sodijo, da so ti sleparji oškodovali banke in trgovce za približno 1 milijon dolarjev. Aretirali so tudi več pristašev Birgjerje-ve bande, pri katerih so tudi našli ponarejene bankovce. -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino ▼ kilo; «.lco ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej morel na upravo lista. LETALSKA NESREČA V BLIŽINI MESSICK, VA. Nesreča je zadela ameriška letalca, ki sta se pripravljala na polet iz Amerike v Pariz. — Trupla so našli med razbitinami v plitvi vodi. Newport News, Va. — Poveljnik Noel Davis, ki se je pripravljal na polet iz Amerike v Pariz, in poročnik Stanton IT. Wooster, njegov pilot, sta našla žalostno smrt, ko sta Senorita Angelina Arduiza z letalom, "American Legion", \x Havane, je v tukajšnem me-v bližini Messick, Va., treščila stu zmagala pri kontestu, kana zemljo.' Priletala sta v vo- terega se je vdeležild večje šte-do, globoko štiri čevlje, v ka-'ilo domačih lepotic. Meseca teri sta nesrečneža utonila. To maja ^ bo ^jj International je bil zadnji poizkus z Ame- Beauty kontest v Galvestomi, rican Legion, predno so name- Tex>> kjer ^ nast0pila kot ravali napraviti preko-atlant-; "Mjss Cuba." ski polet. Bil je v resnici zadnji, ki pa je stal življenje dveh drznih letalcev. American Legion je bilo veliko letalo s tremi motorji, edini te vrste. Opremljen je bil s tankom, v katerem je bilo prostora za 1500 galon gaso-lina. To je že druga tragedija z letalom, pripravljenim za polet preko Atlantika. Prva je bila, ko je Francoz kapitan Rene Fonck nameraval poleteti iz New Yorka v Pariz, a se je letalo vnelo,, pri čemer sta prišla ob življenje radio operator C. Clavier in mehanik J. Islamoff. Fonck sam je ostal nepoškodovan. -o- BRIDGEPORT BANKING CO. PRENEHALA POSLOVATI. Bridgeport, Ohio. — Dne 22. aprila je zaprla vrata tu-kajšna splošno znana in zanesljiva ter varna banka, Bridgeport Banking Co. Do tega je prišlo, ker je blagajnik, W. E. Thomas poneveril, kakor se sliši, $300,000. Nepoštenega uradnika so že aretirali. Razburjenje med vlagatelji je veliko, ker je bilo ljudstvo že lansko leto zelo 'MIR JE NAŠA SMERNICA," GOOLIDGE. Predsednik Coolidge je v New-yorku govoril novinarjem, pri kateri priliki je očrtal a-meriško smernico napram zunanjim državam. -o- New York, N. Y. — V ponedeljek zvečer je bil predsednik Coolidge v Newyorku, kjer je na banketu, prirejenem ob priliki dvajsetletnice United Press govoril tamkaj zbranim novinarjem, katerih je bilo nad 500. V svojem izvajanju je posebno apeliral na nje, naj se zavedajo, da so predvsem A-merikanci. Kot takih je dolžnost, da svojo žurnalistično delo obračajo le v prid Zedi-njenim državam. Zlasti zdaj je to potrebno, ko imajo Zedinje-ne države toliko skrbi in sitnosti v Nicaragui, Mehiki in Kitajski. Coolidge je zlasti na-glašal o svobodi tiska v deželi, katero pa naj vporabljajo v pravem čistem amerikanizmu. "Noben Amerikanec ne bo imel koristiti, če bo tujcu pro-prizadeto, ko je prenehala po- dajal svojo deželo." Tako je slovati Dollar Savings banka., rekel Coolidge. Te besede se Vlagatelji so dobili doslej odj bodo zabeležile in se ohranila D. S. banke 43 odstotkov od i poznejšim rodovom, kakor i-j svojega denarja, kar so veči- mamo še danes zabeležene be-, noma vložili v bančno podjet-1 sede drugih velikih Amerikan-, je, ki je zdaj prenehalo pošlo-' cev. Med drugim je povdarjal, vati. To je silno hud udarec za! Coolidge tudi, da je naša j ves okraj, zlasti še za premo-1 smernica — mir! Rekel je, da( garje, ki se nahajajo na štraj-1 si vlada Zedinjenift držav pri-ku. Tudi naši rojaki, Slovenci, so vsled tega hudo prizadeti. -o- KRIŽEM SVETA. — Chicago, 111. — Poročil se je H. McCormick, star 67 let, predsednik International Harvester kompanije z Miss Alice M .Holt, tudi iz Chicage, ki pa je 20 let mlajša od njega. Odšla- sta na ženitvanjsko potovanje v Evropo. — Farmer City, 111. — Mrs. Martha Arbogast, pra-praba-bica, je tukaj na svojem domu obhajala 85 rojstni dan. 14 pravnukov in 31 pra-pravnu-kov še živi, katerih dva sta dvojčka stara 20 let, in trojčki v starosti 10 let. — Chicago, 111. — Friede-rick Ebert, sin prvega predsednika nemške republike in trije njegovi tovariši, so prispeli v Chicago, in se nastanili v Bismarck hotelu. Nahajajo se na- turi po Ameriki in prirejajo predavanja v korist frankfortskega velesejma. — Warwick, R. I. — Ma-j nuel Sousa, star 21 let, goba-' vec, ki je bil v naselbini za gobove v Carnille, La., je pobegnil in se je šest dni potikal o-' krog po mestu, predno so ga zasačili in odvedli nazaj med njegove nesrečne tovariše. — Essen, Nemčija. — Tu-( kajšni nemški fašisti so imeli; konvencijo, prišlo je pa z na-j sprotniki do pretepa, pri ka-! terem je bilo več vročekrvne^ žev ranjenih .Policija je imela: veliko posla, predno je izgred-' nike ukrotila. | • i — Genova, Italija. — Na I italijansk'em parniku Roma, kij ie nedavno priplul semkaj izj New Yorka, je neki Italijan v prepiru z nožem' prizadjal ve-čim potnikom težke poškodbe, nakar je skočil v morje in utonil. JAPONSKI PREMIER Na sliki vidimo barona Ta-naka, načelnika seiyukajske stranke, ki je bil nedavno imenovan ministrskim predsednikom na Japonskem. Wakasuki, bivši premier je resigniral. Ta-naka je star 64 let, preje je bil vojni minister. Iz Jugoslavije. DRUŠTVO NARODOV BI MORALO POSEČI V ITALIJAN-SKO-JUGOSLOVANSKI SPOR. — VZROK TEMU SO VELESILE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ANGLEŽI IMAJO NOVO BOJNO LADJO. AMERIŠKE ŽENE ZA SMITHA. POLOŽAJ V MEHIKI, zadeva ' pospešiti po celem svetu idejo miru in dobro voljo na podladi sporazuma, ki se ga mora doseči s pravičnimi in resnicoljubnimi odnošaji do vseh narodov sveta. Mexico City, Mehika. — Zvezne čete so po peturnem boju z uporniki v Guitarrero dolini, slednje pognali v beg;' 60 jih je ostalo na mestu mrtvih. Vojakom je padlo v roke1 100 osedlanih konjev in pre-' cejšnja množina municije. Iz; Sonore poročajo, da so vojaki usmrtili enaindvajset Indij an-1 cev, devetinosemdeset žena in j otrok so pa ujeli. I — London, Anglija. — V Londonu je za potnike in izletnike zelo dobro preskrbljeno. Z letalom lahko poletijo v 66 mest. V Moskvo pridejo po zraku v 33 urah, do Carigrada v 70 urah. Polet iz Londona v Berlin stane samo $47.50, v Amsterdam pa le $15.00. -o- Širite "amer. Slovenca* Dve odlični Amerikanki priporočata, da bi se vprašanje vere v politiki v javnosti o-bravnavalo. — Hočejo katoliškega predsednika. Chicago, 111. — V ponedeljek je v Auditorium hotelu v Chicagi govorila Miss Jane A-dams, poslušalo jo je 600 žensk, socialnih delavk. Pri tej priliki je omenila predsedniško kandidaturo Al Smitha iz New Yorka. Istočasno je govorila v Washingtonu Mrs. Nellie Taylor Ross, bivša gu-vernerka v državi Wyoming. Prva, kakor druga podpirata predsedniško kandidaturo Al Smitha, ki je katoličan,"* in nekateri trdijo, da vsled tega ne sme biti izvoljen na predsedniško mesto. Obe ženski priporočati, da bi se vprašanje vera v narodni politiki v javnosti o-bravnavalo. Mrs. Ross j« govorila v navzočnosti "National Women's Democratic" kluba. Med drugim je tudi dejala, da s tem, ko podpira Smitha, hoče pokazati, da naša republika v resnici obstoji, ne le na papirju. Nobenega vzroka ni, da bi kandidat za predsedniško mesto ne mogel biti izvoljen vsled tega ker je katoličan. Angleži imajo novo bojno ladjo po ameriškem načrtu, ki je opremljena z najmodernejšimi morilnimi pripravami. — Stala je $35,000,000. London, Anglija. — Ne glede na to, da se bliža čas konference, na kateri se ima rešiti vprašanje razoroževanja na suhem in morju, prihajajo poročila le o oboroževanju. Iz Anglije poročajo, da so dogradili novo 35,000 tonsko bojno ladjo, katero imenujejo Nelson. Ta plavajoča trdnjava je izdelana po ameriškem načrtu in je zadnja, ki je Angliji dovoljena po takozvani wa-shingtonski konferenci. Nelson je opremljena z najmodernejšimi morilnimi pripravami in je edina te vrste na svetu. Stolpiči so opremljeni 5 16 palčnimi topovi. Zadaj na ladji je dvanajst šestpalčnih topov, ki se nahajajo po dva in dva v posebnih jeklenih stolpičih. Poleg tega so na ladji devetpalčni topovi, katerih vsak naboj tehta nad eno tono. Topovi so izredno težki, vsak tehta nad 110 ton, vsi pa so obdani z debelimi jeklenimi ploščami. Cela ladja je tako zgrajena, da ji tudi letalci, če bi nanjo metali bombe, ne mogli dosti škodovati, ker je krov zavarovan pred bombami. Kar je ladje pod vodo, je zgrajena iz takega materiala, da lahko zdrži, če bi jo štirje torpedi zadeli. Koliko ima ladja letal in priprav za iste spuščati v zrak, je tajnost. Dolgost ladje je 702 čevljev, 106 čevljev je široka, posadka obstoji iz 1300 mož. Stala je 35 milijonov dolarjev. Balkan balkanskim narodom. Nismo bili samo v Jugoslaviji mnenja, da bi moralo v itali-jansko-jugoslovanski spor zaradi Albanije poseči Društvo narodov, marveč je ta misel odmevala v celokupni mednarodni javnosti. Povsem naravno, saj so vse v tem sporu prizadete države članice Društva narodov, a člen 10 mednarodnega pakta, na katerem sloni DN, čisto jasno določi: "Člani Društva se zavezujejo, da bodo spoštovali nedotakljivost o-zemlja in obstoječo politično neodvisnost vseh društvenih članov in jo ščitili proti vsakemu zunanjemu napadu. V slučaju napada, pretnje z napadom ali nevarnosti napada uporabi Društveni svet sredstva za izvršitev te obveznosti." In člen 11 pravi: "Izrecno se ugotavlja, da je vsaka vojna in vsaka grozitev z vojno, naj bo že pri tem neposredno prizadet kak član Društva ali ne, je zadeva celega Društva in da mora le-to v uspešno varstvo mednarodnega miru poseči bolezen trpela še naprej in bi tako zopet imelo izgubo, zato se le težko odločajo za nakup. Nekateri se rajši odločijo za nakup konj in tako je ravno meljavost pripomogla k temu, da bo v Turnišču precej več konj ko dosedaj. -o- Nesrečna igra z nabojem. Predkratkem se je igral Franc Hajba iz Dobrovnika z ostrim nabojem. Pri tem je zadel ob kapico, ki se je užgala in naboj raznesla. Učinek je bil tako močen, da je nesrečniku razmesaril na obeh rokah palec in kazalec. Prvo pomoč mu ie nudil domači zdravnik dr. Kolin, drugi dan pa so ga odvedli v bolnico v M. Soboti. Trije pogrebi. V Rogatski Slatini v soboto 2. t. m. ob 5 popoldne smo spremili k večnemu počitku go. Terezijo Zamolo, znano posestni-co in gostilničarko pri Sv. Križu, ki je po enoletni težki bolezni v 71. let" v Gospod v po primernih spala. — V nedeljo 3. t. m. ob sredstvih. V takem slučaju sklice generalni tajnik na predlog ivsakega Društvenega člana nemudoma Društveni svet." To je jasno dovolj in o kompetenci Društva narodov v albanskem vprašanju ne more biti nobenega dvoma. Zakaj se torej ni sklical svet Društva narodov? Brez dvoma zato ne, ker tega niso želele jvelesile. A velesile tega niso želele prvič zato, ker tega ni želela velesila Italija, drugič pa zato ne, ker imajo vsaj nekatere velesile ravno v albanskem, to se pravi v balkanskem vprašanju zelo slabo vest. Vzrok slabe vesti je — vsaj na zunaj — v prvi vrsti znani ve-leposlaniški sklep iz leta 1921, ki daje Italiji nekak varuški mandat nad Albanijo. Ta sklep je bil prvotno pač mišljen kot nekako hladilo za rano Italije, ko je morala izprazniti Valono. ,Takrat se seveda še nikomur ni sanjalo, kam vodi Italijo g 4 popoldne se je vršil pogreb g. Eduarda Košaka, so bosi i k ar j a v Tekačevem, ki ga je neizprosna jetika položila na mrtvaški oder. Tako velikanskega sprevoda že dolgo nismo videli na Slatini. Pogreba so se udeležili razen mnogobrojnega občinstva v polnem številu domači in rogaški gasilci. — V ponedeljek 4. t. m. ob 4 popoldne smo izročili materi zemlji zem-ske ostanke g. Franca Gobca, trgovca v Ratanski vasi, od vseh spoštovanega mladeniča, starega komaj 27 let, tudi žrtev neusmiljene sušice. Blagi pokojniki naj počivajo v miru božjem! -o- Nesreča. V petek 8. aprila so pripeljali v mariborsko bolnico iz Ruš Drago Košaka, ki si je zlomil desno nogo pod kolenom. -o- Umrla je v sredo 6. aprila v Celju ga. Mussolini s svojim fašizmom in'Josipina Zorko, vdova po pre-kako nevarno orožje bo postal gledniku finančne kontrole g. ta sklep v rokah novega itali- Josipu Zorku. janskega imperializma. Mati Viktorja Parme umrla. V Gradcu je umrla 5. aprila gospa Marija Parma, vdova po policijskem svetniku in mati pokojnega slovenskega skladatelja Viktorja Parme. -o- Smrt. Dne 22. preteklega meseca je umrla v Slovenski krajini, mati pisatelja Jožefa Galossy, ki je bil s podlistki dolgo časa sotrudnik "Nepujsaga" in še sedaj sodeluje pri "Neplapu". Svoji družini je umrla zelo dobra mati, zato izgubo težko občutijo. Naj počiva v miru! -o- SNEG V PENNSYLVANIA. m _»w Turmsce. Metljavost je zapustila ka- Kane, Pa. — Od tukaj poro- kor v okolici tako v občini sami čajo, da je v ponedeljek 'padlo žalostne sledove. Hlevi so se iz-v tukajšnem mestu in okolici .praznili. Napolniti bi jih bilo 8 palcev snega. • 'treba, a ljudstvo se boji, da bo DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo .včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din............--.........$ 9.40 M>00 Din...................... 18.50 2,500 Din .______________________ 46.25 5,<>00 Din....................... 92.00 10,000 Din........................ 182.00 100 Lir ____________________$ 5.65 200 Lir ..........................$11.00 SOo Lir ..........................$26.50 1000 Lir ..........................$52.00 Pri večjih Bvotah poseben popust. Poštnina je ▼ teh cenah Že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVB IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakraJSek * Cesaric, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. j> amerikanski slovenec Četrtek, 28. aprila 1927. » AMERIKANSKI SLOVENEC Prri in najstarejii slovenski list t Ameriki. i. " Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-tieljkcv in dnetot po praznikih. CO. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING Naslov nredništva in uprave: 1840 W. 22nd SLf Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098. Za leto leto. Za pol leta. Naročnina: .$5.00 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____6.00 Za pol leta-___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St.,. Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Žar, ki so ga metali rimski žarometi zadnje dni na italijanske, pod pokroviteljstvom angleških lordov v srednji in jugovzhodni Evropi dosežene uspehe, se je začel nenadoma izpreminjati v motno brlečo lučko. Za angleške konservativce so začeli prihajati težki časi. Res je, da po vsaki vojni svet navadno pade v mistiko in se obrača na desno. Mnogi znaki pa kažejo na to, da se je sve-tovno-politično nihalo jenjalo pomikati na desno, in da se začenja polagoma pomikati zopet v demokratični tir. To utegnejo dokazati tudi prihodnje volitve v Angliji. Subscriptions: For one year_____________ For half a year_____--________ Chicago, Canada and Europe: For one year_________J_ 6.00 For half a year__________3.00 „$5.00 _ 2.50 DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Italija vabi Poljsko v svoj blok. RESNICI POT IN CESTO l Ely, Minn. Na našem znamenitem Vermilion in Mesaba Rangu vlada veliko zanimanje za slovensko organizacijo po imenu: "Slovenian Old Settlers" — po naše: "Slovenski stari naseljenci." O tej organizaciji ni prišlo še mnogo v slovensko javnost. Eksistira šele nekaj let. Kot njen predsednik sem se spravil napisati malo več o tej organizaciji. Leta 1924 se je zbralo več slovenskih družin in napravili izlet proti Kanadi in ganizacija, na prostem v lepi naravi. Izvolili so se takoj u- Grof Beth len namerava v najkrajšem času odpotovati v posebni misiji v Varšavo. Namen njegove misije je, pridobiti Poljsko, da se priključi angleško-italijanskemu protiruskemu bloku. V Varšavo potuje samo grof Bethlen, ker so bili odnosa ji- med Poljsko in Madjarsko zelo dobri, vsled česar tudi pričakujejo rimski politiki, da bi mogel Bethlen najlažje pridobiti Pilsudskega za Mussolinijev načrt. Grof Bethlen pa najbrže upa, da bi pri tej priliki pridobil ,s0 Pilsudskega tudi za svoje načrte, predvsem, da bi Poljska pri- ičrez mejo' Družbi se J"e ta iz" stala na priklučitev Slovaške k Madjarski, kakor to propagira- ilet d°Padel in sprožilo se je jo nekateri na Poljskem živeči slovaški emigranti in renegatL jmisel> da bi med seboJ ustano-Ta priklopitev, da bi bila za Poljsko koristna vsled tega, ker |vili organizacijo "Slovenskih bi dobila tako Madjarska in Poljska skupno mejo in bi se s tem ,starih naseljencev" m to se je lahko uspešno borila proti boljševikom. jtudi zgodilo. Kar na prostem v Ves načrt je precej fantastičen in njegova izvedba skoraj zeleni travi se Je rodila ta or" nemogoča. Predvsem je jasno, da Poljska ne bo odstopila od svoje francoske orientacije, ker neprimerno večja nevarnost ko od Rusije preti Poljski od Nemčije. Na drugi strani pa je >"adniki in sicer sledeči: Joseph jasno, da bi Nemčija, v slučaju da je Poljska v vojni z Rusijo, (Mantel, predsednik, Ely Minn, le težko ostala nevtralna in da v tem slučaju ne bi mogle pomagati Poljski ne Anglija in ne Italija, še manj pa majhna Madjarska. Zato mislimo, da bo Bethlenovo potovanje v Varšavo brez pravega uspeha. -o- Evropska politika v novem toku. Italijani in Mad j ari slavijo te dni svoje veliko slavje. Grof Bethlen se je pripeljal v Rim, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Svečanemu sprejemu so sledili še bolj svečani banketi z napitnicami, polnimi izbranih besed in medsebojnih poklonov, in rimski brzojavi morejo komaj zmagovati ogromno delo, ki jim ga nalaga propaganda za veličino Italije in za poveličevanje madjarskega viteštva po podpisu pogodbe "večnega" prijateljstva med obema državama. Diplomacija angleških konservativcev in neugnanih sovražnikov Rusije pa si je zadovoljno melo roke lepo v ozadju, češ, zopet je zvarjen en člen v mali verigi okoH Jugoslavije in v večji okoli Rusije. Konservativni lordi so svetlih oči gledali na zemljevid. Lepo italijansko-madjarsko idilo in zadovoljno razpoloženje v Londonu pa je nenadoma ukinila presenetljiva vest iz Pariza, da so se Francozi sporazumeli z Rusi v dveh točkah, kjer tudi najbolj hladen Anglež ne pozna šale: Rusi so priznali v principu svoje predvojne dolgove Franciji in obljubili plačevati na ta račun letno 70 milijonov zlatih frankov, obenem pa so dali Francozom koncesijo za izkoriščanje bogatih petrolejskih vrelcev na Kavkazu. Ta pogodba je izredne vnanje-politične važnosti. Ta pogodba pomeni glede sovjetov popoln prelom z njihovo dosedanjo politiko napram predvojnim upnikom. So-vjeti so sicer posameznim upnikom že prej izplačevali njihove terjatve, toda na oficijelen način še nikdar niso priznali nobenega dolga. Za evropsko in svetovno politiko pa pomeni ta pogodba to, da je obroč, ki so ga kovali angleški lordi proti Rusiji, počil. Nemčija ima z Rusijo sklenjeno rapallsko pogodbo, ki so jo lani obnovili v Berlinu. Francozi so sklenili z Nemčijo znano locarnsko pogodbo, ki so jo še žnatno utrdili nemški in francoski veleindustrijci in kapitalisti s posebnimi pogodbami med seboj. Najnovejši francosko-ruski dogovor pa pomeni, da je okoli Rusije skovani obroč predrt od Atlantskega oceana preko Nemčije in Rusije do Tihega morja. 150 milj na dolgo in žila železne rude se vleče iz Ely, preko Towerja, Mesaba, Aurora, Bi-wabik, McKinley, Gilbert, Sparta, Eveleth, Virginia, Mountain Iron, Buhl, Chisholm, Hibbing (najbogatejša okolica celega sveta), Calumet, Marble, Bowey in Colerain in še druge naselbine. V tem kraju je naseljenih nad 10 tisoč Slovencev, ki so prišli iz starega kraja. Z mladino tu rojeno pa jih je kot se računa do 25 tisoč. Lansko leto 29. augusta se je pokazalo na izletu v Greaney, kako potrebna je organizacija starih naseljencev. Greaney leži severno-zapadno od mesta Ely, kakih 75 milj in je prijazna lepa kmetska naselbina, skih šegah in navadah poza- -Tam so se naselili naši elyski bavali in poveselili. Saj nas Slovenci, že pred kakimi 25. le vse življenje spremljajo le težave in trpljenje, bi vsaj sedaj kot stari naseljenci prišli večkrat skupno, se pogovorili v naši lepi slovenščini, se pogo- ti in precej dobro gospodarijo in s tem logično'dobro napre- ni odbor organizacije "Starih slovenskih naseljencev". Za leto 1927. je že napravljen načrt za celo leto riaprej. Ker ni mogoče, da bi se vsi Slovenci udeležili na enkrat, kakega shoda tu ali tam, zato smo se namenili, da se sestanemo v vsakem mestu (gori imenovanih), da se na ta način lahko tudi oni udeležijo shoda, katei*i nimajo automobilov in to le na prostem, če ugodno vreme. Pri tej organizaciji ni nobenih asesmentov. Družina, ko pride v nedeljo od sv. maše si pripravi košarico jedil. Bolj ko si pripravi, boljše se mu bo godilo. Na shodu bodo nastopali dobri govorniki, kakor tudi najstarejši naseljenci, ki bodo povedali kaj zanimivega iz svojega življenja, tem se bo podarilo lepo nagrado, katero se bo skušalo dobiti s klobukom med dajejo. Prideljujejo vse poljske jnavzočimi. Obenem bodo na pridelke, razun vinogradov, ;programu pevske točke, ker ;rodi prav dobro vse. Za trto pa jlepa slovenska pesem človeka in naročil sem lepih kapic za Elyčane, da se bolj postavimo. Ko se parada na Evelethu začne, katera je bila izvrstna in sploh bi ne bilo mogoče lepše in boljše je bilo vse zadovoljno. Popoldan se je pa začela konvencija in ko smo poslušali enega in drugega, se je marsikateri vstrašil. Več se jih je odstranilo takoj, drugi so se izražali, da je vredno poslušat prepir več strank itd. Posledice tega pa so takoj bile te, da se začelo govoriti, da se organizacija S. S. N. ne združi z A. J. Z. — Augusta 29. 1926. je bila .konvencija na Elyu. Udeležba pa seveda ni bila, kakor bi morala biti, ker pač ljudje so zopet pričakovali kakih prepirov, kakor je bilo to na Evelethu. Dan prej dne 28. aug. pred konvencijo pa je prišel sledeči napad: "Elyskim Slovencem!" "Rojaki! V nedeljo 29. augusta je naš vorili o dogodkih prejšnjih let, je že preveč na severu. Tu je najbolj poživi in navduši, zla- dan, dan da se pokažemo svetu ko smo ustanavljali slovenska društva in organizacije na Rangu. O koliko je spominov, ki bi prišli ob takih prilikah na dan. Zato ni čudno, da je prišla na dan misel in ta je porodila željo, da se ustanovi or-ganicijo "Slovenian Old Settlers" Prvi slovenski naseljenci v kolikor se more dognati so dospeli na železno okrožje že pred 50 leti in ti so bili Gorenjci. Kje so tisti stari naseljenci danes, kdo ve zanje? Potem so prišli še drugi in tretji in kje so oni? Vsi ti so nam pot odpirali, orali ledino ter pripravili nam, da smo prišli kar na gotovo. Morebiti niso ti več kakor 50 milj od nas, a vendar jih ne vidimo. In kaj je temu vzrok? To, da naš slovenski narod ni organiziran v družabnem ozi-ru, kakor bi moral biti. Pred 25. leti smo imeli večkrat tuintam kak društveni piknik in enkrat sem bil sam naročil in jamčil stroške za 13. vagonov pri železniški družbi, da smo množice prevozili, namreč vsa društva iz Mesaba Range na Ely na piknik. In resnično je bilo veliko našega ljudstva, da ga je bilo veselje vide- že nad 300 slovenskih farmarjev in so si zgradili že tudi lepo cerkvico in zadnje leto tudi župnišče, katere slika je tu pri-občena. Slika je. posneta o priliki, ko se je na Greaney blagoslovilo novo župnišče. Po- sti še v tujini. [kot narod, prvič v zgodovini V to organizacijo se pa spre- elyskih Slovencev." jemajo samo dobri Slovenci, ki so res vneti za dobro in prijazno zabavo. Tisti, kateri v javnosti napadajo Slovence po naselbinah, tisti niso dobrodošli. -m^mm m m SLOVENSKO ŽUPNIŠČE NA GREANEY, MINN. Pred katerim se nahaja skupina članov "Starih naseljencev" na železnem okrožju. MR. JOSEPH MANTEL. Ugledni slovenski trgovec na Ely, Minn, in predsednik organizacije "Starih slovenskih naseljencev" na železnem okrožju. John Lamuth, tajnik, holm, Minn. Namen te organi zacije: Ker je nad 10 tisoč slovenskega naroda na Vermilion in Mesaba Rangu (takozvanem železnem okrožju) bi bilo po treba, iz družabnega ozira, da bi se večkrat sestali, vsaj stari znanci, ki so prišli kot pijo-nirji v to severno Minnesoto in so bili pred 20 in 30 leti in več skupaj v raznih naselbinah, nekateri še kot fantje, drugi kot možje in vsi imajo eden drugega v veselem prijetnem spominu, kot brat brata in sestra sestro. Pri takih prilikah pa bi se sešli v gotovih letnih časih, bi se skupno po sloven- vabljeni smo bili tja stari naseljenci, kateri smo se v lepem številu udeležili. Bilo je nas ta dan tamkaj nad 300 oseb. O-benem je bila prirejena "surprise party" Father Sedeju, župniku fare na Greaney. Preselil se je v novo župnišče, a ti. Tedaj smo bili lepo složni, našel J*e Prazno. Dasi je veliko bili smo vsi za enega in eden.števil° faran°v na Greaney, za vse. Tega dandanes ni več. | vendar ™so toliko zmožni, da Te vesele prijazne domačnosti bi mo«li vse sami preskrbeti, ni najti med nami več v tej me- zato so povabili stare sloven- ri, kakor tedaj. Smo tudi neka- tske naseljence in ti so v resnici ko razgubljeni. Marsikateri !iPomagaIi veliko, kar se tiče po-ima svoj automobil in se prepe- hištva in drugih premičnih stvari v župnišču in še zraven se je nabralo v gotovini $121. kar je bilo v pomoč tamošnjim faranom. lja s svojo družino v kako drugo mesto, da bi obiskal svojega prijatelja in ga ne najde Chis- doma, ker on je šel morda ravno na tako pot kam dru- Zahvaliti se moram še sedaj gam, ki pa morda tudi ni našel vrlim kuharicam in drugim, za svojega prijatelja doma. - njih gostoljubnost in priprav-Zato bi se morali na nekak ljanje za toliko oseb. Rad mo-družabni način organizirati, da ^am priznati, da so potice, pobi med nami bila nekaka -vez, ihane piške, pečena jagnjetina ki bi se večkrat sestajali sku- jna Greaney bile nadvse okusne paj, ne samo moški, na kaki sejah itd. marveč tudi naše družine, naše žene, in naša mladina naj bi se spoznavala. Ako in nam so dišale bolj, kakor doma. Pri obloženih mizah je bilo Med drugimi piše: "Tisti, ki ste jih vi povzdignili do boljšega obstanka bežijo, sramujejo se vas in zraven vas še sramotijo pred svetom in to v trenutku, ki veže vsakega Jugoslovana dolžnost, da stopi na plan, da se pokaže kot narod svetu. Rojaki! Tiste, ki se sra-j mu jejo nas jih mi ne potrebu-jjemo. Mi jih ignoriramo!" ! Več sto takih lepakov je bilo | raznesenih po hišah, kateri me-! rt jo 9x12 palcev. Sam sem se ■ hotel prepričati odkod to izhaja in prepričal sem se, da je naročil ta lepak naš mladi trgovec I. T. Ko ga nagovorim v njegovi trgovini za tako nepravilno postopanje proti elyskim Slovencem je meni zatajil tako postopanje, da on ni naročil. Pozneje, se je izrazil, da ni on naročil, ampak napisal je. Zaradi tega so se Slovenci odstra-In seveda tacih ni veliko. Sedaj li!li. l,a,'adi in konvenciji, kakor šteje organizacija Slovenskih |Uidi banketa, kjer so videli, da št ari h naseljencev že lepo šte-ile ^repW že pred začetkom vilo in kateri hoče pristopiti h :koJlveneije. naši organizaciji naj se javi, | Fudi naS ro-'ak in trgovec pri predsedniku ali pa pri taj-fJoze 111 nJ>gova kompanija so niku te organizacije, nakar se if1?2?11 eno rino Pesem Proti tl" yskim trgovcem v "Prosveti" z mu bo naznanilo datum in kraj prihodnjega shoda. Zapomnite si pa, da je tega deležna cela družina. Dva taka shoda smo imeli, katera ste se jako lepo obnesla dne 2. sept. 1926. v štev. 206. s podpisom "Neostrižen koš-trun". In v resnici je ne ostrižen, ker tam se skuje več laž-njivih napadov. Toda to gnezdo se je našlo, ko je prišel pre-v občo zadovoljnost vseh. Kaj-]pir med tisto kompanijo, popada pričakovali shio tudi kri-item je pa eden drugega izda- tike in ta je prišla. Že leta 1924. sem govoril prijateljem po Mesaba in Vermilion Rangu, da smo sklicali slovenski narod v to organizacijo. Med tem časom se je pa organizirala A. J. Z. na Gilbert, Minn, h kateremu sestanku sem bil tudi jaz povabljen, vendar takoj sem opazil, da se je nekaj za jal. Sedaj se vidi, da vse tisto lažnjivo napadanje na elvške Slovence izhaja iz tistega gnezda. Govori se, da je še eden tukaj, kateri je lažnjive dopise pisal in sedaj sam sebe zagovarja, da ni on pisal, ampak neki oni, kateri je odšel v Chicago. Kakor sem že omenil, da smo mojim hrbtom delalo in to je pričakovali kritiko in kar ome gl. tajniku A. J. Z. dobro zna no. Pristopilo je nas več Slovencev iz Elya in ko se je vršila prva konvencija A. J. Z. 25. oktobra 1925 na Evelethu, Minn, sem bil naprošen, da nagovarjam, kolikor mogoče na njam ni veliko. Ampak, ko smo čitali v "Prosveti" štev. 211. sept. meseca 1926 dopis in napad na elyške trgovce in Slovence od enega, kateri se je bal podpisati svoje ime pod napad, je pustil svoje maslo za plotom in je prišel na dan z imenom , , v u „ , , "delegat", Eveleth, Minnesota, se kakor žuboreči studenec. Tu ganizacija A. J. Z. prava, bi;Da se je ta moj odgovor tako smo se tudi slikali m tu se je 'se lahko S. S. N. združila z njo.[dolgo zavlekel je vzrok, ker slišati tudi več govornikov in smo stariši prijatelji in znanci, potem smo se podali na pro-naj bi se to prijateljstvo zane- sto, kjer se je začela razlegati slo tudi med naše mlade, da jlepa slovenska pesem, kije pri- jto konvencijo in isto sem storil bodo vedeli, ko že nas ne bo, jhajala iz naših slovenskih grl, iz namenom, da če bi bila ta or-čigavi so m kako da smo ljubili mi njihovi stariši. smo se tudi slikali in tu se je |se lahko S. S. N. združila z njo.' Železno okrožje zavzema nato izvolil že preje imenova- Pridobil sem nad 50 prijateljev' ATALA. Fr. R. Chateaubriand. "Pomiri se," sem ji rekel, stiskajoč roko nesrečnice; "pomiri se, to srečo bova še u-živala!" "Nikdar! Nikdar!" je rekla Atala. "Kako?" sem vprašal. "Ti še ne veš vsega," je deva zaklicala; "včeraj, med nevihto . . . Hotela sem prelomiti svoje obljube in.tako svojo mater pahniti v plamene prepada; že je bilo njeno prokletstvo nad menoj, že sem lagala Bogu, ki je otel moje življenje . . . Ko si ti poljubil moje tresoče ustnice, nisi vedel, da si objemal smrt!" "O nebo!" je zakričal blagovestnik. * "Dragi otrok, kaj si storil?" "Zločin, moj oče," je rek^ Atala z zbeganimi očmi; toda pogubila sem samo sebe in rešila sem mater." ' Dokončaj vendar," sem zavpil ves v strahu. "Dobro," je rekla, "že naprej sem videla svojo slabost; ko sem zapustila koče, sem vzela s seboj ..." "Kaj?" sem z grozo vprašal. "Strup?" je rekel oče. "Je že v mojih prsih," je zaklicala Atala. Plamenica uide iz puščavnikove roke in ■ jaz padem kot mrtev pred Lopezovo hčer; starec stisne oba med svoje roke in vgi trije združimo v temi en trenutek svoje ihtenje nad mrtvaško posteljo. "Zbudimo se!" je kmalu rekel srčni pu-ščavnik, ko je prižigal luč. "Dragocene trenutke izgubljamo; kot neustrašeni kristjani kljubujmo napadom nesreče: z vrvjo o-krog vratu in s pepelom na glavi se vrzimo pred noge Najvišjega, da poprosimo njegovo milostljivost ali pa, da se uklonimo nje- (Dalje na 3. strani.) go vim sklepom. Mogoče je še čas. Moja hči, ti bi me bila morala že včeraj obvestiti!" "Ah, moj oče," je rekla Atala, "zadnjo noč sem te iskala, toda nebo te je za kazen za moje grehe oddaljilo od mene. Sicer bi pa bila vsaka pomoč brezuspešna, kajti celo Indijanci, ki so tako,spretni v tem, kar se strupov tiče, ne poznajo prav nobenega protistrupa za tega, katerega sem jaz vzela. O Šakta! 'Misli si moje začudenje, ko aem videla, da smrt ni tako nagla kot sem pričakovala. Moja ljubezen je moje moči podvojila, moja duša se ni mogla tako hitro ločiti od tvoje." Tukaj nisem motil Ataline povesti z ihte-njem, ampak z izbruhi, ^katere; poznajo samo divj.aki. Besneč sem se vaijal po tleh, vil sem roke in jih grizel. Stari duhovnik je s čudovito nežnostjo letal od brata do sestre in je naju obsipal z mnogimi pomočmi. V miru svojega srca in pod težo let se je znal prilagoditi najini mladosti in njegova vera mu je nudila najnežnejših in bolj vne-majočih besed kakor naše strasti. Ali te ta duhovnik, ki se je štirideset let vsak dan daroval službi Boga in ljudi v teh gorah, ne spominja na one žgalne daritve Izraela, ki so se vedno kadile na visokih krajih pred Gospodom? Ah, zastonj je poizkušal prinesti Atali-nemu zlu kakega zdravila. Utrujenost, žalost, strup in strast, bolj smrtonosna kakor vsi strupi skupaj, so se združili, da bi oropali pustinjo te cvetke. Proti večeru so se prikazali strašni znaki ; Atalinih udov se je polastilo splošno o-trpnenje in končni deli njenega trupla so se začeli, ohlajevati. "Dotakni se mojih prstov," mi je rekla; "ali se ti ne zde ledeni?" Nisem vedel, kaj bi odgovoril in moji lasje so se od groze jezili; potem je pristavila: "Včeraj sem se še, moj ljubljenec, ob samem tvojem dotikljaju stresla in sedaj ne čutim več tvoje roke in skoro ne slišim več tvojega glasu; predmeti v votlini krog in krog izginjajo. Ali ne pojejo ptice? Solnce mora sedaj biti že blizu zatona, Šakta; njegovi žarki bodo pač lepi na mojem grobu v pustinji." _ Ko je Atala zapazila, da naju te besede spravljajo v jok, nama je rekla: "Oprostita mi, moja dobra prijatelja, jaz sem pač slabotna, toda mogoče bom postala močnejša. Vendar, umreti tako mlada tako naenkrat, ko je bilo moje srce polno življenja! Predstojnik molitve, imej usmiljenje z menoj; tolaži me! Ali misliš, da je moja mati zadovoljna in da mi Bog odpusti, kar sem zakrivila?" (Dalje prih.) -o-— Širite "amer. Slovenca" « Četrtek, 28. aprila 1927, SMRT BELGIJSKEGA DVORNEGA MARŠALA. Iz Bruslja poročajo, da je u-mr! baron Goffinet, mož, ki je igral za vlade belgijskega kralja Leopolda II. na bruseljskem dvoru veliko vlogo. Njegova beseda je bila tehtnejša od odločitve belgijskih ministrskih predsednikov in kralj je imel vanj neomejeno zaupanje, ker je bil velik veščak v denarnih zadevah. Leopold II. se je seznanil z Goffinetom na nekem lovu in je kmalu postal kraljev zaupnik ter celo kraljičin prijatelj. 0 Leopoldov! ženi je namreč znano, da se z možem ni posebno dobro razumela. Zato ji je bil baron Goffinet tem bolj dobrodošel. Prišel je na dvor, bas ko se je kralj Leopold z ekspedicijo v Kongo malone u-propastil. Takrat je šinila baronu v glavo ideja dobrodejne loterije za kralja, ki se je sijajno obnesla. Tako je Goffinet rešil Leopoldove finance in v zahvalo za to rešitev ga je belgijski kralj imenoval za upravitelja svojega premoženja. Baron Goffinet je imel odločilen vpliv pri razdedičenju kraljevih treh hčera. Z baronovo pomočjo je prikril Leopold II. svojcem dejansko stanje svojega premoženja. Dal je prepisati del svojih posestev v Bruslju na baronovo ime in je kupil tudi v južni Franciji velikanske komplekse zemljišč na ime svojega dvornega maršala. Razume se, da je bil balon kot kraljev zaupnik uveden tudi v intimne zadeve svo-ioga suverena. Malo pred nje-■ '»vo smrtjo je fungiral kot po-redovalec pri izročitvi 30 mi- 1 ionov frankov baronici Vaug-hanovi. Ta denar je izročil kralj baronici na svoji smrtni post el,j i nekaj ur preden je umrl. Goffinet je bil po Leopoldo-vi smrti upravitelj premoženja muhikanske cesarice Charlotte. Med vojno je živel nekaj časa v Nemčiji, kjer so ga osumili vohunstva, a ker mu ga niso mogli dokazati, so ga morali izpustiti. -o- PROBLEMATIČNA REŠITEV TEŽKEGA PROBLEMA V FRANCIJI. Kakor v ostalih civiliziranih državah, tako sili tudi v Fran-ciij podeželsko prebivalstvo iz dežele v mesta. Vsled tega primanjkuje na deželi delavnih moči ter se zaposlujejo ino-zemci. Ta pojav je z ozirom na primeroma majhno število prebivalstva v Franciji problem, ki povzroča kompetentnina francoskim oblastim mnogo razmišljanja. Predlagane in izvedene so bile že različne mere, toda brez uspeha. V nekaterih krogih se smatra za g-lavni vzrok priseljevanje podeželskega prebivalstva v mesta dejstvo, da so postala podeželska dekleta z nepredu-jočo kulturo zelo gizdava in zabave željna. Dekleta bi rada nosila svilene nogavice ter o-biskovala zabavne lokale. O tem je prepričan tudi najstarejši član pariškega občinskega sveta Ambricse Rendy. Gospod Rendy misli, da je našel sedaj sredstvo, kako preprečiti priseljevanje z dežele v mesto. Po njegovem načrtu naj bi država vsa podeželska dekleta zavarovala za slučaj poroke tako, da se izplača vsaki, ki dopolni 21. leto 10.000 frankov. Premije naj bi plačevala deloma država, deloma občine. Realizacija Rendy-ovega načrta bi stala državo letno okoli 10 milijonov frankov. --o- razlikuje'baš v oni točki, kjer gre za lastninsko pravieo. -o- REVIZOR V AMERIŠKI ft£U LJUBLJANI. CieveUnd-CoHinwaod, 0~ Minuli so premiki, ki so bili v resnici nekaj krasnega. Toplo pomladansko solnce je z mehko roko božalo pestr^ množice, ki so prihajale k službi božji. Vse se je vršilo v lepem redu. Tudi velikonočna koiekta kot se čuje presega vse prejšnje, to je dokaz, da tukajšnja župnija lepo napreduje. Toraj toliko o tem. Kakor pa ni nikjer brez skrbi in komedije tako tudi tukaj. Vedno se hvalimo kako napredujemo, kjer pa predstojništvo nam ne veruje, zatorej so po- IZ CHURCHILLOYIH VOJNIH SPOMINOV. (Dalje.) gledovalca in to tajno, nas zalotil popolnoma pravljene. nepn- enlob" je bila potopljena. Daleč po morju so odsevali reflektorji in ogenj strelov, da Zasledujmo zdaj ta hip kre-tanje nemškega brodovja! — Scheer je bil v ognju angleškega brodovja od 6.25 minut. Ob*je bilo mogoče pregledati celo 6.35 minut je izvedel z veliko "angleško brodovje. Če že ni bi-brzino obrat celega brodovja 1lo jasnega dokaza, da beži in se nameril proti zapadu, Inemško brodovje k Horn Ree-proti Angliji in zraven kril u-'fu, bi bil ta ogenj lahko zado-mik s torpedi in umetnim di- sten dokaz, mom. Ta obrat je bil uspešno | Daleč v Whitehallu je mor-in točno izveden. Kljub naglici nariško ministrstvo prestrezalo in bojni zmedi. Jellicoe se je, nemške brezžične brzojavke, zvest svojemu prvotnemu na- j Ujelo in dešifriralo je Scheerov črtu, umaknil. Brodovje se je ukaz ob 9.34 minut. Okrog bilo odmikalo, nemške ladje so in .30 minut je prejel Jellicoe izginile v megli. Scheer je bil sledečo brezžično brzojavko: svoboden. jNemškemu brodovju je bilo ob Kakor se zdi se je pa Jellicoe 9.14 minut ukazano, da se vr-slali k nam Revizorja ali pre- odločil za drugi dve alternati- [ne domov. Vožnja smer jugoju- da bi i*1 sicer za Helgolandski ka- |go vzhodno % vzhodna. Hi-nal in pot v smeri proti Emzi, trost 16 vozlov. Če bi bilo mo- goče verjeti tej brzojavki, bi to pomenilo, da se Nemci vra- m ne omenja nikjer možnosti Ampak so se pošteno ureza- 'poti k Horn Reefu, ki je bila jli, vse izvohamo, izvohali smo najverjetnejša. "Nikakor se mi eajo k Horn Reefu. Upošteva-j tudi to in smo se pripravili. Kar ni hotelo," pravi, "opustiti u-1 je celotno verjetnost in ogenj v naj pride vse je v redu. Direk- jgodnosti pozicije in odločil sem ozadje je brzojavka mornariš-torij Slov. Doma na Holmes.se za vožnjo proti jugu, kjer BIVŠI AVSTRIJSKI NADVOJVODA TOŽI POLJSKO DRŽAVO. Pred okrajnim sodiščem v Poljskem Tešinu se je pričela zanimiva obravnava. Bivši nadvojvoda Friedrich Habsburški toži poljsko državo na povračilo veleposestev, ki so bila nekoč njegova last in ki jih je Poljska glasom mirovne pogodbe nacionalizirala. Nadvojvoda Friedrich je imel v tešinski Šleziji krasno veleposestvo in mnogo nepremičnin, ki jih je deloma kupil s privatnim denarjem, druga pa dobil kot fi-deikomis, ki ga je ustanovil nadvojvoda Karel Ludvik s svojo poroko v juliju 1826. Mnogo zemljišč in gozdov je podedoval Friedrich tudi po nadvojvodi Albrehtu in drugih članih habsburške dinastije. Vse njegovo nepremično imetje je poljska vlada nacionalizirala. Bivši nadvojvoda Friedrich trdi, da je lastninsko vprašanje sporno, kajti na eni strani je tožitelj označen v zemljiških knjigah kot lastnik, na drugi strani je pa v istih knjigah označena kot lastnica poljska država in sicer giasom saintgermainske mirovne pogodbe. Pri tolmačenju dotične-nega stavka saintgermainBke pogodbe je merodajen francoski tekst, ki se od angleškega OSEMNAJST LET težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima ra seboj list AVE MARIA Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marij«? Gotovo! Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj? tina. Dejstvo, ki' ga potrjuje znanost, da namreč najdemo vero v posmrtno življenje, nravnost in nravne zapovedi pri vseh človeških rodovih, jasno kaže, da ima vse te korenine v človeški duši sami. In če vprašamo, zakaj je človeška duša takšna, da ne more živeti brez vere v posmrtno življenje, moremo najti pravi odgovor le, če se spomnimo, da človek istočasno spoznava bivanje božje in pa da je zadnji mori v samotnih nočnih urah. Po pravici je zato rekel La Brueere: "Rad bi našel enkrat treznega, zmernega, čistega in pravičnega človeka, ki bi tajil Boga in neumrljivost človeške duše; ta bi bil vsaj nepristranski ; toda takega Človeka ni." -o- TEŽA LADIJ SE SPREMJNJA. Morska vozila so mnogo bolj izpostavljena nevarnosti, da jih uniči rja kot pa razna železja na suhem. Zato je treba ladje pogosto prebarvati. Pri tem se teža ladje spreminja in sicer v prav izdatni meri. Pri ladji, ki obsega 8000 ton, je treba vsako leto približno devet ton barve nadomestiti. -o- Širite «amer. slovenca*