Lelo XXVI.Mfl%^ fltf||#fi m M. š» ,‘i:!. Uprava: Gregor leta 50 lir, za ’/• leta 25 «‘.if.eva ul. 27. Tel. 47-61 'lir, mesečno 9 lir. Te v H tokopisov ne vračajmo. — fNačMn toži se^Ljubljani. ClStSOf^lS M9 ifS&ŠSMMŠI* f JO* OtolNf itt €Š^09ITS9§JI l?$PO S 'lici v Ljubljani St. 11.95 « !. O N C E S S I O N A H 1 O E S C L U S I V O per la pubtdiciUi dl provemenza ltaliaua ed eitera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» iu. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino! ISTI TUTO ECONOMICO 1TAL1ANO-MILANO. Vin O. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima IST1TUT0 ECONOMICO IT ALIANO.-MI1.ANO, Via O. Lazzaroni Ki Izhaja ™^iTk Ljubljana, petek 30. aprila 1943-XXI Cena O'80 Novi italijanski finančni kun Preskrba s škrobom Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je ,x razpisom z dne ‘20. 'aprila l943sXXI, VIII. No 1851/o odredil, da je od naslednjega dne po priobčitvi tega interesentom omejena prosta prodaja škroba pri trgovcih, ki ga smejo prodajati in odpremljati samo kupcem, ki predlože nakazilo, ki ga izda Pokrajinski svet korporacij. Združenje industrijcev in obrtnikov prosi prizadeta podjetja, da mu nujno sporoče podatke o mesečni potrebi škroba, ker moramo te podatke najkasneje do 3. maja t. I. sporočiti Pokrajinskemu svetu, ki bo izdelal razdelilni načrt. Podjetja, ki podatkov ne bi pravočasno predložila, se v razodel i l-nem načrtu ne bodo upoštevala. Pripominjamo, da gre za škrob, ki se uporablja za likanje perila in sl,, ne pa tudi za škrob, ki se uporablja za lepila. Prosimo pa, da nam podjetja sporoče svojo potrebo tudi za slednje navedeni škrob ter nas obenem obveste o morebitnih težavah glede pre* skrbe. Obči prometni davek na blago iz Kraljevine V starih pokrajinah Kraljevine se kot znano pobira v blagovnem prometu splošni prometni davek v višini 2%. Ker se v naši Pokrajini itak pobira davek na poslovni promet, je Ministrstvo za Finance odredilo, da je blago, namenjeno v našo Pokrajino oproščeno tega splošnega prometnega davka. Zgodili pa so se primeri, da je bil mnogim tvrdkam v tukajšnji Pokrajini pri njih nakupih kljub temu v fakturah zaračunan tudi ta davek ter so pri uvozu blaga v našo Pokrajino morali uvozniki plačati prometni davek še po tukaj veljavni davč-n' zakonodaji. Da se tako dvojno obdačenje prepreči, nas je naprosil Visoki komisariat, da pozovemo vse tvrdke, ki nakupujejo v Kraljevini, naj zahtevajo od prodajalca v Kraljevini, da proda blago brez splošnega prometnega davka. Prodajalec v Kraljevini bo moral fakture za Ljubljansko pokrajino opremniti s klavzulo. Terjatve do Poštne hranilnice Opozarjamo na nujnost prijave terjatev do Poštne hranilnice. Z ozirom na prošnjo Pokrajinske Zveze delodajalcev je bil rok za prijave podaljšan do 17. maja t. 1. Obveznost se nanaša- na terjatve, ki so nastale pred 15. aprilom 1941. Prijave morajo predložiti vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani ali pri kateri bivši podružnici in ki imajo syoje bivališče ali sedež v Ljubljanski pokrajini ali ostali Kraljevini. Prijave se morajo vložiti pri Poštni hranilnici v Ljubljani p(> občini, kjer imajo lastniki domicil (sedež), in občina mora na prijavi potrditi domicil (sedež) prijavitelja. Končno opozarjamo, da se prijave morajo izvršiti, ker sicer terjatev zapade; to opozorilo namreč manjka v slovenskem pozivu se-kvestra. V svojem govoru v parlamentu je naznanil finančni minister Acerbo program svoje vojne finančne politike. Od politike njegovih prednikov se razlikuje finančna politika ministra Acerba po večji elastičnosti v uporabljanju finančnih in daveno-polilicndh ukrepov. Cilj politike pa ostane ueiz-premenjen, L. j., da se vzdrži sedanji obtok bankovcev in ohrani stabilnost valute. Kakor je bilo razvidno iz njegovega govora, bo tudi finančni minister Acerbo za finansiranje vojne iz lastnih sredstev še nadalje uporabljal stare vire: 1. zmanjšal bo državne izdatke (z znižanjem integracijskih ceu v kmetijstvu in industriji, kar je predlagal v svojem letnem poročilu tudi guverner zavoda Hanca dltalia), 2. povečal bo davčni pritisk in -i. mobiliziral hranilni kapital z izdajo državnih papirjev. V lažje razumevanje naj navedemo nekatere podatke iz proračuna 15)43/44. Celotni italijanski državni dohodki so preračunani na 40.3 milijarde lir proti 35,4 milijarde v prejšnjem letu. Višji dohodki v višini 4.5) milijarde lir odpadejo v celoti na zvišane davke. Tako dajo direktni davki za 1.1 milijarde lir več (11,1. milijarde proti 10.0 milijarde. v prejšnjem letu). V sektorju direktnih davkov so prora-čunani višji dohodki za 450 milijonov lir od splošnega dohodninskega davka. Posebni davek na vojne dobičke s.e zvišuje od 350 na 1000 milijonov lir, doc im ne samski davek ter kuponski davek nekoliko zmanjšata. Direktni poslovni davek se zviša od 10.4 na 11.2 milijarde lir. Od neposrednih davkov se pričakuje viišji dohodek 300 milijonov lir od splošne pridobnine, 322 milijonov več od kolkovine ter 270 milijonov lir od nekaterih drugih taks. K vsem tem večjim dohodkom je treba prišteti še višje dohodke od državnih monopolov. Minister Acerbo je že izdal prvo sei ijo svojih davčnih naredb. Novi davki sestoje v glavnem v zvišanju nekaterih skupin dohodninskega davka, dvigu davka na delniške dobičke na 25%i, uvedbi posebnega davka na dohodke družb, ki niso organizirane v obliki delniških družb. Razpis kratkoročnih 5 °/o zakladnih bonov nudi tudi v bodoče hranilnemu kapitalu priliko za naložbe. Novost finančne politike ministra Acerba je ravno v tem, da se ni zadovoljil s sedanjimi metodami pridobivanja denarja. V skladu ■/. dinamiko vojne, ki zahteva zaradi svoje dolgotrajnosti pridobivanje izrednih sredstev, bo dal Acerbo politiki denarnega kroženja« nov smisel, s tem da revidira to politiko glede njene tehnične uporabe. Kakor je omenil minister Acerbo v svojem govoru ni več sistem kapitalnega kroženja od konca 1 la 1942. pravilno funkcioniral. Po naredbi z dne 21. novembra 1942, po kateri je bila obvezna naložba delniških nakupov v 3% državne zakladne bone, je bil praktično italijanski delniški trg ohromljen. Na novih italijanskih borzah vrednostnih papirjev je prišlo le še do neznatnih zaključkov. Tečaji delnic, ki so imeti do konca leta 1942. rastočo tendenco, so začeli padati. Do začetka maja je padla vrednost delnic na milanski borzi za povprečno 22.75%. D očim se je normalni delniški trg ustavil, pa se je obrni 1 investicijski kapital na delnice, ki niso notirale na borzah (ker za te ni veljala obveznost naložbe v zakladne bone). Kasneje se je razvila živahna kupčija tudi z opcijskimi pravicami. V zadnjih dneh se je špekulacija zlasti posluževala industrijskih papirjev s stalnimi obrestmi ter posebno obligacij. Ustavitev delniškega trga na borzah in istočasno blokiranje nepremičninskega trga zaradi sedanjega rigoroznega ob-dačevanja vsake kupčijske transakcije sta posušila one državne vire dohodkov, ki bi mogli bili za finansiranje koristni. Zaradi vsega tega namerava minister Acerbo zrahljati ostre poslovne predpise za delniški in nepremičninski trg. Odprava ome- Dunajska izdaja lista >Volki-scher Beobachter : piše pod gornjim naslovom: Odkar so bile v Italiji nove zidave načeloma ustavljene, se omejuje izdelava stavbenega materiala izključno na tekoče potrebe vojske in domačega trga. Potreba slednjega se je zaradi sovražnega zračnega terorja precej povečala. Ker je na drugi strani tudi potreba vojske znatna, zahtevata pomanjkanje kuriva in surovin ter napeti transportni položaj od stavbenega trga Italije zelo velike napore. I/. poročil Federacije za trgovino s stavbenim materialom pa je razvidno, da se je korporativna zadnje tedne vodila med Nemčijo in Turčijo v Ankari, so se končala s popolnim uspehom. Dne 18. aprila v turški prestolnici podpisani protokol ima dva dela, namreč dogovor o ureditvi blagovnega prometa in dogovor za ureditev plačilnega prometa za čas do 31. maja 15)44. Oba dogovora pa veljata avtomatično še naprej, če jih ena od pogodbenih strank ne odpove v terminu, ki je v pogodbi določen. Pogajanja, ki so se vodila v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja, so v glavnem temeljila na nemško-turškem dogovoru z dne 9. oktobra 15)41, Ta dogovor pa je bil pripravljen z dne 7. avgusta 1941. sklenjeno prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo. V lej pogodbi se je naglasilo, da se bodo gospodarski odnošaji med obema državama čim bolj pospeševali. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se posebna pogodba z dne 25. julija 1940, katere pomanjkljivosti »o se hitro pokazale, nadomesti z boljšo. Pogodba z dne 5). oktobra 1941 je znova odprla najboljše čase za nemško-turško blagovno izmenjavo. Če sedaj dne 18. aprila v Ankari podpisana pogodba predvideva blagovno izmenjavo v višini jitev za oživljenje borznega liga pa naj seveda ne odpre vrat za novo hauase. A cer bova namera gre le za tem, da se dosedanja okorela borzna politika, ki je bila za kratko prehodno dobo zadostna, ne vodi še naprej,, ker ne ustreza pri daljšem trajanju fi-skaličnim potrebam. Gospodarske nadzorstvene organizacije države monejo itak vedno vsak poskus nastajanja kapitala, ki ne bi bil takoj dostopen državnemu trezorju, rigorozno davčno zadeti. Zato se misli, da se ne bodo smatrale Acerbove napovedi o zrahljanju predpisov za borzno poslovanje kol povabilo k ponovnemu in divjemu haussnemu gibanju. Če pa bi se to zgodilo, bi se dinamizem Acerbove finančne politike takoj dvignil proti borzi. ( N. Wiener Tagblatt«.) organizacija tudi v tem sektorju zelo dobro obnesla. V ozkem soglasju s prefekti posameznih provinc sledi konfederacija pazljivo razvoju na trgu in si prizadeva, da v sodelovanju z upravnimi oblastmi od pomore trenutnemu pomanjkanju materiala na trgu. V preteklem letu se je ustanovila posebna dobavna družba, katere delo vodijo neposredno uradi Federacije. H predlogi na vlado so se pripravila posebna nakazala za ozemlja, ki so trpela od bombnih napadov in ustanovila so se posebna skladišča kot rezerve za posebno nujne primere, da se more dobaviti potrebni material takoj in brez ozira na >ev. transportne težave. 120 milijonov RM na vsako stran, pot e in se ni samo ohranila dosedanja višina nemško-turške trgovine, temveč je ustvarila podlago še za stopnjevanje t.?- trgovine. Navzlic nasprotnim poskusom, da bi se negativno vplivalo na nemško-turške trgovinske odnošaje, so se mogli v zadnjih mesecih leta 15)42. doseči dogovori, ki so omogočili ugoden razvoj teh odnošajev. \ okviru pogodbe iz oktobra 1941 se je že v juniju 1942 pokazala potreba, da se z dodatnimi dogovori doseže stopnjevanje blagovne izmenjave ter so nato tudi bili v resnici doseženi novi iu znatni kupčijski zaključki. Ta dodatni dogovor je predvideval tudi kredit 100 milijonov liM turški vladi za nakup vojnega orodja v Nemčiji. Nadalje je bil sklenjen dogovor o zopetnem dobavljanju kromove rude v Nemčijo, ki je bilo zaradi angleškega vmesnega poseganja za nekaj let ustavljeno. Blago, ki se bo sedaj medsebojno izmenjavalo, bo tudi v bodoče v glavnem isto ko dosedaj ter jo v znatni meri posledica investicij, ki jih je izvršila Nemčija v Turčiji. številne tovarne, ki jih je nemška industrija opremila s stroji, potrebujejo vedno znova nadomestne dele in nove stroje. Poleg tega bo uvažala Turčija iz Nemčije železniški material, lokomotive, vagone, elektrotehnične izdelke, vrtalne stroje za rudnike, kmetijske stroje, cevi, pločevino m žico. Velik del v turškem uvozu iz Nemčije zavzemajo vedno tudi kemični izdelki in ravno v zadnjem času se je izkazalo, da so nemška zdravila (zlasti cepiva) brezpogojno potrebna, ker ge niso izkazala v prednjem orientu med vojno uporabljana tuja zdravila kot zadosti dobra ter je zato nastala nevarnost epidemij. Končno je še treba omeniti turški uvoz papirnatih izdelkov ter medicinskih aparatov. K vsem lem nemškim dobavam pa pridejo v jeseni 1943 še dobave na podlagi nemškega kredita v višini 100 milijonov RM. Kot turški izvozni predmeti pridejo za Nemčijo predvsem v poštev turške surovine: bombaž, tobak, oljčno olje in rude. K sklenjeni pogodbi o plačilnem prometu spadajo tudi že prej sklenjeni ni inško-turški dogovori o cenah (dodatni dogovor z dne 12. junija 1942). Ta dogovor, ki je slopiI v veljavo že na dan njegovega podpisa, je bil sklenjen z namenom, da doseže za velik del blagovnega prometa obojestransko omejitev dviga cen in s tem stabilizacijo cen. Dogovor glede aen je bil v smeri iz Nemčije v Tur-. i jo sklen jen tako, da je veljal v prvi vrsti za državno kontrolirana podjetja Stiemer in Etibanke, v smeri iz Turčije v Nemčijo pa je veljal le za predmete, ki so bili navedeni v seznamu 1 a. Vse medsebojne dobave v tako imenovanem »svobodnem kupčevanju« pa so bile proste vseh omejitev glede cen. Novo gospodarsko pogodbo sta podpisala za Nemčijo veleposlanik v. Papen in poslanik dr. Clodius, za Turčijo pa turški zunanji minister Menemenžoglu in predsiednik Burhan Filmi Sanus. Tečaji za vajence Zavod za socialno zavarovanje i namerava uvesti posebne brez-| plačne tečaje za vajence na začetku učne dobe. Tečaj bi se za-I enkrat omejil samo na vajence iz Ljubljane, ki so zdravniško pregledani v Zavodovem ambulato-iijn, ter bi trajal samo en dan od K. do 12. ure. Tečaji bi bili organizirani po skupinah 25 do 30 vajencev. Tečaj bi nudil vajencem možnost spoznanja preprečevalnih ukrepov, obrtne higiene in pravic v delavskem zavarovanju. švedska čokoladna industrija spada med one panoge, ki so bilo od vojne razmeroma najbolj prizadete. V I. 15)39. je bilo v tej industriji zaposlenih 7000 delavcev. Po vrednosti je znašala proizvodnja te industrije 82 milijonov švedskih kron. Izdelalo se je 2004 tone- kakavovega praška, 18.193 ton čokolade in 18.850 ton konfektov, karamel in podobnih izdelkov. Od izbruha vojne je povpraševanje po čokoladi zelo naraslo zaradi velike prehranjevalne vrednosti čokolade. Proizvodnja pa se je morala omejiti, ker je zelo padel uvoz kakava, ki se je uvažal do dveh tretjin iz za-padne Afrike, do ene tretjine pa iz Južne Amerike. Velik del kakava, ki se je mogel še uvoziti, je prevzela vojaška uprava. italijanski trg za stavbeni material Nemško-turški gospodarski dogovor Gospodarska pogajanja, ki so se Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 30. aprila 1943-XXI. Štev. 35. Romunsko cestno omrežje Italijansko-grški plačilni promet Plačilni promet med italijansko-albansko carinsko unijo ter Grčijo po kompenzacijskem kontu se je z dogovorom med lstituto Nazio-nale per i Cambi con 1’Estero ter Grško banko na novo uredil. Po kompenzacijskem kontu se obračunavajo naslednja plačila: predujmi za blagovne dobave, provizije in stroški za takšne dobave, plačila, ki so v zvezi z blagovnim prometom kot prevoznine, zavarovalnine itd., plačila na podlagi določb o duhovni lastnini (patenti, avtorske pravice, licence), pokojnine, podpore, plačila za grške dijake v Italiji, obračuni javnih prometnih ustanov (železnice, pošta, letalstvo), pomorske prevoznine, plačila med Grčijo in tretjimi državami, če so te države v svojih pogodbah z Italijo izrečno določbe teh pogodb raztegnile tudi na Grčijo (kar velja za Bolgarsko, Dansko, Finsko, Romunijo, Slovaško, Švedsko in Madžarsko). V vseh drugih primerih je dopustno plačilo samo z dovoljenjem Zavoda za zunanjo trgovino. Iz italijanskega gospodarstva Tradicionalna proslava dneva tehnike bo v vsej Italiji ‘2. maja. Namen te proslave je, pokazati veliki industrijski razvoj, ki ga je dosegla Italija v zadnjih letih. Pri proslavi dneva tehnike bodo sodelovale vse sindikalne organizacije. Eden glavnih namenov proslave dneva tehnike . je, da se vzbudi med mladino čim večje zanimanje za tehnične poklice in da se obisk tehničnih šol poveča. Družba S. A. Mineraria Monte A Imata, ki izkorišča tudi idrijski rudnik živega srebra, navaja v svojem letnem poročilu, da so se posli italijansko-špansikega kartela za živo srebro tudi v lanskem letu zelo ugodim razvijali. Cene živega srebra so bile stabilne, kakor jih je določil kartel. Odkrita so bila nova ležišča živega srebra, ki pa se bodo izkoriščala šele po vojni, ker je sedaj izvoz živega srebra v čezmorske dežele nemogoč. Bancu Nazionalc dell’Agrieoltura v Rimu je dosegla lani 9.(1 (predlani (1.3) milijona lir čistega dobička. Svojo glavnico bo zvišala od 80 na 100 milijonov lir. Severno-italijanski tekstilni koncern Cotonilicio Cantoni v Milanu navaja v svojem letnem poročilu, da se je izvoz koncerna povečal. Tvornice koncerna so bile zaradi močnega izvoza oproščene dolžnosti, da ustavijo za tri mesece svoje obratovanje. Številne predilnice in tkalnice koncerna so izdelovale za domačo potrošnjo samo tipizirano blago. Glavnica družbe znaša 100 milijonov lir, čisti dobiček družbe pa 17.9 milijona lir. Družba bo izplačala 16 odstotno dividendo ko lani. Italijansko-švicarska pogajanja o rečni plovbi so se začela te dni v Baslu. V glavnem gre za regulacijo reke Pad in za napravo prekopa, ki bo vezal Milan s Padom. Od Milana pa bi se podaljšal prekop do Lago Maggiore in bi s tem dobila Švica zvezo z Adrianskim morjem. Naravno, da se Švicarji za te načrte živo zanimajo. Švicarski zvezni svet za vodno gospodarstvo je že izdelal načrte za regulacijo Luganskega jezera in jezera Lago Maggiore ter za napravo prekopa do reke Pad. Italijanska delegacija je sedaj, kakor se poroča, na te načrte pristala. v ni barva, plesira in a u J (i urah kemično s n a i i f ut 111(111 obleke, klobuke itd. Škrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in Uka domače perUo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Seienburgova 3 Telefon it. tt-71. Vrhovni romunski transportni in tarifni odbor je objavil razne podatke o romunskem cestnem omrežju ter o načrtu za zidanje novih cest. Po tem načrtu se namerava napraviti 5000 km novih cest, za kar bi bilo potrebno približno 75 milijard lejev. Od novih cest, ki naj zboljšajo notranji promet, gre predvsem za ceste, ki bi zvezale Bukarešto in najvažnejša pokrajinska mesta. Tako bi se podaljšala cesta Bukarešta—Bačan do Černovic, Jassyja in Kišineva. Sedanja cesta Bukarešta— liermannstadt bi se podaljšala do Arada. Tudi druga pro-vinčna mesta bi .se zvezala z novimi cestami. Predvidena je tudi boljša zveza pristanišč Braila, Ga-lac in Konstanca z domačim cestnim omrežjem. Glede mednarodnih cest pa predvideva novi cestni načrt naslednje: 1. Bodoča cesta Ostende—Dunaj —Budapešta, ki bi šla skozi vso Evropo, bi se odcepila v Romuniji in bila zvezana z Bukarešto ter mestom Giurgiu. Ta del ceste je bil v zadnjih letih že sezidan. 2. Nameravana mednarodna cesta, ki bi vezala Adri« s Črnim morjem in šla skozi Trieste in Beograd, bi se v Romuniji nadaljevala od Turn-Severina skozi Bukarešto v Konstanco. Zidava te ceste je bila naročena Italijansko-romunski cestni družbi. V splošnem ima Romunija zadosti cest, toda stanje teli cest ni posebno dobro. To je razvidno iz naslednjih številk: Samo 11.8 odstotka vseh romun- Naredba s predpisi o nadzorovanju gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini je izšla že proti koncu 1. 1942. in zato smatramo za potrebno, da tu opozorimo zlasti na določbe, ki se tičejo imetnikov prenočevališč. Čl. 7. te naredbe se glasi: Imetniki prenočevališč in predstojniki vzgojnih in učnih zavodov in zavetišč, bolnišnic in zdravstvenih zavodov, posvetnih in verskih zajednic ali vobče prenočevališč za plačilo morajo poučiti tujca o dolžnosti, ki jo ima glede prijave, in nadzorovati spolnitev s tem, da zahtevajo, naj pokaže prejemno potrdilo iz člena 6. te naredbe, či- je srednjih, 65.4 odstotka pa slabih. Od okrajnih in občinskih cest je te 7.5 "/o v dobrem, 20.3 % v srednjem in 72.5 odstotka v slabem stanju. Od državnih cest je 34.8 odstotka dobrih, 40.9 odstotka srednjih, 20.7% pa v slabem stanju. Če bi se hotelo zboljšati vse cestno omrežje Romunije, bi bilo treba več tisoč milijard lejev. Zato ima novi cestni načrt samo la namen, da se zboljšajo zveze med posameznimi mesti. Na to cestno omrežje se bodo potem priključile ceste, katerih zboljšanje se more izvesti le postopoma. Upoštevati je treba, da so v zapadnih državah že številne generacije delale za izpopolnitev cestnega omrežja, v Romuniji pa so se začela cestna dela dokaj pozno. Gosto cestno omrežje prenesejo finančno samo industrijske države, agrarna Romunija pa takšnih stroškov ne zmore. Pač pa more postopoma svoje cestno omrežje tako zboljšati, da ustreza vsaj glavnim potrebam notranjega prometa. Potrebni stavbeni material za ceste ima Romunija doma. V Romuniji je granit, cementarne morejo ustreči vsem zahtevam, petrolejska industrija pa more dati potrebni asfalt. Tudi delovnih sil za zidavo cest ne manjka. Za tehnično vodstvo in organizacijo del je zadosti domačih inženirjev, da more Romunija zboljšati svoje cestno omrežje brez pomoči inozemstva. Edino težko je vprašanje finansiranja teh del, a tudi v tem oziru so že doseženi prvi pogoji za rešitev tega vprašanja. osebno knjigo prenoeevalcev. Imetniki prenočevališč in druge, v prednjem odstavku navedene osebe morajo zahtevati od tujca, naj jim pokaže potrdilo v štiri in dvajsetih urah po njegovem sprejemu, če pa ta kljub zahtevi potrdila ne pokaže, morajo o tem obvestili oblastvo, navedeno v drugem odstavku člena 3. te naredbe. Po čl. 6. izda oblastvo po pregledu listin, ki jili je predložil tujec, prejemno potrdilo, ki dokazuje, da je tujec polnoveljavno ustregel svoji dolžnosti po tej navedbi. Cl. 3.. pa določa, da se morajo tujci v občini Ljubljana zglasiti v '24 urah po prihodu v pokrajino pri Ki'. Kvesturi, v drugih občinah pa pri uradu javne varnosti, če tega ni pa pri občinskem obla-stvu. V Fiumanski pokrajini je prodaja žganja prosta Zveza fašističnih trgovcev Pokrajine Karnaro je izdala z datumom 22. marca naslednjo okrožnico: Zaradi novih dispozicij se spreminja naša okrožnica št. 502 z dne 12. t. m., ker nas je Pokrajinski svet korporacij obvestil, da dekret št. 201 z dne 3. februarja, ki je bil poslan od Ministrstva za korporacije in ki se je nanašal na blokiranje alkoholnih pijač, ne velja za anektirano ozemlje »Fiumo c delta Kupa«. Na podlagi tega se vsi trgovci in gostinski obrati, ki so predložili prijave o zalogah žganja in likerjev na Pokrajinski svet korporacij obveščajo, da morejo svobodno prodajati navedeno blago. 251etnica tvrdke Venceslav Breznik Danes v petek bo 25 let, kar je ustanovil trgovino z železnino in .kuhinjskimi potrebščinami Venceslav Breznik. Trgovino je imel najprej na Cankarjevem nabrežju. kasneje pa jo je preselil v Stritarjevo ulico, kjer je še danes. Venceslav Breznik se je rodil 17. januarja 1890 v Varaždinu, prišel pa že zgodaj v Ljubljano, kjer je I. 1906. najprej nastopil službo stenografista pri ljubljanskem odvetniku, nato pa se ves. posvetil trgovini. Uslužben je bil najprej pri trgovini z železnino Nagy na Vodnikovem trgu, nato pa pri naši znani in renomirani tvrdki Fran Stupica. Prvega maja 1918. pa je odprl Breznik Venceslav lastno trgovino ter s svojo solidnostjo, ločno postrežbo in veliko delavnostjo hitro pridobil velik krog odjemalcev. Njegova trgovina je uživala dober sloves ne samo v Ljubljani, temveč je bila znana lud i v pokrajini. Danes ob 25lelnici velja trgovina Venceslava Breznika kot ena naših renomiranih, ki dela čast vsemu ljubljanskemu trgovstvu. To pa je zasluga vedno delavnega Venceslava Breznika. A ne samo kot trgovec je V. Breznik cenjen, temveč tudi kot dober družabnik in vnet član lovske družbe. Izkazal pa se je tudi kot zaveden trgovec ter ga je trgovstvo ponovno počastilo s svojim zaupanjem. Bil je v 1. 1925. do 1936. ponovno član ljubljanskega združenja ter odbornik drugih trgovskih stanovskih organizacij. Tudi v šolskem odboru Združenja jo sodeloval. Vedno se je iz- kazal kot mož, ki je strokovno dobro podkovan. Tudi razna karitativna društva ga prištevajo med svoje dobrotnike. Ni treba še posebej omeniti, da je bil tudi vedno zvest naročnik »Trgovskega lista«. Za svoje nameščence je bil vedno uvideven šef, ki je imel vedno srce za njih potrebe. Zato mu ti tudi vneto in zvesto pomagajo. Ob 251etnici njegove tvrdke izrekamo Venceslavu Brezniku iskrene čestitke z željo, da bi njegovo podjetje še nadalje napredovalo v čast vsemu ljubljanskemu trgovstvu in v korist njegovih zvestih nameščencev. Gospodarske vesti Litijsko-preboldske tekstilne tvor- nice bodo zvišale svojo delniško glavnico od l na 4 milijone mark. Mednarodnega velesejma v Plovdivu, ki je bil otvorjen 26. aprila, se je udeležilo 10 držav, in sicer Italija, Nemčija, Madžarska, Švica, Romunija, Španija, Hrvatska Slovaška, Turčija in Finska. Nemčija je priredila na velesejmu še posebno kmetijsko razstavo. Velesejem bo trajal do 9. maja. Hrvatska poštna uprava je zvišala radijsko naročnino in znaša ta odslej 60 kun na mesec. Tekstilna industrija Milan Prpič v Zagrebu je dosegla lani pri glavnici 20 milijonov kun in bilančni vsoti 40.9 milijona kun 3.080.000 kun čistega dobička. Povpraševanje po slovaškem lesu je na tujih trgih še nadalje zelo veliko. Zlasti se išče slovaški les iglav cev. Glavni odjemalec sta Nemčija in Protektorat, ki konsumirata 70 odstotkov vsega slovaškega lesnega izvoza. Nato slede Italija, Madžarska in Švica. V slovaški zunanji trgovini zavzema les 1. mesto, približno 40 odstotkov vrednosti vsega slovaškega izvoza. Vseh samostojnih trgovin je na Nizozemskem okoli 153.000. Sedaj so bile vse trgovine razdeljene v štiri kategorije. V četrti kategoriji, kamor so uvrščene za časa totalne vojne nepotrebne trgovine (kakor trgovine z dišavami, z zlatnino in srebrnino, glasbenimi in športnimi predmeti, s slaščicami ter z luksuznimi oblačili), je 8000—9000 trgovin. Te bodo vse zaprte. Pri trgovinah 2. in 3. kategorije bo izbira, dočim ostanejo vse trgovine 1. kategorije (z živili in vojnimi potrebščinami) odprte. Odstotek v švedski industriji zaposlenega prebivalstva se je v letih 1930 do 1940 povečal od 33.3 na 35.7. Odstotek v kmetijstvu zaposlenih ljudi pa je v treh letih pa del od 36.9 na 31.9. švedska postaja torej vedno bolj industrijska država. Za sredo aprila določena valutna konferenca v Washingtonu je bila odložena na mesec maj, ker so mnoge vlade izrekle željo, da bolje prouče Whitejev memorandum. Ves izvoz tobaka na švedskem prevzame s 1. julijem državna švedska monopolska družba. Angleško - argentinska pogajanja zaradi argentinskih mesnih dobav so ugodno napredovala, ker je Anglija ustregla argentinski zahtevi po zvišanju cen. 11 mio bambino fe a letto con 1’influenza... Moj otrok /e zbolel zn influenco... Le cosl dette forme Influenzali compren-dono, accanto allu vera Influenza, quel complesso di malattie Invernali rappre-sentate da tosse, febbre, faringitl, trn-cheitl, bronchltl. In tutti 1 malanni da raffredamento č rlmedio sovrano la "rsr:t:rr evane oblike influence obsegajo, poleg resnične in- fluence, ie množico zimskih obolenj, kakor so kaielj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga RODINA K’1NUTILE SOBFRIRE ZAKAJ BI TRPELI Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali Zoper prehlad in oblike influence TISKARNA MERKUR jZjuUjana, <§-tegotčičeoa 25 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila TELEFON hitto. lično in po umetni ceni Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah 25-52 OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN Na drobno! m Schinteidleir &Veiromelk Na debelo! firgomiM z železnino rana »kili cest je dobrih, 22.16 odstotka Gostilničarski vestnik Prijave tujcev gar podatki se morajo vpisati v Izdajatelj »Konzorcij Trgov.kega li.t«, njegov pred.tavnik dr. Ivau Pie.., urednik Alek.aader Železnikar, tl.ka ti.karna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, v.l v Ljubljani