nad demokracijo
..
■
Wmšz&A
SeiB-Inquart, novi avstrijski notranji minister, zastopnik avstrijskih nacionalsocialistov v dr. Schuschniggovi vladi,
Cena f dinar
Drž-', la re&~.
Pred 365. leti
Ta mesec je minilo 365 let od Prvih kmetskih uporov pod vodstvom Matije Gubca. Po skoraj štirih stoletjih se šele jasno oblikuje spoznanje, kako so bili takratni zgodovinski dogodki resnični odraz našega narodnega in socijalnega bistva, spoznanje, da Slovenci nismo narod hlapcev in dekel, ki jim je usojeno na veke sluziti tujcu in biti plen tujca. Zato ie Prav, da se te obletnice spomnimo vsi Slovenci, brez razlike stanu in poklica, zakaj za nas vse so takrat izkrvaveli naši kmetski predniki, tudi za tiste, ki so svoje prednike v srcih in dušah zatajili za skledo leče.
f
Kam plove
Pred leti je prof. Boršnlkova menda boij mimogrede zapisala pri ocenjevanju Kozakovih spominov iz ječ, da je celica del slovenske poti. Takrat je povedala več, kakor je hotela. Celica je krvav privid strašne slovenske resničnosti, ki se je prvič jasneje Izoblikovala pred 365. leti. Kdor je kdajkoli pozneje čutil na svojih plečih to, kar Gubec, in je hotel iti po njegovi poti naprej, je okusil vse trnjeve in krvave poti očeta naše prve kmečke puntarije.
Gubčeva puntarija ie bila najbolj zdrava kmečka reakcija na nazadnjaške fevdalne razmere. Tista stoletja je vrelo po Evropi. Propadajoče plemstvo ie pozabljalo, da ie kmet JHovek. Plemstvo je s svojo glavo počenjalo, kar se mu j zahotelo. Takrat je gospoda posiljevala kmečke hčere in rezala tlačanom jezike, če so si upali povedati fevdalcu resnico v obraz. Tahi ie postopal pri nas s kmet, slabše kot z vprežno živino. Gubčeva puntarija ni zrasla iz maščevanja nad zatiralci ali zaradi kake hujskarlje od zunaj. S puntom se je hotelo ljudstvo rešiti fevdalnih zajedalcev, da reši sebe gotovega pogina in si ohrani^ najosnovnejše človečanske pravice, ki so takrat še veljale za kmeta.
Pri puntariil ni vprašanje jezika Igralo nobene vloge. Hrvatski in slovenski kmet sta čutila na hrbtu Isti valptov bic in umirala po Istih Tahovih ječah. Ta prva edinost, ki ie bila pred 361% leti kronana s krono, ni izgubila do danes prav ničesar na svoji aktualnosti. Bol? je živa danes, kakor je bila kdajkoli poprej.
Gubčeva puntarija ie bila zavesten upor ljudstva, ki se je zavedalo, kar je hotelo. Ko so mučili kmete pod grajskimi in škofijskimi oboki, se niso bali izpovedati. kar so hoteli; saj so uijhovi upori nastajali takrat, ko ni bilo več niti za živeti niti za umreti. Dokumenti nam to jasno izpričujejo. »Naj nam ne pripovedujejo, da so siromaki in bogatini, ker je Bog tako zapovedal... Svobodni bi radi bili. kar tudi bomo; zboljšali bomo slabe zakone in uničili zastarele plemiške pravice. Gosposka zemlja naj preide v roke kmeta, ki jo obdeluje... .Zato se naj kaznujejo krivci in uničijo vsi oni. ki se protivijo volji delovnega ljudstva!« — »Odslej ne rabimo več cesarja, nit knezov niti popov in kakršnihkoli drugač nih cerkvenih ali posvetnih poglavarjev, pač pa naj si bodo ljudje med seboj bratje; vsak si naj služi kruh z delom svojih rok. in nihče nai nima več kot ima drugi. Za vedno se nai izbrišejo vse dajatve, davki, tlake, carine in ostale davščine; gozdovi, vode in livade nai bodo povsod proste.«
Za vedno »so hoteli odreči pokorščino svoli gosposki in plemstvu« in nameravali, da »ko uničijo gospodo in plemstvo, osnujejo v Zagrebu svojo vlado, da b! tako prevzeli upravljanje kmečkega življenja v svoje roke.« — Svoj upar ie Matlia Gubec Kradli na kmečki pošte-nostl, kakršne takrat ne najdemo pri vsem plemstvu. Upor ni bil uoor proti plemstvu kot takemu, ampak^ proti nemogočemu tlačenju In zatiranju s stran plemstva. Ti puntarji so iskali _ naiprc pomoči pri samem cesarju, molih ln da jali za maše. preden so pograbili krarapr in sekire. Ni bil samo eden med njltr ki *e rekel, ko le dvignil koso. da bi 'f porinil v fevdalnega valpta: »Križi boz ji,« kakor ie to delal vedno, ko je zace, s sensko ali otavno košnjo.
Anglija klonila pred navalom tašizma Društva narodov — Izdajstvo
Komur je za red, mir ln pravično ter demokratično sožitje med evropskimi narodi, ta tesnobno spremlja evropske dogodke v zadnjih tednih. Udarec za udarcem, senzacija za senzacijo. Igra se nevarna in hazardna igra, ki utegne končati s popolnim polomom, s požarom nad vso Evropo. Pred nasilnostjo in objestnostjo se razbijejo vsi napori, da se zakrpa razdrapana ladja, na kateri že delj časa plove Evropa v nejasne dni.
Odstop angleškega zunanjega ministra Edena je postavil igro v Evropi na kocko. Anglija, ki ie doslej veljala za demokratično ravnovesje ln pomirjenje, ie snela svojo navidezno demokratično krinko in se umaknila vsa zaskrbljena za svoje imperialistične interese. V Indiji vre proti njej; majajo se njene pozicije na Daljnjem vzhodu, pesa njena absolutna premoč na morju in fašistična proizvodnja io spodriva z evrovskega trga. Kdo bi se v takih trenutkih se brigal za spore evropskih narodov? Rešiti je treba samega sebe. S tem pa je Anglija samo priznala svojo nemoč, priznala, da so se za vso njeno dobro voljo in njenim diplomatsko-demokratičnim pogumom skrivale njene egoistične skr-ii. Zakaj torej še naprej izzivati Nemčijo in Italijo ter se za ceno nehvaležnega posrednika izpostavljati življenjski levamcsii?
Idealistični diplomat Eden, vneti zagovornik miru in Društva narodov, nepopustljiv zagovornik mednarodnega prava, je, kot nekoč veliki Francoz Ari-stide Briand, padel kot žrtev. Kot žrtev mperiia. ki ga ie zastopal, kot žrtev ob-estnlh ln imperialistično usmerjenih fa
Zadnje ure
Neville Chamberlain, angleški ministrski predsednik, čigar politika je strmoglavila A. Edna v dramatičnem boju v poslanski zbornici.
šistVčnm Sil, kot žrtev nevarne dvojne igre, ki jo je ves čas Igrala Anglija kot posredovalec med evropskimi narodi, zato da je umetno skrivala svoje slabosti. Idealista je zamenjal realist. Njemu ni nerodno pozabiti špansko vprašanje In podati roko Italiji in Nemčiji, ponuditi koncesije, da sl Anglija vsaj za nekaj
časa spet zavaruje hrbet in uredi svoja vprašanja.
Anglija je izgubila svojo diplomatsko bitko z evropskim fašizmom. Sicer ta bitka nikoli ni bila odkritosrčna, četudi se je vodila pod krinko demokracije in roko v roki z demokoratičnimi državami. Bila pa je, četudi v svojem jedru egoistična, vendarle važna opora evropskega, ravnovesja, ki pa se je napo-le moralo zrušiti ob skoraj nerazumljivi popustljivosti zapadnih demokratskih velesil proti fašističnim državam. Fašizem je pcgazii vse mednarodne pogodbe, padla je Abesinija, krvavi Kitajska, na Španskem še vedno divja državljanska vojna, ruši se Društvo narodov, nasilje in pravica pesti brezobzirno gospodarita. Demokratične velesile proti vsemu niso tvegale najmanjšega resnega koraka, nudile najmanjšega odpora, tako da jim je naposled zrasla korajža mednarodnega fašizma čez glavo.
Vsi tl usodni dogodki so jasen dokaz, kako ie ostala demokracija ie veliko politično načelo, ki se doslej v življenju narodov sploh ni še uveljavilo v vsej svoji polnosti. Zakaj demokracija ni zgolj krinka, pod katero bi se ohranil star red, liberalizem in kapitalizem, nego je nova urejenost človeške družbe in narodov, ki terja popolno preoblikovanje življenja. Žal, da tega. kar razume preprosto ljudstvo, ne razumejo učeni diplomati. Zadnji dogodki v Evropi zato niso dokaz, da je bitko izgubila prava demokracija; bitko je pa izgubila ona lažidemokraciia, ki je pod tem naslovom živela še vedno svoje preživelo življenje.
Korajži nasilja in pohlepa bo pa tudi odzvonilo. Zmanjkalo bo »velikih dejanj«, s katerimi se slepi in nasičuje ter tolaži ljudske množice, ki vse desorijen-tlrane padajo iz ekstrema v ekstrem.
Novi patrllarh
dr. Gavrilo Doiii
Pretekli ponedeljek je bil v Saborni cerkvi v Beogradu izvoljen novi poglavar srbsko-pravoslavne cerkve. Med 6 kandidati, ki jih je določil sv. arhijerej-ski sabor, ie dobil največ glasov (50' črnogorsko-primorski metropolit dr. Gavrilo Dožič, rojen 17. maja 1881 v vas’ Vrijci v Dolnji Moravici v Črni gori. izvolitev je koj nato potrdilo tudi kra-ievsko namestništvo. Pravoslavna cerkev je z novim poglavarjem dobila moža visoke izobrazbe in sposobnosti ter vsestranskega ugleda, ki ga uživa med verniki pravoslavne cerkve.
Gradnia pohorske teste
Mariborski okrajni cestni odbor je naje! pri banski upravi posojilo v znesku poldrugega milijona dinarjev. Posojilo je namenjeno dograditvi pohorske ceste do Ruške koče in za zgradbo nove ceste Sv. Lenart v Slov. goricah—Sv. Benedikt v Slov. gor. Pohorska cesta, ki se gradi malone že deset let, je iz rednega proračuna cestnega odbora le polagoma napredovala, vsako leto za par sto metrov. Dograditev te ceste bo za razvoj tujskega prometa velike važnosti. Nič manj^važna pa tudi ne bo druga cesta, s pomočjo katere bo Maribor, zvezan z Mursko Soboto skozi Slovenske gorice.
Nil novega
Preteklo nedeljo je imel po radiju A. Hitler velik govor, v katerem pa ni bistveno povedal nič novega. Nekateri so ga kljub temu pri nas zvesto poslušali.
kljukasti križ nad Avstrijo:
Težke	skrbi
Sestanek Hitlerja ln Schuschnigga je bil sprva senzacija. Jedva dober teden po sestanku pa se že kažejo težke posledice. Neodvisna Avstrija je padla. Odprl se ie napet ventil, ki ga ne bo več moči zapreti. V Avstriji vihrajo zastave s kljukastim križem, demonstranti vzklikajo »Fiihrerju« in se ne ozirajo na prepovedi, zakaj avstrijski stanovski ltlero-fašizem ie izgubil svojo igro. Germanska ekspanzivnost pa je z novo močjo udarila ob našo severno mejo.
Poraz Avstrije, take, kakršna ie doslej bila, in vdor nacionalnega socializma. je dogodek, ob katerem se mora resno zaposliti vsak Slovenec. Danes še niso jasne podrobne oblike, kako se bo stvar razvijala. Vendar pa to ni važno. Za nas je važno, da je ob naš severni bok potisnila sila 60 milijonskega naroda, ki brez dvoma ni ln nikoli ne bo opustil misli, da so slovenske pokrajine njegovo »kulturno področje«, njegova naravna pot na iug, na morje. Za naš obstoj, za našo samostojnost je v tem trenutku nastopilo važno vprašanje, in bi storil! nezaslišan greh, če bi šli mimo njega. Bolj kakor kdajkoli se bo morala sedaj izostriti naša zavest, utrditi naša edinost in skupnost, sicer bo pritisk premočan ter nas bo podrl k tlom. Težka preizkušnja za nas. trda borba ki ne bo smela poznati popustljivosti ir oklevanja, ne mlačnosti in ponižnosti.
Če je bilo kdaj treba, potem nai s’ vsak sedal Izpraša svojo vest. Napak bf
bilo, tolažiti se z mednarodnimi pogodbami, še boli napak dopovedovati sl, da smo majhen narod, brezpomemben drobec, ki mu ni rešitve. V sebi moramo postati močni in trdni, pripravljeni na vse, da ohranimo samega sebe. Otresti se moramo te svoje jalove pasivnosti, zakaj dogodki v Avstriji so za nas vse znamenje, da prihaja doba'težke preizkušnje, kjer bo treba pokazati, koliko veljamo.
Gorenji citati puntovskih kmetov nam ustvarjajo temelje prave kmečke demokracije. Prenekateri stavek zveni, kakor da bi ga že brali v Sv. pismu v Dejanjih apostolov Iz prve dobe krščanstva, ko je udi Kristus tako učil.
Matija Gubec in njegovi so prvi mučeniki za demokracijo. Izpričujejo nam itaro in globoko demokratično zavest mšega ljudstva.	.
Noben slučaj ni, da prav te dni prihaja
na oder »Velika puntarija«, ki je napisana z realizmom našega časa. Realizem našega prvega ljudskega puntarja postaja živ fundament naše zameglene sredine.
Še vedno ie Iztrpljen obraz Matije Gubca obraz vsega našega križanega hotenja in tisočkrat prevarane vere našega ljudstva. Še vedno molče kriči:
»Le vkup. le vkup. uboga gmajna!«
T eruel padel
Mimo manjših vojnih operacij se je poslednji čas osredotičla španska državljanska vojna na Teruel, ki so ga svoj čas tako hrabno iztrgale republikanske čete iz Frankovih rok. Franko [e zadnje tedne koncentriral vse razpoložljive sile uprav na Teruel, kjer je nekoč doživel poraz. Za Teruel se je razvila nad vse krvava bitka, zlasti topništva in letal. Pred premočjo so se morale republikanske čete umakniti, nacionalisti pa so vkorakali v mesto, ki je skoraj popolnoma razdejano.
Vreme od sobote do sobote
{Napoved od 26. letoma rf a do 9. marca)
V	južnih predelih Slovenije se obeta v prvih dneh tedna lepo in jasno vreme. Temperatura bo čez dan še porasla. Proti koncu tedna pa možnost padavin. Noči hladne in vetrovne. — V severnih predelih delna oblačnost, sredi tedna možnost padavin in padec temperature,
Urcdnlžlvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6, Tel. 25-67. Izhala vsako soboto. Vella letno 36 din, polletno 18 din. mesečno 3 din. V Mariboru dostavllen na dom letno 48 din. mesečno 4 din. Oelnsi po ceniku. Rokopisi sc ne vračalo. Poštni čekovni račun 11.787.
7 dni
domaeih vetti
Popravek. Na vest o ustavitvi kazen skega Dostopanja proti narodnemu poslancu g. M Mravljetu. ki smo jo po sneli po »Jutarnjem listu« (od 9. t. m.) nam je poslalo okrajno sodišče v Konjicah naslednji uradni popravek: Poslanska imuniteta. V I. letniku
1	številki »Edinosti« z dne 12. februarja 1938 je bilo na drugi strani v prven-stolpcu natisnjeno, da je narodni posla nec Milan Mravlje vložil za sejo narod ne skupščine pritožbo o postopanju okrajnega sodišča v Slov. Konjicah, ki ie naperilo kazenski postopek proti njemv brez odobritve narodne skupščine. »Pritožbo na ie (Milan Mravlje) umaknil ker je minister pravde odredil ustavite postopanja, starešino sodišča pa dal disciplinsko preiskavo.«
Glede na le-tako stvarno neresničm pa tudi pomanjkljivo objavo v «Edino sti« zahteva podpisano oblastvo tako-ic ugotovitev in popravek:
Pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah se ie na zahtevo državnega tožilca začelo brez poprejšnje odobritve narodne skupščine pristojno kazensko postopanje zoper narodnega poslanca Milana Mravljeta radi suma javnega obrekovanja ali klevete državnega uradnika, ker ie narodni poslanec odgovoren za obrekovanje ali kleveto pred rednim sodiščem po čl. 74. ustave in po § 110 zakona o poslovnem redu narodne skupščine tudi brez poprejšnje odobrit ve narodne skupščine.
Uvedeno kazensko postopanje zoper narodnega poslanca Milana Mravljeta ni ustavljeno.
Niti sodnik, ki posluie v kazensk stvari zoper poslanca Milana Mravljeta niti kateri drugi sodnik tega sodišča ni v disciplinski preiskavi, ki zanjo ni no benega povoda.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, oddelek I.. dne 18. februarja 1938.
Starešina: Levstek 1. r.
* Vilko Weixl, šestdesetletnik. V pe
tek je obhajal svoio 60-1etnico maribor ski trgovec Vilko Weixl. Jubilant je v trgovskih in organizatoričnih krogih enn najpomembnejših oseb. vidno je pa tud njegovo narodno-obrambno delo v prr Mariboru. Zaslužnemu možu želimo Sp mnogo srečnih in uspeha polnih let!
Sena^a- Na torkovi seji senata so bili potrjeni mandati vseh senator jev.ki so bili izvoljeni 6. t. m. Istočasni' so bile tudi volitve senatnega vodstv? ter je bil izvoljen za predsednika g. dr Mazuranič. za podpredsednika dr. Ko tur in S. Jankovič, ta tajnika pa S. Božic. Opozicija ie pri teh volitvah oddal? prazne glasovnice.
* Dr. Maček v Beoerrad. Vesti o po tovanju dr. Mačka v Beograd so napo sled le potriuieio. Namen tega obiska ie da se dr. Maček sestane z voditeli zdruzene opozicije. Poročajo, da se b'
izdala obširna izjava o po liticmn vprašanjih.
* Predsednik vlade dr. Stojadinovi je odpotoval v Ankaro, kjer je v petel' začelo zasedanje držav balkanskem sporazuma.
* Nov volilni red. Za predvidene jesenske volitve v parlament se pripravlja nov volilni red. ki bo predvidomr pr,sel v raznravo do proračunu,
* v občinskem svetu ljubljanskem ie bilo razrešenih več občinskih svetnikov na njihova mesta pa imenovani novi
* ,®es*ai,®k dr. Stoiadinovič—rV Macek?^ Nekatero časopisje že delj časa vzdržuje vesti, da se v kratkem pri pravim sestanek predsednika vlade dr »toiadinoviča in predsednika združenr ODozicije dr. Mačka. Te vesti prinaša tudi polslužbena »Prager Presse«. Na men tega sestanka naj bi bil razgovo o vlogi opozicije in bodočih volitev ^ naši državi.
* V poslanski klub JRZ ie zadnji ča' vstopilo več poslancev.
* Hrvatska avtonomistična strank?
Nekateri listi vedo povedati, da se pri pravlia v Zagrebu ustanovitev hrvaf ske avtonomistične stranke, ki bi sice-zagovarjala lirvafsko stališče, bila pa ' nasprotju z dr. Mačkom. Med ustanov5 telii imenuieio tudi Vladka Radiča, sin' pokoineera Radiča, ki pa se je o tej mož nosti iziavil zelo dvomljivo.
Sresk! odbor za propagando pogo zdovania ie bil ustanovljen te dni v Mn riboru ter mu načeluje inž. Lenarčič. ’ odboru pa so še zastopniki nosamezm' ustanov iz obeh mariborskih okrajev.
* Na progi Beograd—Sarajevo—Du brovnik bodo pričeli v juniju voziti mo torni v1aki
* V Ben^rrsdu ic* bila otvorjena vse državna lovska razstava.
Sloga Sredstva —
flogaštvo politikov
Varčevanje je pač res eden prvih družbenih zakonov, ne 'le v gospodarstvu. temveč tudi v politiki. Narodi, ki se tega važnega zakona ne drže. propadajo. Zal se pa pri Slovencih po vseh zkušnjah zdi. da se mi te resnice več :ie zavedamo, in sicer že dolgo ne. Zlasti se kaže v vsei rtikši zgodovini po 'stanovitvi. da ne poznamo varčevanja politiki. Tu smo že neverjetno r izseli. ponosni, veliki. Vsak na? politik, še '■'oli pa vsak politični taborič ‘■}i' selie no diktaturi in izklidčevahii polit11;: ka-or da bi zadoščal on sam za vse naše 'krbi in za vse večne čase: kakor da ie lopoln. idealni in edini zastopnik slovenskega naroda. Težko bi še kje našli •larod. ki bi si upal privoščiti toliko sa-uopašnega, satnodržnega in nad-itega ■lolitičnega avanturizma, kakor se do-raia pri nas. Zato srni pa tudi v kratkih 'etih zapravili ves svoj politični vpliv in /sakršno samostojnost, da nas omaje že •'s?ka domislica političnega pritiska.
Pozabili smo skušnie narodnostnega boja
Še ni daleč čas, ko smo imeli dovolj prilike, da spoznamo moč gospodarskega varčevanja. Jedro svojega narodnega ozemlja smo v pretekbm stoletju rešili le s pomočjo varčevanja in po zaslugi našega kmečkega in obrtniškega gospodarstva. Ko smo postali samostojnejši tudi politično, snn pa pozabili na staro pravilo, da vsakdo ima le toliko kolikor z lastnimi silami zmore in tudi ume držati. Pozabili smo na varčevanje vseh lastnih sil. To se nam ie že doslej maščevalo, tembolj, ker smo pozabili, kai ie varčevanje, že :ia vsej črti.
Bolezen zaplesnele politike
Razsipnost se Da v poliiiici še vse bolj naglo razleze ko v gospodarstvu in danes je vprašanje, ali bomo še mogli to napako v našem družbenem razvoju popraviti. Predvsem je iu razsipnost manj opazljiva oziroma jo je težje odpraviti. Slovenci še nimamo tol<ko politične izkušnje in kulture, da bi mogli zločinstva razsipne politike takoj zasledovati 19 jih "tbračunati na njihovih povzročiteljih, tako kakor se naravnava razvoj politike nri demokratično vladmvh krogih. Kolikor smo doslej slišali besed in obsodb nrcti stari nolitiki, so prišle večinoma od strank v onoziciji. Ista stranka na vladi Da je popolnoma pozabila na ten-^ovestnost, s katero je malo prej nasprotni očitala narodne grehe. Stranka na vladi je bila vedno edinozveliČavna. vse druge so bile za nič ali pa sploh niso smele obstojati. Vse ideje so bile vzete v zakup, vsa narodna problema-ika obsežena v diktaturi. V onoziciji so Da iste stranke nai ikrat imele vse te 'apuščene in prepovedane stvari kar — ’n svoj program. Programatičnost je ako ostala pri naših strankah nič več ko igračkanje, Ie s to tehtno razliko, da se pri tem zapravi neizmerno mnogo narodnih vrednot, uniči mnogo politični! si! in zapravi svoboda.
Uničevanje ljudskih političnih sil
Kakor svoje programe, tako so pa stranke zamenjavale tudi ljudi in tako ni nič čudno, da so prav v vprašanju človeka razgalile vso svoio revščino in nekulturnost, surovost. Mladina ni mogla iti s takimi strankami. Zato so te stranke izgubile tudi vso svojo organizacijo in tako so se sistematično uničile vse politične organske vezi slovenske enote, tudi tiste vezi. ki so pognale laravno in nujno, kakor jih. pošten člo-
vek privošči celo vsakemu tujemu narodu. Samodrštvo starih politikov je tako uspevalo, toda za ceno. ki bi bila luksuz vsakemu drugemu narodu. Pripeljalo ie Slovence v politično siromaštvo in v diktaturo, ki je hujša od vsedržavne. ker ie ohromila Slovence tudi splošno in kulturno.
Starih politikov ni bila skrb za vse to, kar se imenuje zgodovinska odgovornost pred narodom in jih to še doslej ne zanima. Zato nimamo mi ničesar iskati pri njih in oni ničesar pri nas. Kar veže pri vseh narodih staro in novo politiko, je samo kultura in ljudstvo. Pri nas teh dveh politika že davno ne upošteva več. zato tudi ona njima ni več potrebna. Živeti pa mora z njimi mladina, ki hoče voditi novo politiko. Da bi bili stari politiki samo nam nepotrebna ovira, je po vsem več ko razumljivo in tega se mladina mora zavedati. Morda se v kakšni deželi mladina lahko nauči od starih rodov politične modrosti in spretnosti, pri r.aših starinskih možeh se utegne naraščaj naučiti samo političnega sovraštva navzeti samo slabih stvari in korupcije, nestanovitnosti in nedemokratičnosti. Zato so šla naša pota narazen. In naj-večja naša napaka bi bila ta. če bi poskušali mi združevati, kar je narava razdražila: če bi poskušali združevati nezdravo z zdravim samo zaradi nevidez-ne sloge. Zlasti pa nam ni^ treba sloga štva propadlih in nazadnjaških politikov zato. ker bi bila to politično le korupcija.
Politična korupcija se mora iztrebiti, nehati!
Tudi naša starejša politika je nekoč še poznala besede zvestoba, iskrenost, načelnost. Propadla je, ko jih ni hotela Doznati več. Morda so Dosledice tega že mnoge izmed njih izučile ali jim odprle oči. Žal, da jih vidimo s te strani še vedno Dremalo: a to ni naša krivda. Morda so bili mnogi izmed njih samo nekaki možje za hribom, ki si na tihem lahko še zdaj umijejo roke za vse, kar se je zlega zgodilo. Toda medtem se je zgodilo Dreveč. In to je glavno, da se je zelo dosti'stvari izvršilo, ki so nepopravljive. Morala starih ltudi je redila korupcijo. ta rodi aferaštvo in zločinsko izigravanje državne moči proti koristim ljudstva.
Zaradi bolezni stare politike se je razpasla splošna kriza čez ves Balkan, da se je celih deset let počutil vsak špekulant polnopravnega za najvišjo službo, medtem ko je pošten delovni človek izgubil vse pravice in besedo v državnih stvareh.
Splošna zahteva poštenih ljudi v državi je sedaj naša zahteva, da se postavijo meje takemu samodrštvu s kapitalom zvezanih starih politikov.
Postaviti moramo zid organiziranih delovnih množic!
Rod mladih ljudi, kmetov, delavcev in izobražencev ne bi razumel svojega časa. če si ne vzame kot prvo svojo nalogo sistematično delo za novo politično organizacijo, vsega slovenskega naroda. Proti razsulu, ki smo ga našli, moramo postaviti red. proti nasilni politiki kapitala moramo upostaviti zvezo med delovnimi sloji ljudstva. Da to dosežemo, moramo varčevati, ne smemo zameta-vati nobene izmed zdravih političnih sil, to vemo. Prav tako pa vemo. da naš narod ne potrebuje slogaštva, temveč potrebuje resnične, iskrene sloge, ker samo zdrava sloga vseh demokratičnih si! vodi v resnično demokracijo.
Uredništvo »Kmetovalca« odgovarja »Našim goricah« na uvodnem mestu svoje 2. številke z dne 15. februarja t. 1. Zavoljo pravične presoje stvari ie treba slišati obe plati zvona, torej oboje pazljivo prebrati. Odločitev in sodba potem ne bo težka nepristranskemu opazovalcu in poznavalcu domačih sDlošnih razmer.
Na našo. nad poldrugo stoletje staro Kmetijsko družbo pa streljajo še s hujšim orožjem, s pravim peklenskim ognjem od druge strani. O vprašanju »Čemu toliko gonie proti Kmetijski družbi« razpravlja g dr. Srečko Goljar tudi v letošnji 2. številki »Kmetovalca« na strani 34. Vsakdo, ki se zanima za naše kmetijske in kmečke težnje, prečitaj tudi to! Nai tu navedemo samo sklepne besede imenovanega pisca:
»Tisti pa. ki iim noga pred ničemer ne obstane, nai vedo. da pogine od meča. kdor se z mečem igra, in da bo od ognja pokončan, kdor ga kliče nad druge.«
Komu vse to najbolj škodi? Kdai bomo spregledali, kdaj se spametovali?!
Andrej Žmavc.
Spor med mvakt
nemške mani&ine
Med prvaki nemške manjšine, ki ima svoje glavno središče v Vojvodini, je izbruhnil silno oster spor, ki traja že delj časa. Dosedanjega voditelja naše nemške manjšine dr. Krafta je v odprtem pismu napadel novosadski odvetnik dr. Moser, terjajoč od njega jasriega odgovora, zakaj ni izpolnil danih obljnb volivcem. To odprto pismo je dalo povoda različnim obračunavanjem. Z dr. Moserjem simpatizira zlasti mlajša generacija, ki je precej nacionalistično usmerjena, tako da ima ves ta spor značaj boja »mladih proti starim«. Dr. Moser je v tem sporu vztrajen, toda zaenkrat ie menda bitko že izgubil, ker so ga obsodile zadruge in zbor prvakov nemške manjšine. Vsekakor pa slučaj zanimivo razkriva napeto razmerje med našo nemško manjšino. Vprašanje je, če za poravnavo ne bo potreben ukaz oz. posredovanje od drugod...
Ivo Premec.
tdai bomo spregledali.
kdai se spametovali ?
Leta 1927. smo ustanovili Vinarsko društvo za Slovenijo v Mariboru, ki še danes deluje, in njega glasilo »Naše gorice«, mesečnik, ki nam je dal. žal. samo štiri, vendar precej zajetne letnike (1927—1930). Odtlej je priobčal društve-te zadeve »Kmetovalec«, glasnik Kmetijske družbe v Ljubljani. Ta list je nekdaj, posebno v Pirčevi dobi. še mnogo, mnogo več dobrega storil za naše vinar-tvo.
Vinarji, ki so radi čitali »Naše gorice«,
o	iih vedno zopet želeli. Ob letošnjem lovem letu se jim je ta želja izpolnila: Naše gorice« so se zopet porodile. Minister g. dr. Anton Korošec sam ie v vojeni uvodnem pozdravu slovenskim vinogradnikom napisal med drugim te-le ■sede:
»...vedite, da bodo Vaša prizadeva-
nja za zboljšanje življenjskih razmer uspela, ako boste delali v duhu skupno* sti in vzajemnosti, priznavali in cenili pošteno delo drugega in s trdno vero zaupali v Boga, ki daje sonce našim goricam in blagoslavlja delo pridnih rok.«
Zdaj pa obrni listi Že na drugi strani »Naših goric« najdeš ne baš ljubeznivi pozdrav tega prerojenca Kmetijski družbi in dobremu staremu kmečkemu prijatelju »Kmetovalcu«, ki orje slovensko ledino že 55. leto. Lahko rečemo, da so vsi naši mlajši kmetijski listi prav za prav izšli in zrasli iz »Kmetovalca« in ob sodelovanju mnogih tistih mož. ki so bili niegovi dobrovoljni orači Domagači desetletja. Tako tudi »Naše gorice« iz leta 1927. In zdaj naenkrat ta neskladnost, ki io bo slovenski kmečko-delovni človek težko doumel
NIZ zastani
Kakor nekdaj, pošiljajo tudi še danes neki izdajatelji svoje liste in drugo tiskano saro izbranim čitateljem iz leta v °/ brszDtačno. Pod gorenjim naslovom (»Nista badava«) je naoisal rajni dr. Ante Radič, brat leta 1928. preminulega Stjepana Radiča, v svojem »Do-J®*° 1901. tudi za nas poučen clancic. ki ga tu iz zagrebške »Gospodarske Sloge« od 15. februarja t. 1. prinašamo v slovenščini:
»Izdajatelji lista ..Hrvat” v Gospiču (v Liki) nagovarjajo trgovce, da naj nabavijo ta list za svoje kupce, ki jim ga naj delijo. Pravijo, da jim ga dajo čisto poceni: po 10 izvodov za vse leto za 16 kron. To je lepo, da se tudi ..Hr^at” briga za narodno prosveto Samo mislim. da ni dobro, poklanjati seljaku knjige in novine, in sicer iz več razlogov. Glavni razlog je ta, da seljak misli tako-Ie: Ce bi bilo to kaj vredno, ne bi nam dajali zastonj. Kaj pa nam gospoda daje zastonj? Hočejo samo. da nas zopet nekam zapelieio. Drugače nam ne bi nič dajali zastonj!
Ljsti za seljake naj bodo poceni. To je dobro, toda zastonj jih dajati, to nič ne velja. Jaz odkrito povem: Seljak, ki noce dati en goldinar na leto za svojo prosveto, naj le nič ne čita. Da bi pa ne mogel dati, to ni res. Ce pa je res, potem tistemu tudi čitanje ne pomaga.«
Sotlskl.
Zdaj pa vemo?
Beograjski »Vinarski list« ugotavlja v svoji zadnji številki, da Slovenija »najviše troši proizvode banatskog viho-gorja«. Doslej smo mislili, da je vinorodna Slovenija njavečji potrošnik proizvodov sončne Dalmacije. Slovensko vino pa nima prave cene po zaslugi nekih vinskih trgovcev gostilničarjev in pivcev, ki vsi z nami in od nas živijo. No, letos slovenski vinarji res še ne tarnajo preveč, ker svoj pičli pridelek lahko prodajajo. Jugoslavija bi sploh ne izhajala samo z letošnjo novino, ker je ia-ni povsod povprečno slabo obrodilo — v vsej državi baje samo 2 in pol milijona hektolitrov — in so zato pri nas razprodane domala tudi vse stare zaloge vina. Koliko na bo tarnanja, ko bo trta zopet obilno obrodila! Na to premalo mislimo in nismo prav nič priprav-lieni. — Sotlskl.
Vatikan protestira
Sv. stolica je vložila 15. t. m. pri naši vladi protest zaradi usode, ki je zadela konkordat, podpisanem 1. 1935 in ki je bil. po izjavi predsednika v’ade. definitivno odstavljen z dnevnega reda.
Tedensko zrcalo
Gimnazija kneza Kodia
Profesorski zbor murskosoboške gimnazije je predložil vladi, da bi se smela njihova gimnazija odslej imenovati: »Gimnazija kneza Koclja«; kajti po njihovem je bil Kocelj, ki je vladal v teh krajih od 861. do 876. Leta »...prvi glasnik zdanje svobode, in da bi se pod vplivom tega zgodovinskega imena zdanje. generacije vzgajale ...«
Stare nemške kronike pa pišejo, da se je Kocljev oče Pfibina uprl knezu Ra-stislavu s pomočjo Nemcev. Ko je Rasti-slav premagal Nemce, se je Pfibina s svojim sinom Kocljem komaj rešil. Radi vsega tega so mu dali Nemci okoli Blatnega jezera majhno vazalno kneževino, ki ni politično ničesar pomenila. Ko je Karel Veliki premagal Avarce in začel širiti svojo oblast na slovanska plemena, mu je Kocelj kot nemški vazal v teh bojih pomagal, in po zelo verjetni kombinaciji prof. Šišiča je padel Kocelj v eni takih bitk na strani Nemcev proti Hrvatom. — Drugače je Kocelj gradil cerkve okoli Blatnega jezera in klical v kneževino nemške svečenike in škofe. Pozneje je sicer sprejel sv. Cirila in Metoda in se zanimal za njuno književno delo, ali v bistvu je ostal tak, Itakršni so bili vsi slovenski knezi:	pod okriljem
rimskega imperijalizma so večali svojo moč, kolonizirali zemljo in s širjenjem krščanstva večali svoje dohodke.
Po »Novi Reči«).
Usmiljenja in ljubezni potrebni
V	članku »Resnica o ponujeni roki« navaja »Slovenski delavec« sledeče spoznanje o komunizmu: »Komunizem je zmota, je skrajna zločest, je nekaj bistveno slabega. Z njim ni mogoče nobeno sodelovanje katoliško usmerjenega človeka. Posameznik v tem zgrešenem zločestvenem pokretu je usmiljenja in ljubezni potreben. To ljubezen mu moremo izkazati edino tako, da ga zmote otmemo ...« — Dobro, da je politična zgodovina kratkega spomina, od danes do jutri, sicer bi marsikomu bilo zelo nerodno pred ljudstvom in lastno vestjo!
„... bi lahko, pa ne moremo••
0 proračunskem zasedanju banskega sveta prav kratko poroča »Slovenski delavec« ter navaja med drugim:	»Radi
bi zapisali, da zboruje naš slovenski parlament, pa ne moremo. Zaradi mož, ki se posvetujejo in ugibajo, kako prav delati za Jiašo Slovenijo, bi lahko. Ni jih sicer narod direktno odbral iz svoje srede, ni jih poveril z zastopstvom svojih interesov, vendar uživajo narodno zaupanje. Toda njihova moč je premajhna, sistem zgrajenosti je premalo naš. Dobro voljo seveda sproti ubija mrtvilo centralizma« — Prej nismo mogli, sedaj tudi ne moremo; kdaj bomo neki mogli?
Kako se godi obrtnikom
O položaju obrtniškega stanu in o cenah rokodelskih izdelkov naslavlja »Obrtni vestnik« na javnost daljši apel. v katerem navaja med drugim: »Zaradi neupravičenega padca cen rokodelskih izdelkov, se je naše obrtništvo popolnoma proletariziralo in osirotelo. Večina današnjih samostojnih obrtnikov živi ta-Icorekoč iz rok v usta. Za obrtnika zakoni niso postavljeni v njegovo obrambo, temveč samo za njegove obveze in dolžnosti. Obžalovanja vredna je resnica, da se obrtnika pri naročilih dejansko pri-krajšuje na upravičenem zaslužku. Ni dovolj, da se ga izigrava z nelojalno konkurenco in šušmarstvom, še več, od obrtnika se danes zahteva, da mora svojega odjemalca zalagati in mu kreditirati, da mora obrtnik za svoj težko prisluženi denar še čakati, če sploh pride do dvom Ijivega izplačila. Kupujoča javnost naj uvidi težak položaj našega obrtništva ter upošteva vrednost in ceno obrtniških izdelkov.«
Zakai tonemo v revšiinot
Celjska »Nova doba« ugotavlja ob raz-motrivanju našega življenjskega standarda to-le: »Življenjski standard našega naroda je danes na tako nizki stopnji, da hi bilo treba skrajne previdnosti in ob zirnosti pri obravnavanju raznih vprašanj. ki obremenjujejo naše narodno življenje. Najhujše ogorčenje v narodu pa
Čudni pojavi v poštni dostavi
KDO JE KRIV!
Glede poštne dostave ter telefonskega in brzojavnega prometa se dan na dan čujejo upravičene tožbe. V javnosti, tako po mestih kakor na podeželju, izražajo ljudje svojo skrajno nezadovoljnost s poštno dostavo. Tozadevno je dobila tudi uprava »Edinosti« že v tem kratkem času več pritožb, ki so jih naši naročniki neupravičeno pripsali na naš račun. Običajno se ves ta nered pri poštni dostavi pripisuje okolnosti, da je v Sloveniji premalo poštnega uslužbenstva. S to razlago pomanjkljivosti našega poštnega prometa se sicer strinjamo, nikakor ga pa ne moremo razumeti za nekatere slučaje, ki nikakor ne morejo biti v zvezi s pomanjkanjem osobja, temveč dobi ob njih človek popolnoma drugačen vtis. Na čigav račun je pripisati slučaje, » =*• *----------
uEiusjs fnlfljlr, o \Eferlt se J' K|efmft? (ti spl,ih ilt g Id. ik s t	ii ,rii!'e »Ijuj
;»r !Iu«au*ai la p	nnltn tjoF t
sr	z cvički)	t,	jt
tfll&hi iu.slfc	anifi a*i *»s » po
HTjfho usmt	rdi: ikl fin }t [o
tttrhliiiH i sii:t * yoUuitf., -/ », djiiNm tia. Karu! Fali kultno: K»r» imi prit vitOj j:naO' o	.nit ip, Jaiiti?
Afetua |f ta .;-ft /ttw f	1	slf
mretJiJl A* to aLičaji M t!h rslk tkur ti mere >f ..iviUtf .pl* Bi v ug.cinila^ di vii<2a t SL*.ariji vksUfct pKKanjte’^ {MftsBfp fevibja O k t ik It. slukrf&i «4 ul m Ti sSniittl rti’a du zs. Uko fMttofjmite v srt te fk/rstnuia t?ni|fk \*’tl »lisk bo ? a.a m ut ra lo c upe rn' taj
r.rtFaji!
Plebiscit za neodvisnost Avstriie
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg na-nerava razpisati v Avstriji plebiscit, v katerem naj se Avstrijci izjavijo o avstrijski neodvisnosti. Težka je ta odločitev, toda po zadnjih dogodkih ni drugega izhoda. Kljub vsem mednarodnim garancijam, ki bi imele skrbeti za avstrijsko neodvisnost, bo moralo naposled o tej neodvisnosti vendarle odločati samo ljudstvo. Danes je težko reči, kako bo ta plebiscit izpadel. Vsekakor pa je znamenje, da se nahaja Avstrija v težkih notranjih bojih, zato, ker je le preširoko odprla vrata nemškemu nacijonalnemu socijalizmu, čigar davna želja po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je sedaj še prav posebno okrepila. Zanimivo je, da najodločnejše branijo avstrijsko neodvisnost vprav delavci, ki so začeli široko akcijo za zbiranje podpisov za neodvisnost. Kljub temu, da se po svoji politični orijentaciji ne strinjajo s sedanjim režimom, vendar najodločnejše izjavljajo, da so pripravljeni do zadnjega braniti neodvisnost Avstrije.
" ord Halifax, ki začasno vodi po Ednovem padcu angleško zunanio politiko.
OPOZORILO. Kdor ne vrne tudi 3. številke Usta, ga bomo uvrstili med stalne naročnike.
Demokracija in enakopravnost
Preteklo nedeljo je bilo v Švici ljudsko glasovanje o predlogu, da postane poleg francoskega, nemškega in italijanskega jezika tudi retoromanski jezik državni jezik. Za je glasovalo 680.000 Švicarjev,
proti 55.000. Z izidom tega glasovanja je bila priznana enakopravnost retoroman-skemu jeziku, ki ga govori jedva okoli 60.000 državljanov.
Neve obiinske volitve
Volitve razpisane v 48 obiinah
Radi prekomasacij občin so razpisane občinske volitve:
V	srezu Brežice: Brežice; v srezu Celje: Kalobje, Slivnica. Sv. Jurij pri Celju in Žalec; v srezu Črnomelj: Dra-gatuš; v srezu Dravograd: Crna. Kapla. Mežica in Remšnik; v srezu Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta; v srezu Laško: Laško; v srezu Lendava: Genterovci; v srezu Litija: Šmartno pri Litiji; v srezu Liubljana: Zelimlje; v srezu Ljutomer: Razkrižje. Štrigova in Veržej; v srezu Logatec: Stari trg; v
srezu Maribor, desni breg: Črešnjevec Laporje, Poljčane, Slov. Bistrica in Sp Polskava; v srezu Maribor, levi breg: Korena. Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Rupert v Slov. gor. in Sv. Trojica v Sl. goricah: v srezu Murska Sobota: Bodonci, Cankova. Gornji Petrovci. Grad Kupšinci, Martjanci. Pečarovci, Pertoča Puconci. Selo v Prekmurju in Šalovci
v	srezu Ptuj: Kog. Ormož. Središče in Svetinje; v srezu Slovenigradec: Slo-venjgradec, Šmartno pri Slovenjgradcu Šoštanj in Št. Ilj pri Velenju.
Krvavo maiževanie
Zverinski umor
Preteklo soboto zvečer je bil izvršen pri Sv. Bolfenku -s* -Trferrr. strahovit umor. ki je bil odkrit šele v nedeljo zjutraj, ko so smučarji našli trupli moškega in ženske, ki sta bila umorjena na zverinski način. Poizvedovanja ie ugotovilo. da gre za 28-letnega stavbenika Stanka Dolničarja iz Ljubljane in 25-let-no magistralno uradnico Milko Gorupo-vo iz Maribora. Obe tragični žrtvi sta bili v torek pokopani ob ogromni udeležbi javnosti, ki se upravičeno zgraža nad takim zverinskim umorom.
Kakor ie dognala preiskava, gre v tem slučaju nesporno za čin maščevanja, ki ie v zvezi z neko sodno razpravo, ki je bila v soboto. 19. t. m. pred tukajšnjim sreskim sodiščem in pri kateri ie pokojni Stane Dolničar nastopil kot glavna
xm\hfAr?M /m Aivr//ii,
priča. Stavbena tvrdka, pri kateri je bil Stane Dolničar zaposlen, je namreč nedavno odpustila večje število delavcev k: so radi tega tožili tvrdko. Na sobotn; obravnavi so bili tožbeni zahtevki delavcev na podlagi izpovedb Stanka Dolničarja odklonieni. V zvezi s tem krva vim zločinom, ki je vzbudil vsepovsor’ naivečie ogorčenje, so bile izvršene številne aretacije ter se je posrečilo zajet nekatere krivce, ki so izpovedali svoje prvo priznanje.
Krvavi zločin pa je dal tudi povod zz najrazličnejša ugibanja, češ. da gre za roparski umor itd. Vse okoliščine in prve izpovedi aretirancev pa iasno dokazujejo. da ie bil zločin storjen zgolj iz maščevanja, kakor bo to pokazala na-dalinia Preiskava.
rodi zavest, da je iskati vzroka njegovi hedi. in proletarizaciji v izkoriščanju, ki ima za posledico kopičenje ogromnih bogastev na eni ter najhujšo bedo na druži strani. Zato je boj današnjega človeka boj za pravično in složno sožitje vseh stanov in slojev naroda, ki se morajo v 'rdem življenjskem boju medsebojno nodpirati in morajo najti v skupni državi enako zaščito svojih interesov ter nravično ureditev soeijalnega, gospodar-
Usevedno rešeto"
Potom svojega »rešeta« je tudi »Slovenski gospodar« primerno pozdravil
»Edinost«, Razume se, da mu »Edinost« r •' všeč, saj ji celo pripisuje razdiralno delo. Nekaj je pač treba napisati sebi v tolažbo. Če bi bili vsi Slovenci naročeni na »Slovenskega gospodarja«, kajpada, to bi pomenilo kolosalno in prekrasno slovensko edinost. Figovo pero pa naj uporabi rešetar kar zase, da pokrije ž njim sramoten poraz iz sosednje Avstri je, katere režim je svojčas toliko hvali sal. Saj se razumemo kot sosedje, kaj ne? »Edinost« je jasna in nikomur za firmo; seveda skozi rešeto sc pač vidi >'rešetarsko«, zato rešetar često izgubi jasno orijentacijo!
7 dni
po svetu
□ Avstrijski socijalisti so izdali proglas, v katerem obsojajo dr. Schusch-nigga, češ, da je v razgovoru s Hitler-:em prodal in izdal Avstrijo.
□ 250 milijonov dolarjev zahteva Roosevelt za podporo brezposelnim ter oravi, da je pobijanje brezposelnosti pr-
vi	učinkoviti korak k ozdravljenju gospodarstva.
□ Poljska vlada je umaknila predlog novega volivnega reda, ker bi se po tem volilnem zakonu bržčas preveč ojačala opozicija.
□ Madžarska namerava razpisati posojilo za oboroževanje.
□ Zenska enakopravnost v Franciji.
Iz državljanskega zakona so pri določilih o sklepanju zakona črtali izraz »bodi žena možu pokorna« in so vstavili določilo. da je žena dolžna z možem stanovati, sicer pa ima enake pravice pred oblastjo kot moški.
□ V Švici so uvedli z ljudskim glasovanjem zakon o nadzorstvu nad zasebno vojno industrijo.
□ Varnostno službo je v Romuniji prevzela vojska.
□ Avstrija, ki ie uradno priznala generala Franca, bo odpoklicala iz republikanske Španije svoje poslanike in konzule.
□ »Hočemo dela!« Take napise so nosili brezposelni po Newyorku ob priliki zadnjih velikih demonstracij.
□ V IndHI je z vso silo oživelo gibanje za ločitev od Angliie. Tozadevni sklep ie bil storjen na vseindijskem kongresu. Nič čudnega, če je zato Anglija v radniem času tako popustljiva.
□ Papaninova polarna ekspedicija je s;la te dni no težkih nanorih rešena. Ledolomilca »Taimir« in »Murman« sta jo ""''a na svoj krov.
□ Nad Hankauom ie bila pretekle dni ■>aivečia zračna bitka v sedanji kitaj-sko-iaponski voini. Japonci trdijo, da so -octrelfli 30 kitaiskih letal.
□ Demonstracije hitlerievcev v Av-‘rlil. Preteklo nedeljo so bile v vseh’ večjih avstrijskih mestih velike demonstracije hitlerievcev. Demonstranti so v novorkah nosili zabave s kljukastim ''rižem in vzklikali Hitleriu. kar je mo-
noliciia mirno prenašati.
□ Japonska vojska ie imela v tem -nesecu 1.200.000 voiakov. 4.500 topov, 1800 tankov in 2000 letal. 80 odstotkov 'rojakov ie kmetov in delavcev, oficirji ->a so izkliučno plemiči in sinovi bogatih '-’r)iistriia1cev.
H 25 000 uradnikov, ki iih je nastavil v Romuniji Goga. ie bilo odpuščenih, '•»r ue-aniali samo korupcijo.
□ Belgllska vlada je za nekaj časa nmaknila namero o priznanju italijan-
'^pa cestarstva.
□ Silna draginja na Japonskem. Cene blaga so močno poskočile, za nekatere vrste kar za 52 odstotkov, tako da ie zavladala splošna draginja. Poznavalci razmer pravijo, da se je Japonska znašla pred najtežjo krizo, kar jih pozna niena zgodovina.
□ Ob 20-letnlcl neodvisnosti Litve je bilo pomiloščenih mnogo političnih krivcev. med njimi tudi bivši ministrski predsednik Valdemaras. ki je bil zaradi m<ča 1934 obsojen na 18 let ječe.
□ Nova holandska ustava bo stopila r veliavo 22. t. m.
□ Večja Izletniška ladja se je potonila v sidneyskem pristanišču. Utonilo :e 30 potnikov.
7alra| fe dr. Dobovliek za-o ustil dr. Maika t
Zagrebški »Hrvatski dnevnik« je v celoti objavil pismo narodnega poslanca dr. Doboviška dr. Mačku, v katerem navaja vzroke in opravičilo svojega vstopa v Narodno skupščino. Poglavitni vzrok, ki je privedel dr. Doboviška do rega koraka, ie predvsem njegov obupni finančni položaj. Grozili so mu prodati domačijo ter ga pognati v konkurz. Rešitev, ki se ie ie nadeial iz Zagreba od »Prve hrvatske štedionice«. se ie tudi izialovila. Zato ni drugega izhoda nego da vstopi v skupščino in dvigne svoje poslanske dnevnice. Zatriuie pa. da bo ostal kliub temu zvest dr. Mačku in KDK. Ko pa ie prišel dr. Dobovišek v Beograd in tam bil vprašan, zakai se je z dr. Mačkom razšel, ie navajal razne politične vzroke, češ. da Slovenci niso bili sploh upoštevani v združeni opoziciji itd., kar ie dalo povod, da mu ie 'Hrvatski dnevnik« zapisal primerno 'nkciio in obiavil v celoti niegovo pismo, v katerem sporoča dr. Mačku vzroke svojega koraka in vstopa v skupščino.
Za povzdago naše živinoreje
V	drugi polovici meseca decembra lani ie bila v kmetijskem ministrstvu konferenca živinorejskih strokovnjakov, ki je sprejela več važnih sklepov. Med drugim ie bilo sklenjeno, da se izenači vodenje rodovniških knjig v vsej državi. Poudarjalo se ie. da tvorijo rodovniške knjige pomožnim temelj za pospeševanje živinoreje. Z ustanovitvijo in strokovnim vodenjem takih knjig se vzpostavlja sistematična delavnost programskega dela na pospeševanju živinoreje ter se pride do zdrave osnove za uspešno. vztrajno in sigurno selekcijo ter izboljšanje naše živinoreje v vseh ozirih. Brez dobro vodenih, organiziranih in za vso državo poenotenih rodovniških knjig si niti ne moremo zamisliti vztrajnega napredovanja selekcijskega dela v smeri kvalitetnega in kvantitetnega dviganja naše živinoreje. Z unificiranimi rodovniškimi in drugimi pomožnimi knjigami je združena tudi organizacija in izvedba kontrole plodnosti, zdravja in produktivnosti, dalje izenačenje metod ocenjevanja, selekcije in kontrole produktivnosti ter določitvi pasemskih rajonov v naši državi.
Konferenca je tudi z zadovoljstvom vzela na znanje ustanovitev »Centralne ustanove jugosl. Herd Book-a«, ki ima baš nalogo skrbeti, da se pravilno in enotno vodijo rodovniki in druge pomožne knjige. To ustanovo bo vodila posebna strokovna komisija, ki jo tvo-
rijo strokovnjaki kmetijskega ministrstva in banskih uprav ter delegati živinorejskih zadrug in društev. V odločbi s katero je kmetijski minister odredil ustanovitev tega novega zavoda, so tudi že predpisane naloge komisije kot n. pr izdajanje predpisov in navodil za enotno vodenje rodovnikov in drugih pomožnih knjig, enotno ocenjevanje, organiziranje in prirejanje razstav plemenske živine, zbiranje in urejanje statističnega mate-riiala itd.
Dosedaj smo pogrešali enotnosti na tem polju. Naši živinorejski strokovnjaki so se pošteno trudili, da bi vpeljali kolikor mogoče enotno delo. ker pa ni bilo obveznih predpisov, je bilo vsakemu društvu in zadrugi na prosto dano. ali se pokori navodilom ali ne. Odslej bo to drugače, ker bodo izdani predpisi, ki bodo obvezni tako za vse privatne živinorejske organizacije, ki bodo pristopile v članstvo jugosl. Herd Book-a kot tudi za vse državne in samoupravne ustanove. Želeti bi bilo le, da se ne predpišejo preobširni in komplicirani obrazci, ki bi bili za naše kmetovalce oziroma funkcionarje naših 'živinorejskih društev in zadrug težko razumljivi. Vodenje takih knjig in obrazcev bi povzročilo obilo truda in vzelo končno morda tudi veselje do dela. kar gotovo ni v nameri nove ustanove ter v interesu naše živino reje.	ih.
Znižanje obrestne mere
V	zadnjem času se je pojavilo vprašanje, kako znižati splošne obrestne mere za posojila in kredite v našem denar-stvu. Ugotovilo se je namreč, da je obrestna politika Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice dejansko tista ovira, ki ne dopušča znižanja splošne obrestne mere. Nedržavni denarni , zavodi so že zahtevali, naj bo vložna obrestna mera državnih zavodov, ki nudijo za vloge jamstvo države, vsaj za
1	odst. nižja nego obrestna mera ostalih denarnih zavodov. K temu še pride centralizacija vlog pri državno privilegiranih denarnih zavodih, kar celokupni položaj še bolj komplicira. Tudi Narodna banka bi morala svojo eskontno obrestno mero znižati od 5 vsaj na 4 odstotke. Približujemo se vedno bolj normalnim časom in ta čas zahteva še nadaljnje znižanje vložne obrestne mere na recimo 3.5 do 4.5 odst., kakor je bilo razmerje pred vojno. Takrat bodo tudi
obrestne mere za posojila lahko znižali na 5 do 6 odstotkov, kar bo koristilo splošnemu razmahu našega denarstva in domači kreditni politiki. Zlo leži v obrestni politiki poldržavnih denarnih zavodov in stvar vlade bi bila. da to vprašanje prilagodi potrebam našega denarstva.
sicer nekoliko dvignila, vendar pa ne toliko, da bi mogli reči. da je pri nas s tem sladkorno vprašanje dobro rešeno. Siromašni sloji ljudstva prej ko slej še vedno stradajo sladkorja. Lepe dohodke na sladkorju je pa spravila tudi država; v letu 1936 552 milijonov din. lani pa 610 milijonov. Praznih rok pa seveda niso ostali delničarji sladkornih tovarn. To so vse lepe številke, toda kaj koristijo ljudstvu, ki bi sicer rado sladilo svojo hrano, pa ne more, ker je naš sladkor v ceni preveč grenak!
Razstava male živali
V času od 16. do 20. decembra lani je kmetijsko ministrstvo s sodelovanjem živinorejskih organizacij priredilo razstavo male živine, golobv. kuncev ter ovc v Beogradu. Udeležba s strani raz-stavljalcev je bila zadovoljiva. Razstavljena živina ie bila razvrščena v štirih paviljonih beograjskega velesejma. Obiskovalcev je imela ta razstava po uradnih poročilih 10.000, in sicer je bil obisk prva dva dni razmeroma dober, ostale tri dni pa slab. Stroški razstave so znašali 220.946 dinarjev. Del tega zneska je pokrilo ministrstvo za trgovino in industrijo (150.000 din), ostanek oa prodane vstopnice in katalogi ter kmetijsko ministrstvo (72.855 din).
Zanimivo je. da izvažamo iz naše države letno preko 20.000 ton živih in zaklanih malih živali, 20.000 ton jajc in 1000 ton perja, kar skupno presega znesek 400 milijonov dinarjev.
Ati ni res pomoti zoper škodljive kartele I
V beograjskem »Vinarskem listu« od 14. januarja t. 1. čitamo — tu v slovenskem prevodu: »Po uredbi o kartelih od
3.	avgusta 1934. smo pričakovali, da bo škodljivo delovanje kartelov onemogočeno ali vsaj ublaženo. Kartelirane industrije pa so v decembru 1935. dosegle tako izpremembo te uredbe, da morejo zopet nemoteno poslovati.« — Sotlski.
Poietite
kuhotsha ('kuimmha) toastom
Združenja gostilniških podjetij v Mariboru UNIONSKA DVORANA od 12. do 15. marca 1958
Naše tržišče in tene
Les. Položaj je neizpremenjen. Izvoz majhen, cene dokaj trdne zlasti za nekatere vrste lesa. Hrastov les kubik 650—700 din, smrekovi hlodi 150—200, smrekovi trami 220—300, macesnovi hlodi 220—260, borovi hlodi 200—300, smrekove deske 4 m 280—420, macesnove deske 600—800, hrastove deske 600—1500, bukove deske 300—650 din.
Živina. Na trgu ni živahnosti, tudi na sejme je dogon živine znatno popustil. Cene za prvovrstne vole so povprečno 5.25—5.75 din za 1 kg žive teže, za krave od 2.50—5, teleta 5.50—8; konji 800 do 400]) din komad.
Svinje. Tu je trgovina nekoliko boljša, zlasti je večje povpraševanje po mladih prašičkih. Cene za debele svinje od 7—8, plemenske svinje 5.50—6.50, pršu-tarji 6.50—7, hrvaški Špeharji 9.75—10.50 din: mladi prašički 80—140 din komad.
Kože. Sirove goveje kože po 10—12 din, telečje sirove 12—14, svinjske si-
rove po 10—10.50 din za 1 kg.
Poljski in drugi pridelki. Seno 30—45, slama 25—--30, krompir 6.75—1.50, čebula 3—4, češenj 5—8, zelje 1—4, kislo zelje 5, kisla repa 2, karfijola 8—-10. koleraba 0.25—1.50. Jabolka 3—6, hruške 5—6, celi orehi 6, pšenica 1.75—2, rž 1.50 do 1.75, oves 0.75—1.25, proso 1.25 do 1.75, ajda 1—1.25 in fižol 1.50—2.50.
Mleko, perutnina, jajca. Mleko 1.50—
2	din liter, smetana 10, sirovo maslo 24, čajno 28—32, domači sir 8—10. — Kokoši 20—25, piščanci 25—50, gosi 60, purani 35—60, race 10—20. — Cene jajcem so se učuvrstile; prodajajo se od
0.50—0.75 din, poprečna cena 0.45 din kom.
_ Vino. V vinsko trgovino se povrača živahnost. Cene so prej ko slej trdne: lažja vina 4.50—5—6 din, izbrana vina 6 7—8 in celo več din za liter. Izčrpanost zalog v Dalmaciji bo verjetno pri nas dobro vplivala.
Pravilnik o sladkovodnem ri-barstvu
V	kmetijskem ministrstvu je dokončno pripravljen pravilnik o izvršitvi zakona o sladkovodnem ribarstvu, ki bo še ta mesec stopil v veljavo. Posebno važna okolnost. ki jo predvideva novi zakon, je v tem, da mora vsak lastnik ribarske pravice prijaviti to svojo pravico najkasneje do 28. aprila t. 1. V slučaju, da bi zamudil ta rok, avtomatično izgubi svoio ribarsko pravico, s katero bo v bodoče razpolagala država. Pravilnik predvideva tudi ureditev organizacije in vodstva ribarskega katastra in ribarske statistike. Tudi se bo mora! voditi v bodoče posebni seznam, v katerem bodo vpisani vsi ribiči, ki osebno lovijo ribe za prodajo. Ostale osebe, ki pa se bavijo z ribolovom samo v športne svrhe in za domačo potrebo, ne bodo dobile ribarske izkaznice, ampak samo takozvano ribolovnico. Pravilnik namreč zasleduje tendenco, da se čim boli zaščiti ribiški stan. Pol^g (ega predvideva tudi pravilnik razne druge podrobnosti ter v celoti obsega 30 po<rl-> ^i.
Cene sladkorne pese pri nas in drugod
V naši državi se že dalje časa bijejo producenti sladkorne pese s sladkornimi tovarnami za dosego čim boljših cen. Podoba pa je, da bodo le težko uspeli. Zanimivo je pa vsekakor vpogledati, kakšne cene ima sladkorna pesa v nekaterih dr-
^v.roPi- V sladkorni kampanji 1935/36 se je plačevala sladkorna pesa v Bulgariji po 30 Din, v Romuniji 25.30 Din, v Češkoslovaški 22 Din, v Italiji 56 Din, v Nemčiji 35.22 Din, na Angleškem 42 Din, na Poljskem 33 Din, v Franciji 50 Din, v Švici 48.80 Din, v Letonski 44 Din, v Nizozenlski 47.90 Din in v Turčiji 43.25 Din.
V tej dobi je pri nas znašala cena 21.50 Din, torej manj, nego v katerikoli navedenih držav. Edinole Madžarska je plačevala po isti ceni.
Koliko sladkorja porabimo
Dodatno k našemu članku o sladkorju v prejšnji Številki navajamo še neka' številk. V letu 1936 se je porabilo v naši državi 7150 vagonov sladkorja, v letu 1937 pa 7900 vagonov. Potrošnja se je
Pomoč kletarskim zadrugam
Država je namenila kletarskim zadrugam nad 6 milijonov dinarjev podpore. Kmetijsko ministrstvo je podporo porazdelilo tako-le:
Za 2 kletarski zadrugi v Savski banovini 1,000.000 dinarjev; za 6 kletarskih zadrug v Primorski banovini 2,400.000 dinarjev; za 1 kletarsko zadrugo v Dravski banovini, in sicer v Ormožu 500.000 dinarjev; za 1 kletarsko zadrugo v Zetski banovini 500.000 dinarjev; za
2	kletarski zadrugi v Vardarski banovini 750.000 dinarjev; za 4 kletarske zadruge v Moravski banovini 1,000.000 dinarjev. Torej skupno za 16 kletarskih zadrug v 6 banovinah 6,150.000 dinar-iev.
Pogoj pa je. da zadruge ne smejo porabiti tega denarja za zgradbe, odnosno kleti same. Le-te si morajo zadružniki postaviti iz svojih sredstev, namreč s prispevki v gotovini in gradiVu ter z delom, s čimer tako rekoč odslužijo svoje zadružne deleže. Denarna podpora naj tako služi — mislimo — za ustrezajočo opremo, odnosno tehnično izpopolnitev in obratno sredstvo zadružnega podjetja. Kmetijsko ministrstvo lahko po predlogu pristojne banske uprave dodeljeno podporo škrati ali čisto odvzame zadrugi, ki ne bi hotela ali ne bi mogla Spolnjevati prevzetih obvez. — A. Ž.
Svetovno zadružništvo
Po podatkih Mednarodne zadružne iveze je na vsem svetu 731.000 zadružnih organizacij, ki imajo 166 milijonov j članov. Od. tega odpade na Rusijo 97; milijonov, na Evropo 41 milijonov, na Azijo 10, na Ameriko 17 in na Afriko 1 uiliion zadrugarjev.
Odprava seml/arine
Narodni poslanec Kosta Popovič je z nekaterimi svojimi tovariši predložili Narodni skupačini predlog, naj se sploh ukine zemljarina, s čemer bi se še bolj olajšala bremena, ki težijo kmeta v naši državi. Predlogom je obenem priključil tudi nasvet, kako in kje naj se nadoknadijo dohodki, ki jih dobiva država na račun zemljarine.
Kas se "š&rčiia * l
Iz 4. št. »Slovenske vasi« posnemamo naslednjo razlago pomena »čaršije«: »Beseda „čaršija” pomeni trg, semenj in pa tudi ljudi, ki imajo pravico na teh sejmih in trgih trgovati. To pravico so dobili v Srbiji le nekateri meščani in trza-ni, na vasi pa — štiri ure od trga — ni smel nihče imeti trgovine do 1932. leta! Kmet je bil tedaj na milost in nemilost izročen nekaj meščanskim družinam, to je »čaršijskim porodicam«, samo tem je smel prodajati svoje pridelke in le od teh kupovati svoje potrebščine. Zakoni, ki so dajali posebno pravico čaršiji, so onemogočili, da bi se uveljavila demokracija in to kljub svobodoumnim političnim zakonom, ker so najštevilnejši stan, srbskega kmeta, držali v stalni gospodarski odvisnosti. Kmet je v svoji stiski hodil k čaršiji tudi po posojila, ki jih zaradi pomanjkanja kreditnih ustanov drugod sploh ni mogel dobiti. Na ta način se je razvila še posebna obrt čaršije: slavno zelenaštvo (ki obstoja v tem, da je kmet prodal upniku svoj bodoči pridelek, ki je bil pa navadno še zelen na njivi). Zaradi tega in pa zaradi oderuških obresti, ki so večkrat presegale tudi sto odstotkov, je prišel kmet v popolno odvisnost od čaršije, oziroma zelena-sev in se zato ni mogel okoristiti z demokratičnimi ustanovami. Ob takih razmerah so tudi te ustanove služile le čaršiji, ki je prevzela v zakup tudi vso politiko. Vzporedno s tekmovanjem v trgovini in zelenaštvu se je med čaršijskimi „poro-dicami” razvilo tudi ostro tekmovanje v politiki, ki je v krajevnih vprašanjih tudi čisto taka prišla do izraza. V višjih političnih enotah so seveda nasprotni si krajevni mogočniki ustvarjali stranke z imeni in po vzoru zahodne demokračije. Kmet pa je moral glasovati tako, kakor mu je naročil njegov upnik. V takih razmerah so se uveljavili v politiki in državni upravi možje, ki jim je čaršijska miselnost prirojena in ki se jim zdi samo po sebi razumljivo, da jim gredo posebne pravice, kakršnih so bili od nekdaj navajeni. Kakor so si znali ti ljudje s svojo iznajdljivostjo zagotoviti premoč že v ustavodajni skupščini in se spretno izogniti nevarnosti, da bi v novi državi postali nepomembna manjšina, tako so tudi znali obdržati v svojih rokah vse državne ustanove, zlasti gospodarske. Svojega vpliva pa niso ohranili samo v ustanovah, ki jih je poznala že bivša Srbija, ampak so razširili svoje delovanje na vse državne ustanove, n. pr. Narodno banko ali Državno hipotekarno banko. Osvojiti so si znali tudi novo ustanovljene državne in privilegirane (ki poslujejo s posebnimi pravicami) zavo* de, kakor Poštno hranilnico, Privilegirano agrarno banko itd. Vpliv te miselnosti se kaže tudi ob šestojanuarski diktaturi, n. pr. pri razdelitvi države na banovine. Čisto v čaršijskem duhu so znali za Beograd in okolico pridobiti poseben, izjemen položaj, ki se kaže zlasti pri javnih dajatvah in ima nasledek, da silijo vsa večja podjetja države na ta mali košček naše države. Seveda čuHjo to okolnost kaj neprijetno vse ostale pokrajine, predvsem Slovenija.«
Svetovalec „Edinosti“
Naročniki, ki so poslali našemu Svetovalcu vprašanja in priložili znamke za odgovor, prejmejo te odgovore še tekom tega tedna. Ugotoviti pa smo morali, da nekateri pri vprašanjih premalo jasno navedejo vse okolnosti, ki so kakorkoli v zvezi z dotično zadevo. To velja zlasti za nekatera pravna vprašanja. Prosimo, da se v bodoče ozirate tudi na to. Prav tako opozarjamo, naj vsak označi, ali želi, da se odgovor na njegovo vprašanje tudi objavi v listu. Nekateri slučaji so namreč tako splošnega značaja, da bi nasvet koristil tudi mnogim drugim naročnikom.
Odrežite In priložile vprašanju
Ivelovalec
idiuosU
H
##
dl Hm le priložen la odrezek I .El? IMOS T" 26. februar/a 1938
Kulturna
Maribor išče svoj kulturni obraz
Vloga Maribora pri izgraditvi slovenske kulture
Kadarkoli je nanesla prilika, da sem se,meglo, ki je preje ni bilo, toda s konsta-pogovarjal s kakim slovenskim izobražen- tacijo, da so jo najbrž importirali Ljub-cem, ki slučajno ni bil iz Maribora, o ma- ljančani, gredo preko tega znaka napre-riborsklh političnih, dnižbenih, gospodar- dujoče industrializacije.
skih ali kulturnih prilikah in problemih, vselej sem imel mučni vtis, da je mojemu sobesedniku vsako drugo mesto na zemlji bolj znano kakor prav ta »četrti slovenski mejnik«. Ti ljudje, ki bi znali o Parizu govoriti ure in ure ter pisati duhovite članke, potopise in predavanja, vedo o Mariboru komaj, da imajo tu dobro vino in da se na cesti še vedno čuje mnogo nemščine. Prepričan sem, da je bilo med romarji na berlinsko olimpiado in na pariško svetovno razstavo mnogo Slovencev, ki še niso bili v Mariboru. Človek, ki ni ravno tak nepopravljiv mariborski lokalni patriot, kakor sem slučajno jaz, bo našel zato nešteto opravičil. Prav gotovo: Maribor ne nudi tistega, kar nudi široki svet — moj bog, saj je celo manjši od same Ljubljane! Razen tega: človek si mora pač predstavljati recimo Kranj ali Novo mesto — samo malo večje je vse skupaj — kaj bi še hodil gledat to našo
A kulturno? Vsa čitalniška kultura ni imela drugih namenov, kakor narodnostno osveščanje slovenskega meščana. In ta čitalniška kultura je morala tvoriti osnovo in temelj za novo narodno kulturo, ki ni mogla več služiti zgolj kot berglje za narodno zavest. Prevrat in nagla industrializacija ter z njo zvezana družbena pregrupacija sta kulturno življenje predvojnega Maribora sunkovito prekinila. Potrebna je bila popolna preusmeritev.
Za nove prilike in zahteve pa je manjkalo nazvažnejše: kulturna tradicija. Pomagali so si na razne načine: deloma so ostali pri starem, ali pa so se Čim tesnejše naslonili na Ljubljano, ki se je že nekako navadila, da gleda na Maribor kot na svojo podružnico. Preko prvih je šel čas, drugi pa so morali kmalu spoznati, da govorijo v prazno. Kajti med Mariborom in Ljubljano so take bistvene razlike, da je vsako suženjsko posnema-
revščino! Tako nekako si mislijo in go- ‘If1" vorijo v Ljubljani, Kranju, Novem mestu
in morda še kie Sicer na ali	na! "onsti. Narodno ogrozem politični polo-
m moraa se Kje. sicer pa aii samo na nrniAtarBira
Kranjskem? Kaj veš ti, ki tu živiš in hodiš po mariborskih ulicah za opravki,
o	mestu, ki te je pred 18 ali 20 leti (če si slučajno Primorec ali Istran) vsrkalo vase? In če si eden izmed redkih Slovencev, ki si v Mariboru preživel ali bolje pretrpel tudi predvojno in vojno dobo, ali še poznaš svoj stari Maribor?
Pred 30 leti je bil Maribor še sredi čital-niške dobe. Teža narodnostnih, bojev ni dovoljevala tiste ostre ločitve duhov, kakor v osrednjih slovenskih pokrajinah. »Konservativni« in »liberalni« Slovenci so se zbirali okoli rodoljubov, ki tu na štajerskem še niso bili na tako slabem glasu kakor na Kranjskem. In v to solidno patriarhalno sredino je treščila vojna in prevrat. Mariborski Slovenci so postali nenadoma s pomočjo primorskih emigrantov večina s čisto novimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi zahtevami in nalogami. V političnem pogledu se
žaj, proletarska družbena struktura in pomanjkanje kulturne tradicije v obmejnem, industrijskem mestu na eni, več ali manj uradniško mesto z univerzo in močno, neprekinjeno kulturno tradicijo na drugi strani je nasprotje, ki se na da premostiti z odvisnostjo, ampak le kot izpopolnjevanje
In v tem se mi zdi, bi mogel Maribor po svojih posebnostih prinesti mnogo k izgraditvi slovenske kulture, že po svojem obmejnem položaju in po svoji industrijski strukturi je bolj kakor Ljubljana, ki mora zbirati, graditi m čuvati slovenske kulturne dobrine, poklican, da beleži in kakor filter prepušča evropske miselne in kulturne struje. Tudi pomanjkanje kulturne tradicije, ki bi prenagel razvoj gotovo več ali manj ovirala, more tako vplivati ugodno.
Eno pa je zato nujno potrebno. Pripadnost Maribora k slovenski kulturni in po
čina in banska uprava mariborskemu gledališču za naše razmere velike vsote. Na podlagi te ugotovitve predlaga kot učinkovito sredstvo — kuratorij iz zastopnikov banovine in mestne občine. Ta kuratorij bo (!) sposoben in bo (!) imel dovolj avtoritete, da bo (!) ne le umetniški svetovalec, marveč tudi od-ločevalec! Stvar je na videz čisto jasna: kdor plača muzikante, odloča komad.
Toda takšen »sposoben« in »avtoritativen« kuratorij, ki bi v današnjih prilikah predstavljal, če že ne odkrito »uistosmeritev«, brez dvoma birokratizacijo gledališča, bi bil še bolj nevaren kakor najhujša umetniška anarhija, ki
ima vsaj možnosti za zdrav razvoj, ker ga je do neke mere vendarle mogoče voditi.
Recept, ki ga predlaga »Slovenčev« člankar, je za bolnika prehud strup. Utegnilo bi se zgoditi, da ga ne bi prenesel.
Ne birokratizacija s postavljenimi ku-ratoriji, ampak demokratizacija in pritegnitev najširših plasti naroda k sodelovanju in soodločanju je tisto »učinkovito sredstvo«, ki utegne mariborsko gledališče poživiti in pripraviti, da bo vršilo ne le svoje umetniške, ampak tudi svoje kulturne in posredno celo politične naloge na naši severni meji.
Naše podeželske knjižnice
je kaj kmalu kopazalo, da se razmere niso jjtični skupnosti sploh ne more priti v
kdovekaj izpremenile: pritisk s severa ne le ni popustil, ampak se je v mnogočent še povečal. Postal je sicer sistematičnejši in mnogo bolj vsestranski. Ker pa jlnt je bila še v dobrem spominu metoda, ki so se je posluževali Nemci pred prevratom, so tudi oni videli rešitev v čim tesnejši naslonitvi na državno oblast. V Beogradu pa niso imel tistega razumevanja za specifične obmejne probleme, kakor ga je imel Dunaj, oziroma Gradec za zahteve in zaščito mariborskih Nemcev. Saj so bile tudi razmere dokaj drugačne: Mariborski Slovenci pred prevratom niso bili gospodarsko odločilni sloj, kakor danes Nemci. In tako se je zgodilo, da se je v čakanju na pomoč precej zamudilo.
Mnogo večja pa je razlika med predvojnim in povojnim Mariborom na gospodarskem in družbenem področju. Maribor se je takorekoč čez noč izpremenil. Uradniško-trgovsko mestece od včeraj je postalo pravo pravcato indu-striisko mesto. In tega deistva se Mariborčani še danes ne zavedajo v vsej ostri
«L Komaj da tu pa tam pozabavljajo nad Šorli,
dvom. To se pa doseči le s p r i t e g n i t-vijo mariborskega in okoliškega proletariata v slovensko kulturno sfero. Le če nam to uspe, če dosežemo, da se bo mariborski proletarec kulturno — in seveda tudi politično ter socialno — dobro počutil, bosta tuji pritisk in tuja propaganda brezuspešna.
Treba je pričeti čisto znova. Najprej si moramo biti na jasnem, kdo pride kot kulturni konzument v poštev. Dognati moramo, kakšne kulturne potrebe in zahteve ima in kdo mu ?ih zadovoljuje. Vse te institucije bi bilo treba pretehtati in pre-vdariti njih narodnostno, družbeno in splošno kulturno pomembnost in vrednost. Morali bi stopiti k raznim merodajnim faktorjem in jih vprašati: »AU veš, komu govoriš?«
Samo na ta način bo Maribor zrasel s slovensko kulturno skupnostjo in bo prevzel v izgraditvi slovenske kulture tisto vlogo, ki mu gre kot »pridružnici« Ljubljane, kakor ga je dobro označil dr. Ivo
jad.
Diagnoza in recept
za mariborsko gledallšie
V	sobotnem »Slovencu« se je pod naslovom »Poglavje o mariborskem gledališču« izreklo nekai besed, mimo katerih ne bi smel nihče, ki mu ie usoda mariborskega gledališča resnično pri srcu.
Po uvodni ugotovitvi, da ima časopisje. ki ie za obstoi gledališča že doprineslo svoi delež, pravico o niem kai napisati in izraziti svoio kritiko, dokazuje člankar umetniško ialovost mariborskega gledališča. Glavne vzroke tega neveselega noiava vidi predvsem v tem. da se odrsko osebie dovoli ne obnavlja in da ie v nepotrebno veliki meri prevladala opereta, s čimer so se operetne manire pričele uveliavliati tudi v drami, »ki ima to posebnost, da ie na-nram naši dramatski tvornosti močno mačehovska«. Za usmerjenost občinstva, ki tako prakso želi. ie po ^pišče-vem mneniu odgovorno gledališče samo. ki ie liudi boli kvarilo kakor vzgajalo. To so gotovo težki očitki, ki bi uh bilo natančneie podpreti, preden se iz niih izvaiaio tako dalekosežne posledice. kakor iih zahteva koncem svojega članka »Slovenčev* dopisnik.
Kar se tiče dejstva, da zapuščajo mariborsko gledališče najboljše moči, je treba nepristansko priznati, da je to usoda vseh finančno šibkih in slabo subvencioniranih gledališč. O krivdi uprave bi se dalo govoriti le tedaj, če bi se videlo. da ne more zadostiti višjim zahtevam odhajajočih igralcev radi neupravičenih osebnih in stvarnih izdatkov drugod. O tem ie seveda brez pogleda v finance težko razpravljati. Važnejši ie očitek glede operete, ker ie brez dvoma pravilen. Treba ie enkrat za vselej pribiti. da ima opereta svojo eksistenčno upravičenost le kot finančna podpora drame, ki ii na noben način ne sme škodovati. kakor se ie — v tem moramo članku pritrditi — žal dogaialo. Povsem neupravičen pa ie očitek o zapostavljanju domače dramatske tvornosti, očitek, ki ga od te strani ne bi pričakovali, sai ie znano, da ni zgolj krivda mariborskega gledališča, če domače novosti ne nridelo na oder
Diagnoza, ki io je postavil »Slovenčev« dopisnik, ie torej površna.
Kaj pa zdravilo? Najprei ugotavlja pisec, da dajeta mariborska mestna ob-
članek »Pismo prosvetnega delavca z dežele«, ki ste ga priobčili v svoji 1. številki, mi je dalo povod in vzpodbudo, da se o tem vprašanju tudi jaz oglašam.
Strinjam se popolnoma s člankarjem, da imamo danes še več vzrokov in razlogov za bolj sistematično ureditev pode-željskih knjižnic in za širjenje dobre knjige. Vprašanje je le, na kakšen način lahko uspemo, da rešimo propadanja naše knjižnice. In tako se nam nudi sledeča slika:
Vsako prosvetno društvo smatra za eno glavnih nalog, ustanoviti si svojo lastno društveno knjižnico. Z velikimi denarnimi žrtvami in še večjim požrtvovanjem zbira vsako društvo knjige, da jih čimpreje in v čim večjem številu stavi na razpolago svojemu članstvu. Rezultat tega prizadevanja je običajno knjižnica z nekaj desetinami knjig. Te knjige, ki niso vedno najprimernejše, saj društvo navadno nima dovolj denarja za nakup in mora biti zato veselo in hvaležno za vsako darovano knjigo, člani prav hitro poberejo in zopet nastane pomanjkanje in povpraševanje po novih knjigah. Nove knjige — in te so vedno najbolj iskane — so pa drage in jih običajno mora društvo kupiti, ker mu jih nihče noče darovati.
Po prav kratkem času postane društvena knjižnica v glavnem neprivlačna, ker pač ne nudi tega, kar od nje zahteva član-čitatelj. Tako usodo doživljajo redno vse društvene knjižnice! Da tako stanje ni zadovoljujoče, je vsakomur jasno in zato hi čudno, da se vedno znova iščejo nova pota, nove rešitve, kako ustvariti tako knjižnico, ki bo stalno zadovoljevala članstvo.
Rešitev tega perečega prosvetnega vprašanja vidim v sledečem:
V	vsakem večjem kraju, vasi, fari, občini, naj se ustanovi javna knjižnica, pri kateri naj sodelujejo vsi, brez razlike političnega in svetovnega nazora. V to javno knjižnico naj prenesejo svoje društvene knjižnice posamezna društva do-tičnega okoliša.
Prednost take knjižnice vidim v tem, da bo taka knjižnica naenkrat štela veliko število najrazličnejših knjig in po-setnikov, ki bodo s sicer majhnimi prispevki za uporabo knjig, vendarle prispevali, da bo možno sproti misliti na nabavo novih knjig. Gotovo je tudi, da bo taka javna knjižnica upravičeno in z uspehom trkala za podporo na vrata vseh, posebno se pa tudi obračala na merodajne jav-
ne činitelje. Premnogokrat se tudi dogaja, da marsikdo noče podpirati te ali one društvene knjižnice, ker ne veruje v njen uspeh, ali pa se — boji, da s tem ne pokaže svoje strankarsko-politične opredelitve; taki javni knjižnici bi pa nasprotno prav radevoljno nudil svojo naklonjenost.
V	upravo take javne knjižnice bi morali vstopiti vsi lokalni prosvetni krogi. Seveda bi se moralo organizirati upravo tako, da bi bilo preglasovanje z ene ali druge strani popolnoma izključeno. Taka uprava bi bila tudi v stanu, da izbira knjige, ki so primerne za vsakogar, pri čemer se ne bi bilo bati, da bodo izbrane knjige v izpodtiko temu ali onemu.
Gotovo se bodo našli ljudje, ki bodo moj načrt od vsega početka z vso odločnostjo zavrnili kot neizvedljiv in za naše kraje in razmere nesprejemljiv. Najbrže tudi društva ne bodo voljna, kratkomalo žrtvovati svojo, z velikimi stroški in trudom zbrano društveno imovino. Prav dobro vem, da je za izvedbo tega načrta potrebno veliko idealizma, predvsem pa 'se je treba dvigniti preko lokalnih raz-meric z neko širokogrudnostjo, ki ima pred očmi dobrobit ne samo ozkega kroga svojih članov, marveč interes vsega okrožja.
Prepričan sem pa tudi, da imajo bodočnost le take splošne knjižnice, ker le te imajo možnost in pogoje za krepak razvoj, nikakor pa ne male društvene knjižnice. Le splošne knjižnice so v stanu, da stalno in sproti izpolnjujejo svojo nalogo in so stalno »sodobne«, to se pravi, nudijo ljudem največjo izbiro zadnjih novosti na našem književnem trgu. Ako bi imeli mnogo takih splošnih knjižnic, ki bi bile v stanu nabavljati sproti novo izdane knjige, bi to brez-dvoma imelo svoj velik vpliv tudi na ceno naših knjig, saj bi založbe v bodoče lahko računale na večji krog odjemalcev in s tem tudi na večjo naklado. Večja naklada pa bi zopet vplivala na ceno knjig in s tem bi se dosegla znatna pocenitev posameznih izvodov.
Misel ustanovitve takih splošnih knjižic gotovo ni izvedljiva v vsakem kraju, ker so krajevne razmere zelo različne. Ponekod je politična nestrpljivost tako velika, da je skupna akcija za še tako splošno koristno stvar nemogoča. Toda tudi v takem kraju bi bilo potrebno delati na to, da se polagoma ustvari pomirljivo vzdušje, ki dopušča složni nastop naše vasi.
Mariborska kulturna kronika
Pomemben dogodek za kulturni Maribor je bil nedeljski občni zbor Umetniškega kluba, ki se je vršil ob veliki navzočnosti mariborskih in okoliških likovnih, odrskih in besednih umetnikov ter žurnalistov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Žnuderl, podpredsednik Golouh, tajnik prof. Jirak, blagajnik prof. Kos. Poleg teh bodo tvorili odbor še gg.: dr. Dornik, Rehar in Potrč za literaturo, ravnatelj Kozina in g. Poljanec za glasbo, dr. Brenčič in g. Nakrt za gledališče in dr. Kralj za žurnaliste. Pri slučajnostih se je razpravljalo o predlogu prof. Jiraka o nadaljnjem delu: o razširitvi društva s pritegnitvijo ljubiteljev umetnosti, o osnovanju ljudske galerije in o organizaciji reprezentativne umetnostne razstave v Mariboru. Zaslužnemu dosedanjemu predsedniku dr. I. Šorliju se je občni vzbor oddolžil s tem, da ga ie izvolil za častnega člana.
V	ponedeljek ie predaval doc. dr. V, Bohinc o sredozemskem človeku v njegovi odvisnosti od narave. Sredozemlje. ki meri brez moria 4 in pol km. ie zemljepisna, geološka in klimatična ter vegetabilna enota, ki ie tekom času izoblikovala tudi precej enoten tip sredozemskega človeka z enakimi lastnostmi in sličnim načinom življenja. Predavateljeva izvajanja, ki so bila kar prijem-llivo jasna in razumljiva, so ponazorile
lepe slike. Škoda, da je bil obisk nekoliko pičel!
V	torek se je vršila v Narodnem gledališču že dolgo napovedana prva opera v tej sezoni Verdijev »Trubadur«.
Pri »Vzajemnosti« so imeli v sredo zanimivo predavanje o človeški podza-'vesti. Predava! je pred nabito polno dvorano g. Božo Vodušek, ki je na popularen način razloži! trojno osnovo Freudove psihoanalize: zmotna dejanja, zdravljenje duševnih bolezni in simboliko sanj. Poslušalci, ki so se pri tej priliki prvič seznanili z nekaterimi vprašanji iz psihoanalize so sledili predavatelju z napeto pozornostjo.
Mariian Hemar: Firma
V	soboto, dne 26. februarja bomo **• deli na mariborskem odru komedijo poljskega dramatika Marijana Hemaria: Firma. Delo. ki na lahkoten način obravnava odnos realnega za dobrobit in renome stoletne firme vnetega trgovca do umetnosti, bo našlo tudi pri nas. če bo dobro vprizorieno. svoje prijatelje. Pogoje za popularnost ima prav gotovo: lahkoten, gladko tekoč dialog z nekaterimi več ali mani posrečenimi zbadljivkami na kritike in žurnaliste ter nekai hvaležnimi vlogami in neprisiljeno komiko. Delo ni svetovnozgodovinski dogodek, a utegne kot vese1 nremor služiti svojemu namenu
Bodite pogumni: umrite samo enkrat.
Dopisi ..Edinosti
Rmmška Slatina
V predpustu 1938.
Rogaška Slatina je tudi po zimi pravi raj, posebno pod letošnjim »pomladan-sko«-predpustnim soncem. Čeprav molči zdraviliški park, odet v zimsko razpoloženje, in sameva ponosni Zdraviliški dom v sladkih sanjah na preteklo bujno sezono, obenem upajoč na veselje prihodnjih mesecev, je vendar povsod dosti življenja. Saj kljub zimi nismo v »mrtvi« sezoni, ko pa postaja naše slavno zdravilišče zadnja leta tudi zimski ljubljenec bolnikov. Tiste mirne duše, ki ljubijo samoto in zdravljenje v tišini, kaj rade porabijo za svoj oddih zimske mesece, z odmorom pa poskrbe tudi za morda razrvane živce in lečenje drugih nevšečnosti, s katerimi je skoraj sleherno bitje več ali manj obremenjeno. Saj boleha dandanes toliko ljudi na prebavilih, ledvicah in slično! Tako prihiti skoraj sleherni dan v Rogaško Slatino kak zdravja potreben gost in je pri nas prav dobro oskrbljen.
Zimska pokrajina in posebno sonce in sinje nebo nad tako romantično pokrajino sta vsega zavidanja vredni. Zdravje, zdravje! Snega sicer letos ni, da bi se smučali, toda sprehodi na eno ali drugo stran in celo izleti na Boč, ta naš dični štajerski Triglav, so zelo češči. Se pa moramo tolažiti tudi s takim izživljanjem drugače prijazne ali »pomladanske« zime.
Počivamo pa kljub temu ne. Rogaška Slatina, to je zdravilišče, ki ga vodi neumorni ravnatelj g. ban, svetnik Ivan G r a č n a r. zida nov, moderen hotel, ki bo štel nad 80 najsodobneje urejenih prostorov. Najbolj razvajenim gostom bo nudil zavetje, na katero smo lahko ponosni in ne uživamo zastonj slovesa mednarodnega letovišča. Prijeti je treba znati na pravem koncu, pa gre. Ako se pripelješ z vlakom od Grobelnega, zagledaš ob vhodu v zdravilišče na levi blizu pred nekaj leti zgrajenega letnega kopališča velikansko stavbo, ki bo do pričetka letošnje zdraviliške in letoviške se-zone stopila v promet. Novi hotel. Omeniti je še treba, da so na stavbi zaposleni večinoma domačini iz revne slatinske okolice; tako je gradba novega hotela tudi uspešno javno delo v soci-jalnem pogledu — domačemu prebivalstvu v prid in v blagoslov.
Se neko drugo gradbo moramo omeniti. Na lepi parceli blizu kolodvora — ta dobiva tudi čedalje lepšo zunanjost, posebno je lep plot s slavolokom — grade Sokoli Sokolski dom. Precej ga je že zraslo, pod streho pa žal še ni; 'upati smemo, da bo do jeseni že sprejel pod svoje okrilje vse številne člane in članice tukajšnjega Sokolskega društva, ki so posebno v zadnjem času prav požrtvovalni in agilni tako v telovadnici kakor tudi izven nje. Novi dom bo nosil mre našega velikega kralja — Mučenika. Ker bo služi! ne le samo sokolskim svr-ham, temveč obče slatinskim potrebam na polju telesne vzgoje, izobrazbe, prosvete in zabave, želimo Rog. Slatini in agilnemu društvu, da si potrebni dom erm nreje zgradi. Kakor novi hotel, bo tudi le-ta velika pridobitev in okras našega najlepšega štajerskega in slovenskega zdravilišča.
V	predpustu smo. seveda. Priložnosti zadosti, da se človek današnjih tegob in ne preveč rožnatih razmer malo pove.se-'!• Skromno veselje pač nikomur ne Ško-ouie. je pa prava predpustna potreba. Lnri so »Potovali« naši vrli planinci. ^PD v Rog. Slatini tudi zbira denar — za planinski dom na Boču. Upamo ga istotako videti že letos pod streho. Gradbeni odbor, ki je sestavljen iz naj-gožrtvovalnejših članov SPD iz Rogaške Slatine in Poljčan in ga vodi t. č. pred-?e,. A' ^‘{jninske unrave Boč g. ravnale].! ti r a e na r. je že prijel za lopato in nam jc porok, da bomo tudi tu dobili lepo postoianko. Kako bo tedaj zopet zaživel nas mili 'štajerski Triglav*, ki po-' taia leto za letom zadnje čase nedeljskim turistom poleti in pozimi omiljena izletna točka, kraj oddiha in pozabe! Bo oa nova koca zares lepa in udobna! — Predzadnjo soboto so rajali gasilci. Gasilske veselice zelo rada poseča okolica Sai ga res m človeka, ki se ne bi vsaj enkrat rad malo no veselil! Zadnjo soboto pa so priredili ples Sokoli. Bilo ie prav prijetno. — Za pust mislijo po dolgem easn zarajati tudi naši steklarji, ftaor se se ni malo poveselil, še ima torej priliko, zato le korajžo!
Drugače živimo še v sicer nevidnih pripravah za sezono. Pomlad trka kakor kaže — na okno in kmalu bo tu tudi mai, Borr rlai le lepo vreme! Tudi T i’, '■ ,i?e *eH",n Sicer na je ta želja
i	iririli	povsod enaka.
Skoraj bi že mogli govoriti o nekakšni
»snežni krizi«. Sicer pa — ne tožimo prehitro! Kakor je zadnje čase sploh vsa priroda muhava, nas zna imeti za norca tudi letošnja zima in nam zamesti ravno na pustno noč toliko snega, da na pepelnico ne bo mogoče domov ali v cerkev k pepelenju. In bo treba rajati še naprej...	—šek.
Donačka gora pri Ro g.
Naši agilni kmetski fantje in dekleta pod Donačko goro so v nedeljo, dne 20. t. m. ponovno pokazali javnosti, kaj zmore volja in delo. Niso se ustrašili dela, ne žrtev, še manj nasprotujoče akcije, ki je z vsemi silami hotela onemogočiti prireditev. Na sokolskem odru v Rogatcu so vprizorili Vinko Koržetovo veseloigro »Micki je treba moža«. Nabito polna dvorana pri popoldanski in večerni predstavi, živahno razpoloženje in to-plo-iskreno priznanje občinstva je do-voljno zadoščenje za vse in vsem. Vse, kar je zdravo, resnično, pošteno in vztrajno ustvarja uspehe in zmage. In po tej poti hodi naša kmetska mladina! Naj še ob tej priliki izrečemo toplo zahvalo šolskemu upravitelju tov. Sotošku. ki je sodeloval s svojim tamburaškim zborom.
Sv. Peter na Medv. selu
Kako naše slovansko kmetsko ljudstvo časti svoje učitelje, je pokazal pogreb tako prerano preminulega gospoda šolskega upravitelja v pok. Korbarja Franca v Sv. Petru na Medvedjem selu, ki se je vršil zadnjo nedeljo, dne 20. februarja 1938. Blagopokojni je daroval Medvedjemu selu vse svoje življenje. Kot mlad, idealov poln učitelj je pred 30 leti nastopil v tej vasi v težavah polnem času in za idealista v težkih okoliščinah težko službo učitelja in je vztrajal na istem mestu do svoje smrti. Bil je šoli tudi nad 28 let skrben upravitelj in je njegovo delovanje vidno v vsej občini tako v globini kakor širini, Kraj se ponaša z naprednimi gospodarji, ljudsko blagostanje je le plod pokojnikovih prizadevanj na kulturnem, prosvetnem in gospodarskem polju. Saj ga ni prebivalca širne lepe obsotelske vasi, ki ne bi šel skozi duševno kovačnico pok. g. Korbarja. ki je ostal s svojimi učenci tudi v njih pošolskem življenju v neprestanem stiku, bodreč k pridnosti in vztrajnosti, delu in žrtvovanju. Preteklo nedeljo so se poslovili občani od njega kot otroci od svojega očeta in ves ogromen pogreb je bil kot ena sama velika solza. Tako joka ljudstvo za svojim dobrotnikom! Bodi blagemu pokojniku zemljica šentpetrska. ki jo je tako ljubil, lahka, njegovim trem hčerkam in ostalim sorodnikom ter vsej župniji pa naše najiskrenejše sožalje!	—šek.
Št. Pavel pri Preboldu
Pred kratkim se je pri nas ustanovilo novo društvo z imenom »Fantje na vasi«. Ustanovitev se je izvršila brez vsakega posebnega zanimanja javnosti ter o tem doslej ni pisal niti noben časopis, četudi druge manj važne stvari iz našega kraja težko uidejo časopisnemu poročanju. Novo društvo ima kulturen namen ter zlasti gojiti petje ter slogo vasi. Imelo je tudi že svojo krstno prireditev, dobro uspeli koncert v Št. Lovrencu. — Kot posebna novost, četudi že stara »moda«, se je v zadnjem času pojavilo tudi pisanje ^anonimnih nisem. Tako imajo nekateri že cele zbirke pisem brez ali pa z napačnim podpisom; nekateri baš zaradi takih pisem trpe na ugledu in časti. Par slučajev pa je, ko celo oblast naseda napačni vsebini anonimnih pisem ter naprti kako kaznjivo dejanje nedolžnim osebam. Upati je, da se bo s pomočjo grafoloških preiskav že v najkrajšem času ugotovilo skrite in puhle junake, ki tako nepremišljeno kopljejo samemu sebi jamo.
Raihenburg
Pred kratkim je bila premeščena iz naše šole učiteljica ga. Petrovič Franica, ki je dalje službovala v Rajhenburgu. Premeščena je bila po lastni prošnji na ogledno šolo v Ljubljano. Imenovana je bila zelo pridna in vestna učiteljica, katero je ljubilo vse mlado in staro. Bila je zelo dobrega srca. Z otroki ie bila materinsko ljubezniva. Zato jo bomo vsi težko pogrešali. Želimo ji vse naiboljše na novem službenem mestu. Šolsko oblast pa prosimo, da pošlje čim prej novo učiteljsko moč.
Trnava v Sav. dolini
Marljivo društvo kmetskih fantov in deklet iz Orle vasi je v nedeljo, dne 20. februaria priredilo v Gasilskem domu v Trnavi proslavo Matije Gubca kot spomin na njegovo kr.uto in mučeniško smrti
pred 365 leti. Proslava ie vsebovala primerno sestavljen in pester spored ter ie privabila nepričakovano številno udeležbo. Kot uvod je pevski zbor zapel kmetsko himno »Zeleni prapor«. Pesem je dosegla tudi dovolino umetniško višino ter jo ie — kakor znano — uglasbil Zorko Prelovec. Sledila je deklamacija »Kronanje v Zagrebu«, zatem predavanje o kmetskem puntu ter njegovem vodju Matiji Gubcu. Dobro podano deklamacijo »Pred cesarjem« ie zaključila žaloigra v treh dejanjih »Užitkarji«. S prireditvijo je bil dostojno in manifesta-tivno počaščen spomin na 'mučenika za kmetsko svobodo in staro pravdo. Lepa udeležba pa ie pokazala, kako globoko pojmuje današnji rod izvojevane stare pravice ter potrebe današnjega časa. T.
Šoštanj
V	obrambi naše meje. V Šaleški dolini živi precej borcev, ki so leta 1919 branili našo severno mejo pred vdorom tujca, ki je lačen naše zemlje, želel prestaviti mejnike v živo telo našega naroda. Vsi ti borci pa so bili doslej brez prave povezanosti med seboj. Zato je treba pozdraviti namero, da se tudi za Šaleško dolino organizira Legija koroških borcev. V ta namen ie bil v Šoštanju preteklo nedeljo sestanek, ki ga je vodil učitelj g. Majer. Po poročilih o pomenu organizacije ie bil izvoljen pripravljalni odbor s predsednikom g. J. Kozlevčarjem na čelu. Zavednim koroškim borcem želimo mnogo uspeha v njih idealni stražarski službi za nedotakljivost naše severne meje!
Sevnita
Pasja steklina se je pojavila v naših krajih. V trg ie prišel neznan pes. ki je
v	presledku ugriznil tri osnovnošolske otroke. Na ugrizu se ie ugotovila pasja steklina. Zato so bili šolarii takoi odpeljani v Pasteurjev zavod v Celje. V trgu je uveden pasii kontumac.
Filmsko predavanje. Tvrdka Jugefa K. D. iz Zagreba priredi v ponedeljek, dne 7. marca filmsko predavanje o zatiranju sadnih zajedavcev. na kar opozarjamo vse naše sadjarje.
Železniška proga na Št. Janž. Kakor znano, ie dolnji ustroi bodoče železniške proge že gotov do Boštanja. Sedai se gradi čez Savo most. po katerem bo tekla proga. Delo naglo napreduje in je upati, da bo v predpisanem času. t. j. do maja. gotov. Nato se bodo položile na ustroi železniške tračnice, na kar bo koncem tekočega leta proga izročena svojemu namenu.
Velika &šedelia
Poučni kmetijski tečaj. Ptujski sreski kmetijski odbor ie priredil v dneh 25. in 26. februarja na osnovni šoli pri Veliki Nedelji dvodnevni ooučni tečaj, na katerem se bo predavalo o vseh kmetijskih panogah, med drugim tudi o sadjarstvu, sadni trgovini in organizaciji. Pri tej priliki se bodo skušale izvršit’ priprave za ustanovitev sadjarske podružnice. ki je v tem okolišu zelo potrebna. Tečaj bo pričel vsak dan ob 8. uri in bo trajal z opoldanskim odmorom do večera. Na tečaj se vabijo prizadeti interesenti.
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 27. februarja. 8 Vesel nedeljski pozdrav. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Vesslo rajanje (plošče). 10 Verski govor. 10.15 Prenos cerkvene glasbe. 11 Otroška ura. 11.30 Nastop učencev Rudolfa Piliha. 13 Napovedi, obvestila. 13.15 Koncert Radijskega orkestra.
16 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče no željah). 17 Kmetijska ura. 17.30 Vodopivec: »Srce in denar«, spevoigra (člani »Grafike«, nato Cimermanov kvartet). 19 Napovedi, poročila 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Slovenska ura. 20.30 Veseli napevi. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Lahkili nog naokrog (plošče).
Ponedeljek, 28. februaria. 12 Zvoki z dežele in za deželo (plošče). 12.45 Poročila.
13 Napovedi. 13.20 Operni napevi (plošče).
14 Napovedi 18 Zdravstvena ura. 18.20 Wald teuflovi valčki (plošče). 1&40 Kulturna kronika: Slovenski kulturni program (g. dr. St. Gogala). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19J50 Zanimivosti. 20 Ooeretni odlomki. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Šramel kvartet učiteljskih abiturientov.
Torek, I. marca. 11 Šolska ura. 12 Zakaj veseli bi ne peli (znani in priljubljeni napevi na ploščah). 12.45 Poročila. 13 Napovedi.
13.20 Sramel-kvart2t. 14 Napovedi. 18 Magistrov trio. 18.40 Narodnostna vzgoja (g. dr. Stanko Gogala). 19 Napovedi, poročila.
19.30 Nacionalna .ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Dirindaj na pustni torek. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert Radijskega orkestra in citraški trio »Vesne«.
Sreda, 2. marca. 12 Radijski Šramel. 12.45
?x°\°el1La-..!3,Na,t>ovedi- 13-20 Virtuozi (plošče). 18 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (g. dr. Anton Dolinar). 18.40 Zgodovina gorenjskih mest (g. dr. Jos. Žontar). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 San. 20 Hoffmannstahl-Župančič: Slehernik.
v.i°^no^na revija (plošče). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Četrtek, 3. marca. 12 Rapsodije in fantazije (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi,
13.20 Slovenske narodne s spremljevanjem Radijskega orkestra, poje g. Ladislav Rakovec. 14 Napovedi. IS Koncert Radijskega orkestra. 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Prenos sinfonijskega koncarta iz Zagreba. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Baletna glasba.
Petek, 4. marca. 11 Šolska ura: Morje v slovenski književnosti (g. Slavko Šuster). 12 Iz naših krajev (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Narodne pesmi od vsepovsod (plošče). 14 Napovedi. 18 Kako si ustvarim svoj dom (ga. Cilka Vračko). 18.20 Igor Stravinski (plošče). 18.40 Francoščina (dr. St. Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.35 J. S. Bach: Pasijon no Mateju (prenos z Dunaja). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plošče.
22.30 Angleške plošče.
Sobota, 5. marca. 12 Vožnja neznauokam (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Vožnja neznanokam (plošče). 14 Napovedi.
17 Vessl delopust! 17.40 Obramba mest pred zračnimi napadi (g. Drago Arčon). 18 Šor-nov šramel-kvartet. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30 »Pepelnični panoptikum, ali Deset resnic za vesele ljudi«. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za vesel konec.
Škoda...
»Prosim te, zakaj pa nosiš eno samo rokavico? Drugo si izgubil?«
»Ne: toda našel sem samo eno.«
»Povem ti. Erna ie zelo bistro dekle, » namet za dva.« j Njo si vzemi, dragi moj.«
Potop jena mesta
Morja, jezera in reke širom sveta pokrivajo čestokrat neverjetne dragocenosti: zlato, srebro, dragulje, umetnine itd. Potfipile so se ladje 5n z njimi vred vse dragocenosti. Še boli zanimiva pa so potopljena mesta. Na Irskem se nahaja jezero Longh Neagh, na čigar dnu že več stoletij počiva mesto in o katerem pripovedujejo ribarji, da se ob tihih večerih vidijo njegove oblike. Pred nedavnim pa so tudi Rusi odkrili tako potopljeno mesto v Crnetn morju blizu krimske obale. Na lice mesta so oblasti poslale več učenjakov, ki so začeli preiskovati to potopljeno mesto. Splošno smatrajo, da so to mesto zgradili Skitu
Kako živi danski kmet
Splošno ie znano, da je Danska kmetska država. Vendar pa ie zanimivo, da na Danskem ni najti vasi in kmetskih naselij v našem smislu. Tam namreč ži-
vi	vsak kmet nekako zase. Vse danske kmetske hiše so takozvane prizemnice. Okoli njih se nahajajo gospodarska poslopja, v sredini pa veliko dvorišče. Za hišo se navadno nahaja cvetličnjak, za hlevi pa vrt za zelenjavo.
Približno si lahko predstavljamo življenje danskega kmeta, če navedemo primer kmfeta Karla Olsena. ki ima svojo kmetijo blizu glavnega danskega mesta Kopenhagen. Ta Olsen ima zelo lepo urejeno domačijo s 43 ha zemlje. Od tega^ jc komaj 3 ha travnikov. Največjo pažnjo posveča živinoreji. V hlevu ima 34 krav, 26 telet. 200 svinj in 6 konjev. Krave mu dajejo letno povprečno 3650 kilogramov mleka s 4 odst. maščobe ali skupno 124.100 kg mleka, če računamo to po ceni. kakršna velja pri nas, potem že za samo mleko dobi letno okroglo 250.000 dinarjev. Vsako leto ima Olsen okoli 350 voz gnoja, s katerim najbolj gnoji repo. Poleg tega se pa poslužuje tudi v izdatni meri umetnih gnojil, zlasti superfosfata, kalija in drugih dušnatlh gnojil. Delo na njegovi kmetiji teče po nekem izvestnem načrtu, tako da je njegova kmetija vzor načrtnega kmetovanja.
Koliko Fjudi je na svetu?
Po neki statistiki ameriškega profesorja Waltera Wilcoxa živi na zemeljski obli nad 1850 milijonov ljudi, ne vpošte-vajoč pri tem pokrajine, ki niso še dovolj preiskane. Najgostejše ie naseljena Evropa, ki šteje danes okoli 480 milijonov prebivalcev. Po Številu prebivalstva zavzema prvo mesto Azija z 950 milijoni. Zatem pride Severna Amerika, Afrika, Južna Amerika in naposled Avstralija, ki ima s svojimi otoki vred komaj 9 milijonov prebivalcev.
V	poslednjih treh stoletjih se je prebivalstvo na zemlji skoraj podvojilo. Leta 1650 je na zemlji živelo okoli 465 milijonov ljudi. Za leto 1750 beleži statistika že 660 milijonov, leta 1800 pa že 1098 milijonov. V začetku našega stoletja pa je živelo na zemlji okoli dve milijardi ljudi, vendar pa je svetovna vojna pokosila milijone in milijone.
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
Dežela, ki ne mara Evropejcev
Na južnem pobočju Himalaje je dežela, ki še vedno skrbno zapira svoje tajne pred radovednimi očmi Evropejcev. Je to širok pas. ki ga sekajo visoki planinski vrhovi, in med njimi globoke doline — kraljevina Nepal, v kateri živi 5 in pol milijona prebivalcev. Nepal je avtonomna oblast Kitajske, čeprav je z njo prekinila vse zveze ter se že dalje časa nahaja pod protektoratom Anglije.
Oblast v Nepalu si delita vzajemno kralj in maharadža. Kralj je sveta oseba ter se njegovega imena ne sme niti na glas izgovoriti. Živi v ogromni in razkošno urejeni palači, obdan z neštetimi služabniki in pravljičnim udobjem. So-vladar Nepala, maharadža, pa je absolutni vladar v deželi. Maharadža je predsednik ministrstva, maršal dvora in naj-višji vojni poglavar. Njegov poklic je deden. Zgodovina sedanjega nepaljskega maharadže je krvava in polna spletk in uporov, v katerih so dvigali roko brat nad brata, sin nad očeta.
Današnji nepalski maharadža je popoln gospodar v deželi. Dasi sicer krvoločen, vendarle ceni evropsko kulturo in se trudi, da bi tudi njegova dežela polagoma napredovala. Posebno ceni uče' njake, med njimi zlasti praktične stro
kovnjake. Kljub temu se pa zelo boji vsakega tujca, zlasti pa Evropejca. V tej svoji bojazni je šel tako daleč, da je dal zastražiti celo mejo Nepala. Tujcem je dovoljen v dostop samo v takozvani Mali Nepal, to je manjša plodna dolina, obkoljena od vseh strani z visokimi in pustimi gorami. V tej dolini se nahaja tudi nepaljska prestolnica, kjer morajo imeti tujci za bivanje posebno dovoljenje. Sicer pa v prestolnici tako ali tako ne živi mnogo tujcev. Izmed Evropejcev živijo v tem mestu angleški poslanik, njegov zdravnik, dva uradnika poslanstva in dva inžinerja. Bivanje angleškega poslanika v nepaljski prestolnici je bilo svojčas povod za dolgo in krvavo vojno med Angleži in Nepaljci. ki se nikakor niso mogli prilagoditi misli, da bi v njih prestolnici stalno živel kak tujec.
Razen prej navedenih Evropejcev pa nepaljska oblast skrbno zapira vrata pred vsakršnim drugim Evropejcem.^ V ljudstvu živi namreč vera, da prinašajo tujci nesrečo v deželo. S to ljuflsko vero so se morali sprijazniti tudi osvajalni Angleži, četudi jim je mnogo na tem, da bi se še bolje ukoreninili v nepaljski de želi.
Masvefi za predpustni tat
Ker želimo, da bi na Pepelnico nobeno slovensko dekle ne »vleklo ploha«, radi postrežemo z nasveti vsem, ki bi se rade možile.
1. Ni potrebno, da ste prav posebno lepa; boljše je, da ste ljubezniva, pametna, družabna in simpatična.
2. Ne zanimajte se samo za šport in kino in zabavo sploh, nego izdatnejše za gospodinjstvo in dobro knjigo.
3. Kadar se s fantom sestanete, ne privovedujte mu samo o svojih prijateljicah in novih oblekah, ampak o stvareh, ki tudi njega zanimajo.
4. Bodite dobrega srca; rajši vprašajte, ko da ste svojeglava; plemenitost najbolj pristoja dekletu.
5. Ne bodite ljubosumna, oziroma tega vsaj ne kažite.
6. Če ljubite svojega izvoljenca, bodite prav posebno dobra do njegove matere.
7. Ne jočite se za vsako malenkost ko otrok.
8. Bodite skromna in obenem ponosna in samozavestna.
9. Ne povprašujte ga preveč o njegovih dohodkih in prijateljih; tega moški ne marajo.
10. Če se mu primeri nesreča, ne pu stite ga obupavati, ampak ga bodrite in mu pomagajte v nesreči.
Temperatura rastlin
Neki botanik je sestavil poseben termometer za merjenje temperature pri rastlinah. S tem termometrom je ugo tovil. da imajo cvetlični popki v času suše 9 stopinj višjo temperaturo nego zrak, ki jih obkroža. Podoba je, kakor da rastline v tem času trpijo vročico. Podobne poskuse je delal tudi na drugih rastlinah ter je povsod ugotovil, da zaradi različnih okolnosti in zunanjih vplivov tudi pri rastlinah temperatura raste ali pada, kar ugodno ali pa neugodno vpliva na rast rastline.
Na avtomobilski razstavi v Berlinu je bil tudi razstavljen avtomobilski stroj, izdelan iz stekla, tako da so mogli obiskovalci natančno videti delovanje motorja.
Cvetje črešnje kot hrana
Na Japonskem mnogi ljudje jedo v velikih količinah cvetje črešnje. Preprosti japonski narod veruje, da vsebuje cvetje črešnje mnoge zdravilne elemente. Nedavno sta dva zdravnika iz Osake dokazala, da je ljudska vera popolnoma upravičena. V cvetju črešnje so namreč odkrili mnogo vitaminov, med njimi zlasti vitamin skupine B. Po zatrdilu teh dveh zdravnikov pa ima tudi drugo cvetje v sebi ogromne količine vitaminov. Japonska je znana kot dežela cvetočih črešenj, pa zato menda ne bo prišla v zadrego zaradi vitamina B.
»Edinost« štev. 3.
Mali realist.
Sinček: »Torej, mamica, če nam daje Bog vsakdanji kruh. štorklja prinaša otroke in Jezušček darila, čemu imamo potem še našega očko?«	_____
Za predpust in čas se veseli ljudje privoščijo mnogokaj. Kdo bi mislil na krizo in težave, ko je življenje vendar tako lepo.
Kompromis.
»Rekla sem mu, naj me poljubi na obe
lici.«
»In kaj je storil?«
»Izbral si je srednjo pot.«
Od iutra do noii
F. Berger.
Eskadra japonskih bombarderjev se vrača s poleta: dvoje bomb je zadelo bolnico, tri vseučilišče. Pod ruševinami kitajskega mesta leži 800 mrtvih in 200 ranjenih. Vržene bombe so bile vredne nad 300.000 din.
Ob istem času sedi v koči za mizo j kmet Hara, a nasproti njemu vljuden in dobro oblečen gospod, agent tekstilne tovarne. Prišel je, da bi kaj kupil od Hara, vendar ne kakšne svile ali bombaža, kajti mala in slabo gnojena njiva kmeta Hara ne rodi ne svile in ne bombaža.
Blago, ki je naprodaj, ie njegova hči.
Svojo hčer ima Hara rad, kakor ima katerikoli kmet v Evropi rad svojo, ali pred vrati je žetev. Lani mu je pobral polovico žita veleposestnik, pri katerem je najel zemljo. Drugo polovico pa je porabil doma, ker se je cena navadnega riža iz Indije dvakrat zvišala. Hara nima več ne semena in ne gnoja, niti nima kaj jesti do žetve.
»Sto jenov.« pove agent.
Hara pristane s tihim kimanjem.
Dolgo bo. preden bo hči odslužila teh sto ienov. h katerim moram prišteti tudi agentovo provizijo in še druge stroške, in preden bo smela zapustiti zagrajeno poslopje, kjer tekstilne delavke delajo, jedo. spe in prebijajo prosti čas. Dolgo, čeprav ie bil delovni čas »zaradi povečanja voine produkcije« podaljšan na 13 ur (preje samo 11) in magari je tempo dela pri teh tovarnah nrav tako priga-njaški kakor v evropskih podjetjih.
Poldne:
časopis »Tokio Nitsi-Nitsi« (1.1 milijon izvodov dnevno, delnice so v rokah rodbin Mitsui in Mitsubissi) prinaša na naslovni strani zaključke cesarjevega sveta: »Kitajska še vedno ne more razumeti, da je v njenem interesu ..»Vojns operacije se nadaljujejo ...» A povsem spodaj, da je znova poklicanih nekaj novih rekrutov.
Ob istem času se odpočiva na poti uboga Sioriki, ki roma v Ishitejin hram, v Budhovo svetišče »Lahkega poroda«.
Sioriki ie v sedmem mesecu.
Večkrat klone.
Ko poseda ob cesti, jo močijo grenke znojne kapljice. Takrat si privošči včasih skromen grižljaj: riž. pomešan z ječmenom. malo soje — japonski nadomestek za meso — in prav neznaten košček ribe: edine hrane milijonov Japoncev in še dobre hrane, kajti vendarle je zraven košček mesa.
Sioriki kajpada ne ve, da morajo noseče žene jesti sveže sadje in dosti zelenjave; nihče iz njene okolice ne ie česa drugega.
Ni čuda. da sta dve tretjini japonskega naroda premalo hranjeni in da je bilo leta 1936 42 odst. rekrutov nesposobnih radi tuberkuloze. Pa Sioriki ne ve za vse to. Ona je zmučena. noseča ženska, ki z drhtečimi koleni nadaljuje svoje romanje.
Pred Budhovim kipom, bogato okrašenim z darovi, stoji Sioriki in prosi za zdravje otroku in za pomoč v težkem času.
Kajti Sioriki ve, da rodi dosti vaških žensk pred časom, da pride dosti otrok na svet krmežljavih in slabotnih in da jih mnogo umre ob porodu ali pa nekaj ted-no po njem. Statistika kaže: 19 odstotkov mrtvorojenih. 35 odstotkov nedonošenih.
Seveda. Sioriki ne bere statistik, ona se samo boji.
Klanja se pred božjo soho in pridušeno moli: »Daj. da bo živelo!«
Vročo molitev ii iznenada zmoti spomin na okamenelo lice njene sosede, ko so ii Prinesli^ vest, da sta ji oba sinova padla pred Šanghajem.
Pa se potolaži: »Ta moj ie še tako majhen. Ko bo dorastel. bo vojna že zdavnaj končana.«
Zvečer:
V Klavnem japonskem generalštabu izjavlja predsednik generalštaba zbranim novinarjem: »Naše zahteve so vedno iste. Can-kajškov odstop. Japonske čete v vse kitajske province. ČankajSkov odpor bomo zlomili. preprečili Kitajski evropsko pomoč, četudi za ceno...«
Ob tem času ugašajo po ulicah mesta Kobe zadnje luči v trgovinah. Na mesto lega puščoba- meščani se vračajo z večernih sprehodov.
Tu Pa tam se še ustavi kdo pred trgovinami — izpraznile so se te trgovine. odkar javljajo časopisi:	'>Izvoz
moramo zmanjšati in prenesti produkcijo na vojne potrebe!« — ter gre dalje in izgine za kakimi vrati.
V nekem kotu sedi dekle in tiho zre v prijatelja — v uniformi.
To ie zadnja noč
Zjutraj mora na palubo in naprej...
Po temni cesti gresta dva človeka. Eden nosi pod pazduho nekaj zavitega, da se vidi v temi belkast zavoj.
Kraj zida obstaneta in se ozirata.
Eden potiplje zid. se odmakne, premo-tri steno in pokima.
Oba zgineta v megli, ki se vleče z morja.
Nekaj minut zatem Dripelje natlačen avto vojakov. V siju njegovih reflektorjev se pokaže iz teme zid in na njem letak še ves vlažen od lepila in z velikimi črkami natisnjeno besedo:
Mir!
Ponoči :
Na nankinški fronti pripravljajo nočni napad. Topovi že pojejo. Oficir je pripravil vojake za juriš z bajoneti. jih polglasno hrabri: »Japonski narod, ki ne more več trpeti stalnega izzivanja, ne pozna drugega cilja..«
Istočasno sedi v izbi nekdanji študent ameriškega vseučilišča, zdaj novopečeni častnik Tovarna in piše. Včasih zastane in prisluškuje, in če se zunaj oglase koraki, naglo prekrije pismo s papirjem.
Ko se koraki odaljijo. nadaljuje: tudi jaz se. kakor vi v Ameriki, dragi profesor, vsak dan zgražam nad tem. kar se dogaja. Ali tej moji žalosti se pridružuje še ena; namreč ta. da vi na Japonsko valite krivdo, ki io ima na vesti njena vlada, a na japonsko ljudstvo zločine nienih generalov. Verujte, moj učitelj, da te bombe na nezaščitena mesta, to streljanje na slabotne, ta strašna vojna, da to ni Japonska!
Japonska — je kmet. ki mirno obdeluje svojo zemlio.
Japonska — ie delavec, ki dela v mestu.
Japonska — so stotine, ki ieče no ječah. ker zahtevajo mir.
Japonska — so milijoni, ki hočejo mirno živeti in delati, a odhajajo na vojno, ker morajo — kakor jaz.
Mi se moramo pokoravati generalom.
Pomilujte nas radi tega. če hočete, ali ne sovražite nas!«
Naivečja mesta na svetu
Kljub ogromnemu porastu nekaterih svetovnih mest, je vendar London po številu prebivalstva še vedno na prvem mestu. Toda New York je danes v tako silnem razmahu, da bo gotovo v najkrajšem času odvzel Londonu to prvenstvo. Iz statistike, ki jo je nedavno objavila newyorška mestna občina, je mogoče posneti, da se v New Yorku vsakih pet minut rodi nov otrok, vsakih 20 minut sklene nov zakon. Vsakih 52 sekund pripelje v New York po en vlak, vsako drugo uro pristane v newyorškem pristanišču oceanski parnik, vsako 50. uro je zgrajena nova stavba, vsako 10. uro se odpre nova trgovina. V New Yorku je danes več telefonskih aparatov nego v Berlinu, Parizu, Londonu, Rimu, Budimpešti, Dunaju in Leningradu skupaj.
V	New Yorku živi danes več Nemcev, nego v velikem nemškem mestu Bremen, več Italijanov, nego v Rimu, več Ircev, engo v Dublinu. V New Yorku, pa živi tudi ena desetina vseh Židov. Življenje v tem velemestu teče s peklenskim tempom, kakršnega si nikjer drugod na svetu ni mogoče zamisliti.
Pisalni stroi z 2000 tipkam!
Že navadni pisalni stroj, ki ima okoli 50 tipk, zadaje neukemu človeku precej skrbi ter se mu mora zelo posvetiti, da v doglednem času nanj lahko hitro piše. Neki japonski učitelj iz Osake pa je sestavil tak pisalni stroj, ki velja za vse jezike in ki ima skupno 2000 tipk. Zanimivo je, da stroj ni mnogo večji od običajnih pisalnih strojev v našem smislu ter da se prodaja po zelo nizki ceni.
Kitajsko-japonska voina na gramofonskih ploščah
Feka japonska tvornica gramofonski plošč je dala v prodajo originalne vojne japonske plošče. Te plošče so posnete na samem bojišču, v času krvavih borb med Kitajci in Japonci. Plošče precej verno reproducirajo grmenje topov, pokanje pušk in sploh ves vojni hrup. Na Japonskem gredo baje te plošče zelo v promet.
Milo * merilo higiiene
Poraba mila se smatra kot dokaz civilizacije posameznih držav. Zanimivo je, da je na prvem mestu v potrošnji mila Nizozemska, kjer se dnevno porabi
1.‘3 kg mila na osebo. Za Nizozemci pridejo Američani, Danci. Angleži, Francozi in Nemci na 6. mestu. Na zadnjem mestu med evropskimi narodi pa se nahaja Sovjetska Rusija, kjer letno porabi vsak prebivalec samo 3 kg mila.
Le nalboliie
Zato uporabljajte le
Glavno (peto) žrebanje drž. razredne loterije se je v teku in bo trajalo še dva cela tedna!
Zalo sl nabavite ilmpreje svojo sreiko l
V teh dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov v skupni vrednosti
Dobavitelj bolniških blagajn
OBLEKE
KLOBUKE
PERILO
Med drugimi bodo izžrebani sledeči večji dobitki 1 DOBITEK po	Din	2,000.000.—
1 DOBITEK „	„	1,000.000.—
1 DOBITEK „	„	500.000.—
1 DOBITEK „	„	400.000.—
6 DOBITKOV „	„	200.000.—
12 DOBITKOV „	„	100.000.—	i.	t.	d.
KRAVATE
velika Izbira, najnovejše fasone
v konfekciji
Novo kolo drž, razredne Merile
se prične v prvi polovici aprila! Žrebanje prvega razreda bo 13. in 14. aprila 1938.
Ena cela srečka stane......din	200*—
Ena polovica srečke stane... din 100*—
Ena četrtiuka srečke stane . . din 50*—
Naročila sa novo kolo se sprejemalo že sedaj!
Pooblailena glavna kolektura drž. razredne lolerl/e in bančna poslovalnica
BEZJAK, Maribor, Gotpotka 25
HIŠA SREČE VAS VABI!
Maribor« Glavni trg 2
HRANILNE KNJIŽICE
vseh denarnih icvedee,
5% obveznice« bone, delnice i. t. d.
VALUTE mah držav - kopirno takoj in plačama najbolj*
Bančno Kom. zavod
/6	Maribor,	Aleksandrova cesta 40
Proda}a srečk dri. razredne loterije!
beseda 0‘55dln, dopisovanje po V50 din s Inse-ratnl davek do 40 besed f*- din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se pleta TO*— din.
Za odgovor je le priložiti 3*-dln v znamkah
AdUem
Kot novi lastnik trgovine li Ul U Sl H lil Maribor, Aleksandrova cesta 52
se cenj. občinstvu priporočam za nadaljno naklonjenost, ter se bom potrudil vsakogar na/bol/e postreči.
Imam na zalogi damske, moške in dečfe klobuke ter popravljam iste strokovno in ceneno.
Se priporočam
pisalni stroll računski stroji
regiitrir. blagajne
Cltaiie	i
J EDINOST I
klobučarstvo
Dri tvrdkah ki oglašy eio v
Mlinska ul. 15 Telefon 28-84
Tiskarna Litografija Knjigoveznica Kamnotisk
Offsettisk
Bakrotisk
Oglasi v „EDI NOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
tadlja .koaiorcU »EditioMK v Mariboru, Odgovorni urednik IM M« Mk Tiska Mariborska tiskarna d. d.,Eredstav,ravratelj Stanko Deteta, vsi v Mariboru.
Obiščite
trgovino s špecerijo, delikatesami in kolonialnim blagom
Ivan Lah
M.-nbof	Olavnl	trg	10
Likerji, rum in desertna vina. Vse najfinejše in najcenejše!
2S
Wanderer-dvokolesa Šivalni stroii Otroški vozički
po naj nižjih Cenah in ob ugodnih plačilnih pogojih Vam nudi	v
FRANC LEPOŠA d. z o. z.
MARIBOR • Aleksandrova cesta 39
2S
Volnene pletene in trpežne obleke
v največji izbiri in solidni izdelavi najceneje pri
VEZJAK
MARIBOR Vetrinjska 17