DOMŽALE, 17 JULIJA 1998 • ŠT. 7-8» LETNIK 37
ODGOVORNI UREDNIK: Bogdan Osolin; w0609 634505
GLASILO  OBČIN   DOMŽALE,   LUKOVICA  IN MORAVČE
Mislim, da preveč časa izgubimo za analiziranje
naše preteklosti in skoraj ravno toliko ga zapravimo za to, da se
bojimo prihodnosti. Edini način, kako lahko uravnotežimo našo preteklost je, da se naučimo živeti ta trenutek.
Thomas Keller
DAN DRŽAVNOSTI
Večer z Valvasorjem na Gorjuši
Na večer pred slovenskim državnim praznikom, v sredo, 24. junija, je bila pri jamarskem domu na Gorjuši zanimiva kulturna prireditev. Najprej je Godba Domžale pod vodstvom kapelnika Franca Kuharica priredila koncert, nato je sodelovala pri osrednji občinski proslavi v počastitev dneva državnosti.
STRAN 2
Novo spominsko znamenje na Homcu
Maj 1995. Čakajoč na pevsko vajo mešanega cerkvenega pevskega zlx>ra pred kapelo Sv. Križa na Homcu, teče [X)govor med pevci o vsem mogočem. Med drugim tudi o obnavljanju in |x_>novnem blagoslavlja nju raznih kapel in znamenj po vaseh, zaselkih in mestih. SliSati je be-
sede: »Vsaka vas, ki kaj da nase, ima v svoji sredi versko znamenje ali kapelo, le novi Homec tega ne premore. Prav bi bilo, da bi tudi v tem koncu vasi stalo kaj primernega današnjemu ('asu, nekaj, kar bi povezovalo to soseščino v skupno dmZino, nekaj, kar bi izrazilo tudi vernost vasi.«
Tako je v decembrski številki Va Sčana leta 1996 Janez Pogačar naznanil rojstvo velikega in za naS kraj pomembnega projekta »novega IftO minskega   znamenja«   v novem
Homcu.
Polna tri leta so minila od prvega dokumenta do blagoslovitve, ki je bila na zadnjo nedeljo letošnjega maja, v prelepem sončnem popol-dnevu. Zbrali sme; se se Številni krajani, sosedje, romarji in drugi mimo i doc i.
STRAN 6
Prijetne počitniške dni si želi vsak šolar
Mislim, da bom ujela Se nekaj počitniškega časa, čeprav smo že v sredini koledarskega poletja in morda s tem razmišljanjem omehčala kakSno pretrdo starševsko srce.
Misli, ki jih bom zapisala, so že nekaj časa moje stalne spremljevalke; utrnile so se mi ob jutranjih poro ilih na radiU Slovenija, oh koncu meseci
juija, ko je bil i as za pivi rok poprav nih i/pitov na naših šolah.
Napovedovalec je med vsemogo-(e novice tistega jutra vpletel tudi tole vest: »V Sloveniji so se nocoj ponoči zgodili trije samomori.« Napove<k>va-lec starosti pokojnih oseb ni navedel, mene pa je obšla misel: »Kaj če je med njimi tudi kakšen Šolar, ki ni imel dobrega dne in ni opravil popravnega izpita, kaj če so bili šolarji vsi trije pokojniki.
Starši vse premalo pazimo rut svo je obnašanje do otrok, ki rastejo v
družini, postavljamo jim previsoke zahteve, pa nir ali pa oclloeno premoli >
fx>magamo, da bi naše zahteve lahko realizirali. Velikokrat si mislimo:« Če jaz nisem po poklicu tisto, kar sem si močno Želel biti, naj bo to vsaj moj otrok.« Lepa Zelja, ki pa ne more biti uresničena; moj otrok ni »jaz«, je nekaj drugega, nastalega iz mene in še enega starša, i/ <x eta in matere. Torej je nekaj povsem drugačnega, kot pa sta starša vsak zase, ne more bili lak koi mama, pa tudi ne tak, kol je <>< e. |e nekaj povsem svojega, novega, naravnega.
STRAN 23
Nekatere med njimi mi je uspelo ujeti v fotografski objektiv, medtem ko so se drugi še pozdravljali s sorodniki.
Obisk iz Clevelanda
V sredo, 8. 7.1998 so na letališče Brnik prispeli učenci, njihovi učitelji in nekateri starši iz slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti iz Oevelanda, ZDA. V času od 8.-22. julija bodo spoznali Slovenijo. Prav ti učenci si že dve leti dopisujejo z učenci iz OŠ Moravče z namenom ohranjati sbvenski jezik, ki je matemi jezik enega od obeh staršev teh otrok, in živijo kot prva, druga ali celo tretja generacija sbvenskih izseljencev v Ameriki. Ker so se s svojimi dopisniki druZili 10. in 11. julija, daljši prispevek pripravljamo za naslednjo, t. j. septembrsko številko Slamnika.
MAL
Druga otroška olimpiada »Žabica« Trzin 98
STRAN 23
STRAN 6
Ob stoletnici rojstva skladatelja in duhovnika Alojzija Mava je Kulturno društvo Groblje izdalo spominsko razglednico z mežnarijo, kjer je bil rojen. Stavbe ni več. Foto: VILJEM MAJHENIČ
Slovesnosti ob 100-letnici
rojstva našega rojaka skladatelja Alojzija Mava
/lamnik
Domžale
Godba Domžale je priredila koncert.
Mšani pevski zbor Kulturnega društva Groblje.
Gledališki igralec Tone Kuntner je odigral vlogo (aneza Vajkarta Valvasorja.
Dan državnosti - večer z Valvasorjem na Gorjuši
Slavnostna govornika sta bila županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik občinskega sveta, dr. Miha Brejc.
(Nadaljevanje s prve strani)
Na proslavi so nastopili tudi pevci mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Groblje, ki jih vodi zborovodkinja fanja Dragan. Draga leretina Anžin nas je z veznim besedilom iz knjige Mengeš in Trzin skozi čas popeljala skozi vojno za Slovenijo v Trzinu, in sicer tako kot se je od minute do minute dogajalo.
Slavnostna govornika sta bila županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik Občinskega sveta Občine Domžale, dr. Miha Brejc. Oba sta, in sicer
iz različnih zornih kotov, spregovorila o zadevah in težavah, ki našo mlado slovensko državo ovirajo na poti v resnično demokracijo, oba sta občanom ob državnem prazniku tudi čestitala.
Tretji del kulturne prireditve z naslovom Večer z Valvasorjem je, kot je pisalo na vabilih, potekal po scenariju Staneta Stražarja. Izbral je nekaj značilnih Valvasorjevih besedil iz okoliških krajev od Vesevke do Volčjega Potoka, Medije in Bogenšperka ter tja do Cerkniškega jezera, saj je ta študija Valvasorju prinesla visoko odi i kova
OB DNEVU DRŽAVNOSTI SLOVESNO V DOBU
Ponosni na samostojno domovino
Slavnostni govornik je bil g. Pavle Cerar, predsednik KS Dob.
Državljani in državljanke Slovenije smo 26. decembra 1990 razglasili svoje odločitev za samostojno pot, prvi korak v samostojnost pa smo naredili s svečano razglasitvijo Slovenije kot neodvisne in samostojne države 25. junija 1991. In prav ta dan je našel mesto na piramidi, ki stoji v
fiarku pod Močilnikom v Dobu in je bila postav-jena v počastitev pete obletnice dneva državosti.
Ob tej piramidi politične stranke in KS Dob na večer pred praznikom državnosti vedno pripravijo svečanost. Tudi letos je bilo tako in Dobljanom so se pridružili tudi nekateri svetniki. Slavnostni govornik je bil g. Pavle Cerar, predsednik Sveta KS Dob. Ta je med drugim dejal: »Prva leta samostojne Slovenije so vsem nam prinesla veliko veselja in sprememb, s katerimi včasih nismo vsi zadovoljni. Zdi se mi, da smo vsi od teh prvih let pričakovali preveč, ob tem pa bili premalo strpni in včasih nezadovoljni ob dogodkih, ki jih je in nam jih prinaša čas. Tudi v našo krajevno skupnost, kjer vodstvo med potrebami vseh nas in možnostih, ki jih imamo, skuša najti najboljšo pot. Zal tudi na tej poti včasih pogrešamo pripravljenost za sodelovanje, razumevanje skupnih potreb, tudi prijateljstvo in srečo ob skupnih uspehih. Zaupam in verjamem, da bo v naši prihodnosti vsega tega več, da pa bo tudi v naši domovini manj notranjih nerazumevanj, pa več pripravljenosti stopati skupaj in skupaj poiskati za vse državljane najboljše rešitve,
med katerimi naj nikoli več ne bo vojne. Vse vojne so nesmiselne in zato moramo vsi na svetu storiti vse, da do njih ne bo nikdar več prišlo. Pri tem pa nikoli pozabiti vseh, ki so v zgodovini našega naroda žrtvovali svojega življenja za današanjo samostojno svobodno Slovenijo. V naših spominih ostajajo zapisani tudi za prihodnje rodove, ki nikoli ne bi smele pozabiti žrtvev in poti, po kateri smo Slovenci uresničili svoje sanje in si priborili današnjo samostojno Slovenijo. Zato iskrena hvala vsem borcem za samostojno domovino, zlasti in posebej pa še tistim, ki so svoja življenja, zdravje in prizadevanja vtkali v vojno za samostojno Slovenijo.
Vsi smo ponosni, da skupaj živimo v samostojni Sloveniji, ki bo v prihodnje še srečnejša in prijaznejša, če bomo mi tako hoteli in bili pripravljeni zanjo morda storiti še več, kot smo doslej."
Ob koncu kratkega programa, v katerem so nastopili Oktet TOSAMA in recitatorji Kulturnega društva Jožef Virk Dob Miloš in Peter Starbek ter Maja Cerar, je predsednik KS ob prazniku vsem čestital in zaželel, da bi bili letošnji in vsi prihodnji prazniki državnosti veseli dnevi, dnevi ponosa, sreče in zadovoljstva vseh, da so sodelovali pri oblikovanju današnje samostojne Slovenije in da so tudi z razvojem krajevne skupnosti Dot) pripomogli, rla je naša domovina danes srečnejša in bogatejša.   V. V.
Foto: Rok Majhenič
Pred pomnikom slovenske državnosti pod Močilnikom so v kulturnem programu nastopil Oktet Tosama.
... in recitatorji Kulturnega društva Jožef Virk Dob.
nje in ga uvrstila v angleško kraljevsko družbo. Središče igre pa je "bil grad Krumfx?rk, kjer je bila rojena Valvasorjeva mati Ana Marija Ravbar in je zato tudi Valvasor pogosto prihajal sem. Nekaj več kot polurno igro je z glasbo opremil Dominik Krt iz Stranj. Vlogo zgodovinarja In kronista janeža Vajkarta Valvasorja je prisrčno odigral gledališki igralec Tone Kuntner. Skladno z Valvasorjevim popotovanjem pa so bili na veliko platno projecirani diapozitivi iz Slave vojvodine Kranjske. Priprave na prireditev je nekoliko
zmotila ploha, zato se je je udeležilo nekaj manj gledalcev kot ponavadi, precej jih je prišlo z zamudo med predstavo. Ob ognjemetu, ki je vsako leto težko pričakovan trenutek, se je na pi i/oriše n v okolic i |amarskega di > ma zbralo blizu tisoč obiskovalcev.
Prireditev je pripravilo Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, z denarjem so jo podprli Občina Domžale, gostišče Jamarski dom in Pivnica Ravbar z uslugami.
S. S.
Foto: Rok Majhenič
Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, štev. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vest-nik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Ob-('ine I )omZale na svoji 40. seji dne 8. 7. I998 Sprejel
SKLEP
O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA NOVI DRAGOMELJ 1
<)bčinski svet sprejem,) osnutek Odlok.i o zazidalnem načrtu ob močja Novi I )ragomelj l v prvi obravnavi. ()snutek odloka se posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo, lavna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja Domžale, Savska 2. Javno obravnavo organizira in vodi Oddelek za prostor in varstvo okolja. V času javne razgrnitve je mogoče pripombe in predloge vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Obvestilo o javni razgrnitvi se z enim izvodom gradiva dostavi Krajevni skupnosti Dragomelj Pšata.
OBČINA DOMŽALE Občinski svet
Številka: 01.5(X)-1()2/98-31
Datum: 8. 7 1998 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA
dr. Miha BREJC, I. r.
AKTI, KI JIH JE OBČINSKI SVET SPREJEL NA 40. SEJI, 8. 7 1998
1. f Jellok o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje
2. Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Domžale
3. Odlok o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale
4. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne
5. Sklep o sprejemu stališč": dej pripomb in predlogov i/ javne; razgrnitve in javne obravnave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja D-11 pokopališče
6. Odlok o spremembah in do[X)lnitvah ureditvenega načrta cjbmočja D-ll pokopališče
7 ()dlok o razveljavitvi odloka o preoblikovanju komunalno stanovanjskega podjetja Domžale v javno komunalno podjetje Domžale, družbo z omejeno odgovornostjo
8. Sklep o sprejemu družbene pogodbe o ustanovitvi javnega komunalne ga podjetja Prodnik, d. o. o. Domžale
9. Sklep o sprejemu osnutka odloka o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj 1-prva obravnava
10. Sklep o sprejemu odloka o imenovanju ulic v krajevni skupnosti Raek>m-Ije - naselje Hudo - prva obravnava
11. Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka odloka o lokae ijskem načrtu ločenega /hiranja komu nalnih odpadkov v občini Domžale
12. Sklep o zagotovitvi intervencijskih sredstev za usposobitev stadiona in garderob v športnem parku Domžale
13. Sklep o prenosu lastninske pravice na pare:, štev. 196/3 k. o. Dob na gasilsko društvo Dob
14. Sklep o sprejemu informacije o problematiki prometne varnosti v občini Domžale
15. Sklep o sprejemu informacije o poteku iskanja lokacije za izgradnjo nove deponije komunalnih odpadkov in drugih aktivnostih v /ve/i / reševanjem problema odpadkov v občini Domžale
16. Sklep o sprejemu obvezne razlage' odloka o sprejetju zazidalnega načrta C-15 Domžale - Center in dodatnih sklepov
17 Sklep 0 izdaji |X)zitivnega mnenja h kandidaturi za ravnatelja javnega vzgojno varstvenega zavoda vrtec Domžale
Akti bodo objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale štev. 6/98.
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 Številka)? nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorni urednik
BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100 URADNE URE: vsako srečk) od 15.-17 ure Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA
Člani uredništva
FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC
Urednica strani ohčine' I ukoviea MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani ohčine Moravče BERNARDA MAL
i IrednKtvoglasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah.
Uredništvo
ERNA ŽAB|EK-KOČAR, 714599, 721-022
lehnični urednik JANEZ DEMŠAR
Lektor
prof. AVGUŠTIN PIRNAT
C ilasilo izhaja v nakladi 14.(XX) i/vortov in ga prejemajo vsa gos[xxlinjstva brezplačno.
Na podlagi /akona o prometnem davku in mnenja ministrstva /a kulturo spada glasilo mrel proizvode, /a katere se plačuje r>"/« davek od prometa proizvodov. TISK: DELO - Tisk Časopisov in revij, d.H, Ljubljana
Domžale
/lamnik
40. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Člani Občinskega sveta o problematiki prometne varnosti
Člani Občinskega sveta so se sestali na svoji 40. redni seji 8. julija 1998. To je bila zadnja seja pred poletnimi dopusti, naslednja seja bo predvidoma v drugi polovici meseca septembra. Dnevni red seje je bil kot običajno obsežen (18 točk).
Odlok o povračilih za priklop na vodovodno kanalizacijsko omrežje
Člani Občinskega sveta so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Predhodno sta o odloku razpravljala ()dlx>r /a gospodarske javne službe in Odbor za varovanje okolja in urejanje prostora, ki sta s predlogi nekaterih amandmajev podprla sprejem odloka. ()<llok določa merila za kriterije za določitev visine povračila, ki ga plača investitor oziroma uporabnik za priključitev objekta na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Povračila veljajo za priključitve objektov na obstoječe in novozgrajeno omrežje v lasti in upravljanju občine ali izvajalca javne službe.
Odlok o odvajanju odpadnih padavinskih voda v Občini Domžale
Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Domžale, ki so ga člani Občinskega sveta sprejeli v drugi obravnavi, ureja pogoje in način odvajanja odpadnih in padavinskih voda, gospodarjenje / objekti in napravami, ki služijo odvajanju odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, in pravice ter obveznosti lastnika, upravljalca in uporabnikov ter objektov in naprav.
Odlok o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale
Eden izmed pomembnejših odlokov je Odlok o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale, ki so ga člani ()bčinskega sveta sprejeli v drugi obravnavi skupaj z amandmaji, ki so jih k besedilu odloka predlagali Odbor za varovanje okolja in urejanje prostom ter Odbor za gospodarske javne službe ter Statutarno pravna komisija. Odlok ureja način izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v Občini Domžale, za katero izvajanje se lx) podelila koncesija. S sprejemom odloka so dani pogoji za nadaljevanje [tostopkov plinifikacije na območju olx'ine Domžale.
V drugi obravnavi so člani OlxJ'n-skega sveta sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne, katere ustanoviteljice so skupaj Občina Domžale, Občina Kamnik, < )Ik ina I itija in ()be'ina Mengeš.
Prostorski akti
Na dnevnem redu seje sta bili dve točki, povezani z ureditvenim načrtom D11 Pokopališče. Najprej so člani Občinskega sveta Sprejeli stališča (ki pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta območja D11 Pokopališče, ki ga je pripravljal«: gradiva pripravil n.i osnovi pripomb, podanih v času javne razgrnitve. Ker so bila stališča v predloženem besedilu sprejeta, so v nadaljevanju člani Občinskega svel.i sprejeli še ' )dlok o spremembah in do|x>lnilvah Ureditvenega načrta območja l)ll Pokopališče. S spremembami dokumenta se usklajuje veljavni prostorski akt / opredelitvami v dolgoročnem planu. Predmet uskladitve je razširitev površin za potrebe pokopali}« a v Domžalah predvsem na vzhodni in Žab »rini sirani obmCK ja.
V nadaljevanju seje so člani (občinskega sveta sprejeli stališča do |tri-|x>mb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka ()dlo ka o lokacijskem načrtu kx"enega zbi-
ranja komunalnih odpadkov v občini Domžale. Osnutek dokumenta je bil meseca marca 1998 posredovan v javno razgrnitev in javno obravnavo. S predlaganim aktom, ki ga bo < )h činski svet se obravnaval, se predlaga jo l< ik.ii i je za ločeno zbiranje stekla in papirja, bioloških odpadkov In ostanke odpadkov.
V prvi obravnavi je bil sprejel (>s nutek Odloka o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj I. S predlaganim aktom se skladno s planskim izhodiščem predvideva izgradnja stanovanjske soseske vrstnih stanovanjskih objektov v več sklopih, nadalje intenzivnejše obcestne pozidave ob regionalni cesti R 371 z mešano stanovanjsko, poslovno-trgovsko in storitveno dejavnostjo ter športno-rekre-ativnega območja na zahodu. ()kvir-no se v območju predvideva okoli 180 novih in obstoječih bivalnih enot. Osnutek odloka je bil posredovan v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. V času javne razgrnitve je možno pripombe in predloge vpisali v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale.
Sprejem družbene pogodbe o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o. Domžale
Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o gospodarskih javnih službah je bil že v bivši občini Domžale začet postopek lastninskega preoblikovanja takratnega komunal nostanovanjskega podjetja Domžale. V skladu z zakonom morajo ustanovitelji Sprejeti družbeno pogodbo, s katero se ustanavlja novo javno komunalno podjetje. Na podlagi delitvene bilance se osnovni kapital duž-l>e, ki znaša 100430.000,00 SIT, deli na Občino Domžale v višini 62%, Občino lukovica 12%, Občino Mengeš 14%, Občino Moravče 12%. Nova družba, ustanovljena z družbeno |x>godbo, se imenuje Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., s sedežem na Savski cesti 34 v Domžalah. Njena dejavnost je zbiranje, čiščenje in distribucija pitne vode, splošna gradbena dela (omejena k> na vzdrževalna dela v zvezi z ostalimi registriranimi dejavnostmi), zaščita in reševanje pri požarih, storitve javne higiene.
Imenovanje ulic v naselju Hudo
V prvi obravnavi je bil sprejel Odlok o Imenovanju ulic v Krajevni skupnosti Radomlje v naselju Hudo. Pobudo za izvedbo postopka je dal svet
KS Radomlje, saj v naselju Hudo ulični sistem še ni bil uveden, zato so bile pri številčenju hiš težave. Imena ulic po novem odloku naj bi bila Prešernova cesta, Mlinarska ulica, ()b Mlin-sc i< i, Hujska cesta, Na loki, Poljska pot, Kovaška cesta, Potočna ulica, Vrt narska < esta.
Poročilo o problematiki prometne varnosti v občini Domžale
Člani OlxJinskega sveta so se seznanili s poročilom Policijske postaje Domžale glede problematike prometne varnosti v občini Domžale. V poročilu, ki ga je predstavil komandir Policijske postaje, je navedenih precej statističnih podatkov, ki ponazarjajo trenutno prometno situacijo v naši občini. Predhodno sta o problematiki razpravljala ()cllok za gospodarske javne službe in Odbor za družbene dejavosti. Na predlog občinske uprave, odbor in članov Občinskega sveta na sami seji so člani Občinskega sveta sprejeli informacijo o problematiki prometne varnosti, hkrati pa sprejeli predlog več ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. Med drugim naj Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu skupaj z občinsko upravo prouči in predlaga možne ukrepe za zmanjšanje prometa in izboljšanje prometne varnosti na lokalnih cestah pri priključevanju na magistralno cesto M-10, proučijo naj se tudi možnosti in pogoji za oddajo koncesije za izvajanje nadzora nad mirujočim prometom. Policijski postaji se predlaga, da poostri izvajanje meritev hitrosti na posameznih odsekih (zlasti - Bukovčeva lica na Viru, Kopališka ulica, Pelechova ulica v Pre-serjah, Ulica za hribom v Trzinu, lokalna cesta Podrečje-Dob, Dob-Gorjusa, regionalna cesta Trzin-Mengeš, Dom-žale-Kamnik, Ljubljanska cesta v Domžalali od avtoservisa do centra Domžal, Prešernova cesta v Radomljah), prav tako naj se poostri nadzor nad prometom tovornih vozil, katerih skupna masa presega 73 tone skozi mesto Domžale. Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu naj pregleda obstoječo prometno signalizacijo in ustreznost voznih ix>vr-šin. Policijsko upravo se je tudi zaprosilo za ustrezen nadzor nad določilom novega zakona o prometni varnosti, ki določa uporalx) čelade mlajšim kolesarjem od 14 let.
Zagotovitev sredstev za usposobitev stadiona in garderob v Športnem parku Domžale
Nogometni klub Domžale |e v minuli nogometni sezoni dosegel enega največjih uspehov v svoji 77-letni zgodovini - uvrstil se je namreč v 1. slovensko nogometno ligo. Uspeh pa je klubu prinesel tudi dodatne zahteve in pogoje, ki jih je sprejela Nogometna zveza Slovenije za obvezno opremo igrišč in spremljevalnih objektov ter infrastrukture (garderobe, prehod do garderob, oprema garderob, izdelava tribune in prekrivanje tunela...), na katerih se igrajo tekme v prvi ligi. Igrišče je potrebno urediti že do prve tekme, ki bo 9. avgusta. Člani Občinskega sveta so na podlagi obrazložitev in gradiv Nogometnega kluba Domžale sklenili, da zagotovijo sredstva za usposobitev stadiona in garderob v Športnem parku Domžale, ki bodo omogočila izpolnitev pogojev za tekmovanje v prvi slovenski ligi, v višini 7,5 mio SIT.
Informacija o poteku iskanja lokacije za izgradnjo nove deponije komunalnih odpadkov
Člani Občinskega sveta so v gradivu za sejo Občinskega sveta prejeli pisno informacijo o dosedanjih aktivnostih o poteku iskanja lokacije za izgradnjo nove deponije komunalnih odpadkov in drugih aktivnosti v zvezi z reševanjem problema odpadkov v občini Domžale. Komisija za spremljanje postopka iskanja nove lokacije deponije komunalnih odpadkov je čianom OBcinskega sveta poleg sprejema informacije predlagala na seji v sprejem dodatne sklepe, s katerimi bi se Občina Domžale priključila projektu Cero (Center /a ravnanje z odpadki gorenjskih občin) in da bi se intenzivneje pristopilo k razgovorom o skupni deponiji na ponujenih lokacijah z občino Lukovica. Glede na težo predlaganih sklepov in perečo problematiko so člani Občinskega sveta sklenili, da informacijo sprejmejo, da pa občinska uprava za izredno sejo Občinskega sveta, ki bo predvidoma 21. septembra 1998, pripravi gradivo, ki bo omogočilo odločanje O izbiri variante za dokončno ravnanje z odpadki, posebej še podlage za morebitni pristop k projektu CERO. Občinsko upravo je Občinski svet še zadolžil, naj v tem obdobju intenzivira pogovore z občinama Lukovica in Moravče glede zagotovitve možnosti za novo lokacijo deponije komunalnih odpadkov na območju ene izmed teh ohčin.
Ob zaključku seje so člani Občinskega sveta prenesli v skladu z zakonom lastninsko pravico na pare. št. 196/3 k. o. Dob na gasilsko društvo Dob, izdali pozitivno mnenje h kandidaturi ge. Mihele Peterka za ravnateljico Vrtača Domžale in kot vedno v skladu z obvezno točko dnevnega reda podali nekatere svoje pobude, predloge in zahteve.
LOVRO LONČAR
Zadnja točka
Svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so v gradivu za njihovo zadnjo sejo pred počitnicami prejeli nekaj odgovorov na vprašanja in pobude, ki so jih zastavili. Oglejmo si jih.
Kdaj pločnik ob cesti Radomlje - Volčji potok?
Majda Pučnik-Rudl, svetnica Socialdemokratske stranke, ponovno sprašuje občinsko upravo in posredno tudi Upravno enoto Domžale, kdaj se bo pričela gradnja pločnika ob cesti Radomlje ■ Volčji Potok i Do kdaj bodo odgovorni še ignorirali voljo svetnikov ter zahteve in potrebe javnosti (krajevne skupnosti, osnovne šole, vrt-i.i in krajanov)f
Odgovor je pripravil.i županja, ki navaja, da je strokovna služba (thčine Domžale skupaj s predstavniki KS Radomlje
v stopnji, ko rešujejo zadevo glede izgiadnje plcx"nika Radomlje Vuk ji p« .tok. (Javni problem je pridobitev zemljišč za izgradnjo pločnika, V lanskem letu smo medili zadevo glede zemljišča gospoda Nastrana, ki je v končni stopnji. ()staia pa zemljišče gospoda Oštirja, s katerim še nismo prišli ek> dogovora. KS Racbmlje je seznanjena o zadevah in tudi o nadaljnjih postopkih izgradnje. Na enem od zadnjih sestankov v zvezi z izgradnjo plot nika smo se dogovorili, da takoj prido bitno gradbeno di voljenje /a postopno gradnjo ploi ritka na mestih, kjer zemljišče ni sporno. Gradnja naj hi se pričelata-koj |X) pridobitvi ustreznega dovoljenja in izvedbi javnega raz-
pisa ter i/boru izvajale a. (Jkvirno pričakujemo, da hi se dela
lahko pričela konec avgusta letošnjega leta.
Varn«)st prehoda železniške pr«>gt- v Depali vasi Feliks Hribcrnik, svetnik SKD, je na županjo naslovil
naslednje vprašanje: Občani Depale vasi ugotavljamo,
da se z razvojem zelenja zopet pojavlja resne« vprašanje
Obisk ekspertov iz Evrope v Domžalah
Na povabilo predsednika olx'inskega sveta dr. Mihe Brejca je v petek, 3. julija 1998 obiskala našo občino skupina ekspertov za javno upravo iz Velike Britanije (Morton Daviš, Fred Ri-elley, John Me:Guire, Peter Falconer), Nemčije (Heinrich Reinermann) in Danske (Peter Melbv). i Vi i m -i Istavitvi občine Domžale in u| travne enote so sc «lelc »vali < lr, Miha Brejc, Mil, m I 'n m,m, Urška Ilič-Vidergar in Zora Ferlan. V razgovoru, ki je trajal več kot dve uri, so gostje zastavili vi slo v| trajanj o pi iste >|i>< >siil i občine, o razmerju med < ibčini > in u| travm > enote > o < lele »vat tju javnih zavocbv, o managementu v javni upravi in podobno. Nekoliko so bili presenečeni nad zapleteno organizacijo državnih funkcij na lokalni ravni in o majhni samostojnosti zaposlenih v upravi. Soglašali so z ugotovitvijo, da je; reforma lokalne samouprave, kot tudi celotne javne uprave>, dolgotrajen proces, ki zahteva mnogo politične modrosti in strokovnost javnih uslužbencev.
D. B.
preglednosti in s tem varnosti vzhodnega prehoda preko železniške proge v Depali vasi. Zahtevam, da si ta prehod ogleda pristojni komunalni nadzornik in da odločbo o poseku treh bezgovih grmov. Parcela, na kateri rastejo omenjeni grmi, je zapuščena in jo lastnik ne vzdržuje. Najhitrejšiebi prišli do rešitve, če bi občina naročila posek spornih samoraslih grmovnic in s tem rešila nevarno točko. Lani smo poskušali to zadevo urediti z g. Tonklijem. Skupaj sva si ogledala prehod, vendar pa I e ostalo samo pri tem, zgodile« se ni nič.
Strokovna služba ( thčine I tomžale bo skupaj s Komunalno stanovanjskim podjetjem I tciinzale piegleclal.i nevarno lr »• kci in takoj ustrezno ukrepala (posek grmovja), odgovarja županja. Poleg lega bo komunalni nadzornik takoj pcoveril last ništvo in od lastnika zahteval, da poseka grmovje na parceli. Za preglednost oh progi je eblžno ixiskrbeti železniško podjetje za vzdrževanje proge, s katerim je ix«dpisana tudi |x>gex1-ba za vzdrževanje in urejanje zemljišča ob progi. V lanskem letu je bilo obljubljeno, da se !x>do zadeve uredile, pa se niso. Zahtevali bomo, da zagotovijo vzdrževanje v skladu s |x>d-
pisano pogodbo.
Kdaj se bo prometno uredila »deteljica« na cesti M-10 v Domžalah
Franc Herle, svetnik Liste obrtnikov-podjetnikov, te tretjič postavlja vprašanje, kdaj se bo uredila tako imenovana deteljica na cesti M-10! Zakaj se po sredini ne zarišejo l>elc črte!
Cesta M-10 in njeni priključki so v lasti in upravljanu države. Na naša večkratna opozorila o |x)trebni sanaciji nadvoza nad železniško progo in kamniško c eslo pripravljajo prislo|ne služU' projekt sinaeije olx+i nadvozov, navaja županja v svo jem odgovoru, ter nadaljuje, da je bil v mesec u maju sklic an sestanek z upiavljaleem ceste, kjer so skupaj pregledali in se dogovorili o sanaciji nadvoza in ureditvi priključkov s ceste M-10 na regionalno cesto Domžale-Kamnifc K 371. Dogovorjeno je bilo, da se pripravijo tri variante križišča,in sicer nadvoz, ni-vojsko križišče ali krožno križišče. Predlagane variante boeb Obravnavati v pristojnih organih (thčine Domžak'. Glede rešitve uvoza in izvoza ter ureditve talne signalizacije pa vas olv vešča mo, da lx«do talne označile i/risane v mesec u juniju.
Predlog sežigalnic lesenih odpadkov
Jurij Berlot, Marjan Cencelj in Janez Cprar, svptniki SLS, predlagajo ogled sežigalnic lesenih odpadkov (odpadnega lesa) v Kočevski reki in Avstriji ter pripravo projektov za sežigalnice; lokacije, soinvestitorji itd., s katero se lahko ogrevajo tudi cela naselja.
Odgovor je pripravila ga .Metka Cerar, načelniea (telelelka za financ e in gos|xxlarslvo, in se glasi takole. ()ix'ina Domžale, v skladu z dokx'ili (i. člena Zakona o financiranju olx'in ter 2. člei 1,1 ()elloka o proračunu Občine Domžale za leto 1(Kl!i, lahko finančna sredstva uporablja le za namene, ki so cblex*ene s pro-račUOom. V občinskem proračunu niso bila zagotovljena niti sredstva za oglede niti |xx)poro sežigalnic odpadnega lesa. Kolikor lx>olx"inski svet podprl projekt in se hudo v ta namen za-gotovila sredstva, Uxlo piodlaganeaktivnosti lahko izvedene.
IANEZ STIBRlC
UREDNIKOVI PREBLISKI
Esmeralda, ne kandidiraj!
Kuj železo, dokler je se vroče, pravi modri slovenski pregovor. In Esmeralda je še zelo vroča, kajne? Ko boste morda že v petek (nekateri brale i ga žal prejmejo kasneje) 17 juliju 1998 zagledali v posT-nem nabiralniku julijsko številko Slamnika, si boste zagotovo ob 17"' ogledali že 124. nadaljevanje televizijske novele, ki j«j obnorela Slovenke, nekoliko manj pa Slovence. V tem času ji najbrž f)rehudo konkurira 16. svetovno prvenstvo v nogometu v Franciji.
V sobotnem »samostojnem časniku za samostojno Slovenijo« je objavljen polstranski oglas za novo slovensko knjigo z nasbvom Esmeralda, kraljica slovenskih src. Prepričan sem, da bo šla za med, čeprav je njena cena rbkaj zasoljena (2.990 SIT), vendar lx«ste zraven dobili šo majico z motivom Esmeralde, kar bo vsaj malo ublažilo vašo nadvse »nujno« investicijo. Upam, da si ne boste kdaj očitali BB» razsodnosti, kajti nobena juha se ne poje tako vroča, kakor se skuta. In nikar ne mislite, da se norčujem iz te komercialne knjižne ponudbe, toda zelo me moti njen pexlnasJov, ki kaže na nezvestobo »slovenskih src«. Ni cblgo tega, ko smo še »častili« pokojno princeso Di-ano!
Brez kakega globljega razmišljanja se- podpišem pod vrstk e, ki jih je napisal Boris Jež, »znameniti« Delov komentator: »V Sloviu/o je prispela Esmeralda! Za tiste, ki ne vedo, kdo je (a teh je seveda zelo mah), najkrajše možno pojasnilu: je junakinja televizijske nadaljevanke, v primerjavi s katero je bilo Mestece Peyton vrhunski umetniški dosežek.« Nekaj vrstic navzcbl po stolpcu pa še zapise »esme-raldokletne« misli: »Danes bo na sporedu že ... del te mehiško-ame-riške nadaljevanke, ki je s/,i/>s,i ud kiča, veni in je dobesedno ot ara la Slovet h e, in zlasti Slovenke. Kaj hočemo, neumnost je največje naravno bogastvo, ki ga premoremo.«
Ali bomo to neumnost naredili tudi na jesenskih lokalnih volitvah, (»taja seveda še velika uganka-neznanka, toda »neuradno« merjenje javnega mnenja v naši občini kaže, da se bodo ponovno ex I ločili za »staro« županjo, tako imeixjvano »kraljkro domžalskih src«, saj je iz »svoje« mošnje (npr. proračunske oostavke III. 2.3.5. ScxJelo-vanje z drugimi olx"inami, jubileji, pokroviteljstva, sponzorstva - realizacija v prvih treh mesecih 1.271,fX)0.000,00 SIT od skupnih 4,350.000,00 SIT, ll. 4.2.7 Promocija občine - realizacija 510.000,00 SIT, celotna postavka 4450.000,00 SIT, in še bi lahko naštevali) že skoraj štiri leta (nadaljevanj se žal ne da natančno prešteti) razveseljevala »izbrane« davkoplačevalce oziroma skupine davkoplačevalcev naše občine. Ko človek prisluhne njihovemu mnenju o njej, se zdi, kot da so bili obdarjeni naravnosl iz njenega žepa, tako neizmerna je njihova hvaležnost. Se vam ne zdi, da je nekoliko podobna našemu »dosmrtnemu« predsedniku, ki ne manjka skoraj na nobeni pasji procesiji? Seveda pa se morajo v neposredni bližini sukati nepogrešljivi fotoaparati, kamere in sladka, to je nenabrušena peresa. Menda se vsak dan zasliši na radiu »priliznjeni« glas Hitove na|aovecbvalke, ki zagostoli: »Naša ljubljena, draga županja...« Kdor zna, pa zna...
Najboljša politična (partijska) šola je bila baje v Kumreiviul
Domžalska Esmeralda bo - ugotovljene; iz zanesljivih virov - novem-bra vnovič kandidirala za županjo. »Njen« štirinajstdnevnik že štiri leta »neusmiljeno« prekipeva e>d hvalnic na njen račun, čeprav »kvazi medij« vztrajno zanikuje tisto, kar že prebujeni vrabci na strehi čivkajo, exikar je ona postala »mati županja«. Samo mimogrede: njihovi »neutrudni« dopisovalki, ki gleda na Občinski svet iz zadnje klopi, pa bi cbbronamerno svetoval, da.se na naslednji seji presede v prvo klop. Ze ve, zakaj!
Šušlja se, da je »naša Esmeralda« pravzaprav marioneta najhujšega kritika Slamnika, ki v dopisu jxxl Prejeli smo kvasi neumnosti (zeb težko sem se zaradi tega odloči za objavo), ki jim že dolgo ni bilo para pod soncem.
Pojdimo kar lepo po vrsti. Prvič: niti enega < lanka »določenih pis cev, ki sicer pišejo o javnih dogodkih, ki so neposredno povezani z delovanjem ol)čine in njenih javnih podjetij«, do sedaj nisem vrgel v svoj t. i. uredniški koš. Vanj priletijo samo tisti jinspevki, ki so lxxjisi predolgi bodisi govorijo o manj |)omerril)inb stvareh bodisi za listo številko Slamnika zmanjka prostora zanje, v naslednji pa niso več aktualni.
Drugič: honorirani so vsi »naročeni« članki. I isto o občutkih in bpih očeh pa naj si pisec* »združenega socvetja« vtakne nekam v... Poročila s seje Občinskega sveta so bili že za časa urednikovanja ga. Dade Brejc naročeni članki, ki jih »neomenjeni« gospod piše v svo jem prostem času.
Tretjič: »rdečega« pisca je eno samo sprenevedanje. Če bi na mreč res hotel zvedeti višino honorarjev dopisnikov Slamnika in uer-dniških honorarjev, kateri so bili izplačani v lanskem in letošnjem tetu, bi jih že zdavnaj lahko »izvohal«, saj je njegova »veiecenjena« strankarska kolegica pri samem koritu oziroma izviri vseh podatkov, ki se tičejo proračunskega denarja, med njimi so seveda tudi izplačila »naših« honorarjev. Ohoho, »resnica bo slej ko prej (|>rav: prej ali sbj, op. odg. ured.)prišla na dan, piše »združeni list« (Le kako drugače bi se lahko imenovali člani ZLSD?). Resnica je vedno tu, gospod »združeni list«, kcbr jo pač hoče videti, jo vidi. »Vaše resnice« se ne morejo videti, ker so skrile pod debelo plastjo naše polpretekle zgo-cbvine, o kateri nihče od vas nič ne ve!
Četrtič in zadnjič: vrh manipulacije \>,\ se »skriva« v predzadnjem odstavku njegovega »umotvora«. Pred seboj imam zapisnik 39. seje Občinskega sveta Občine Domžale, kjer sta na 12. strani tudi dva sklepa, ki ju je predlagal »sprenevedavi« svetnik Združene liste, če bi njegov sklep vseboval samo pripravo vsebinskega poročita »o uremi čevanju vsebinske zasnove gasila Slamnik«, bi glasoval turli jaz za njegov skbp, vendar pa zajec tiči v drugem delu njegovega |xedbga, v katerem »nadebudni združeni listič«zahteva »Kovinolebiio«. Ne vem, kateri časopis v našem vesolju bi mogel (Ali je že kdaj sploh to storil kateri od lokalnih časopisov?) zaibvoljiti njegovi »srčni« želji: ...pn čemer naj posebej poroča o številu in vsebini odklon/enih prispevkov za objavo ter o razlogih za odklonitev z navedbo kratke vselji-ne in imen dopisnikov, katerih prispevkov niso bili objavljeni.* O dru gem njegovem sklepu seveda ni ne duha ne sluha, županja namreč do zadnje seje (8. julij 1998) ni uresničila njegovega predloga, to je »ocene o ustreznosti sedanjega ()dloka o glasilu Cmčin Domžale, Lukovica in Moravče s predlogom morebitnih sprememb in dopolniti '»' odloka, v kolikor oceni, da je potrebno.« Sicer pa je bistvo njegovega »zaletavanja« vame že dobro pojasnil g. Janez Stibrič.
Naslednja številka Slamnika predvidoma izide I septembra. Želim vam predvsem več notranjega miru in zbranosti, da bi bili kos vsakodnevni naglici in različnim obremenitvam, psihičnim in fizičnim. Še to: Esmeralda, ne kandidiraj, na vrsti je Jose Arniando!
Bogdan Osolin
4JULIJ MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Z leve proti desni: podpredsednik SDS Domžale, g. Roman Lazar, predsednik SDS Domžale, g. Roman Kurmanšek in predsednik krajevnega odbora SDS Domžale, g. Janez Grmek med slavnostno ustanovitvijo KO SDS Domžale.
Ustanovili krajevni odbor SDS Domžale
Letni občni zbor Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov
V domžalski občini je občinski odbor Socialdemokratske stranke Domžale pred časom ustanovil že kar nekaj krajevnih odborov. Sedaj so se za to odločili tudi v samem mestu Domžale. Ugotovili so, da bi tako laže reševali lokalne zadeve mesta Domžale, saj problemov ne manjka, povečali pa bi tudi pretok informacij med članstvom in občin-
skimi svetniki SDS v domžalskem občinskem svetu.
Predsednik SDS Domžale, g. Roman Kurmanšek, in podpredsednik SDS Domžale, zadolžen za koordinacijo in ustanavljanje krajevnih odborov, g. Roman Lazar, sta prisotnim pojasnila namen sklica in ustanovitve Krajevnega odbora SDS Domžale. Poudarila sta ugotovitve opravljene ana-
lize, ki so jo pripravili v stranki in iz katere je razvidno, da je volilni rezultat stranke precej lx>ljši tam, kjer imajo ustanovljene krajevne odlx>re stranke in kjer ti seveda delujejo. V mestu Domžale volilni rezultat na lokalnih volitvah za SDS ni bil zadovoljiv, zato bo potrebno storiti še marsikaj. Ena od prioritetnih nalog je zato ustanovitev krajevnega odbora SDS za mesto Domžale; ta se bo moral aktivno lotiti zadanih nalog. Po uvodnih nagovorih so izvolili osemčlansko predsedstvo KO SDS Domžale. Predseduje mu g. janež Grmek, za podpredsednika pa sta bila izvoljena mag. Romana Jordan Cizej in g. Janez Ulčar.
Tekst in loto: JANEZ STIBRIČ
Vabilo
V petek, 29. julija 1998, ob 19.30 vas vabimo na predavanje z naslovom
Razvoj podeželja in priprave za vstop v Evropsko zvezo.
Dobili se bomo v Gasilskem domu Pšata-Dragomelj. O zanimivi temi bo spregovoril gospod Janez Žlindra, predsednik Socialdemokratske kmečke zveze, Gibanje za razvoj podeželja.
Socialdemokratska kmečka zveza Gibanje za razvoj podeželja
SDS
V prijetnem devetem julijskem večeru je OO SKD Domžale v konferenčni sobi pri Re-povžu organiziral osmi redni letni občni zbor. Velik prostor je bil polno zaseden, saj v domžalski občini deluje kar devet krajevnih odborov SKD. Poleg predsednikov in članov tako občinskega kot krajevnih odborov se je zbora udeležilo tudi nekaj somišljenikov.
Občni zbor je odpri predsednik odbora g. Franc: Reiter in pozdravil izredne povabljence, glavno tajnico SKD go. Hildo Tovšak, poslanca SKD g. Vincencija Demšarja in člana Sveta SKD g. Martina Host-hika.
Vsem navzočim jeobpcgmjenih mizah požlahtnil in obogatil piodo-vit in uspešen večer priznani slovenski opjEmi (»vec Franc javornik, ki je za uvod ob glasbeni spremljavi hčerke zabel nekaj znanih arij.
Srečanje je ob članih občinskega odbora Vinku Okršlarju in dr. Marku Starbku vodil starosta olx":inske SKD Anion Vipavec:. V nadaljevanju je predsednik podal letno poročilo. Med drugim jc1 pohvalil enoletno delovanje odbora kot tudi sedmih članov SKD, ki plodno delujejo v Olxf:inskem svetu. Omenil je, da se člani SKD udeležujejo tudi vseh občinskih in državnih proslav ter pri|X)mnil, da 27 april ni primeren za praznovanje. Pohvalil je občinsko praznovanje slovenskega kulturnega praznika in omenil težave, s katerimi so se srečevali svetniki SKD, a končno le uspeli, da je kulturni dom dobil častno ime po znamenitem domžalskem župniku Francu Bemiku. Sklenili so tudi, da se bodo udeležili Tabora SKD 2. avgusta v Ljutomeru.
Za predsednikom Reiterjem se je oglasil vodja svetniške skupine SKD pri Občinskem svetu Občine Domžale dr. Marko Starbek in med drugim nanizal vrsti aktivnosti, s katerimi se ubadajo svelniki SKD v Svetu:
- sprejemanje |)roračuna,
- zazidalni načrti,
- iskanje nove lokacije za deponijo odpadkov
- usklajevanje avtobusnega in železniškega prometa
- delovanje komunale in ekologije
- obnavljanje in ohranjevanje kulturne dediščine in drugo
Ob potresu je Občinski odbor SKD daroval za Drežnico 100.000 tolarjev. Na koncu je pohvalil najbolj delavne krajevne odbore, in to iz Doba, Dragomlja (pridobil je 20 novih članov), iz Krtine in z Rov. Dobili pa smo novega podžupana Romana lenassija, ki je nadomestil Matjaža Vovka. Finančno poročilo je bilo dokaj ugodno, posebno glede na to, da so v letu 1995 začeli s 4(X).(XX) tolarjev minusa. Sledila so še dniga poročila. Potem se je vnela živahna razprava. Med kritiko ali pohvalami, ki so bile namenjene nekaterim krajevnim odborom ali posameznim članom, tudi v občinskem odboru, je bila izrečena
SKD
ČESTITKA
Lojze Peterle je srečal Abrahama
Gospod predsednik Lojze Peterle, Občinski odbor SKD Domžale vam ob vašem 50. rojstnem dnevu, ki ste ga praznovali 5. julija 1998, želi vse najboljše, veliko osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova. Posebno vam želimo, da bi se že za časa vašega predsednikovanja Slovenskim krščanskim demokratom izpolnil vaš in naš politični imperativ - postavitev slovenske politične desnice, ki bi bila prava alternativa starimpolitičnim silam.
zanimiva misel, da je nekaterim članom začetno navdušenje, kakršno je bilo ob ustanovitvi stranke SKD, pozneje z leti precej upadlo, za kar pa so krivi tudi vrhovi naše stranke. Nekaj pripomb je padlo še na to, da je delovanje krščanskih demokratov v občinskem glasilu Slamnik premalokelaj in preskromno objavljeno. S to kritiko je soglašal tudi sam urednik Bogdan Osolin.
Član SKD inž. Matjaž KariovSek se je pohvalil, da so domžalski Krščanski demokrati veliko pripon io gli v akciji, da je bil v I )<>iii/,ilali po več letih obnavljanja kora no letos odprt Kulturni dom Franca Kemika ter da so s lem izvršili svojo častno domovinsko, etnično in kulturno dolžnost kraja Domžale.
Glavna tajnica Hilda Tovšak je pozdravila vse navzoče ter pohvalila delovanje občinskega in krajevnih odborov, zraven pa pripomnila, da je na strankarsko glasilo VIK s lega terena premalo naročnikov. Glede bližajočih se lokalnih volitev je menila, da se je treba skrbno pripravljati in da se ne smemo zanašati na leto 1994; takrat da je bila levica nepripravljena in iznenađena.
Posebno zanimivo je bilo fx)slu-šati enega izmeri najboljših, zglednih in učinkovitih poslancev, to je
Vincencija Demšarja. Sam pravi, da z umirjeno a odločno lx'sedo tudi veliko dosežeš; tega pa ni, če molčiš - žal pa je takih veliko. Pripovedoval je tudi o težkem delu v parlamentu. Veliko delajo, premalo pa rešijo in premalo je sprejetih novih zakonov. Krivda je tudi pri vodenju Zlx>ra, ki pa s|x>t ne more usklajeno delovati. Skačejo s točke na točko posameznih predlogov, ki pa so največkrat od vlade nedodelani. In nazadnje je se ogromno vloženih amandmajev. ("Jede strank je omenil, da sta si v mnogočem le najbolj sorodni SKD in SLS, kar se kaže predvsem po občinah.
< 'heni zbor je pozdravil ludi predsednik OO SKD Litija in državni svetnik SKD Martin I lostnik. Pohvalil je sodelovanje med Litijo in Domžalami, potem pa prikazal delo v Svetu. Po razrešitvi starega
■
/
g. Reiter.
so bili za novi Občinski odbor SKD Domžale predlagani in izvoljeni naslednji: dr. Marija Starbek, Vinko Okršlar, Roman Le-nassi, dr. Breda Limbek-Kokalj, dr. Janez Vasle, Irena Kepic-Štrukelj, Danijel Anžlin, Stane Stražar in Bogdan Osolin.
Da zbor ali srečanje ni bilo le sku|x-k poročil, ocen, pohval ali kritike, predvsem pa zamisli in načrtov za nadaljnje delo, je med prekinitvijo poskrbel povabljeni pevec javornik. Prisluhnili smo se eni ariji in več narodnim pesmim.
ludi listi lepi Kje so liste slezk e, ki so včasih bile. Naj lo pesem sprejemamo dobesedno ali metaforično? Oboje. Planinski predeli se zaraščajo in hribovska naselja izumirajo. Se bolj pa za nas velja duhovno. Druga kitica pravi: bom grmovje posekal... Poleg grmovja seje v zadnjih petdesetih lotih |xj Sloveniji razraslo tudi veliko plevela. Misel iz pesmi pa nas kliče, da naredimo našo domovino spet -Kiseljeno, obdelano, kulturno in lx>ga-lo, napredno in pošteno. Saj drugačne Evropa ne bo Sprejela. Tem načrtom pa so najbližje zamisli in delovanje slovenskih Krščanskih demokratov.
FRANCE CERAR Foto: Janez Stibrič
Odsevi...
Prejšnji mesec smo v Sloveniji spet praznovali 25. junij, Dan državnosti, in kot vsa zadnja leta, je bilo tudi letos na domžalski občinski proslavi bolj malo ljudi. Ker je bil program čisto v redu, ker vreme ni bilo preveč slabo in tudi na televiziji ni bilo nobene pomembne nogometne tekme, se sprašujem, zakaj ljudje ne pridejo praznovat največjega praznika svoje države. Pred leti sem na lastne oči videla, kako navdušeno praznujejo svoj praznik Američani, kako se veselijo, pa to še ne pomeni, da tam ni človeka, ki bi bil nezadovoljen s svojo državo; nasprotno, tudi velik del Američanov negoduje proti svojemu vodstvu. Pri nas, kot vsi vedno bolj občutimo, res ni vse v redu, vendar je praznik domovine dogodek, ki ga za nobeno ceno ne bi smeli spregledati, tako kot ni lepo pozabiti na rojstni dan svojih bližnjih. Kje so torej vzroki za takšno brezbrižnost? Eno je gotovo, ta praznik še ni dovolj vsi-dran v naši zavesti. In le kako bi bil, ko pa mediji temu prazniku namenjajo zelo malo pozornosti, oblast to dela po dolžnosti, v prenekateri šoli pa se izgovarjajo, da je konec pouka. Tako minevajo leta, otroci pa slišijo o tem datumu vedno manj, saj je v učbenikih to zapisano v skromnih nekaj vrsticah, učitelji pa nanj v zadnjih šolskih dnevih ob vsej obilici dela pozabljajo... Vse to so sami izgovori, kot na primer tedaj, ko se nam na kakšen rojstni dan ne ljubi in si izmišljamo izgovore, da ne bi šli. Če pa gre za kaj pomembnega, smo seveda zraven. Torej gre za dvoje, za interes in za zavest. Če bi organizatorji proslav povabili kakšen znan ansambel, bi se ljudi kar trlo, tako pa...
Več kot očitno je, da svoje države ne cenimo dovolj, dovolj pa je ne cenijo niti tisti, ki so na oblasti. Dobesedno zgrozila sem se ob branju zadnjega Kučanovega intervjuja in njegovih zadnjih nastopih, na katerih je, |X)leg izkazovanja vzvišenosti nad vsem na eni in lažne skromnosti na drugi strani dejal, da vlada nima vizije. Kakšna groteska! Kučan, ki je na ključnih državnih funkcijah najmanj zadnji dve desetletji, očita vladi, da ne zna kmiariti nase barke, nič pa seveda ne reče o tem, kakšna je na primer njegova vizija. Da bi vso stvar še bolj zameglil, navrže, kot ponavadi, nekaj medlih, obrabljenih fraz, in si umije roke. Vlada se res čudno obnaša, ampak silno neskromno in do kraja neresno je, da Kučan vladi očita nekaj, česar tudi sam nima.
Skoraj ne mine dan, da ne bi Slovenijo obiskal kakšen ugleden predstavnik Evropske zveze. In, če si dovolim malo sarkazma, tako kot je en dan lerao vreme, naslednji dan pa nevihta, tako lahko en dan slišimo, kako je Slovenija pripravljena za vstop v EZ, spet drugič pa ravno nasprotno. Enkrat nas hvalijo, s|Xit drugič kritizirajo, da se človek v tej zmedi izjav komaj znajde, a kljub vsej zmešnjavi je nekaj jasno. Vlada z Drnovškom na čelu kar naprej ponavlja, kaj vse moramo storiti za vstop v EZ, nikdar pa še nisem slišala Drnovška, da bi rekel, da bo vlada nekaj storila zaradi ljudi. Tako iz dneva v dan poslušamo, da je zaradi
Evrope treba sprejeti kup zakonov, zaradi Evrof*1 je potrebna |X">kojninska reforma, zaradi Evrope1 je treba spremeniti razmere v tej ali oni panogi, nikdar pa ne slišim, da bi bilo dobro kaj storiti zaradi Slovenije. Ne morem si kaj, da se ne bi spraševala: ali je Drnovškova vlada vlada samostojne države Slovenije ali le nekakšen izvajalec ukazov iz Bruslja in okolice?
Da bo jasno. Nisem proti Evropski zvezi, vseeno pa sem prepričana, da bi vlada morala bistveno bolj dostojno ravnati ter jasno in glasno povedati, kakšna so naša stališča o |X)sameznih stvareh, ne pa da se ustrežljivo priklanja in dobrika vsaki zahtevi tujine. V Evrofji si bodo, bojim pa se, da so si že, o nas ustvarili kaj čudno mnenje. Človek ne more biti optimist, in pri taki hlapčevski politiki, kol jo ima naša vlada ck> tujine, nas res lahko skrbi naša bodcxtnost.
Če kdaj morda Evropa ne more biti razlog za prenašanje cxlgovornosti, hitro najdemo koga drugega. Pred kakšnim tednom je vlada objavila odkupne cene za pšenico in |X)vedala, da jo letošnja letina ne zanima, kajti Madžarska pšenica, da je bistveno cenejša. Čigavi pa so za vlado ti kmetje v Sloveniji, so mar z lune, ali kaj? Gre vendar za naše ljudi, ki v težkih razmerah ohranjajo življenje na slovenski zemlji, saj mnogi trek) delajo in slabo živijo. Kaj se dogaja z nami? Kaj naše kmetijsko ministrstvo lansko leto res ni moglo predvideti, kakšne bodo cene |)šenice na drugih trgih? Gre za nesposobnost ali pa zgolj za necxJ-govornost in brezbrižnost? Sodu pa je po mojem mnenju izbilo dno, ko so v komentarju na televiziji dejali, da bi bilo za kmete najbolje, če bi polja kar požgali. Takšna uničevalna politika mora zgroziti še tako neobčutljivega, zamisliti pa bi se veljalo tudi nad mediji. Kdo bo rekel, saj kmetje dobro živijo, pa bistvo sploh ni v tem. Gre za to, da so trenutno na vrsti kmetje, jutri bodo kovinarji, pojutrišnjem gradbeniki in tako dalje, brez konca. In to vse samo zato, ker vlada ni sposobna opravičiti svojega dela, ker sploh ne vodi te države, ampak skupaj z nami plava s tokom. Ne samo umestna, ampak zelo potrebna je zato pobuda za novo vlado ali f)a za nove volitve, kljub [x> mislekom nekaterih, da tudi potem ne bo nič boljše. Se bomo Slovenci zbudili šele tedaj, ko bomo imeli vocb do grla? Res ne zmoremo več: toliko razsodnosti in zavesti, da bi |x>novno odločno nastopili. Bojim se, da ne, kajti vsakdo, ki kritizira, moti naš navidezni mir, zato ga brž obsodimo, da je nergač, saj se tako ne da nič spremeniti...
Po eni strani pa je treba ljudi razumeti. Kritizirati je nevarno, saj lahko ostaneš brez službe. Nomenklatura nas z raznimi opozorilnimi znaki neprestano o|X>zarja, da ima v rokah še vedno večino vzvodov oblasti, tam, kjer jih še nima, jih pa v najkrajšem času vedno znova pridobi, lako je bilo tudi z Janezom Kocijančičem, nekdanjim predsednikom Združene liste, ki je sedaj postal začasno predsednik sveta RTV čeprav jc še vedno v vodstvu te |X)litične stranke in torej sploh ne bi smel biti član sveta RTV. Ali koga to moti? Nisem opazila. Tako je še na številnih drugih [xxlročjih. Vse premalo je tistih, ki jih danes sploh še kaj zanima.
Je potem kaj čudno, če se skušajo ljudje nekam zateči. Nekateri sežejo po alkoholu, drugi po drogah, spet drugi so zasvojeni z delom, drugi s politiko, za mnoge pa je sedaj prav prišla Esmeralda...
DADA BREIC
Domžale
/lamnin
PARLAMENTARNA DIPLOMACIJA
Pogovor z domžalskim poslancem v Državnem zboru Jožetom Leničem
Domžalskega poslanca Jožeta Leniča, ki je bil v Državni zbor RS izvoljen na listi LDS - Liberalne demokracije Slovenije, smo v nekaj dosedanjih pogovorih in intervjujih največkrat spraševali o temah, povezanih z našo občino. Tokrat smo naredili izjemo in mu zastavili nekaj vprašanj, povezanih z njegovim članstvom in delom v odboru Državnega zbora za mednarodne odnose in v »Stalni slovenski delegaciji pri parlamentarni skupščini NATA«.
Ste poslanec, ki v okviru Državnega zbora RS živahno deluje na področju mednarodne politike. Povejte kaj več o svojih mednarodnih aktivnostih.
LENIČ: Res je, da se kol član parlamentarnega odbora za mednarodne osnose precej Živahno posvečam tudi tej temi. Sem član stalne slovenske delegacije pri parlamentarni skupsči ni NATA. Redno sodelujem pri delu svetovne zveze parlamentarcev (IPU), mnogokrat sem prisoten tudi pri bilateralnih državniških srečanjih, ki pote kajo po nivoju parlamentov.
Kako poteka delo v parlamentarni skupščini NATA ?
LENIČ: Slovenski parlament je sprejel strateško odločitev, naj Slovenija Čimprej postane polnopravna članica zveze NATO Odločitev o tem, kdaj borno povabljeni v NATO, lx>do sprejele drŽave članice. Skupščina NATA se sestaja dvakrat letno. Takrat je priložnost, da svojim sogovornikom predstavimo svoja stališča in poglede do nadaljnje širitve NATA. 1'arlamen tarna diplomacija je zelo pomembna,
saj končne odločitve vedno sprejmejo v parlamentih v obliki ratifikacije |x>prej |X)dpisanih dogovorov.
Zadnje zasedanje Severnoatlant-ske skupščine je bilo v Barceloni. Ali lahko na kratko ocenite tamkajšnje dogajanje!
LENK,: Sogovornikom sem ponovno predstavil stališča in željo Slovenije, da bi se NATO širil tudi v bodoče. Širitev NATA pomeni širitev stabilnega območja, lasnih zagotovil, da bo Slovenija povabljena že leta 1999, ko lx> imel NATO svoj vrh v VVashingto-nu, na zasedanju v Barceloni ni bilo. Ponovno je bilo poudarjeno, da se
1.1 /a nove članic e ne bode > zapila in d.i je Slovenija najbolje pripravljena na naslednji krog širitve.
Verjetno je ključno mnenje Združenih držav Amerike?
LENIČ: Res je. Večino strateških odločitev sprejemajo v VVashingtonu. Na zasedanju v Barceloni je vodja ameriške delegacije, kongresnik Bereuter,
		1	
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE			
prvič javno predstavil tezo, da je Slovenija izpadla iz prvega kroga širitve« zaradi vztrajanja Francije, naj vključi jo tudi Romunijo. V tistem obdobju je bilo za Slovenijo slabo, da je bila v paketu« z Rexnunijo. Danes vzhaja nio na oceni pos.imeznih kandidatk, saj menimo, da nam »paketni« pristop ne bo prine^sel uspeha, razen če bi bili v »paketu« skupaj z Avstrije}, vendar
Poslanec lože Lenič ob srečanju s kongresnikom Geraldom Solomonom v ameriškem kongresu.
se ta država (še) ni opredelila za stopanje v NATO.
Torej glavnina lobiranja poteka v Washingtonuf
LENIČ: Letos sem že dvakrat obiskal ameriško prestolnico. Prvič sem se v okviru zasebnega obiska sestal z dvema vplivnima kongresnikoma (Solon ion, Bereuter), ki sta bila Sloveniji že do sedaj zelo naklonjen,!. I )rugič smo bili parlamenta« i v VVashingtonu v začetku junija. To je bila do sedaj najštevilčnejša slovenska parlamentarna e^elegacija v ZDA. Imeli smo niz. pogovorov, tako v ameriškem Kongresu, kot v State Depart-mentu in Pentagonu. Kot koordinator slovenske delegacije obisk ocenjujem za uspešen, saj je sodelovanje z ameriškim Jšongresom zelo pomembno, /a Slovenijo je ključne i, da predlog /a uzakonitev »pavze« na nadaljnje šine-nje NATA ni dobil večinske (X>dpore.
Menda ste se pred mesecem dni v Barceloni sestali tudi s poslancem ruske Dume, Vladimirom Ži-
Delavec lahko zahteva obrazložitev dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na njegove pravice
Kljub temu da je clopustniški čas, se število strank, ki se obračajo po pomoč na območno organizacijo svobodnih sindikatov v Domžalah, ni skoraj nič zmanjšalo. Delavci prihajajo z vlogami za pomoč, informacije, nasvete. Največ problemov je zaradi neizplačanega regresa za dopust, premalo izplačanih plač, prerazporeditev, neizplačanih odpravnin, neizplačanih nadur, zaradi šikaniranj ipd.
V večini primerov ugotavljamo, da se prizadeti delavci ne upajo poiskali odgovorov in pomoči vorganizac ij ■>/. delodajalcu, kjer so zaposleni. Vzrokov za lo je več. Največkrat SO tO slabi odnosi v organlzae iji in pa nepripravljenost delodajalca in njegovih strokovnih sodelavc ev /a pogovor / delavci in za sporazumno reševanje S|xirnih zadev. Praviloma bi se morala sporne zadeve rešiti tam, kjer nastanejo. Delodajalci bi morali pokazati večji interes za čim-lxiljše medselxijne odnose v organiza-ciji. Pokazati bi morali skrb /a interese in čustva ljudi, ki zanj delajo. Temeljno vodilo poslovnega vedenja izhaja iz poslovnega bonlona in vrslo predpisov. I elen lakih je ludi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki posebej opredeljuje pravico delavca do obrazloži Ive podatkov in dokumentov, ki se nanašajo na vprašanja s področja plač ali drugih področij delovnih razmerij.
* Delavec lahko zahteva, da delodajalec pojasni vsak obračun plače ali drugega prejemka, do katerega je delavec upravičen.
* Posebej lahko zahteva pojasnila in podatke o nameravanih spremembah njegovega statusa, zlasti
glede razporejanja, napredovanja, usposabljanja itd.
* Zateva lahko vse podatke, ki se nanašajo na pogoje dela, vpliv delovnih rizikov na njegovo zdravstveno stanje, zlasti še, če gre za starejšega delavca ali invalida itd.
DeJavtU posamezniku daje 88. člen Zakona o soek-lovanju delavcev pri upravljanju pravico, da izrazi pobude, oz. mnenja o:
-organiziranosti njegovega delovnega mesta
organiziranosti njegove delovne
oz. organizacijske enote
- vprašanjih, ki se nanašajo na delovni proces in pogoji - dela,
Delodajalex njegovih pobud ne more in ne sme spregledati, saj je po zakonu ekilžan na vsako delavčevo pobudo odgovoriti najkasneje v 30 dne'h.
Delavci - člani sindikata lahko vedno zaprosijo tudi svojega sindikalnega zaupnika za pomoč pri reševanju svojih problemov. Če mu ta ne more pomagati, se delavec lahko obrne |xi pomoč na sekretarko območne organizacije. J. ARNUŠ
Tudi DeSUS žvižga
Ocena o katerikoli stranki (razen morda o eni), da je doslej vedno delala tako, kot je Drnovšek žvižgal, je milo rečeno nepremišljena in netočna. Vendar se je prav to zapisalo v junijskem »Slamniku« v članku »Odsevi«, ko omenja Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS). Poslanci te stranke so namreč na 9. seji Državnega zbora zavrnili predlog obtožbe zoper predsednika vlade RS pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakonov, ker so bili prepričani, da za tako tehten in resen institut, kot ga predstavlja obtožba zoper predsednika vlade, ni bilo dokaznega gradiva, ki bi podprlo predlagateljevo zahtevo. Prepričani so bili, da je celotna razprava
ODPRTA VRATA DRŽAVNEGA SVETA
državna svetnica KATARINA OVCA SMRKOLJ
predstavnica lokalnih interesov volilne enote št. 2, ki pokriva občine: Kamnik, Domžale, Lukovici, Mengeš, Moravče, Litija, ima URADNI URE: vsak I. ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure oz. po dogovoru tudi v drugih občinah. Naslov: občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Uradni prostor: pisarna Št. .SO v 2. nadstropju občine Kamnik.
vabljeni!
ob navedeni točki služila tako promociji SDS kot poskusu miniranja koalicijskih vezi.
V koalicijo z LDS in SLS je DeSUS stopila kot neodvisna in nazorsko neopredeljena politična stranka po temelji-tem preudarku, ki je vedel do spozna nja, da kot člani koalie ije lahko uspešne-je rešujemo naloge iz svojega programa. Da v tej koalie iji treh strank ne »žvižga« vedno samo eden, je vsakemu resnemu Opazovalca hitro jasno.
Naj bo kot znan primer delovanje DeSUS naveden »Kebričev zakon« (Ke-brič je eden od petih poslancev te stran-ke v I)/), ki predlaga spremembe poki ij ninskega in invalidskega zavarovanja:
- da se pokojnine usklajujejo eclinole s plačami in da se odpravi »februarska formula«, ki je vsako leto ekislej močno prizadela pokojninc;
- da je v vseh organih Kapitalskega sklada in ZPIZ polovica predstavnikov u|X)kojene:ev in invalirkiv;
- urejeno plačevanje vseh zaposlenih - tudi samozaposlenih - v ZPIS pokojninsko blagajno, da se preprečijo špekulacije in onemogoči plačevanje poljubno najnižjih prispevkov;
- zmanjšanje in preprečevanje predčasnega upokojevanja;
- začetek prečiščevanja |xikojninske blagajne tako na obhodkovni kot na odhodkovni strani.
DeSUS tako uresničuje eno izmed te rnoljnih točk svojega volilnega programa, pa tudi ob drugih prilikah [»gosto odlo« nO in glasno »žvižga-.
FRANC POZNIČ
rinovskim?
LENIČ: Ruska stališča so še vedno zelo pomembna. Sestajamo se s številnimi pomembnimi ruskimi politiki, ne le z Žirinovskim. Ruska zunanja politika ni nikoli nasprotovala Sloveniji, da se priključi NATU. Z Žirinovskim sem se srečal v Barceloni, tam sva na večerji sedela za isto mizo. No, celo ta znani ruski nacionalist ne nasprotuje Sloveniji, da postane članica NATA.
Kaj menite, kako vaši volivci, ki jih verjetno bolj kot zunanja politika zanimajo njihovi bolj lokalni problemi (ceste, vodovodi...), gledajo na vaše dejavnosti in delo v Odboru za mednarodne odnose!
LENIČ: Trudim se, da ne bi zanemarjal delo v občini. Sodelujem pri vseh ključnih projektih na območju občine Domžale, ki se financirajo iz državnega proračuna. Trenutno se vsi veliko ukvarjamo z novim Zakonom o financiranju občin, ki bi Domžalam prinesel lxiljše finančne dotacije iz republiškega proračuna.
Verjetno volivci spremljajo moje deki na mednarodnem področju, toda bolj jih zanimajo uspehi na določenih primerih, ki so neposredno povezani z našim vsakdanjih življenjem.
Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za tale pogovor. Želim vam še veliko uspeha pri vašem delu v Državnem zboru.
Pogovarjal se je MARTIN GROŠELJ
prgišče tolarjev...?
Odgovor svetniške skupine ZLSD v Občinskem svetu Občine Domžale
Članek Janeza Stibriča v 6. številki »Slamnika« je veren odraz njegovega dojemanja resnice in tudr pravice javnosti ter davkoplačevalcev do popolne obveščenosti o trošenju občinskega denarja in poslovanju glasila, ki se finansira iz njihovih žepov, obenem pa poln neresnic po načelu: namen posvečuje sredstva. Namen tega avtorja in urednika glasila g. Bogdana Osolina pa je bil in ostaja jasen: za nobeno ceno ne odgovoriti javno na dve zelo jasni vprašanji naše svetniške skupine:
a) Zakaj urednik ne objavlja prispevkov ek)lex'enih piscev, ki sicer pišejo o javnih eJogcxlkih, ki so neposredno povezani z delovanjem občine in nenih javnih podjetij? Želimo zvedeti, po kakšnih merilih meče urednik »v koš« prispevke samo eki-ločenih avtorjev?! Ali po barvi kože, srca ali oCi - ali pa morda po političnem prepričanju - in to ob dejstvu, da so v občinskem svetu legitimno zastopane vse politične stranke, od desne do leve in sredine?!
b) Po kakšnih merilih urednik do-lex::a honorarje za prispevke in kakšni so bili poimensko izplačani honorarji v zadnjem obdobju?!
Razlogi za vprašanja so preprosti in zanje niso potrebna globokoumna modrovanja »o skritih namenih« g. Stibriča. Enostavno vemo, da ure-cinik nekaterim avtorjem z enakim položajem ne izplačuje honorarjev z njegovo ustno obrazložitvijo, da gre za pisanje pej službeni dolžnosti, medtem, ko drugim za prave službene prispevke (n. pr. poročila s seje Občinskega sveta tajnika sveta) namenja celo malo višje honorarje?! Zato imamo vso pravico izvedeti v svojem in v imenu tistih davkoplačevalcev, ki so nas izvolili, ali uporablja urednik g. Osolin občinski denar zgolj po svojih občutkih in političnih prepričanjih, ali pa na »lepe oči« - do česar nima pravice, saj gre za javni denar, ne pa za njegov privatni časopis?!
G. Osolin se hcx:e za vsako ceno izmakniti odgovoru na ti dve vprašanji. Glede honorarjem je v rxfgove> ru na svetniško vprašanje zapisal, da teh podatkov ne sme dati zaradi varovanja osebnih podatkov Dopisnikov. Zato smo in bomo vztrajali, da ne le statutarno-pravna komisija, temveč tudi pristojni državni organi pojasnijo, ali so za svetnike in občinski svet res tajni pexJatki o trošenju občinskega proračunskega de-narja, ali pa gre le za pe.<skus skriva nja teh podatkov pred javnejstjo. Resnica bo slej ko prej prišla na dan. Da pa se g. Stibrič opata s svojimi neresničnimi obtožbami o nekaterih naših poskusih preusrner|ari|a ejbčin-skih proračunskih sredstev exl glasila Slamnik k Domžalskim novicam pa sevexte ni slučajno: če bi bili objavljeni podatki o izplačanih hejno rarjih, bi seveda na častno visokem mestu zagledali prav g. Stibriča, ki mu je g. Osolin za njegove glolx>ko-umne potopise po Ameriki namenili »kakovosti« primerno visoke liono rarje, da bi mu vsaj malo pokril njegove stroške. Če mačku na rep sto piš...
Urednik g. Osolin, ki je hkrati svetnik, se je na sami seji Občinske-ga sveta najprej celo strinjal, da da na eni od naslednjih sej vsebinsko poročilo o uresničevanju vsebinske zasnove glasila »Slamnik«, saj tega že tri leta ni storil, potem pa je glasoval proti predlaganemu sklepu, ki bi ga k temu zavezoval. Poslušajte, kaj govorim, ne glejte5, kaj delam!!
Volitve so za ljudi s takšnim pojmovanjem javne exJgovornosti in morale re* edina demokratična me-texJa, da se jim pokaže, da je tudi takšnemu vlečenju javnosti za nos enkrat konec. Sker pa - če ne v Slamniku in na seji Občinskega sveta, če ne julija ali avgusta, pa drugje in čez mesec ali dva - resnica bo (irisla na dan.
Se glede opazke g. Stibriča o naši želji za večji preboj v medijskem prostoru: samo zahvaljujrx' sicer te> likokrat zatrjevani »demokratičnosti« desnih strank ZLSD kot stranka s štirimi svetniki in županjo ne more in ne sme že tri leta in pol dobiti mesta v uredniškem odboru Slamnika?! In to zahvaljujex' ljudem, ki so jih polna usta kritik o prejšnjem ene> umju!?
Vprašanje v naslovu članka g. Stibriča torej velja predvsem za avtorja in njegovega urednika, ki sedaj, ko je blizu dan resnic e, vpijeta »uje-mite tatu«
FRANCI CERBEC svetnik ZLSD
GLAVNI ODBOR DEMOKRATOV SLOVENIJE
Izjava za javnost
Glavni odbor DS je v soboto, 30. maja, obravnaval politične razmere v Sloveniji. Člani glavnega odbora so izpostavili negativne posledice jalovih prepirov v slovenski politiki. Poudarili M, da je nedopustno, da Državni zbor izgublja čas z medstrankarskimi razprtijami, katerih edini cilj je manipulacija z bolj ali manj razočaranimi volivci, po drugi strani pa posveča premalo pozornosti perečim problemom, ki pestijo gospodarstvo ob priključevanju EU, vse bolj brezpravne delavce, kulturo, ki se ji obetajo vedno slabši časi, šolstvo, ki postaja talec političnih razprtij in seveda
številne državljane, med katerimi je vse več revežev.
Politika vladne koalicije je vedno bolj neučinkovita predvsem zato, ker se LDS in SLS pogajata le še o delitvi položajev in nameščanju svojih pristašev na položaje, ki bi terjali najbolj sposobne strokovnjake, po logiki znotrajkoalicijskih kravjih kupčij pa
jih zasedajo celo ljudje, ki so nesposobni ali celo znani kot kršilci zakonov in drugih predpisov. DS opozar-
ja javnost na svojo zaskrbljerxjst ob takšni politiki, ki je tem bol| nesprejemljiva v času, ko se Slovenija vključuje v EU, in ko bi morali izkoristiti vse strokovno in politično najbolj ve rodostojne ljudi za to, da si v pogajanjih z EU priborimo kejlikor je mogoče ugodne možnosti za nadaljnji razvoj, socialno varnost in zavarujemo nacionalne interese. Ob takšnem ravnanju vlade in večine v Državnem zboru tega ni mex' pričakovati. Slovenija se politično in tudi gospodarsko izčrpava zaradi stopnjevane polarizacije slovenskega političnega prostora in nujno potrebuje drugačno |xilitiko, ki ne Ixj ujeta v ris zgej-ejovinskih, a že davno preseženih pe> litičnih delitev Slovencev na črne in rdeče. Demokrati Sknenije ostajarnei nosilci takšne zgodovinsko neobremenjene politike. To je temejljno spe> rc>čilo glavnega odbora DS volivcem pred lokalnimi volitvami.
I--------------------
! Državljanska zahteva
n
Spoštovani poslanci in poslanke,
podpisani državljani in državljanke RS soglašamo s stališči posameznih sindikatov, Društva slovenskih pisateljev in Demokratov Slovenije v zvezi z vladnim predlogom zakona o davku na dodano vrednost, ki ga vlada tudi |xi mnenju strokov-
. njakov vsiljuje na pritisk od zunaj in I s težnjo po polnjenju nenasitnega | državnega proračuna ne glede na i vse posledice. Predlog vlade je ne-' sprejemljiv! V Slove>niji ne smemo | dovoliti tako visokega obdavčeva-I nja najnujnejših zdravil, knjig in umetniških del, osnovnih živil, učbe-I nikov, znanstvenih edic ij, predvsem I pa ne tega, da bi bili enako obdav-. čeni kič in celo pornografija in fepo-I slovje ter znanstvene razprave.
Celo tradicionalno kapitalistični ■ Angliji ne pride na misel, da bi ob-I davčevala knjige ne glede na nepri-I merljivo večje tržišče, ki omogoča j angleškim založbam prodajo knjig z
dobičkom, kar je v Sloveniji nemogoče. Vrsta drugih držav, tudi članic EU, pa knjige, zdravila, učbenike obdavčuje simbolično, po stopnji 0,5 ali 1,, morda 2%, Slovenija, ki bi morala staviti zlasti na znanje, ustvarjalnost in zdravje prebivalstva, pa bo obdavčevala knjige, zdravila in osnovna živila v višini 8 ali celo 19%, enako kot lu-
ksuzne predmete, alkoholne pijače ipd. Tej gotovo ne bo socialna država, ki naj bi vsakomur omogex"ala zadovoljevanje kulturnih potreb in potreb po znanju, temveč antisoe i-alna in nekulturna, vandalska država.
Spoštovani poslanc:i in poslanke, zalitevamo, da z ustreznimi dejpolni-li preprečite plenilske namere vlaek-in izpolnite, kar vam nalaga Ustava RS, da bo Sbvenija res socialna država, ki vsakomur zagotavlja dostopnost in pravico do ustvarjanja!
PODPISE POŠLJITE NA NASLOV: DEMOKRATI SLOVENIJE UnhartovaB,Uuttjana
Ime in priimek: Kraj bivanja: —
Podpis:
/lamnik
Domžale
Slovesnosti ob stoletnici rojstva našega rojaka skladatelja Alojzija Mava
Nekaj malega smo v Alojziju Ma-vu zapisali že v prejšnji Števili Slamnika, sedaj pa nekaj več o pestrem kulturnem sporedu, ki sta ga ob njegovem stoletnem jubileju pripravila Kulturno društvo Groblje in župnija larše.
Skladatelj in duhovnik Alojzij Mav se je rodil 21. junija 1898 v Grohljah. Gimnazijo je končal v Zav<x1u sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je dobil prve glasbene nauke; poleg petja se je učil violino, čelo, klarinet, klavir in orgle. Med bogoslovnim Studijem se je pri skladatelju Stanku Premlu učil harmonijo in kontrapunkt. Po naši maši, leta 1924, je vstopil k lazaristom. Kot misijonar je deloval pri Sv. ložefu nad Celjem, pred drugo svetovno je bil več let na Ču-karici pri Beogradu, med tem je bil tudi zaprt. Potem je prišel v Ljubljano, kjer je bil, dokler mu je dopuščalo zdravje, or-ganist in dirigent na frančiškanskem konj na Tromostovju.
Razstava o skladateljevem delu in Življenju
Ob stoletnici rojstva so v soboto, 13. junija letos, ob 20. uri, v Zupnišču v Jar-šah odprli razstavo o Alojziju Mavu. Razstava res ni bila ne vem kako razsež-na, a je tem bolj zanimiva. V veroučni učilnici je bilo zbranih precej eksponatov iz skladateljevega Življenja, od rosnih otroških let do zadnjih dni njegovega Življenja. Med drugim smo videli precej notnega gradiva Mavovih skladateljskih del. Pri zbiranju eksponatov iz ska-dateljevega življenja so se zlasti prizadevali skladateljevi sonx1niki. Odprtje razstave sta popestrila Draga leretina An-žin, ki je prebrala spomine domačih na strica, duhovnika in skladatelja, ter Oktet bratov Pirnat.
Spominsko ploščo je odkril Mavov rojak, metropolit dr. Franc Rode
V četrtek, 18. junija, ob 19. uri je bila v grobeljski cerkvi sv. maša, pri nji je Mešani pevski zbor Kulturnega društva C iroblje prepeval Mavove pesmi. Soma-ševanje je vodil naš rojak in slovenski metropolit dr. Franc Rode, ki je nato na Mavovi domačiji na (elovškovi cesti odkril spominsko ploščo. To je zasnovala Ana Kešnar, malo plastiko skladatelja Mava pa je izdelal Miha Kač.
Na koncertu Mavovih pesmi
Posebno doživetje je bil koncert Mavovih pesmi, ki ga je v soboto, 20. junija, ob 20. uri v grobeljski cerkvi pripravil Akademski |x>vski zbor Alojzij Mav iz Ljubljane. Koncert je |x>vezoval glasbenik in tajnik Teološke fakultete v Ljubljani dr. Edo Škulj; za posamezne pesmi je izbral rx>kaj prav zanimivih ocen in posebnosti, v katerih so nastale.
Matija Tome je ob Mavovi smrti v spominskem članku zapisal: »Posebno se spominjam cerkvenega koncerta v stolnici, mislim, da je bilo to leta 1924. Na tem koncertu je hotel Stanko Premrl pevk* javno predstaviti takratnega bogo-slovca Mava kot skladatelja. Izvajali so njegovo znano pesem Kraljica angelska, ki še danes od vseh Mavovih pesmi gotovo največkrat doni z naših cerkvenih
korov. Ne morem reči, katere druge skladlx' so bile izvajane na tem koncertu; verjetno je ta Mavova skladba stilno izpadla iz celotnega sporeda, kar je tudi ocenjevalec losip Mantuani omenil v oceni; toda led je bil prebit: Mavove skladbe so se nato nepretrgoma vrstile bodisi v raznih zbirkah bodisi v izvedbah po naših korih.«
Pesem Elizabete Kremžarjeve, ki se začne z besedami Mili moja, venec ple-tem se je Mavu tako priljubila, da jo je kar dvakrat uglasbil: prvič bolj preprosto za moški in mešani zlxir, drugič bolj bogato za solista in mešani zbor.
O pesmi Tiste dni, ki jo je uglasbil na besedilo iz lanezovega razodetja, je dr. Škulj povedal: »Sprejeto naročilo je navadno zek> hitro končal, pesmi so nastajale tako rekoč čez noč. Tesnejše glasbene prijatelje je imel v nekaterih primorskih duhovnikih. Eden od njih pripoveduje, kako je na njegovo pobudo nastala danes vsem zborom znana pesem Tiste dni sem slišal glas iz nebes. Prosil ga je za uglasbitev omenjenega besedila brez orgelske spremljave. Zložil jo je v enem tednu. To je tudi ena od redkih Mavovih povsem vokalnih skladb.«
Skladba Kdo je ta, je lep primer, kako je Mav znal oblikovati katerokoli besedilo in ni bil vezan na pesniško obliko. V (»likovanju nevezanega besedila se kaže tudi skladateljstvo mojstrstvo. Ta skladba je ena najbolj zrelih Mavovih skladb, in to ne samo po zasedbi: solist, ženski zbor, moški zbor in vsi združeni v mešanem zboru.
Tudi v skladbi Bodi nam pozdravljena se je Lojze Miv izkazal kot dovršenega skladatelja, ki je znal s preprostimi sredstvi sezidati mogočno stavbo. Skladbo značne štiriglasni mešani zbor, sledi mu štiriglasni moški zbor, nato nastopi šestglasni mešani zbor, ki se proti koncu razvije v mogočni osemglasni mešani zbor. Mavovo je verjetno tudi besedilo te pesmi.
Božična blagovest je eden vrhuncev Mavovega ustvarjanja.
Franc Kimovec je že leta 1926, ko je ocenjeval njegovo pesem Božična noč,
Spominsko ploščo s plastiko skladatelja Alojzijo Mava je odkril njegov rojak in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Franc Košenina mu izroča spominsko darilo.
zapisal, da je Mav z dosedanjim skladanjem dokazal, da je po svojem čustvovanju ves, kar ga je, ustvarjen za poljudno glaslx>no delovanje.
Pesmi Blaža Potočnika (O kam, Gospod, gre tvoja pot? Stopinje kam pelja-jo? Se že mrači, se dan temni iz zvezde že migljajo?) je Lojze Mav dal kontra-punktično zasnovo. V imenu učencev iz Emavsa glasovi dmg za drugim sprašujejo: »O kam, Gospod|«
Leta 1938, ko se je vrnil iz Beograda, jed ijavil zbirko Marijinih pesmi z naslovom Zate, Marija. O zbirki je Stanko Premrl zapisal, da so zapete iz srca in lxxlo tudi šle do srca. Vse pesmi dihajo umetniškega duha: so oblikovno dovršene, v izrazu iskrene in odločne, v celotni zamisli v marsičem samorasle.
Mav je zložil veliko šmarničnih pesmi, med njimi tudi Dajte mi zlatih strun. Pesem - molitev je napisal na dan nove maše v cerkvi Srca Jezusovega, 30. junja 1924, na pocbhico: Dajte mi zlatih strun. / Ne zlatih strun, Oispod, / le dno mi pravo daj, / preveč je dragih strun povsod, / a čisto vse brez dna: / napuh duha, / zavist srca, / strast in blesk / ter grešna tla. / Ne takih strun, Gospod, / bojim se jaz zlata; / ponižne strune prosim Te / vrh čistega srca.
Skladatelj Matija Tome je med drugim o njem zapisal: »Velika Mavova prednost je bila tudi v tem, da je bil pesniško nadarjen in je več svojih skladb koni|»niral na lastna lxesedila... otenem s tekstom se mu je rojevala tudi že melodija ali obratno: ko se mu je pojavila
Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje je prepeval Mavove pesmi pri slovenski maši v grobeljski cerkvi in odkritju spominske plošče na Mavovi domačiji.
v glavi melodija, ji je znal dati primemo besedilo; tako je bila skladba v celoti Mavova, enotna v melodiji in ritmu, pa tudi v vsem občutju.«
Mav je bil tudi zaveden Slovenec. Slovensko besedilo je znal obleči v slovensko melodijo.
Skladbi Na Oljski gori, ki jo je Mav na besedilo Gregorja Malija izdal leta 1940, je dr. Škulj dodal, da sta prva dva takta glasbene kock; vredna Johanna S. Bacha.
Pesem Zemlja in nebo žaluje je dokaz, da je Lojze Mav znal obdelati glasbeno misel. Vsa skladba je zgrajena na prvih dveh glabenih mislih, ki ju med se-lxij prepleta in z njim vso skladbo načrtno gradi.
Leta 194 i je uglasbil in objavil starodavni velikonočno marijanski s|xv Raduj se, Kraljica nebeška.
Ko je leta 1926 izdal II evharističnih pesmi z naslovom Ave )ezus, jih je Stanko Premrl takole ocenil: »Mav je nedvomno zelo nadarjen skladatelj in se zadnja leta čvrsto razvija. Kaže mnogo smisla za poljudno, na slovensko narodno pesem se naslanjajte skladanje, hkrati pa se semtertja poslužuje krepkih modernih harmonij: »V drugem prispevku je zapisal: »V drugem prispevku je zapisali »Najkrepkejšo in najbolj učinkovito modulacijo najdemo v pesmi Pred tabo kleči,«
Na skladateljevem grobu
V nedeljo, 21. junija, prav na skladateljev rojstni dan, ob 19. uri so se na njegovem grobu zbrali sorodniki, mnogi jarški župljani z župnikom Janezom Kva-ternikom in tudi drugi na kratki spominski slovesnosti.
Lojze Mav je umrl 23. julija 1977 v Ljubljani, pokopan je skupaj z lazaristi na ljubljanskih Žalah. Oktet bratov Pirnat je zapel nekaj pesmi, domači so na njegov grob |xiložili cvetje. Za konec pa je o delu in življenju Alojzija Mava nekaj zanimivih spominov zlasti iz obdobja, ki ga je, kot smo že omenili, prebil v
Srbiji, povedal la/arisl gospod Jurij De-vetak. Med drugim je v prijetnem |X)go-voru povedal, da je bil tri leta zaprl v Sremski Mitrovici ter da je tudi v zaporu skladal. V tem času je nastala Skladba Marija mati moja, za katero je napisal tudi besedilo.
Manj znane so Mavove (xisvetne pesmi; veliko jih je. LJglasbil je tudi dve opereti. Opereta Angel z avtom je bila tudi uprizorjena.
Omeniti je vredno tudi to, da je Slo venski komorni zbor, ki ga vodi dr. Mir
Novo spominsko znamenje na Homcu
(nadaljevanje s prve strani) Prvi je zbrane pozdravil župnik g. Lojze Golob, ki je poudaril pomen in pomembnost verskega znamenja v sedanjem času za nas kristjane. Sledila je bogata in izčrpna predstavitev znamenja, njegove simbolike, lege in postavitve, kar nam je predstavil kar avtor sam, domačin, etnolog dr. Tone Cevc. Med drugim je poudaril naslednje: »Njegova celostna podoba razkriva zelo sodoben izraz. Podobnih zna-nx?nj je na Slovenskem le malo. Ker ima vsak čas svojo govorico, tudi naše znamenje ustreza času, v katerem
je zrasel. Načrtovalcu, domačinu, go spodu arhitektu Saši Rogini, je uspelo zasnovati umetnino, ki se v sodobnem likovnem jeziku navezuje na našo pokrajino, na domačo stavbno izročilo, na naša religiozna občutja, na spoštljivo držo do narvnega okolja.
Znamenje s svojimi podobami bo sedaj živelo v našem vsakdanjem okolju. Srečevali se bomo z njim v vseh letnih časih in dnevih, tudi ponoči, ko bo razsvetljeno in se ga bomo razveselili kot mornarji svetilnika. V toplih poletnih večerih se bomo morda ustavili za rxekaj trenutkov v parku, sedli na klop ob znamenju in name-
nili dobro besedo vsakomur, ki se nam bo pridružil. Tako bo živelo znamenje z nami in delilo svoj mir mimo idočim.«
Rok Pogačar je razložil pomen in vsebino poslikav, ki jih je v akrilni tehniki izdelal priznani akademski slikar Tomaž Perko.
Na južni strani nas vstali Kristus s hrupne ceste vabi v umirjen elipsast prostor pred znamenjem. Pred to tx> dobo se bodo zbirali verniki na velikonočno soboto pri blagoslovu jedi.
Na severni strani je upodobljena Sveta družina, ki nam je v oporo in pomoč na naši zemeljski poti. Z vzhoda nas sv. Janez Nepomuk, zavetnik zoper obrekovanje in poplave, spominja na leto 1990, ko smo bili na dan vseh svetih obvarovani pred po plavo Kamniške Bistrice.
S severa pa nas podoba našega prvega svetnika Antona Martina Slomška, velikega slovenskega škofa in do moljuba, spominja na nastanek naše države leta 1991 in spodbuja, naj skrbimo zanjo.
Glavni organizator del in gonilna sila celotnega projekta g. Janez Pogačar je v sklepnem nagovoru podal nekaj statističnih podatkov. Omenil je, da je bilo znamenje postavljeno predvsem s pomočjo vaščanov. Večina dela je bila opravlejna dobrovoljno, od izdelave načrtov in arhitekture, izdelave križa, odvodnjavanja meteorne
vode, elektroinstalacijskih del, zakoli-čenja, do raznih obrtniških uslug. Izrazil je zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je znamenje postavljeno, predvsem Marti in Cirilu Marolt, ki sta darovala zemljišče, na katerem znamenje stoji. Svoje misli in želje je izrazil z besedami: »Naj to znamenje ob cesti spominja in opominja mimoidočega na naše skupno Živet je današnjega časa, zadnjih let iztekajočega lisi m letja. Naj nas združuje in naj nam in našim zanamcem govori o naši osamosvojitvi, o papeževem obisku, o naravnih in duhovnih poplavah, o naši kulturi in posebno o prisotnosti Bogi med nami.«
Prireditev je popestril domači mešani cerkveni [x.vski zbor, žene pa so pripravile sladke dobrote, ob katerih smej po končani slovesnosti navzeli izmenjali nekaj besed. Naj za konec poudarim besede g. Ione!a ( evc a, v katerih se odraža največji pomen postavitve znamenja na Homcu: »Znamenje je sad neizmerni- hvaležnosti prebivalcev novega I lonu.i za vse, kar smo v zadnjih letih prejeli dobrega v tem našem lepem homškem svetu. Vtem dejanju je skrita vrednota, ki ni nič manjša od umetniške prepričljivosti znamenja. Se tako popolno umetniško delo bi samevalo, ko ga ne l)i ogrevala topla čustva listih,ki jim je znamenje namenjeno.«
pripravil BORUT JENKO
Mavovi sorodniki z lazaristom Jurijem Dcvetakom in jarškim župnikom Janezom Kvaternikom na Mavovem grobu ob stoletnici rojstva 21. junija 1998.
ko Ciiderman, v letošnjem jubilejnem letu posnel in izdal dve zgoščenki Mavovih Marijinih in evharističnih pesmi.
Kulturno društvo (iroblje, ki ga vodi prizackvni predsednik Tone Košenina, je ob stoletnem jubileju založilo s|ximin-sko razglednico. Društvu (iroblje in župniji Jarše gre tudi zahvala za vzorno pripravljeno in izvedeno spominsko slovesnost ob stoletnic i skladateljevega rojstva.
Pokroviteljice slovesnosti ob Mavovi stoletnici rojstva so bile: Zveze kulturnih
društev Domžale, Občina Domžale in Krajevna skupnosti larše - Rodita, ki so prispevale tudi denarna sredstva.
Mnogi domačini obžalujejo, da je krajevna skupnost preti leti, ko je ulitam dodeljevala razna imena, takt) po-membnega slovenskega skladatelja, kot je bil Alojzij Mav, kljub opozorilu zavrgla. Pričakujemo lahko, da lxi kdaj tudi ta odlični rojak, skladatelj in duhovnik dobil svojo ulico v domačem kraju.
STANE STRAŽAR Foto: V. Majhenič
XXVIII. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE GROBLJE 98
Domačini navdušili
V maju, juniju in juliju 1998 je v baročni cerkvici sv. Mohorja in For-tunata v Grobljah potekal osemindvajseti Mednarodni poletni festival komorne glasbe Vivat Gallus. Koncertna agencija Gallus Carniolus je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, g. Milana Kučana, generalnim pokroviteljstvom Občine Domžale in platinastim sponzorstvom AC Avto Triglav v Grobljah pripravila pet koncertov, v okviru katerih so bili predstavljeni odlični domači umetniki predvsem kot izvajalci, pa tudi skladatelji, mladi glasbeni talenti in vrhunski tuji glasbeniki.
Prvi je nastopil dirigent Janez Bole s pevci komornega /bora Slovenski madrigalisti - Gallus Singers in organistom Klemenom Karlinom. V juniju smo v grobeljski i crkvi zaploskali godalnemu kvartetu Carla Nielsena iz Danske ter domačemu Komornemu orkestru Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča, kot solistka pa je nastopila Maja Kojc. V juliju sta nastopili harfislki Mojca Zlobko in LJte Jungvvirth iz Nemčije, prav v teh dneh pa bo (.roblje gostilo Paganini ( onsorl iz Italije z varovancem LJstanove (iallus,
gem delu je orkester izvedel Simfonijo št. 104 »London« in bil prav tako nagrajen z glasnim aplavzom. Še enkrat več lahko zapišemo, da je Slo za zelo uspešen nastop e-dine-ga noprofesit m.ilneg.i sim foničneg,] orkestra v Sloveniji, /a naslop mu iskreno čestitamo in tudi v prihodnje Želimo veliko uspeha.
I etošnji feslival se je končal / našlo pom harf islk Mojce Zlobko in Ute Jung-vvirth ter s Paganini ("onsort iz Italije in gostom kontrabasistom Matejem Molkom.
In kaj o letošnjem festivalu meni njegov direktor g. Tomaž Bole:
»V času, ko doživljamo novo narodno renesanso, pomeni festival enega
lisiih mostov med narodi, preko katerega se enakovredno izmenjuje' delček naše glasbene umetnosti in kulture z umetnostjo in kulturami drugih narodov. V sedemindvajsetih dosedanjih sezonah si je festival pridobil mednarodni ugled, saj poleg domačih glasbenikov redno sodelujejo tudi umetniki najvišje svetovne ravni. Vsak koncert je> zasnovan kot dogodek ob harmoniji zvoka, likovnih in arhitekturnih umetnin. Oblikovan je v duhu kulturnega turizma in prispeva tisti delček k naši turistični po nudbi, ki najzahtevnejše goste preprič-
Simfonični orkester Domžale-Kamnik
kontrabasistom Matejem Ftotkom.
Poseben dogodek je vsako leto tradicionalni naslop domačega Simfonie nega orkestra Domžale-Kamnik, v okviru katerega deluje tudi komorna zasedba s pihali, ki sodeluje na festivalu Groblje že od začetka. Do februarja 199 i je orkestru dirigiral g. Tomaž Ha-lx\ sedaj pa ga vodi Aleksander Spasic. V teh letih so z orkestrom nastopili številni priznani slovenski solisti, orkester pa je predstavil tudi nekaj krstnih izvedb. Letos se je orkestru pridružila oboistka Maja Kojc, ki je sicer solistka Simfonikov RTV Slovenija. Na državnih glasbenih fekmovanjih je dobila več: nagrad. Po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo je kom ala magisterij na Mo-zarteumu v Salzburgu. Kol članic a ra/ nih komornih skupin in ansamblov ier kot solistka je nastopala v domovini in tujini, je tudi članica pihalnega kvinteta Ariart in se uspešno uveljavlja tudi kot pedagoginja.
V prvem dolu smo tako prisluhnili An-dante cantabik-, Matije Bravničarja, na-lo pa odlični izvedbi Koncerta /,i oboo in orkester v C-duru losepha I lavdna, fX) katerem so navdušeni poslušalci solistko oboistko Majo Kojc in dirigenta kar nekajkrat priklicali na oder v grolxTjski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. V dru-
med letošnjim koncertom v Grobljah
Ijivo vabi na dopust v Slovenijo. Zgleduje se po podobnih evropskih Festivalih in želi služiti ptebVsem kultumo-turistič-ni promociji občin in Slovenije in s tem stalno prispevali svoj delež visokemu kulturnemu ugledu slovenske identitete v svetu. I estival je vključen v nacionalni projekt Gallus 2001 in s tem v projekt »Slovenija - Gallusova dežela.«
V.
Oboistka Maja Kojc
Domžale
/lamnik
18 razprodanih predstav ter več kot 7000 obiskovalcev, ki so se do solz nasmejali, dokazuje, da je selektor predstavo, Pridi gola na večerjo, v izvedbi KPD Svoboda F. Mencinger Javornik Koroška Bela Gledališče ak-sa upravičeno uvrstil v program prvega festivala. Prijetni komediji o »lu-bicah in lubčkih« so se od srca nasmejali tudi v Dobu.
DOB: 1. FESTIVAL GORENJSKIH KOMEDIJANTOV
Drug drugemu ogenj dajmo...
Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, Zveza kulturnih organizacij Radovljica, Zveza kulturnih društev Domžale ter Kulturno društvo Jožef Virk Dob so v kresnih dneh letošnjega leta obudili spomin na prvo srečanje odraslih gledaliških supin Slovenije, od katerega je minilo že štiri desetletja. Okrajna pregledna srečanja so se v letu 1959 začela v Kranju in so pomenila začetek organiziranega gledališkega srečevanja Gorenjcev. V vseh teh letih so po mnenju letošnjega selektorja, Petra Militarova, srečanja mnogo prispevala h kakovostni rasti gledaliških ljubiteljev in bila za kraje - gostitelje pomemben kulturni dogodek.
Prvi festival gorenjskih komediantov je bil pomemben kulturni dogodek /a Kulturno društvo )ožef V Irk, ki je /e praznovalo devet desetletij uspešnega
dela. Za letošnje srečanje so se posebej dobro pripravili. Popolnoma so obnovili letno gledališče na Mex"ilniku in tako je Dob in z njim celotna naša občina dobil še en čudovito urejen kulturni objekt, ki zaradi neposredne bližine kulturne dvorane omogoča predstave v vsakem vremenu.
Srečanje se je pričelo s pozdravnim nastopom domžalskega trobilnega kvinteta, nadaljevalo pa s pozdravom predstavnice Kulturnega društva ložef Virk Dob, gdč. Marte Starbek. Sledil je I »zdravili nagovor dom/.ilske /upanje Cvete Zalokar Oražem. Ta se je organizatorjem iskreno zahvalila za Opravljeno delo, hkrati vsemvsodeluj«x"im gle-daiiščnikom, zlati pa gledalcem, zaželela, da bi jim vse štiri predstave prinesle veliko smeha, saj smeh je zdravje in je veselje, ki sta v vseh časih zel« > za že lena. I Jčinkovite pa so bile tudi vse štiri
Prvi festival gorenjskih komedijantov, ki naj bi postal tradicionalna prireditev kresnih noči, je s kratkim pozdravom odprla županja Cveta Zalokar Oražem in se že v uvodu zahvalila domačemu kulturnemu društvu za v celoti obnovljeno letno gledališče in odlično organizacijofestiva-la, za glasbeno otvoritev pa so poskrbeli domžalski trobilci.
Vsi gledalci so bili enotnega mnenja, da je bila predstava Centra Kulturnih dejavnosti ODER MLADIH, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Kranj, SEN KRESNE NOČI VVilliama Shakespeara kot nalašč za Letno gledališče v Dobru. Očarljiva in duhovita metafora čarobne in ognejvite ljubezni, v kateri je vse mogoče, kakor je možno v skrivnostnih čarovnijah kresne noči, je lepota, je strast, je globina, so dobri igralci in navdušeni gledalci.
predstave, ki jih je selektor Peter Mili-tarov izbral iz blizu 50 komedij, med katerimi so bile tudi Tri stevardese v izvedbi Kulturnega društva lože Oostič Homec. Gledalci so uživali pri vseh predstavah, saj je vsaka povzročila pri njih veliko smeha in jih prepričala, da je 1.1 eslival gorenjskih komedijantov prireditev, ki jo potrebujemo - predvsem za sprostitev, za smeh in veselje o up-
rizoritvenih tegobah, ki jih ponuja komedijski žanr, saj uprizoritev komedije ni tako preprosta, kot nekateri mislijo.
Veliko pripomore k druženju in spodbuja h kritičnim pogovorom
Čeprav bi bilo gledalcev lahko malce več, je prvi festival gorenjskih komedijantov popolnoma uspel. To tudi zaradi izredne skrbi organizatorjev - Kulturnega društva Jožef Virk Dob in v
Najbrž niste vedeli ,da se marsikaj smešnega in veselega dogaja tudi v pogrebnem zavodu. Če je tam zaposlena Dramska sekcija DPD Svoboda Žiri z zvezdo predstave Tanjo Lazar, potem je vse to mogoče. Njihova predstava - Sedma zapoved - kradi, s katero je bil prvi festival odprt, je dokazala, da smrt ni vedno povezana le z žalostjo in solzami.
Kulturno društvo Bohinjska Bela, ki je že slavilo svoj zlati jubilej, se je v Dobu predstavilo z uspešnico Mira Gavrana Iščem moža s kulturo srca. Predstava o vdovi, ki si mora vsako noč sama »kovtr gret« in bi za to rada našla novega moža, je kljub pozni uri, ali prav zaradi nje (predstava je bila v Kulturnem domu ob 23. uri), dokazala, da ni nujno priti v gledališče ob 8. uri zvečer.
njegovem okviru g. Miloša Starbka in njegovih sodelavcev, da bi se vsi, komedijanti in gledalci, v Letnem gledališču in kulturni dvorani na Močilniku vse tri dni dobro počutili. V ta namen je bil pripravljen zelo posrečen gledališki list, izrečenih je bilo veliko pohvalnih besed, pa tudi Zelja, da v Dobu tudi v letu 1999 pozdravimo komedijante - morda tudi domače.
Končam pa naj z besedami letošnjega selektorja, g. Petra Militarova: »Vsem, ki sem se srečal z njimi - HVALA za prijetne gledališke urice, spoznanja in klepet o predstavah, delu, namenih, in spodbudah. In brez zamere - raje DRUG DRUGEMU OGENJ DAJMO« - tudi na drugem festivalu gorenjskih komedijantov v letnem gledališču v Dobu pri Domžalah:
Trzinski kulturniki zopet
gostovanjih
na
Po lanskoletnem uspešnem gostovanju v /vvetllti v Zg. Avstriji so bili Trzinci s svojo ulično predstavo Sha-kespeariado letos zopet v tujini. Od 21. do 24. maja so sodelovali na festivalu Focolus v Oberzieringu na Avstrijskem Štajerskem. Festival je potekal v organizaciji Vseavstrijske zveze gledališč (podobno funkcijo pri nas opravlja ZKO Slovenije). Poleg avstrijskih gledališč so se ga udeležili tudi teatri iz Rusije, Slovaške, Nemčije, Indije in Švice. V štirih dneh se je tako razvrstilo preko dvajset gledaliških dogodkov, od uličnih spektaklov, do miniaturnih lutkovnih predstav za nekaj gledalcev.
Na festivalu so vsakodnevno potekala tudi srečanja gledališčnikov, kjer so lahko izmenjali svoje izkušnje in preda-batirall že videne predstave. Festival so svečano končali na Glavnem mestnem trgu s trzinsko predstavo Shakespeari-ado, v spremstvu domače pihalne godbe in s splošnim navdušenjem tako domačinov kot udeležencev tega srečanja.
Že čez pet dni so Trzinci zopet odpotovali v Slovenj Gradec. Tam je v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije potekalo Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. Tudi tu so se Trzinci v družbi enajstih gledališč, ki jih je selektor izbral za srečanje (npr. Šentjakobsko gledališče, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice) dobro odrezali.
V začetku julija pa |ih je čakalo naj-
daljše potovanje do sedaj. Odpravili so se v 750 kilometrov oddaljeni Nyrbator na Madžarskem. Na poti so si ogledali znamenito Blatno jezero in prespali v Budimpešti, tako da so na cilj prišli šele drugi dan. Festival so Madžari poimenovali Festival zmaja s krili. Znamenit je namreč po ogromnih lutkah zmajev, ki so bile razstavljene na prizorišču, ali pa so jih animirali igralci. Vse dogajanje je bilo postavljeno na prizorišče pred ogromno gotsko katedralo, ki ga je na drugi strani zaokroževalo majhno jezero s slikovitim otočkom na sredini. Celoten program festivala je bil sestavljen izredno razliko. Na sporedu je bilo štirideset različnih predstav, parad, raznovrstnih glasbenih točk, klasičnih gledaliških predstav, do uličnega teatra. Udeležen-c i so bili iz vse Evrope: Avstrijci, Čehi, Slovaki, Hrvati, Poljaki, Nemci, seveda Madžari in celo lutkarjj iz daljnega Tajvana. Že šesti tradicionalni festival je na osrednjem pri/cirišču svečano odprl župan Nvrbatorja, ki je ob tej priložnosti vsem udeležencem podaril dva soda od lic nega madžarskega tokaja. Pootvo ritveni paradi, ki so se je udeležili vsi nastopajoči, pa so bili na vrsti trzinski kulturniki. Shakespeariado so uprizorili pred večtisočglavo množico, ob stalnem spremljanju madžarske televizije. S svojo drugačnostjo in lucidno-klovnov-skim humorjem so navdušili zelo odprte madžarske gledalce, ki so s salvami smeha in spontanimi aplavzi večkrat popolnoma prekinili predstavo.
Zadovoljni so bili z doseženimi uspehi, zato so se lahko nask-dnje tri dni posvetili gledanju drugih predstav, ki so ravno tako presenečale s svojo izvirnostjo in dovršenostjo ter poskuSanju izvrstne madžarske hrane in dobre kapljice.
Ob tej priložnosti se Trzinsko kulturno društvo zahvaljuje Študentskemu servisu Domžale, ZKO Domžale in Občini Domžale, ki sta jim omogočila gostovanje. Z. A.
Fantomski Viper
Da ne bo pomote, kdor misli, da bom pisal o znamki avtomobila.
Sploh ne, pišem o skupini, ki se pojavlja s svojo pesmijo »Zate« na radiu Hrt To pa je skoraj vse, kar se trenutno ve o teh skrivnostnih rockerjih.
verjetno pa se tudi kdo izmed vas sprašuje, kdo so ti skrivnostneži. Naj vam jih na hitro predstavim: kitarist in vokalist je Marjan Kotnik, bas kitara Tadej Capuder, na bobne igra Rok Capuder, za klaviaturami je Boštjan Povše, kot vokalist pa je Mare Kos.
Vesel sem, da je skupina Viper iz Domžalskega okoliša, bolje rečeno iz lukov-škega konca, ker dobro vemo, da je pravih rockerskih skupin po bivši domžalski občini in nasploh po Sloveniji zelo malo, zato menim, da bi bilo Viperje vredno podpreti tudi finančno, saj si upam trditi, da niso nič slabši od marsikatere znane slovenske skupine, ob bok pa bi jih celo postavil Šank Rocku. Res, fantje so obetavni in že načrtujejo naslednji koncert, kajti na koncertu v klubu Central, ki so ga imeli še z nekaterimi znanimi slovenskimi glasbeniki (Erazem, Dadi-DAZ, Dominik Kozarič...), so bili deležni velike pozornosti. Predvidoma naj bi bil koncert 29. avgusta v rokovnjaškem gozdičku na Brdu pri Lukovici. Skupina prireja koncert z namenom zbrati denar za snemanje albuma.
Da vam še malo bolj razširim obzorje Viperja, pa lahko povem, da ima skupina tudi svojo stran na internetu: HTTP;//www.interblod.com/viper
D. D.
CENTER ZA TUJE JEZIKE
Slamnikarska 1 1230 DOMŽALE Tel./foks: (061) 716-913
Vpisuje v tečaje analeškega, nemškega in španskega jezika od 24. avgusta dalje.
	u
□	
8JULIJ MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Godba Domžale zaključuje uspešno sezono
Domžalski godbeniki si bodo po koncu naporne sezone vzeli zaslužen dopust. Po samostojnem koncertu konec decembra so do danes nanizali kar sedemnajst nastopov.
CXxkjbje, ko deluje domžalska godba, je razširjeno na vse leto. Kljub temu pa se produktivni del (vaje, nastopi...) začne v septembru, traja pa približno do ljulija. Tudi letos je bilo podobno. |e-sensko obdobje traja do novega leta in je osredotočeno predvsem na samostojni koncert, ki je konec decembra. Ker je ta del k'ta že za nami, je prav, da se osredotočimo predvsem na čas od novega leta do poletja.
V tem obdobju so godlieniki zabeležili pet promenadnih koncertov, devet nastopov s koračnicami in sodelo-
vanje na treh pogrebih. Pri omembi najpomembnejših nastopov naj začnem s promenadnimi koncerti. Prvi je bil konec aprila v Volčjem potoku, naslednji pa 23. maja ob otvoritvi l.i. god-benega paviljona v novem parku za občinsko hišo. V tem paviljonu bodo godbeniki kar se da pogosto nastopali in skrbeli za kulturni utrip Domžal, tudi z nastopi drugih glasl)enih skupin.
Pri raznovrstnih godbenih nastopil ima pomembno mesto tudi sodelovanje z drugimi godbami. Tako so se domžalske godtenice in godbeniki odzvali vabilu kamniških kolegov ob praznovanju njihovega 150-letnega jubileja. Sodelovali so tudi na festivalu koračnic v Mengšu in na tradicionalnem tekmovanju godb v Ormožu, kjer
so v svoji kategoriji osvojili prvo mesto.
Privlačni, predvsem za gledalce, pa ostajjao nastopi godb v promenadah. Domžalčani imajo kar nekaj tradicionalnih nastopov, ki spadajo zraven. Predvsem mislim na prvomajsko budnico, srečanje invalidov iz cele Slovenije konec marca, pustni sprcvexl mask na Vitu, proslava ob Dnevu državnosti na Gorjuši,...
Po kratkem pregledu dela in nastopov Godbe Domžale naj še omenim, da pripravljajo godbehice in godlx'ni-ki iz Domžal poleg dmgih nasto|x>v tudi dva koncerta v godbenem paviljonu, k bosta 2. avgusta in 6. septembra (nedelja dopoldne).
MATE) PRIMOŽIČ
MED MLINŠČICO IN AMAZONKO
Južni povratnik
Pri založništvu Devana (Trzin) je izšel življenjepisni roman |UŽNI POVRATNIK, v katerem pisatej Ivan Cimerman opisuje življenje izseljenca Vladimira Ovce, domžalskega rojaka, rojenega I. 1929 na Rodici.
Usoda Vladimira Ovce je rx> eni strani izjemna, po drugi strani pa tipično slovenska. Lahko bi rekli, da gre za eno tistih pravih slovenskih zg(xlb o uspehu, karšno je opisal že janež Cigler v prvi slovenski posvetni povesti Sreča v nesreči. |'o zgodbo je doživelo veliko Slovencev, ki so morali iskati svojo srečo v svetu in so jo mnogi tudi našli v Ameriki, Avstraliji ali Kanadi, pa se vendar vedno znova kot lastovke vračajo domov, da bi še enkrat in še enkrat in vedno znova napasli svoj lačni pogled po do-mači, tako raznoliki slovenski deželi.
Vladimir Ovca se je rodil I. 1929 na domačiji pri Raku ob Mlinščici na Rodici gluhonemim staršem kot šesti otrok v družini Bil |e odličen učenec aktivist in kurir v lx>ju z nemškim okupatorjem, po vojni pa je bil kot učenec industrijske Is-krine šole v Kranju zelo aktiven tudi kol mladinski politični aktivist. Ker pa v no vih družbenih razmerha ni imel možnosti za uveljavljanje zasebne pobude in ker se mu je nekoliko zalomilo tudi v osebnem življenju, je I. 1952 kot ekonomski emigrant pobegnil čez mejo. leto in pol je preživel v Avstriji; nekaj časa kot hlapec: na koroški kmetiji. Nato pa se je s transportom izseljencev iz številnih evropskih držav na|X)til iskatsvo-
Oh, ti Veseli planšarji
Sobota, 27. 6. 98. Lep, sončen dan. Kar nekam zvedavo se zazrem v številne hiteče in stoječe ljudi na ploščadi pred Vele. Pogled mi zdrsne na igrajoči ansambel, ko med člani uz-rem domač obraz. Počakam, da utihnejo inštrumenti in petje. Pristopim, podrav in že steče veder pogovor. Ob soku, seveda.
- (a, Miro, kaj pa ti tukaj in ansambel?
- Igramo, prvič, angažiral nas je Na-|xedek.
- Veš kaj, ta »Veseli« ste znani. Povej kaj več o njem.
- Sem vtxija. V tej zasedbi igramo eno leto. Ansambel je pomlajen, sedež in vaje ima v Dragomlju pri meni doma. Vaje potekajo 2-krat in večkrat po potrebi. Sestavlja ga 5 inšturmentalistov in pevka ter pevec, Tanja Zavasnik in Dejan.
Pogovor za trenutek zastane, saj prisede g. France Povše, ustanovitelj in najstarejši član. Radovedno udarim:
- Ustanovljen?
- V Daljnem 1955, odvrne ves nasmejan. V Domžalah sem sicer poučeval glasbo nad 20 let, Miro je bil 6 let moj učenec: v nižji glasbeni šoli. »Veseli« smo gostovali širom po Sloveniji, med rojaki in na festivalih doma in v tujini, Evropi v Ameriki in Kanadi. Udeležili pa smo se vseh znanih tradicionalnih prireditev po Sloveniji. Za nami je 14 velikih LP 6 malih plošč in kaset, pa tudi številna gosto vanja v TV hišah ob ljubljanske do Kanade.
Miro, kako je z načrti, vabili, repertoarjem?
- Ponovna izdaja Icasete in CD. Zdaj smo še v tej zasebi bolj »frišni« tako se vabila postopexna povezujejo. Se danes igramo na Homcu, jutri v Čatežu. Repertoar je raznovrsten. Dok)čamvga sicer sam, vendar s predhodnim posvetovanjem s člani.
- Morda posebnost ansambla?
- Noša, ki so jo nosili planšarji v oko lici Bohinja pred štiristo leti. Tudi kombinacija inštrumenta star pastirski bum-bas, kravji zvonec, rog in še in se. Iz teh inštrumentov se oglaša svojevrstni me-los.
- In tekst, melodija, aranžma?
- Marjan Stare, Lev Svetek, drugo Franc Povše, občasno tudi Pavle Kosec. Aranžmaji so delo Vinka Štruclja. Izdali smo tudi zgoščenko »Pod bohinjsko skalco« (25 že izdanih skladb).
Vodjo Mira Grada in ansambel spet
kliče na oder. Pomudim se še samo ob vprašanju.
- Takole na hitro, vesel in neprijeten doživljaj?
- Nak, kar oboje hkrati! - se prešerno zasmeje vodja. Med nekim nastopom smo odigrali prvo polovico skladbe, prekinili igranje in se pričeli dogovarjati o drugi. Dogovorjeno, potem pa, ne da bi Se Zavedati, odigrali vso prvo skladlx) do konca.
()bčinstvu smo seveda napovedali drugo. Tako smeha in aplavza ni zmanjkalo. Stisk rok, pozdrav in že poslušam nove melodije. Pa, veselo, »Veseli planšarji!«
Leon Senger
Prvi samostojni koncert Svežine
Prvi samostojni koncert Mešanega pevskega zbora Svežina je navdušil skoraj polno dovrano kulturnega doma v Radomljah. V dobri uri trajajočem koncertu so pevke in pevci pod vodstvom Primoža Leksovca pokazali obilo kvalitetne zborovske glasbe in s tem napovedali še veliko podobnih prireditev.
Mešani pevski zbor Svežina deluje pod okriljem kulturnega društva Mlin Radom-Ije in obstaja že štiri leta, letošnji koncert pa je bil hkrati tudi njihov prvi samostojni, tako da je bilo veselje po koncertu pri pevkah in pevcih ter zborovodji Primožu Leskovcu še toliko večje.
Program koncerta je obsegal petnajst pesmi različnih zvrsti in žanrov. Na odru kullurneega doma v Radomljah, ki ga je okrasila Cvetlicama ERIKA iz Radomelj, ser tako odmevale pesmi iz Obdobja renesanse, slovenske umetne' in narodne' pesmi, /.i zadnji del vce'era pa tuje> umetne le-r < rnske duhovne pesmi. Na žeJjo hvale vitega občinstva je zbor zapel še dva dodatka.
Izredno raznovrsten in na trenutke zahteven program je velik /alogaj predvsem za zborovodjo Primoža Leskove a, saj mora poleg vsega drugega še' »kre>lili« petindvajset deklet in fantov s povprečno starostjo dvaindvajset let. Na vajah in našle, pih pe;vkam in pevcem torej ni eiolgčas.
Z izpeljavo tako uspelega prvega samostojnega koncerta so člani sklenili, da lxxki s svojo kvaliteto in mladostno zagnanostjo zagotovili še veliko podobnih večerov, kar je za Radomlje in celotno domžalsko kulturno sceno zelo optimistično in dobrodošlo. Ambiciozen načrt prihodnje sezone Mešanega pevskega zbora Sve^žine
to trditev samo še potrjuje.
MATE) PRIMOŽIČ
Slika ni le beseda, je celo doživetje
FOTO KINO & VIDEO KLUB MAVRICA iz Radomelj bo januarja naslednjega leta praznoval petintride-setletnico delovanja. Sedež kluba je v Kulturnem domu Radomlje in trenutno združuje 60 ljubiteljev fotografije, filma in videa. Klub Mavrica je član Zveze organizacij za tehnično kulturo in Zveze kulturnih društev Domžale, sodeluje tudi z ZKO Kamnik. Mavrica redno prireja razstave in prireditve s kulturno vsebino. Ena takšnih je bila 7. maja '98 pod nazivom: »Nazaj v planinski raj!« Člani kluba, ki so navdušeni hribolazci, so se predstavili s fotografijami s planinsko tematiko. Razstava je še na ogled v razstavnem prostoru KD Radomlje.
11. junija zvečer je bil v KD Rade milje DIA FESTIVAL 98. Ta tradicionalna prireditev je letos privabila k sodelovanju 131 avtorjev (s skupaj (>42 diapozi-tivi) iz Slovenije in zamejstva. Tema Dia festivala je bila prosta, kar pomeni, da smo si na projekciji lahko oglejdali diapozitive z zelo različnimi vsebinami (narava, grafika, akti, reportažni posnetki...) Vsa dela so bila žirirana petkrat: v Radomljah, Kranju, Škof j i Loki, Radovljici in Bohinju. Selektorji sej bili priznani mojstri fotografije: lusti Fink, lanez Ko rošin, Adi Fink, Boštjan Gunčar in Franc Črv. Na zaključni prireditvi v Radomljah so bila podeljena priznanja najuspe-
šnejšim avtorjem.
Nagrajenci selekcije v Radomljah (sefcktor: Boštjan Gunčar, svobodni fotografi), so bili:
1. nagrada: Jure Kuštrin, FK Marilx>r
2. nagrada: Robert Kobal, FKK Nova Gorica
3. nagrada: Boštjan Pleško, FK »Anton Ažbe« Škofja Loka
Diplome so prejeli:
Lado Kutnar, F društvo Radovljie a Anja Petemelj, FK Jesenice
Goran Blagajac, FK Maribor Mirni Segina, FKVK Mavrica Radomlje1 Klavdija Kren, FKVK Mavrica Ra-domjje.
Na projekcijo se je uvrstilo 149 diapozitivov 97 avtorjev. Najuspešnejši klub Dia festivala je klub iz Nove Go rice. Od vseh sodelujočih avtorjev so bili najboljši čioran Blagajac:, FK Maribor, Branko Zorovič, FK Maribeir, in Mirko Bijuklič, FK Nova Gorica. ()rga nizalor je prireditev popeslril z nastopom mešanejga pevskega zbora Mavrica iz Tuhinja. Vsi ljubitelji fotografije, ki ste letošnji Dia festival zamudili, vabljeni januarja naslednjega teta na prazno vanje petintridesetletnice delovanja IKVK Mavrica. To bo nekaj prav posebnega. Pustite se presenetiti!
MIMI ŠEGINA
Polž, avtor: Marko Jare - I. nagrada DIA .5X5 RADOVLJICA.
jo srečo v Brazilijo. Tu je začel kot delaven in nadaljeval kot podjetnik Z VSemi tveganji, padci in ponovnimi v/poni vred.
JUŽNI POVRATNIK je' knjiga o človeku, ki je strastno želel sam uravnava-ti svojei usodo. |e pa tO tudi knjiga e> dvajsetem stoletju, o mukah in /m.igo slavju, ki smo jih preživeli v Sloveniji, in so jih enako dramatično ekiživljali tudi v daljnih, na |X)gled tako eksejtičnih deželah, kot je: Brazilija, velika dežela morilskih piranh in prelestnih orhidej, lo je: knjiga o času, ko so razpadle družine in je marsikdo |X> ve'č desetletij čakal, kdaj bo spet videl očeta, sina, mater ali hčer. O vsem tem priča knjiga JUŽNI POVRATNIK le'm lx>lj zanimivo, ker v njen ne govorila le pisatelj in nje'gov junak. Zgodbo o Vladimiru ()vci in vsak o Se-bi pripovedujejo tudi nje:govi najbližji svojci, prijatelji in sosedje z Rodice. Tei je potemtakem tudi roman o Rodici oziroma Domžalah z eikeilie o, toliko lx>lj
»Enajstletni Vladimir Ovca z mamo Jožefo in očetom Viktorjem na bregu Mlinščice, ob kateri je stala njihova hiša.«
zanimiv ravno za ljubitelje' dobre knjige s te'ga tibmočja.
Knjiga je že na voljo v knjigarnah. Mogoče pa jo je tudi naročiti po telefonu oziroma telefaksu 061 720-400! Naročnik je) bo eleibil po pošti v dveh dneh in plačal pei |x>vze'tju.
T. P.
»Maj 1991, Sao Paulo - Vladimir Ovca v svoji tovarni rezalnega orodja FERRAMENTAS ETROC Ltda.«
Mladi glasbeniki po nagrado v Beograd
Učenci Glasbene šole Domžale so letos ostali brez 1. mesta, vendar so dosegli odlične uvrstitve.
Tekmovali so na regijskem in republiškem tekmovanju v Ljubljani, na mednarodnem tekmovanju v Avstriji (Liezen), v Gorici na tekmovanju Alpe (adran in v Beogradu.
Najvišje sta se- uvrstili flavtistka |e-rica Pavli, ki je na republiškem tekmovanju v Ljubljani osvojila srebrno plaketo, in violinistka Maja Savnik, ki je i/ Beograda tur Ji prinesla srebrno plaketo in 2. nagrado. Komaj 6-tetna violinistka Jelena (žstojič je bila v Beogradu šesta.
Spodbudno bronasto plaketo sta na republiškem tekmovanju v Ljubljani dosegla pianistka Maja Habat iz Mengša in klarinetist Jaka Saje, ki se je
kljub bolezni in visoki vročini boril do konca ter uspel.
Žiil je podobna bolezen preprečila Maji Savnik nastop v (ioriei, kje sta tako nastopila le violinista Nina Jan in Niki Germovšek, ki je bil še vedno »šokiran« od potresa v Posočju (dva cini prej!)
V Ljubljani je nastopil še klarinetist iz Radomelj Jan Gregorka, ki je na regijskem tekmovanju dosegel bronasto plaketo, let flavtistka i/ Me'ngša Urška Ivanuša, ki je cJosegla sreTirno priznanje.
Mladi violončelistki domžalske glasbene šole, Veronika Juhant in Tina ( »sloji«, sta se' udeležili tekmovanja v Avstriji in dosegli solidni uvrstitvi. Vsetn tekmovalcem, mentorjem in korepetitorjem iskrene čestitke
TONE SAVNIK
Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel.: 713-421
pripravlja
ZA
SREDNJEŠOLCE IN OSNOVNOŠOLCE (od 13. leta) Termin: od 17. do 21. avgusta I99H
Vsak dan od 16. do 19. ure v prostorih CENTRA ZA IVI 1 A DE na Ljubljanski 70 v Domžalah.
Delavnico bo vodila študentka kiparstva Vesna Bukovec, ki vas ho naučila delati reliefe in manjše skulpture v Klini.
Pohiti, število mest je omejeno (10) lil
Cena za en teden je 5000 SIT.
Predhodne prijave obvezne po tel. 713 - 421.
Domžale
/lamoin
Pogovor s predsednikom Območne obrtne zbornice Domžale Marjanom Smolnikarjem
V dneh od 26. do 31. maja 1998 je Območna obrtna zbornica Domžale slavila. To je velika organizacija obrtnikov in podjetnikov iz nekdanje občine Domžale; torej so v njej zajeti tudi obrtniki iz mengeške, lukovške in moravske občine. Med 62 območnimi obrtnimi zbornicami je domžalska s 1680 člani-obrtniki in podjetniki na 8. mestu. Ti naši obrtniki pa zaposlujejo Se 2000 delavcev. Zbornica Domžale je v omenjenih dneh imela predstavitev obrti in podjetništva. Ta obrtniški teden pa je bil končan s 16. revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije, ki je bila 30. maja v dvorani KS na Viru. Nastopilo je 11 zborov. Domačine je zastopal in predstavljal Moški pevski zbor Radomlje, katerega pokroviteljica je Območna obrtna zbornica Domžale.
Osrednja osebnost, organizator in voditelj obrtniškega tedna je bil predsednik Zborni«-, Marjan Smolnikar. Zato je prav, da ga glede na številne pohvale in odmeve v zvezi s celotno prireditvijo predstavimo tudi bralcem Slamnika.
Spoštovani gospod Marjan; konec ma\a je bil za vas osebno ter za vse obrtnike in podjetnike v domžalski in sosednjih občinah velik dogodek. Težo in vročino dneva oziroma tedna ste nosili vi. Kako ste s prireditvijo in vzporednim slavjem zadovoljni vi kot obrtnik in kot predsednik Zbornice?
Za naše obrtnike in obrtništvo je bil to res velik dogodek. Območna obrtna zbornica Domžale se je s pomočjo Občine Domžale spet uspešno predstavila vsej slovenski javnosti, tako z delovanjem kot z organiziranostjo. Ob tem smo izdali tudi bogat zbornik. Vse sku-
Podjetje TERMIT ima skoraj štiri- desetletne izkušnje pri načrtovanju, proizvodnji, uporabi in prodaji kremenovih peskov ter pomožnih livarskih sredstev. Po večkratnih reorganizacijskih spremembah ima dva obrata in upravo, kjer je zaposlenih 18!» delavcev. Z direktorico, go. Vero Banko, sem se pogovarjala o včeraj, danes in jutri tega uspešnega podjetja.
Kako ste zadovoljni s poslovnimi dosežki?
Leto 1997 smo končali z dobičkom, saj je bil ostanek čistega dohodka kar 28 mio SIT. Enako pa kažejo tudi letošnji rezultati. Največ od tako ustvarjenega dohodka namenjamo povečanju deleža lastništva vseh delavcev, zelo velik delež pa namenjamo tudi razvoju.
V zadnjih letih ste zelo okrepili razvoj?
Vsa naša proizvodnja je plod domačega znanja, saj v zadnjih letih nismo odkupili noliene licence. (Jbliko-vali smo tim osmih strokovnjakov inženirjev in kar trikrat menjali kompletni program, saj klasični proizvodi, ki so jih delali včasih, sedaj ne pridejo več v poštev. Naši strokovnjaki, si v sodelovanju s strokovnimi ustanovami s tega področja prizadevajo vselej in povsod najti najboljše rešitve, delajo zelo dobro in jih moram pohvaliti. Posebno skrb namenjamo osnovnim surovinam, te bi radi čimbolj oplemenitili in prodajali z večjim dobičkom. Poleg livarskih peskov in pomožnih livarskih sredstev v zadnjem času uspešno dopolnjujemo svoj program tudi s peski za gradbeni in športni program, posebno skrb pa namenjamo tUdI varovanju okolja.
Kaj vam pomeni certifikat kakovosti ISO 9001, ki vam gaje v začetku letošnjega leta podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje?
Certifikat kakovosti ISO 9001 je še ena potrditev za uspešno poslovanje m nadaljevanje uresničevanja našega Osnovnega vodila, da stalno krepimo kakovost poslovanja in svojih proiz vodov ter vzpostavljamo kompleten Program kakovostnih livarskih peskov m pomožnih livarskih sredstev za livarne in jeklame. Hkrati sem prepričana, da nam bo certifikat pomagal pri razvijanju še večjega sodelovanja s tu jimi trgi.
Kako daleč ste pri lastninjenju?
Naše podjetje je že pridobilo dve
paj je dobilo še večji pomen, ker je prireditve in razstavo prišel odpret predsednik vlade dr. lanez Drnovšek. Zato sem glede celotne prireditve in vzporednega slavja zelo zadovoljen. Ob tej priložnosti moram pohvaliti organizacijski odbor, tajnico naše zbornice go. ložico Šiftar kot tudi vse druge usluž-Iicik e.
Kaj so pomenili ta prireditev, srečanja, pogovori, kritika ali pa obljube predstavnikov oblasti? Se je s tem začelo kaj premikati na bolje?
Vsi govorniki so poudarjali, da je obrtništvo v precejšnji zagati, in to predvsem zaradi velike plačilne nediscipline; oziroma zaradi prepozriega plačevanja izdelkov in proizvodov, dela in storitev. Predsednik vlade je v spodbudnem govoru rekel, da je kritika umestna in da se bo osebno zavzel ter da se bodo najbolj kritične zadeve kmalu obrnile na bolje.
Kako mislite, da bo za naprej s plačilno disciplino, s črnim obrtni-kovanjem in z delavci zaposlenimi na črno?
Vse to je na skrbi vlade. Sama mora kaj premakniti in zapovedati, potem pa vse tudi izvajati. Zdaj nam prav država ne daje dobrega zgteda ter tudi sama s plačili vse preveč zamuja - in domine padajo naprej. Dokler se državne ustanove in vzporedne službe ne bodo pokušale, je težko upati, da bi se kaj bist venega spremenilo. Predvsem pa se ne da reševati na sredini, recimo pri obrtnikih in podjetnikih.
Kaj porečete na pripombe, da letošnja razstavna dvorana ni bila tako napolnjena kot običajno?
Predvsem Domžalčani tega objekta z okolico še niso vzeli za svojega in so še vedno naklonjeni obliki starih priro
soglasji od pristojnih organov, sedaj pa čakamo na vpis v sodni register, kjer nas bodo registrirali kot delniško družbo. Zaposleni smo že lastniki več kot tretjine družbe, načrtujemo pa, da bi v regularnem roku zaposleni |x>stali GO odstotni lastniki.
Prihodnost peskokopov na območju Občine Moravče?
V Moravčah imamo 110 zaposlenih, trenutno pa delamo za nov odkop Hudej-Ples, ki je pripravljen do te stopnje, da ga lahko uporabljamo in vozimo na separacijo v Moravče. Razrešili smo odškexlninska vprašanja z lastniki zemljišč, hkrati pa smo pri pravili tudi projekt, v katerem je cto-rečeno, kako se bo tak odkop zaprl in saniral, da ne bo v nobenem primeru mote* Za okolico. Ta projekt smo pripravili v tesnem sodelovanju z Institutom \RCjO. Nekdanji odkopi so na stopnji sanacije: rekultiviranja in zatra-vitve. Glede kompletne sanacije imam dober občutek in upam, da je tako tudi s tistimi, ki na tem območju živijo, saj bo urejeno v skladu s sprejetim ureditvenim načrtom. Zavedam se, da s pridobivanjem peska spreminjamo relief narave, trudimo pa se, da bi namesto »ravbanja« preoblikovana zemljišča usposobili za dnige namene, vlagamo pa tudi v komunalno infrastrukturo.
Kaj bo z muljem na sedanjem odlagališču?
To zadevo rešujemo z institutom; trudimo se, da bi ga, kljub temu da je mulj s čistilne naprave ekološko nesporen, sanirali. Zato iščemo njegovo uporabnost, hkrati pa iščemo tudi rešitve, ki bi zagotovile, da bi pesek op-lemenilili do lake stopnje, da bi sami izdelovali jedra. Načrtujemo jedrarno, ki bi omogočala večji iztržek, saj bi bi l.i kupe em prodana večja vrednosl
ditev, to pa je v središču Domžal. Zbornica predvideva, da je lokacija ob TEN TEN centru uspešna in da bo ob urejeni okolici z leti prišla do veljave. S tem pa so povezani tudi interesi razstavljavcev in drugih odgovornih forumov, ki so vsakokrat prisotni pri organizaciji prireditev.
Kakšni so bili odmevi na pevsko revijo?
Zelo pohvalni. Obrtniški pevski zbori skoraj iz vse Slovenije se vsako leto zberejo v drugem kraju in letos so se v Domžalah. Po oceni glasbenih strokovnjakov so iz leta v leto boljši in tudi letos so se odlično odrezali. Območno obrtno zbornico Domžale je zastopal Moški pevski zbor Radomlje.
Preden nadaljujeva, prosim, da se bralcem predstavite.
Rodil sem se na Gorjuši 1. septembra 1935. V osnovno šolo sem hodil v Dob, potem pa sem se šel učit k mizarskemu mojstru Ivanu Vrečarju v Domžalah. Nekaj let sem bil pomočnik in ob delu začel obiskovati Tehniško srednjo šolo v Ljubljani, zatem pa opravil še mojstrski izpit. Po smrti poznanega mizarskega mojstra Vrečarja sem postal vodja delavnice. Za tiste čase smo opravljali izredna dela, večino po načrtih arhitekta Plečnika. Za cerkve smo izdelovali oltarje, klopi in drugo oprerpo. Leta 1960 sem prevzel vodenje državnega podjetja Mizarstvo Domžale, s sedežem v Mlinostro ju. V letu 1966 pa je stekla zasebna obrt v novi domači delavnici. Tudi tu smo začeli z zahtevnejšimi deli, kot so opreme za hotele, cerkve, ladje, bolnice, trgovine in drugo. Dela je bilo vedno veliko. Imeli smo in še imamo pridne in sposobne delavce. Poslovanje je lepo teklo ob pomoči tajnice,
osnovne surovine. Ta projekt zahteva pre« ej nove strojne opreme. Naš razvoj, ki je organiziran v sklopu celega podjetja, na tem področju učinkovito dela in prepričana sem, da bodo uspehi kmalu znani.
Kako je v Ihanu?
Glede Ihana bi povedala, da tudi na tem podredju uspešno delamo, saj smo prebrodili največjo težavo - izguba trgov nekdanje Jugoslavije, na katerih smo prodali več kot 70% proizvodnje. S trdim delom smo že dosegli 60% nekdanjih trgov. Vse to je zahtevalo zmanjšanje števila zaposlenih, kar smo reševali po naravni poti z upokojitvami in prezaposlitvami de-lavcev.
Včasih je bila okolica TERMITA, zlasti v Moravčah, precej neurejena?
Se strinjam, vendar je bilo to včasih. Minule »grehe« smo 100% sanirali in o tem se lahko prepriča vsak, ki obišče posamezne obrate, kjer ni iz-trošene strojne opreme, ki bi puščala olje, ali drugače onesnaževala okolje. (žgromno finančnih sredstev smo tudi ob pomoči in nadzoru pristojnega ministrstva vložili v celovito ureditev površin. Zatrdim lahko, da tudi v prihodnje ne bo nič drugače in bomo naravo tudi v prihodnje izkoriščali tako, da ji ne bomo škodovali.
Bi rekli, da je TERMIT za delavce prijazno podjetje?
Mislim, da lahko. Delavci imajo primerne osebne dohodke, ki jim zagotavljajo kar veliko socialno varnost. Skušamo jim pomagati tudi na drugih pexlrex"jih - z enakimi nagradami, s štipendiranjem otrok in drugimi pomočmi. Pri nas ni pritiskov na mlade ženske, boetače matere, hkrati se trudimo, da bi delavcem zagotovili primerne možnosti in prijazno okolje z.i delo
Radi hodite v službo?
Zelo, ker se (me) imajo radi in ker skupaj s strokovno skupino in vsemi zaposlenimi dobro delamo. Lahko bi celo rekla, da delam s srcem in ne razmišljam rada 0 tem, da bi se upokojila. Mot da le takr.it, ko me kdo dobrohotno opozori, naj O lem ne razmišljam preve>č, saj bi me pogrešali.
Ampak najbrž ne toliko, kot ona njih, razmišljam in gospe Veri in delniški družbi TERMIT želim veliko us peha pri nadaljnjem poslovanju in uspešen razvoj na vseh pod račjih ter tudi v prihodnje veliko skrb na področni v. u siva okolja.
V. VOJSKA
blagajničarke, vratarja, kurirja, predvsem pa knjigovodkinje v eni osebi, to je moje žene Štefke. Tudi danes bi bilo lahko tako, ko ji ne bi bita treba o|> ravljati še dodatnega poklica - izterjevalca ali prepričevalca - in to vse zaradi neurejenega plačilnega sistema. Saj večino plačil opravljajo prek kompenzacij.
Se pravi, da ste zaljubljeni v les, precizne izdelke ter s tem tudi v lično in okusno izdelano lesno opremo?
Bo kar držalo.
Zdaj pa prosim še malo o zgodovini obrtništva. Kmalu po osvoboditvi je bilo obrtnikom vse pokradeno in podržavljeno. Oni pa so postali sovražniki države in ljudstva.
|a, hudi časi so bili to, in velikanska škoda je bila narejena. Mlini, pekarne, žage, kovačije, krojaške, mizarske in klučavničarske delavnice in še in še -vse je šlo. Majhen obrtnik, ki si je z očetom ali celo družino prigaral delavnico in po ves dan delal, pa res ni mogel biti sovražnik države. Tujina je tedaj napre-
Dr. Peter VVeil je postal naš občan pred dobrima dvema letoma. K nam je prišel iz New Yorka, kjer je delal v tamkajšnji bolnišnici kol kirurg. Verjetno se nam zastavlja vprašanje, kaj je pripeljalo g. Petra prav v naše mesto. Zaradi odgovora na to in na še nekatera druga vprašanja sem ga povabila na pogovor.
Povejte kaj o svojem življenju.
Rojen sem bil na Dunaju, kjer sem tudi odraščal v zdravniški družini, saj je bil tudi moj oče zdravnik kirurg. Tu sem obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Ko pa se je pričela druga svetovna vojna, sem se za dve leti preselil v Radomlje k teti in eno leto celo študiral na Univerzi v Ljubljani. V tem času sem se naučil nekaj slovenske?ga jezika, vendar sem ga v petdesetih letih, ko nisem imel priložnosti govoriti, večino pozabil. V tem času sem sklenil veliko prijateljstev in z nekalernni ostal v sli ku, ko sem se vrnil v Avstrijo. Na Dunaju sem končal študij medicine-in se na Univerzitetni kliniki specializiral za kirurga. Ko sem zatem leto dni preži vel v Ameriki, sem tja tudi imigriral, ker se?m videl več možnosti za akademsko kariero kot na Dunaju. Hitro sem napredoval, postal profesor in vodja oddelka za kirurgijo. Tam sem se tudi po ročil. Imam dve odrasli hčeri. Žena mi je umrla pred dvajsetimi leti, tako da sem bil kar nekaj let vdovec:. Po upo kojitvi od aktivnega dela sem nekoiiko |xitoval in pot me je zanesla tudi v Radomlje, kjer sem imel starega prijatelja. Zaljubil sem se v nje-govo hčer, ki sem jo poznal že kot deklico. Po letu dni sva se v ZDA poročila, vendar sva se odločila, da bova živela v Staveniji.
V Sloveniji ste že tretje leto. Kaj vas je pripeljalo k nam?
V Staveniji res živim že tri leta, kot sem že povedal, zaradi poroke. Žena ima dva sinova, ki sta še šoloobvezna, zato morava zdaj večino preživeti tukaj.
Kaj vam je pri nas in Slovencih še posebej všeč?
Najraje živim tukaj zato, ker sem srečno poročen z dobro ženo. Poleg tega mislim, da je Slovenija zelo prijazna dežela. Ima gore, morje, li iplii e, jame... Avstrija je tudi lepa, venciar nima Srečk >zemskega morja, ki je sen vseh držav centralne Evrope. Z ženo imava stanovanje v Portorožu in tam preživi-va večino vikendov. Pozimi smučava v slovenskih Alpah, zelo rada [w hodiva tudi v hribe.
Kot zdravnik kirurg predavate tudi študentom medicine v Ljubljani. Če primerjate naše študente in
dovala, mi pa smo propadali. Žal so Ivateli imeti vse pod kontrolo.
Kako je bilo v šestdesetih letih, da ste najbolj pridni in pogumni skoraj iz nič spel začenjali na svoje?
Prizadevnega in vztrajnega delavca ali podjetnika je težko ustaviti. Ko so se v političnem sistemu začele pojavljati »luknje«, že so najbolj pogumni začenjali na svoje. V začetku s popoldansko obrtjo, počasi pa vse več.
Obrt je stekla. Koliko pomočnikov ste imeli?
Po deset ali dvanajst. V letu 1978 pa so prišle omejitve. Uradno samo pet; če pa je delavnica ustrezala vsem zahtevam, si dobil dovoljenje še za nekaj pomočnikov; več let smo jih imeli po osem. Tudi vajencev se je pri nas veliko izučita.
V šestdesetih letih tedanja republiška oblast privatnemu sektorju še ni bila naklonjena. Veliko so še govorili o »enakih želodcih«. Kako se je takrat obnašala domžalska občina?
Ja, glede tedanjega razvoja obrtništva jo je treba kar pohvaliti. Predvsem davkarji so sprevideli, da se da z davki od obrtništva precej zakrpati občinski proračun. Domžalska občina je bila med prvimi, ki so znali prisluhniti obrtnikom. Toda imeli smo tudi težave; domačih, žene, otrok ali staršev nisi mogel uradno zaposliti. Zanje ni bilo socialnega zavarovanja ne otroških doklad in ne drugih pravic. Zdaj imajo vsi ti težave pri upokojevanju, ker jim manjka »delovnih let«, dokupova-nje pa je hudičevo drago. Za zgodovino pa je zanimivo tudi to, da smo bili obrtniki v tem razvoju nekaj let kar pavšalno obdavčeni; davkarji pa so se hvalili, da so takrat kar dvojno kasirali.
Ste izreden organizator in povezovalec in že dolga leta javni družbeni delavec.
V začetku sedemdesetih let sem bil delegat obrtnikov v tedanji občinski upravi. Nekaj mandatov sem bil tudi član izvršnega odbora Obrtnega združenja Slovenije. Več let sem bil predse-
študente v ZDA, najdete kakšno povezavo? Povejte še kaj o stopnji naših zdravstvenih uslug, če jih primerjate z ZDA.
Imel sem možnost opazovati kar nekaj zdravniških praks. Zeta sem bil presenečen nad visokim standaretam. Imajo zelo moderno opremo, instrumente in aparature, imate zelo dobre zdravnike in kirurge, ki so sposobni izpeljati tudi najbolj zahtevne in zapletene operacije. Od Amerike se razlikuje predvsem odnos zdravnik-pacient. Tukaj pacientu povedo malo o njegovi bolezni in zdravljenju, sami pa se tudi bojite vprašati. V Ameriki je najpomembnejše, da pacient v celoti zve vse. Pacient lahko zdravnika celo toži, če mu ne pojasni vsega, kar se dogaja med njegovim zdravljenjem. Tudi namestitve v bolnišnici sej omejene, zavarovalnice odločajo, kako dolgo lahko pacient ostane hospitaliziran. V nasprotnem primeru niso pripravljene plačati zdravljenja. Pri vas je pacient v bolnišnici nekaj dni prej, preden se začne pravo zdravljanje. Tudi samo čakanje na operacijo in razne teste je dolgo. Sam sem imel pred kratkim pregled, na katerega pacienti čakajo dva meeea, kot mi je povedal zdravnik. To je problem javnega zdravstva v primerjavi z zasebnim, ki je v ZDA že spta-šna praksa in kjer je zdravnik plačan po pacientu ali pa ga plača zavarovalnica. Zdravnik ni uslužbenec s plačo kot tu kaj. V ZDA zavarovalnica krije 80"/. stroškov in zdravnik se lahko ostalim 20% exJreče, kar sem jaz ponavadi na-/edil.
Povejte mi, zakaj tako radi potujete? Katera država je na vas naredila še poseben vtis?
Zeta rad bi videl ves svet, rad gledam, kako živijo ljudje v drugih drža-. vah. Ne hodim rad na organizirana potovanja, ampak sam izdelam načrt in potujem v lastni režiji. Ko sem še delal, sem se udek-ževal tudi raznih kongresov po vsem svetu, kjer sem predaval. Kot zdravnik sem si nabral nekaj izkušenj tudi v drugih državah, v Braziliji in Savdski Arabiji, kjer sem posko šal pomagati pri izboljšanju kirurškega standarda.
Nemški pesnik Se bilk-r je rekel, da je svet lep povsod, kjer ljudje ne prinašajo svojih leZav. Mislim, da je Rio de Ja-niero najlepše mesto na svetu, vendar je> toliko kriminala, da ga je celo nevarno obiskati. V Braziliji sem bil štirikrat in moram reči, da ljubim to deželo in njene ljudi. Bil sem na fotosafariju v Keniji, užival sem lepote karibskih in afriških otokov, užival tako lepote narave kot tudi velemest New Yorka, San
dnik sekcije mizarjev ali predsednik sekcije za sejme. Leta 1982 pa so me kolegi in prijatelji nagovorili, da sem kandidiral za predsednika tedanje?ga Obrtrrega združenja Domžale.
V prostem času (ki pa ga vam vedno manjka!) sta oba s soprogo tudi zelo družabna, obenem pa preprosta in prijazna.
Z ženo se vedno udeležujeva raznih prijateljskih srečanj ali gostovanj s pevci ali člani različnih drugih društev. Od začetka pa sem pcxipreckednik Jamarskega društva SimoojRobič Domžale. Leta in leta sem delal v raznih no gometnih klubih, balinarskih seHscijah in kegljaških klubih.
Nekateri pravijo, da ste obrtniki za časa Jugoslavije laže delovali in bolje uspevali. Alo to drži?
Določene stvari, predvsem plačilna disciplina, so bile bolje urejene kot danes. Nekaj let je DUR solidno deloval. Zdaj so plačilni predpisi samo na papirju, v praksi pa se večina nanje požvižga. Danes rjrioten in sposoben obrtnik ne more uspevati, če pol leta čaka na plačila svojih izdelkov in storitev
Pogledi in načrti za naprej. Se vam zdi, da bo letošnja prireditev z zaključno pevsko revi/o pozitivno vplivala na razvoj obrtništva?
Vsekakor. Danes je vse med seboj prepteteno in povezano. Medsebojna srečanja, nastopi, spoznavanja, gosto vanje desetih pevskih zborov, družabna prireditev, ki so jo z glasbo in s petjem bogato »opremili« znani Stoparji iz Loke. Potem so sledili odmevi v tisku, na radiu in televiziji. Vse to pove, da obrtništvo v domžalski, mengeški, lukoviški in moravski občini veliko predstavlja in precej pomeni. Ob tako ponxembni prireditvi se zgodi tudi sto in sto drobnih dogodkov in stvari. Vsaka od teh pa je kamenček v mozaiku domžalskega in okoliškega ter s tem tudi slovenskega obrtništva.
Gospod Marjan, hvala za pogo vor. Pri vsestranskem delu in delovanju vam želim še veliko prijetnih delovnih ur.
FRANCE CERAR
Franeisca, Pariza, Rima... Edini celini, kjer še nisem bil, sta Avstralija in Antarktika.
Ker sem v tem trenutku kol sogo vornica v določeni prednosti pred bralci Slamnika, naj povem, da g. Peter izžareva neverjetno energi jo in življenjsko moč. Zagotovil mi je, da se polni s tem, ker še vedno spremlja stroko, ker je rad v krogu svojih sorodnikov in ker je zelo rad z mladimi. Presenetilo me je tudi, da v Centru za mlade dela kot prostovoljec, in sicer vodi konverzai i jo v angleškem jeziku za skupino dijakov in študentov.
Zeta rad sem z mladimi ljudmi, to me dela mladega, poleg tega pa skušam pomagati mladim in jim dati možnost, da se bolje naučijo jezika, kar jim bo pomagata pri potovanjih zunaj Sta-venije. V jeseni bom vodil tudi skupino za nemški jezik. Izrabljam to pritaž-nost za povabita vsem, ki bi jih to zanimalo, da se nam pridružite. Rad bi pripomnil tudi to, da je prostovoljno deta v Ameriki zeta razvito, medte?m ko pri Slovencih to ni tako zaživeta. Pa čeprav imate dve močni prostovoljni organizaciji, gasike in planince, ki ima jo stoletno tradicijo.
Sodelujete tudi kot predavatelj na Univerzi za tretje življenjsko ih-dobje.
Prosili so me, naj bi učil angleški in nemški jezik. Ker imam dovolj časa, sem z veseljem sprejel ponudbo. Vedno sem rad učil, na medicini ali kjer koli drugje.
Kakšni so vaši načrti za počitnice?
Najin nastadnji izlet bo vrnitev v Ameriko. Tam imam še vedno vikend ob jezeru v Adirondacks State Park v državi New York. To je prekepo področje s hribi in jezeri. Imam svojo plažo, kjer je fep prostor za plavanje, smučanje na vodi in jadranje, imam pa tudi nekaj čolnov. Na počitnicah se nam bosta pridružili tudi moji hčeri, ki obe živita na zahodni obali. Hišo v mestu sem nedavno prodal, pok-tno hišico pa lxxn obdržal.
G. Peter, želim vam prijetne počitni-LILI JAZBEC
Z GOSPO VERO BANKO, DIREKTORICO PODJETJA TERMIT
Rada grem v službo!
NAŠ OBČAN
Dr. Peter VVeil
/lamnik
Domžale
Srednja šola v Domžalah je uspešna že vrsto let
|e edina srednja šola, ki deluje na področju sedanje (in bivše) občine Domžale, sedež ima na Cesti talcev 12 v Domžalah. V njej se dijaki lahko izobražujejo za poklice strojništva, trgovine in usnjarstva. Vsa razpoložljiva mesta za izobraževanje v naslednjem šolskem letu (za usnjarstvo in strojništvo) še niso zasedena, zato je vpis še možen. Vodstvo šole in učitelji se trudijo, da bi dijake naučili čimveč, jih vzgojili in dobro pripravili tudi za samostojno življenje, sta mi med drugim povedala sedanja direktorica (ravnateljica) ga. Marijela Lebinger in bodoči ravnatelj te šole, mag. Viktor Jemec, ki bo svojo dolžnost nastopil s 1. septembrom.
Pred osmimi leti sta bili na tej srednji šoli dve usmeritvi; strojništvo in usnjarstvo. S prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja ter centralizacijo šolske politike so se razmere spremenile. Tako je bil tudi na Srednji šoli Domžale uveden obrtni in dualni (vajeniški) program. Tako so sedaj na tej srednji šoli možni štirje načini izobraževanja; dualni poklicni, šolski poklicni in tehnični, diferencialni in programi za odrasle. Da so učenci iz te srednje šole med najboljšimi iz Slovenije iz teh strok, priča dejstvo, da so na najrazličnejših tekmovanjih dosegli odlične rezultate v strojništvu, usnjarstvu in trgovini in so
po osvojenem številu medalj na drugem mestu med tovrstnimi srednjimi šolami v Sloveniji. Razpoznavni pa so tudi po zelo dobrih razstavah (Sejem mode, Mednarodni obrtni sejem, Obrtni sejem v Domžalah, vsakoletna zaključna razstava šole). Izdajajo tudi šolsko glasilo z malce hudomušnim naslovom »Prodana kovinska koža«, iz katerega se da slutiti, da je to glasilo učencev srednje šole, v kateri se izobražujejo bodoči prodajalci, delavci s kovinsko predelovalnih poklicev in usnjarstva.
Kot poseben dosežek pa štejejo to, da so bili izbrani v evropski projekt Pha-re pri prenovi po evropskih vzorih. V tem projektu, ki se zaključuje, so vodili prenovo dualnega programa usnjarstva in pripravo mojstrskih izpitov za poklice izdelave usnjenih oblačil in galanterije. S sodelovanjem v projektu Phare pa so pridobili tudi precej opreme in ustvarili stike s partnerskimi šolami v Evropi (občasno poteka tudi izmenjava oz. obiski učencev in učiteljev s temi šolami). Zastavljen je bil tudi višješolski program (postsekundarno izobraževanje) za poklic prodajni inženir. Pripravili so tudi nov program oblikovalec oblačil in dodatkov (design tehnologv), ki se lahko razširi tudi na druga področja oblikovanja in izdelave.
V okviru usnjarstva (so edina srednja šola v Sloveniji) izobražujejo tudi redkejše profile poklicev (npr. čevljar, sedlar,
Takšno je praktično delo prodajalk
Pogled na vhod Srednje šole Domžale na Cesti talcev 12
Avtomehaniki bodo odpravili še tako hudo okvaro avtomobila
NA 6. MIHAELOVEM SEJMU V MENGŠU
Predstavitev Občine Domžale
Kitarstvo in slamnikarstvo sta nekoč dajala kruh številnim družinam na področju občine Mengša in Domžal. Pisatej lanez Trdina je za eno glavnih mengeških obrti svoje dobe navedel pletenje kit in šivanje slamnikov.
Kite za slamnike so običajno pletli vsi člani družine, saj so prihranki pomenili novo obleko in obutev. Slamo so si pri kmetih pripravile tudi kajžar-ske družine, ki so jo večjim kmetom odslužile z delom med letom. S pletenjem so začeli že zgodaj jeseni, kmetje pa, ko je bilo delo na polju končano.
Kite so pletli iz posebno lepe slame. Pšenico so poželi ročno in jo tri tedne
sušili v kozolcu. Niso je smeli omlati-ti, temveč sojo na roke »riflal« in s tem dobili lepo slamo. Osušeno in zvezano v »pišeljne« so »okošali«. To delo je potekalo na podu. Pšenično klasje so tolkli ob stol, da je zrnje izpadlo. Nadaljnje opravilo je bilo osušeno slamo »kolenčati«, to je odlomiti vrhnji del s klasom in izločiti slabo slamo, izbrati debelejšo za široke kite in tanjšo za ozke. Kite so ponekod sami sešili v slamnike ali so jih prodali sla-mnikarjem, kasneje so se uveljavili ki-tarji-prekupčevalci, ki so hodili od hiše do hiše in kite odkupovali za okoliške tovarne.
Prvo slamnikarsko obrt je leta 1862 začel Jakob Rožič-Strojčev, v Domža-
Letna skupščina delničarjev Helios Domžale
V četrtek, dne 18. 6. 1998, je v veliki dvorani Kulturnega doma France Bernik v Domžalah potekala skupščina delniške družbe Helios Domžale, d. d. Seje so se udeležili delničarji oz. njihovi pooblaščenci, ki so predstavljali več kot 60% osnovnega kapitala, uprava, člani nadzornega sveta in še nekateri drugi strokovnjaki. Na dnevnem redu skupščine so bile običajne točke: sprejem letnega poročila, sprejem predloga delitve dobička, sklepi v zvezi z udeležbo pri dobičku ter imenovanje revizorske hiše.
V glavni točki dnevnega reda, to je sprejem letnega poročila, je predsednik uprave, g. Uroš Slavinec, opisal poslovanje v preteklem letu in navedel nekatere bistvene poudarke poslovanja v letu 1998.
Sicer pa je v letu 1997 delniška družba Helios dosegla letni plan, pri tem je glede na preteklo leto dosegla največji porast pri prodaji kovinskih premazov, avtoreparatumih premazov in lepil. Velika skrb je bila namenjena tudi ravnanju z okoljem; to se je pokazalo v odstranjevanju posebnih odpadkov, razvoju okolju prijaznih izdelkov, hermatizaciji plinastih emisij in ločitvi hladilnih vod. Prihodki iz poslovanja so se glede na leto 1996 povišali za 12%, čisti dobiček pa je bil večji kar za 66%.
Skupščina je v nadaljevanju sprejela predlagano delitev dobička, in sicer tako, da se 20% doseženega dobička razdeli za dividende, ki bodo torej znašale 840 SIT bruto na delnico, kar pomeni 9% povišanje glede na preteklo leto.
Predsednik uprave je izrazil tudi zadovoljstvo nad gibanjem cene delnice na OTC Ljubljanske borze.
Delničarji so vse predlagane sklepe sprejeli z veliko večino glasov.
M. B.
lah pa že dve leti prej. V nekaj letih je nastalo še več obrtnih slamnikarskih delavnic. V Mengšu še pri Tišlarju-Mehaču, Hribarjeva slamnikarna, Pre-kelnova tovarna klobukov in slamnikov, Ropretova slamnikarna, Slamnikarna Franca Kompareta-Žušma in Antona-Klamfarja, Slamnikarska tovarna Stemberger-Melitzer v rojstni hiši pisatelja Janeza Trdina. Slamnikarska zadruga Mengeš je bila ustanovljena leta 1907, v zgradbi poleg sedanje Občine Mengeš, kjer imajo svoje prostore Knjižnica Mengeš in nekaj zasebnikov. Pred prvo svetovno vojno so izdelali 300.000 slamnikov. Kasneje se je večkrat preimenovala, tudi vodstvo so večkrat zamenjali, zadnji predsednik in upravitelj je bil Andrej Bugar. V letu 1976 se je podjetje pridružilo tovarni Induplati Jarše z nazivom Konfekcija Slamnik Mengeš. Stroje slamnikarske zadruge so prodali.
Poleg slamnikov so iz slame izdelovali lepe gorenjske cekarje, iz ržene slame pa posode - pehare in sejalni-ce. Na Dobenu je to delal Somov oče, na Gobavici pa Puščavnikov Miha. Še veliko drugih izdelkov je nastajalo pod spretnimi prsti.
Gradivo in ideje smo črpali iz ustnega izročila, kronike Mengeš in Trzin skozi čas, avtorja Staneta Stražarja ter Narodnopisne podobe Mengša in okolice.
Namen pripravljalnega odbora Mihaelovega sejma ni samo običajna postavitev stojnic in gostinske okrepčevalnice, ampak mnogo več. Iz bogate zakladnice ljudskega življenja želimo mlademu rodu predstaviti delček nekdanje ljudske kulture in dela. Tokrat se bo kot rdeča nit obeh sejemskih dni, 26. in 27 septembra 1998, vlekla rokodelska spretnost pletenja kit in izdelovanje slamnikov in drugih izdelkov iz slame. Spretne roke pletil-cev, izdelovalcev izdelkov iz slame in orodje za pripravo slame si bodo obiskovalci ogledali v sobotnem kitar-
skem večeru in nedeljski povorki. Da se iz ržene slame naredi trpežna streha nad glavo, nam bo dokazal eden redkih rokodelcev. Tudi celotna podoba sejemskega prostora bo v znamenju izdelkov iz slame.
K sodelovanju vsako leto povabimo občino, saj ima v svoji zakladnici ljudskih običajev in obrti prav tako ali še bolj bogato izročilo, kot je izbrana tema sejma. Tokrat se nam bo v sobotnem programu prireditev predstavila OBČINA DOMŽALE.
Poleg tega pripravljamo še naslednje prireditve:
Kot uvod v sejemsko dogajanje se bodo petkovega večernega programa razveselili ljubitelji godb na Reviji godb v organizaciji ZKO Domžale
V sobotnem programu bo poleg slovesne otvoritve, predstavitve občine Domžale, tudi nekaj za najmlajše. Živ-žav bodo pripravili otroci iz vrtca Gobica in Sonček iz Mengša. Popoldne bo v znamenju glasbe. Predstavili se bodo gojenci Glasbene šole Domžale, oddelek iz Mengša, ter posebno lep zven harmonik, po katerem je znan izdelovalec: Zupan iz Mengša. Ogledali si bomo spretne roke izdelovalcev izdelkov iz slame KD Frana Maslja iz Krašnje ter ob koncu dneva doživeli lep kitarski večer, kot so nekoč imenovali druženje pletilcev kit. Godci so zaigrali na orglice, bilo je veselo in včasih so celo zaplesali. Vsako-krat so se zbrali pri drugi hiši, rx)stre-gli s kruhom, orehi in jabolki.
Za zabavo bo igral eden od priznanih narodnozabavnih ansamblov.
V nedeljo zjutraj \x> maša na prostem, promenadni koncert godb, popoldne povorka s prikazom orodja za pripravo slame in izdelkov, kasneje podelitev priznanj najbolj izvirnim stojnicam - postavljenih bo 80 stojnic:, kasneje veselica.
V sklopu sejma bo razstava malih živali, srečciov in bogata gostinska ponudba.
V septembru vljudno vabljeni v Mengeš.
SILVA DREŠAR za pripravljalni odbor društva
rokavičar), na področju strojništva pa med drugim tudi za poklic: kovača in puškarja. Zavedajo se, kaj pomeni izboljšanje pogojev za učenje in delo, zato imajo že pripravljen del dokumentacije za gradnjo telovadnice (gradila naj bi se iz šolskega tolarja), prenavljajo šolske delavnice in urejajo podstrešne pro
store kovinarskih delavnic: in kletne prostore usnjarskih delavnic.
Na šoli je zaposlenih približno 70 učiteljev, v povprečju obiskuje šolo okoli 860 učencev v 40 oddelkih. V zadnjem času opažajo, cJa vpis v strojništvo in usnjarstvo upada, medtem ko v trgovinskih usmeritev raste. Opozarjajo tudi na težave s šolsko zakonodajo, saj je šolski sistem centraliziran, zakonodaja pa zelo ohlapna. Kljub vsem tem težavam si prizadevajo kar najlx>lje posodobiti učno opremo (zlasti računalniško), kamor sodijo npr. profesionalna oprema za krojenje, ravnalna miza, krmilni sistem itd, Poleg rednih predmetov imajo tudi celo paleto interesnih dejavnosti, poseben poudarek dajejo strokovnim ekskurzijam. Usnjarji vsako leto pripravijo nekaj modnih revij, strojniki pa na tekmovanjih v okviru srečanj srednjih strojnih šol. Letos pa se bodo tekmovanja udeležili tudi trgovci.
Mladi oz. bodeči strojniki, trgovci in usnjarji, če ste zainteresirani za kakšen |K)kli( iz navedenih strok, si vso potrebno strokovno in praktično znanje lahko pridobite na Srednji šoli v Domžalah. Vse podrobnejše informacije pa vam bodo z veseljem podali predstavniki te nase edine srednje šole v domžalski občini.
IANEZ STIBRIČ
Usnjarji vsako leto pripravijo modno revijo svojih izdelkov
Spet Karton Količevo
V torek, 7. julija 1998, je bila v upravni stavbi SARRIO SLOVENIJA na Količevem tiskovna konferenca, na kateri sta gospod Michael Groller, predsednik uprave Mayr-Melnhof Karton AG in predsednik skupščine Sarrio Slovenija, d.d.o. ter gospod Branko Rožič, direktor Sarrio Slovenija predstavila:
1. poslovno strategijo grupe Mavr-Melnhof Karton AG, kot najvee jega sve tovnoga proizvajalca premaznih kartonov, ki so izdelani pretežno iz obnovljivih (recikliranih) vlaken;
2. dolgoročno razvojno strategijo SarriO Slovenija, d.o.o. ter pe>slovne cilje, ki jih grupa želi doseči na Količevem.
To oboje pa temelji na osnovni informaciji: V začetku junija se je družabnik družbe Sarrio S. A. odločil o prodaji 40% deleža kapitala družlx; avstrijski grupi Mayr-Me.inhof Karton Ag, o čemer so se družbeniki dokončno odločali na skupščini družbe, ki je: bila 12. junij,] 1998. Cena za nakup navedenega deleža je znašala 49 mio DEM. lastninska struktura, ki sta jo predtem sestavila Sarri6 S. A. s 96,04% lastninskim deležem ter Evropska banka za obnovo in razvoj s 3,96% deležem, se; je torej spremenila tako, da je ob vstopu novega družbenika naslednja:
- Sarrio S. A. - 56,04% delež,
- Mavr-Melnhof Karton AG - 40"/,, delež,
- EBRD - 3,%% delež.
Po obeh predstavitvah in poslovnih informacijah sta predstavnika odgovarjala na vprašanja. Prisotne je predvsem zanimalo, zakaj in kako da je prišlo cJo tega, da je italijanska družba odprodala avstrijski grupi Mavr-Melnhof 40'/,, de:lež kapitala. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako da bo novo družbo, to je KOLIČEVO KARTON vodila avstrijska grupa, ki ima vendarle same) manjšinski delež. Osnovni odgovor je bil, da bo to rešeno v nekaj naslednjih mesecih. Obenem pa je bilo rečeno, da so se družbeniki na skupščini odločili, da ne glede na njen manjšinski delež z družlx> upravlja grupa Mavr-Meinhof s pravicami, ki gredo pri upravljanju družb z omejeno odgovornostjo običajno večinskemu dnižbeniku. Na isti skupščini pa je bila opredeljena nova upravljalska struktura, ki jo sestavlja Skupščina družbe ter pet direktorjev, exJ katerih sta dva tuja državljana. In še to, da se dosedanje ime spremeni v novo, ki se glasi: Količevo Karton, d.o.o., Proizvodnja kartona Ke> ličevo.
Iz dogOVOfOV je mogoče povzeti še: veliko zanimivih podatkov:
1. V juliju 1992 je večinski delež papirnice Količevo kupila italijanska grupa SARRlO-SAFFA.
2. V juniju 1998 je kontrolo upravljanja prevzela MAYR-MFLNI lOF KARTON.
3. Proizvodnja v papirnici se je od leta 1992 do 1998 z 8().(XK) dvignila na 120.(XX) ton.
4. Za evropske razmere smo srednje velika družba - s kakovostjo, ki se preverja po standardu ISO 9000 in ki je skladna z zahtevami in pričakovanji najzahtevnejših kupe e:v. Obenem imame) razve'jan izve>z v ver kerl 30 držav po svetu s kvalitetnim in učinkovitim servisom, predvsem pa imamo ugled |X)sk)vno uspešnega in zanesljivega partnerja.
Naši potenciali z MMK so še enkrat ve'čja proizvodnja exl Obstoječe-, optimalizacija in organizacija proizvodnje-, ki lx> med najbolj učinkovitimi v Evropi ter kakovost višjega razreda in posledično ustrezna cena.
Pogovor je tekel tudi o tem, da bližnji okoliški prebivalci na papirni 0 gle dajo še širše, to je skozi očala okoljevarstve-nih predpisov. Vsi ti so veseli, da lx>ek> zdaj (to so predvidevali že leta 1992) glavni gospodarji Avstrije i, ki veliko dajo tudi na red, čistrčo in urejenost, predvsem pa jim veliko pomeni, da se sproti urejajo in vzdržujejo ograje kot tudi zemljišča, ki se) zunaj nje, so pa last tovarne.
Na tej kexiferene:i je' bil tudi govor 0 pretiranem hrupu in mučnem eliso-nae nem i viljcriju /ave>r na previjalnih strojih; že: dolgo obljubljenega zaščitnega zidu pa še ni in ni. Nujna je tudi ureditev prometa - dovoz ali oelve>z. Velike> težkih tovornjakov zdaj cesto kar zablokira.
Nazadnje' se je- direktor g. Branko Rožič zahvalil za udeleženost, predsednik g. Michael Groller pa je vsakemu udeležencu konference dal velik katalog o kone eptu in strategiji svoje: družbe ter mu podaril simpatično darilce.
' FRANCE CERAR
Domžale
/lamnik
julij -i -i
RPAN    I I
Prvi zlatomašnik v Ihanu
V župnijski cerkvi Svetega Jurija v Ihanu je 12. julija 1990 sedanji ihanski župnik, g. Franc Zaplata, daroval /lato mašo. Izjemen, redek in hkrati tudi spoštljiv dogodek. Zato ni bilo nič čudnega, če se je ob 10. uri ob tej sveti maši, kljub ne preveč lepemu vremenu, zbrala ogromna množica vernikov in s tem dala najlepše priznanje tokratnemu jubilantu, zlatomašniku, g. Francu Za-plali. Za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo je prejel mnogo daril, od katerih naj omenim nov mašni plašč, ki so mu ga podarili farani, in apostolski balgoslov v obliki listine, ki mu ga je poslal poglavar rimskokatoliške cerkve papež Janez Pavel II.
Skoraj točno 50 let je poteklo od njegove nove maše, ki jo je imel v litiji 11. julija daljnega 1948. leta. V duhovnika je bil posvečen teden dni prej, 4. julija istega leta. Od leta 1948 rlo leta 1969 (lorej kar 21 let) je služboval v Šmarjeti (Šmarješke Toplice), nato 12 let v Trebnjem, od leta 1981 pa v Ihanu, kjer je dočakal zlato mašo. Oh tem dogodku je sam zapisal - Bogu hvala za njegov neizrekljiv dar duhovništva!
Ob tem jubileju so prizadevni farani pripravili vse potrebno, da je slovesnost dobila tudi s|x>štljiv prizvok, k temu pa so z udeležbo pri tej sveli maši prispevali tudi beograjski nadškof g. I rane Perko, dekan in elob-ski župnik g. Vlado Pečnik, domžalski župnik g. Anton Perčič, dr. |ure Rode, domačin, duhovnik iz Ihana, ki službuje v Buenos Airesu v Argentini, g. lože Haupt-man, duhovnik iz Beograda, g. Vinko (ampa, duhovnik iz Vrhpolij pri Moravčah, g. Bogdan Dolenc, profesor na teološki fakulteti in stalni diakon g. Alojzij Roj-ko.
Zlatomašnik Franc Zaplata se je rodil 1.1. septembra 1921. leta v I iliji. (Jsnovno šolo je dokončal leta 1914, nato pa je obiskoval Klasično gimnazijo v Ljubljani do leta 1941, ko so v Ljubljano prišli Italijani. Leta 1942 je dokončal II. razred gimnazije. Spominja se, kako je na praznik Svelega Petra in Pavla hotel iti k sveti maši k frančiškanom, vendar je moral zaradi rac i je oslali v Stanovanju. Vse moške so odpeljali na Metelkovo, kjer so jih razporedili na levo in desno. Kot 19-lelnega študenta so ga nato, dobrih 14 dni pred maturo, odgnali v taborišče v Gonars. Tam je bil do kom a novembra leta 1942. Ko se je vrnil, je hotel študirali bogoslovje, vendar je bil zavrnjen, ker ni imel opravljene mature (v času malure je bil izgnan v (ioi ms). Kol izredni študent je nato študiral teologijo, hkrati pa se je pripravljal tudi na maturo. To je uspešno dokončal in pot <lo študija bogoslovja je bila odprta. V tem času je hudo /bolel na pljučih in je moral vse do avgusta 194.5 redno obiskovati protilulx'rkulo/ni dispanzer, Ob zdrav niski pomoči mu je uspelo došludirati. Ker pa je bil kljub vsemu hudo bolan, je bil oproščen vseh delovnih in vojaških obveznosti. Spominja se, kako je moralo mnogo njegovih prijateljev, bogoslovi ev, oditi na prisilno delo in jih je ogromno pomrlo, prec ej pa jih je
šlo k domobrancem in večina izmed njih ni dočakala tiste prave svobode, ampak so doživeli žalostno usodo takoj po koncu 2. svetovne vojne.
Svojo prvo službo je opravljal kol kaplan na Šmarjeti. Tedanji župnik Ivan Perko je bil hudo bolan, zato je kmalu moral v celoti prevzeti vse njegove obveznosti in dolžnosti. 1.5. oktobra 1950. leta je bil poslan na Služenje vojaškega roka. Poslali so ga v Raško, to je bila neke vrste kazenska postojanka. Spominja se, da so morali ob sobotah in nedeljah ves dan z rokami nositi kamne iz reke Ibar in tlakovati prostor med barakami. Tudi umivanje je potekalo v reki Ibar, ki je pozimi poledenela. Kar predstavljajte si, kako poteka umivanje v ledeni reki. Na srečo je vojaški rok služil samo eno leto, ker je bila Teološka fakulteta takrat se v sklopu univerze, tako, da se je 15. oktobra 1951. leta vnil nazaj v Smarjeto in tam kot duhovnik služboval (k) leta 1969, ko so ga napotili službovat v Trebnje.
Trebnje je bila velika župnija z 12 tx)d|užnicaimi. Bil je brez kaplana, le ob nedeljah je prihajal presbiter, ki je še študiral (>. letnik bogoslovja. Na sr^čo pa so bile v Trebnjem šolske sestre Sv. Frančiška, ki so poučevale tudi verouk Leta 1972 so v podružnici na Vinago-
rici po načrtih I ram cl.i Kvalernika (strka sedanjega jai škega župnika g. laneza Kvaternika) naredili novo cerkev - od stare je oslal le zvonik. Leta 1980 pa so tudi po načrtih Franceta Kvaternika v župnišču v Trebnjem spremenili kletne prostore in jih uredili v dvorano, učilnico in kapelo. V lem obdobju, v teh 12 letih službovanja v Irebnjem (kaplana je dobil šele zadnji dve leti), je bilo potrebno v vseh podružnic ah ogromno obnavljali, kar mu je v veliki meri tudi uspelo in upravičeno je lahko ponosen na svoje delo.
Leta 1981 je kot duhovnik prišel služboval v Ihan, kjer živi ck>brih 1800 župljanov. Predvsem v zadnjih letih je prišlo do nekaterih večjih infrastrukturnih obnovitev. Naj naštejem samo nekatere: zamenjava strehe na cerkvi Sv. Jurija v Ihanu, obnovitev podružnične cerkve na Taboru in na Sv. Miklavžu (obe imata status kulturnega spomenika), poslavljena je bjla spominska
Priljubljeni zlatomašnik Franc Zaplata
7 r
Prizadevni ihanski fantje so slavnostno okrasili cerkev v Ihanu, v kateri zlatomašnik mašuje že 17 leto
plošča žrtvam komunističnega nasilja v Ihanu, obnov Ijene so bile stopnice pri dostopu v cerkev. Za vse to ima mnogo zaslug, poleg, prizadevnih faranov, prav gotovo zlatomašnik, g. Franc Zaplata, ki bo I I, sep tembra letos praznoval tudi svoj 75. rojstni dan. Za vse dobro, kar je naredil v svojem življenju, se mu vsi skupaj lepo zahvaljujemo in naj mu da Bog zdravja in veselja, da borno skupaj dočakali še kakšno njegovo ob letnico.
JANEZ STIBRIČ Foto: Aco Majhenič
Ključar ihanske cerkve sv. Jurija g. Marjan Hribar je čestital zlatomašniku g. Francu Zaplati
DEKANIJSKO SREČANJE MLADIH V ŽUPNIJSKEM DOMU V JARŠAH
Lepo je biti skupaj!
Nedeljsko popoldne je bilo 14. junija 1998 malce oblačno, vendar mladih fantov in deklet to ni niti malo motilo, pomembno je bilo, da so bili spet skupaj.
Okoli 14. ure so mladi začeli prihajati - večina s kolesi - iz štirih različnih smeri: iz Vira, Doba, Domžal in Jarš oziroma Rodice. Na dvorišču župnišča v Jaršah sta jih pričakala domžalski kaplan Miloš s svojim nepogrešljivim košem in domači župnik Janez. Znameniti koš bo omenjen malce kasneje!
Najprej smo zmolili za dobro duhovno razpok) ženje, lepo vreme in drug za druge!1,'1, lakoj /atem pa smo na kvizu preskusili naše znanje o našem svetniškem kandidatu škofu Frideriku Ireneju Bara-
gi, la plemeniti mož se je rodil 29. junija 1797 v graščini Mala vas pri Dobrniču. Še v mladih letih so mu umrli starši,,najprej njegova mati in kmalu nato še njegov oče. Po kort anem šolanju v Ljubljani se je Friderik Baraga vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Mladi grasčak je bil priden študent, zave den Slovenec, ki mu tujina ni vzela narodne zavednosti in povezanosti z rodno grudo in domačijo. Čeprav je bil zaljubljen v Anico, je v sebi začutil božji klic. Klic, ki ga je vabil, naj zapusti vse, kai je imel: bogastvo, dobro službo, svoje dekle. I riderik je božjemu klic u odgc>vinil in postal misijonar. Vse svoje življenje je podaril Indijancem (Otavvani, Očipvejci), napisal je indijanski slovar, slovnico, molitvenik in še veliko drugih knjig za svoje drage In dijanr e. Več knjig je napisal tudi za Slovence. Svoje
polno življenje je izročil Bogu 19. januarja 18(>8 v Marciuetu v Ameriki. Vse lo in še več so vedeli udeleženci kviza, ki so na koncu prejeli še spominke Skale (SKupina zA preventivno delo z mLAdi-mi). Tekmovalci so se sicer držali načela Važno je sodelovati, vendar vseeno zapišimo še končne rezultate: 23 točk je zbrala skupina Spice jam iz Domžal 28 točk Klapa iz Doba, 29 točk jarški 1'ip ci in 30 točk skupina i/ Vira.
Sedaj se lahko vrnemo h košu. Joj, ne še! Po napenjanju možgančkov so sledile igre z vodo in nato še košarka. Fantje in nekaj pum so se razdelili v skupine po tri in začeli preganjati žogo okoli koša, nekaj deklet pa igralo ruski biljard in namizni tenis. Pri košarki, kjer je uboga žoga prenašala neusmiljeno preganjanje do sedmih zvečer (več kot hi ure), je zmagala domača ekipa Helios iz |ar$, hi dekletih je vse potekalo nekoliko bolj umirjeno.
Zelo prijetno je bilo v < asu rtied odmori med ig rami, kajti dekleta in fantje, ki se do tedaj niso spoznali, so navezali stike in poznanstva z zanimivimi, nekoliko drugačnimi vrstniki.
Najlx)lj zagreti so po končanem »košarkarskem maratonu« zaigrali še odbojko. Po njej so se mladi, ki so še ostali, zaklepetali z jarškim župnikom ob priljubljenih pistai ijah.
Se vidimo v začetku septembra!
BERNARDA VINDIŠAR FRANCI BIDER Foto: Janez Stibrič
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
»Nihče še ni vseh šol dal skozi«
Že zadnjič smo natresli pehar pregovorov 0 učenju, nekaj dragocenih nam je ostalo za danes.
Vsakdanja resnica je, da ima učenje poleg, dobre tudi slabo stran, kajti hudobije Se navadno hitreje in lažje naučimo kot česa dobrega:
Pri hudobnih ljudeh tudi sam postaneš hudoben.
Hudobije se človek hitro nauči, dobrote počasi.
Dobri se ob slabih več naučijo kot slabi od dobrih.
Uči se dobrega, kajti slabo pride samo po sebi, (ruski)
Skof Slomšek je v svarilo /apisal:
Kdor slabe nauke daje, strup prodaja.
Največ izrekov spodbuja in svari mlade ljudi, naj okoristijo čas in se učijo v mladosti, ki je najlx)ljši čas ža učenje:
Najdlje ohraniš to, kar si se naučil v mladosti.
Učenje v visoki starosti je pisanje v pesek, učenje v mladosti je klesanje v kamen, (arabski) Mladost je čas setve.
Mlada drevesa je treba od časa do časa obrezali.
Kar zamudiš spomladi, boš objokoval pozimi, (španski)
Mlada leta - zlata leta.
loda ker nihče ni učen rojen, nadalje, ker za učenje ni nihče prestar in ker nihče še ni vseh šol dal skozi, je učenje trajna naloga. Znan je pojem »permanentnega« ali vseživljenjskega i/obra/e vanja, ki ga potrebujemo v vsakem še tako preprostem poklicu.
Človek se uči, dokler živi, in kljub temu neumen umre, (srbski)
Vsak dan se naučiš česa novega.
Vsak dan je učenec prejšnjega in učitelj naslednjega dne.
Nikoli ni prepozno, da se česa dobrega naučiš.
Pregovor takole okrca in zbode slabega učenca ali študenta, ki se v »Zagrebu« (v mestnih šolah) ni ničesar naučil:
Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba.
Še nekaj pikrih na račun neznanja in lenobe:
Ne/nanje je mati predrznosti.
Ni grdo, ako kdo česa ne zna; grdo je, ako se učiti noče.
11< etlOSl sama pa ni veliko vredna, e e smo si nakopičili /nanje, ki ga ne znamo uporabljati ali če nismo obenem rasli v človečnosti:
Dosti je učenih, a malo izkušenih.
Učeni norci so največji norci.
Učenost brez čednosti (kreposti) je cvet brez sadja.
V Spodbudo šolarjem, ki bodo morali še dolga leta hodili v šolo, da bodo dosegli svoj pokli<, navajam za konec še lale pregovor:
Tudi papež (ali: modrec) je moral nekoč hoditi v šolo. če bi lorej kdo rad kdaj poslal papež, naj ve, da mora najprej izdelati osnovno solo.
BOGDAN DOLENC
BERTA GOLOB
Brezčutnost in cinizem
(tretje nadaljevanje)
Površno doživljanje okolja, brezglava naglica, prenasiče-nost z dražljaji, oslabljen občutek za tihoto, umirjenost in premislek ne more vodili drugam kot v otopelost na eni strani in v pretirano nagle reflekse na drugi. Kje je Še čas in volja za sproščen pogovor, za počitek v naravi in ne pred televizorjem z izdelanim modelom življenja? Koliko ostane časa za starševsko vzgojo v najbolj ne/ni dobi, če prebije otrok od <>'' zjutraj do 41' popoldne v vrtcu? Družbena vzgoja ni nikoli to, kar je domača vzgoja, pa tudi če gradita obe na istem temelju. Oblike nasilja, spodbujene preko TV oddaj, pa so opazne že v vrtcih. Občutno se nadaljujejo v šoli in mladostnik jih prinese v življenje kot normalen vzorec obnašanja. Kaj me briga, če je on šibkejši! je že vsakdanji odziv na spopad med vrstniki. S tako brezbrižnostjo, ki že /daj ni daleč od cinizma, bo lahko ta isli grobijan nekoč s svojega družbenega položaja delil milost in nemilost vsemu narodu.
Ce v zdravilstvu velja načelo, da je bolje preprečevati kot zdraviti, velja lo tudi za družbene odnose. Vzgoja za mir in nenasilje, dandanes tako pomembna povsod na zemlji, je hkrati vzgoja za sočutje in solidarnost. Obzirnost do sočloveka (Ja preprečuje biti do njega brezbrižen in ciničen. A kje začeti! Kje drugje kot v gi « zdu? Težko, zaskrbljujoče in ogroženo pa postane življenje, kadar pridejo družbeni povodci v roke očitnim ali pa prikritim razbijal' (em vrednot.
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. Pa smo spet v sivi davnini, ko življenje prav tako ni bilo kak blaženi rajski vrt. Seveda ne, že od Edena naprej ne. Navsezadnje je zvrhana mera cinizma v graditvi babilonskega stolpa. In ali ni bila skrajno breze'ul na tudi pohotna Herodiada? |e ludežev poljub večji izraz brezčut-nosti ali cinizma? Kako je končala e inična svojal, ki je opljuvala Na-zarečana, ne; vemo. Posnemovalcev pa ima še danes na pretek.
Ko je bila pred leti prvič: omenjena nova evangelizacija, me pobuda zanjo ni nagovorila. Lep dokaz, kako človek misli, (Ja problemov ni, če ne pc-stijo ravne* njega. Kako, nova evangelizacija? Saj nismo več pogani! Moralo se je zgexliti to in ono in dregniti v nos, da sem doumela, kaj je pravzaprav sekularizacija. A že prva asociacija je v zavest priklicala žago sekularko. Z ostrim rezom je sposobna razdeliti celoto na posamične dele. Tako kot |X)potnik na poti skozi atomski vek, ki zna razstaviti dušo, sestaviti jo nazaj pa nikoli več (M. Bor).
Res, nova evangelizacija. Zdravilo proti brezčutnosti in cinizmu. Prehodili z nasilnikom dve milji, če te prisili za eno. Nastaviti še drugo lice, če-1 si oklofutan po enem. Predvsem pa živeli največjo zapoved, zapoved ljubezni.
Na koncu koncev je sexk>brK:) pejganstvo lačno ljubezni, le da te^ga ne ve ali pa ne prizna. Sicer ne bi bile potrebne ne posvete; valnice ne samarijanski telefoni, ne duhovna posvetovanja ne razna duhovna - navsezadnje tudi nekrščanska - gibanja. Naj je po raznih šolskih in drugih zabavah razbitih še toliko stolov in šip, gk> boko v srcu vsakega razbijača je rana. Pokažite mi človek,!, ki ne bi bil rad spoštovan, upoštevan, ljubljen. Razveseljivo je slišati dijake; SKCi, ki radi poudarijo prijateljski odnos profesorjev do njih, pa čeprav ti dijake vikajo. Kjer sloni vedenjska osnova na primarnih dejavnikih kulture, kot so pozdrav, zahvala, nagovor, je po stavljen najtrdnejši temelj za človekovo osebno rast. Na tem mora sloneli tako imenovana prijazna šola, ne na vsestranskem propuščanju, kot si jo razlaga toliko staršev in šolarjev. Prizadevanje za mir, za prijateljsko sožitje v stolpnici, v soseski, državi, v svetu se zae i k- pri s|Xjšlovanju |X)zitivnih vedenjskih v/on ev. Raoul Folle-re;au ni ganil ne ruskega ne ameriškega predsednika, da bi se exl-povedala eni sami letalonosilki v korist bolnih in lačnih, prižgal pa je iskro v številnih ljudeh, ki ubirajo njegovo pejt. če je nekaj e mi zma v nepredstavljivo dragih raziskavah vesejlja, ko na Zemlji še toliko nujnih |x>treb vpije po rešitvi, ga je najbrž lepo mero tudi v genetskih poskusih v prid bogve kakšne prihodnosti. Ko ni čisto jasno, ali bodo v prihajajočem tisočletju IjueJje planetu gospodarili s srcem in razumc>m ali s krvokčnostjo. Ce ga ne bocJo naselili tudi človekoidi? Kdo pa more predvideti vse poslednje, kadar rluh uide iz steklenice? In kako naj za napovedujoče se <";ase danes vzgajamo mlade in sebe? Tako kol oče, ki malega cagavčka spodbuja: Usekaj ga nazaj! Tako kot manta, ki svojega ljubljenčka podpira / izjavo, da so učitelji tako in tako vsi cxJštekani? V ŠR (23. 2. 98) berem, da grobost se ni nasilje, da pa je »grobost treba kultivirali, ne pa skušali otroke |x>iTiohku/iti' Ali lake) kol redki boter, ko svojemu birmancu vnaprej razloži, da mu ne lx> kupoval dragih daril, da pa lahko računa na njegovo molitev in na po-meč, kadar lx:> potreboval nasvet.
Da, molitev. Ljubljeni slovenski krov, ali jo Se slišiš vsake; jutre; ob vsakem zvonjenju, c>].x>ldne, zvečer, pred jexlj<j in po jedi, pred začetkom dela in ko je delo opravljeno? Ali je tve>j lx>g postal napredek, uspeh, prestiž, užitek?Kutehistinja občuti kot velik e mi zem, da ob molitvi očenaša nekdo zavpije: daj nam danes naš vsakdanji pir! Starejša izobr.iženka občuti kol brozsrčnosf in cinizem, da na sveti večer mladostniki v stolpnici razbije^jo vse žarni-e e in mečejo pod noge petarde ljudem, ki so namenjeni k maši. Mladi, ki so se odločili za poulično delo z vrstniki, obe utijo kol brezčutnost teh, ker se kot poražene i v š(x>rtni tekmi ne znajo in ne zmorejo ol »vladati. Invalidu pomeni cinizem to, da mu rimi e ne pomaga, kadar pomoč res potrebuje. Srednješolka je razočarana nad učiteljico, ki iz strahu pred maščevanjem neresnim dijakom ne upa dati slabše ocene in jih tako izenači s prizadevnimi.
Ne samo to, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan.
Uau! bi se nad tem zadrla marsikatera klapa mladostnikov. lo da njihovi starši po precejšnji verjetnosti lenarijo v naslanjaču in imajo oiioc i zato /govornu zgled, da se je v življenju treba odpo eiti, rie pa pretegniti < )snovna šola /a breze utnosl in i inizem
t 9 julij
I L MALI
/lamnik
Domžale
Vsi udeleženci poti pred Postojnsko jamo skupaj z županom Postojne (osipom Bajcem (v sredini).
Naši otroci na igrišču pred domom in v jedilnici
Veseli otroški živ žav v mladinskem domu na Krku
Prijazno vabilo za ogled Mladinskega počitniškega doma na Krku je podpisal Janez Per, župan Občine Mengeš in pokrovitelj srečanja predstavnikov vseh štirih novih občin na območju nekdanje občine Domžale.
V soboto, 20. junija 1998, je poseben avtobus s prvimi potniki najprej odpeljal iz Moravč, nato se je ustavil še v Lukovici, vmesna postaja je bila še v Dobu, pred domžalsko občinsko zgradbo se je ustavil nekaj minut pred 7. uro, v Mengšu pa je postala posadka popolna, kajti vstopil je mengeški župan, ki se je vkrcal na prvi prosti sedež za šoferjem, nasproti njega (na desni) pa je sedel )ure Berlot, idejni vodja našega ogleda.
V Postojni se nam je za dobro uro pridružil postojnski župan josip Baje. Na »križarjenju« po Postojni je bil ne-nadkriljiv turistični vodič. Seveda ni pozabil omeniti bližajoče se počastitve 180-letnice Postojnske jame, to je odkril Luka Osč.
Ob 1045 smo bili že v lelšanih, kilometer pred hrvaško mejo. Na meji smo čakali debelih 45 minut. Ti hrvaški cariniki so res neusmiljeni, niti dobrot, ki smo jih prinašali našim otrokom na Krk, ne bi smeli imeti s seboj brez posebnih veterinarskih »spričeval«. In turistična sezona je tik pred vrati. Žalostno!
Sonce, morje, Krčki (prej Titov) most ob 1245. Na Krku je vstopila na naš av-
TURISTIČNO DRUŠTVO RADOMLJE
V enem tednu kar dva pestra in zanimiva izleta
Prvega za redne člane društva, drugega pa za podmladek osnovnošolcev, kot obljubljeno nagrado za projekt: Turizmu pomaga lastna glava.
Zadnjo soboto v maju so se člani Turističnega društva Radomlje odpeljali na Štajersko, na Ptujsko goro. Po vožnji skozi slikovite doline, obdane z vinorodnimi goricami, so dospeli do slovenskega dragulja, najlepše gotske cerkve, posvečene Mariji v Sloveniji. Zgrajena je bila že leta 1414 kot romarska cerkev, je še zelo dobro ohranjena in bogata s slikami in oltarji, freskami in izklesanimi podobami. Še vedno služi svojemu namenu.
Ogledali so si še najstarejši kartuzi-janski samostan v Sloveniji, ki so ga v Žicah ustanovili 1165. leta, razpustili pa 1782. leta. Razvalilne ogromnega kompleksa kljubujejo času, en del celo že restavrirajo, upajmo, da take zgodovinske znamenitosti ne bomo pustili do konca propasti.
Sledil je ogled vinogradov vinske kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah, degustacija vin in odlično kosib. Za piko na i pa so dodali še ogled zakladnice v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Rad-mirju, kjer so razstavljeni ročno in strojno izvezeni mašni plašči ter ogrinjala kraljic iz raznih dvorov iz let 1730 do 1780, ki so jih ti darovali omenjeni cerkvi. Ker so vsi vezeni z zlatimi ali srebrnimi nitkami, so še neverjetno dobro ohranjeniVodstvo, organizacija, vreme in družba, vse je bilo enkratno.
Podmladek Turističnega društva Radomlje, učence osmih in šestih razredov OŠ Preserje pri Radomljah, pa so 4. julija odpeljali v Terme Zreče. Z mentorico, profesorico Nado Kralj Matoh, in profesorico Jelko Frelih ter predstavniki društva so si ogledali turistično in zdravstveno podobo termalnega kopališča. Direktorica Marija Dev si je odtrgala nekaj svojega dragocenega časa, da jim je razložila in razkazala ponudbo zdravniških uslug, telovadnice, fitnesa, blatnih in vodnih masaž in kopeli, ugodnega bivanja, možnosti sprehodov in še in še... Zunanje bazene s toboganom in ma-
sažnimi curki so seveda lahko tudi sami preizkusili, potem pa so se po dobrem kosilu razigrani in zadovoljni odpeljali.
Med vožnjo proti domu so si v Radmirju ogledali še zakladnico masnih plaščev v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, v Gornjem gradu pa so bili osnovnošolci častno sprejeti v članstvo Turističnega društva Radomlje.
Tudi ta izlet je bil dobro organiziran, turistično zanimiv in bo ostal mladim članom še dolgo v lepem spominu ter spodbuda za nadaljnje delo in sodelovanje.
ZLATKA LEVSTEK
tobus nova potnica, turistična vodička Klavdija.
Ko smo prispeli v Vantačiče, kraj v Malinski, kjer stoji počitniški dom, ki letos praznuje 10. obletnico začetka delovanja, smo si ga pod vodstvom Črtomira Leštana, njegovega upravitelja, najprej natančno ogledali: meri pribl. 530 m2 bivalnih prostorov v dveh etažah, v njem je devet spalnic, v katerih je 10 pogradov, deset sob je namenjenih osebju, ki skrbi za nemoteno delo v domu, igralnica s fitnes opremo, sodobno, opremljena kuhinja, prostorna jedilnica, ob domu dve dovoij veliki igrišči, in sicer za odbojko in košarko itn.
Po ogledu je sledilo izčrpno turistično predavanje o preteklosti in sedanjo sti Krka, ki nam ga je pripravila prijazna vodička Klavdija.
Po kosilu je četrtošolcem mengeške osnovne šole, ki so med tem časom preživljali predzadnji dan šole v naravi, njihovim učiteljicam in spremljevalcem nekaj pozdravnih besed spregovoril njihov župan, odgovorni urednik Slamnika pa je vsakemu podaril Slamnikov poster Primoža Peterke.
Potem smo vsi skupaj, nekateri peš, drugi s kolesi, odšli na »obvezen« ogled »naše« plaže. Za 15. uro napovedano srečanje z županom Občine Malin-ska je bilo namreč preloženo na manj vroče večerne ure. Čudovito morje nas je hitro privabilo v svoje slano, mokro in predvsem toplo naročje... Zelo prijazno je bilo tudi sobotno sonce.
Večernega »piknika« v jedilnici doma sta se s predstavniki vseh štirih novih občin nekdanje Občine Domžale
udeležila Zupan (gradonačelnik) Malin-ske g. Anton Spicijarič in njegov namestnik Petar Valentič. V razpravi o sedanjem in prihodnjem položaju doma so sodelovali župan Občine Mengeš, Janez Per, Alojzij Janežič, predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš, Rika Binter, načelnica Oddelka za družbene in društvene dejavnosti ter pospeševanje gospodarstva mengeške občine, Jure Berlot in Bogdan Osolin, občinska svetnika Občine Domžale, Vanja Pograjc, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti Občine Lukovica, Kamilo Domitrovič, svetnik Občinskega sveta Občine Lukovica, Milan Brodar, tajnik Občinskega sveta Moravče, Miro Capuder in Franc Rotar, občinska svet-
nika Občine Moravče. Pomembno spoznanje, ki ga je prinesla razprava, je bilo, da so vse zadeve v zvezi z lastništvom doma dobro urejene. Potrebno bo pa še več vlaganj obeh zainteresiranih strani, kajti plaža in njena okolica (tudi infrastruktura), na kateri se zdaj kopajo naši otrexi, še ni najbolj primerna. Dobro bi tudi bilo, da bi imeli naši otrex i svoj del plaže. Župan občine Malinska je zagotovil, da bodo z gradnjo pričeli že naslednje leto. Pokazalo se je tudi, da bi bilo dobro za obe strani, da bi turistična sezona trajala in z njim v zvezi seveda obratovanje doma od maja do oktobra, čeprav je to v veliki meri odvisno predvsem od fleksibilnosti šol (npr. izvedba šole v naravi v maju) in vrtcev (letovanja v septembru ali oktobru) iz občin, ki so lasi niče počitniškega doma. Župan Malinske je predlagal v tem delu razprave, da bi bilo dobro razvijati medobčinsko turistično, gospodarsko, športno in drugo sodelovanje. Zanimiva je bila njegova zamisel, da bi se njihovi otroci povezali z našimi otroki, bodisi v okviru vrtcev, šol ali občine.
Tistega večera je še Jurij Berlot, predsednik Gospodarskega odbora doma, v imenu predstavnikov vseh štirih občin podpisal petletno pogodbo o upravljanju in podjetjem Leštan&Leštan (to sta brata Samo in Črtomir Leštan), ki poleg gostinskih storitev in ncx":itev nudi učenje plavanja, potapljanja in de-skanja, v njihovi ponudbi pa je še vožnja z motornim čolnom aii s kanujem, kolesarjenje in še kaj. Starši svoje otroke lahko za letovanje v počitniškem domu v Malinski prijavijo na sedežu Zveze prijateljev mladine v Domžalah ali pa kar pokličejo podjetje Leštan&Leštan.
V poznih večernih urah je po prijateljskem slovesu in izmenjavi priložnostnih daril s predstavnikoma občine Malinska »naš« avtobus odpeljal proti Sloveniji. Marsikoga je na avtobusu hitro premagal spanec. Tudi jaz se mu nisem mogel dolgo upirati, čeprav sem se ga branil skupaj z Mr. Beanom.
Besedilo in fotografije: BOGDAN OSOLIN JANEZ STIBRIČ
Poster s Primožem Peterko je silno razveselil mengeške četrtošolce!
Odgovorni urednik je podaril županoma Malinske in Mengša lanskoletni vezani letnik Slamnika
Fotografija z izleta podmladka Turističnega društva v Terme Zreče (Foto: Igor Kuzmič)
Izlet v Salzburg
Sobota, 20. junija 1998 ob šesti uri zjutraj, smo se Domžalski taborniki odpravili proti Salzburgu. Če-
Krav je bilo zgodaj, ni manjkalo dobre volje in sme-a. Vozili smo se po praznih cestah proti avstrijski meji. Na meji smo se ustavili za toliko časa, da smo opravili jutranje potrebe in vožnja se je nadaljevala čez Karavanke. Pred nami so bile mogočne gore in zeleni griči. Temni tuneli, skozi katere smo se peljali, so pripomogli k temu, da so nekateri mladi taborniki zaspali. Čez približno dve uri smo prispeli v Salzberg-werk, kjer smo si ogledali rudnik soli. V rudniku so bili najbolj zanimivi tobogani, po katerih bi se vozili cel dan. Vodniki so težko krotili mlade tabornike, ki so bili prevzeti nad tobogani, saj so že na pogled zbujali strah. Le malokateri tabornik se je odločil za stopnice, ki so ob toboganu in so narejene za strahopetne.
Ko smo prispeli na svetlobo, je bila ura ena. Bili smo v zamudi, zato smo hitro odpeljali proti Orlovim gnezdom, vendar ne do vrha. Do vrha smo se odpeljali s trolejbusom, na katerega smo čakali 15 minut. Ta čas smo porabili za ku-
povanje spominkov. Kamorkoli si stopil, si slišal tabornika, ki se je mučil v angleščini ali nemščini. Tabornice, ki gledajo Esmeraldo (mehiško-ameriško nadaljevanko), pa so svojo srečo poskusile v španščini. Ko sem kupovala kartice, sem slišala, kako se je ena privrženka Esmeralde zahvalila prodajalki z tesedo gracies namesto Danke sehčin. Kot bi trenil, je minilo 15 minut in s trolejbusom smo se odpravili skoraj do vrha Orlovega gnezda. Čisto do vrha smo se peljali z dvigalom, ki ga imajo narejenega v gori Orl. gnezda. Mladi taborniki so bili začudeni, saj niso zagledali orlov, temveč leseni križ. Kot namreč veste, je imel Orlovo gnezdo v zgodovini velik pomen za NEMCE. Tu so imeli svoje štabe, saj je lep pogled na vse ostale gore. Leži 4 km od nemške meje, in če je jasno, vidiš Grossgloc kner. Na Orlovem gnezdu smo ostali dobre pol ure in že nas je čakala pot proti Salzburgu. Tam smo ostali 2 uri in počeli smo lahko, kar smo želeli. Izbirali smo med ogledom Salzbur-ga ali med kupovanjem spominkov. ()dločitve so bile različne in zopet si lahko slišal od sreče prekipevajoče Slovence. Čas je minil, kot bi trenil, in že je bil čas za odhod.
Čez dobro uro smo imeli postanek, kjer smo lahko zapravili šilinge in marke, ki sej nam ostali. Bili smo v rahli zamudi, zato smo hiteli, kolikor se je dalo. Mejo smo prečkali brez zastojev in pred nami je bila ura vožnje rk) Domžal. Med potjo smo gledali film in tudi tokrat je čas hitro minil. Čakal nas je še pozdrav in vsak je odhitel proti domu. Vsi smo se zavedali, da je bil izlet zabaven, poučen in zanimiv.
Težko zadovoljš tolike; okusov, vendar je vodečim tabornikom zopet uspelo kot vedno.
Domžale
/lamnik
13
KOMUNALNE INVESTICIJE
Kanalizacija, most, ceste, hodnik
Poletje je zaradi lepega vremena kot nalašč za nadaljevanje komunalnih investicij, ki jih je letos v Občini DomZale kar nekaj. Menda ni krajevne skupnosti, v kateri v letošnjem letu ne bi dobili kaj novega. Tokrat sva se posebej za bralce Slamnika ustavila v Preserjah, Jaršah in Domžalah.
Delavce sva srečala tudi v Zgornjih Jaršah, kjer so v bližini blokov In-duplati po izgradnji kanalizacijskega omrežja pripravljali vse potrebno za asfaltiranje ceste.
Končno je odprt tudi most čez Pšato na regionalni cesti Domžalc-Ka-mnik, ki je skoraj dva meseca povzročal velike skrbi voznikom in bližnjim trgovinam ter podjetjem, saj se je njihov promet zaradi obvoza precej zmanjšal. Sedaj most je in vsem voznikom srečno!
V Slamniku smo že pisali o rekonstrukciji Trzinske ceste v Domžalah. Danes si lahko ogledate, kako je videti ob zaključku del.
V teh dneh pa novo podobo dobiva tudi Krakovska cesta v Domžalah, saj delavci hitijo z gradnjo hodnika za pešce in kolesarje, da se bodo končno lahko varneje peljali oz. hodili tudi ob tej prometno zelo nevarni cesti.
V Presaejah na Igriški ulici v tem času poteka gradnja kanalizacije, ob kateri bodo zamenjali tudi cevovod.
Tekst: V. Vojska, foto: R Tonkli
—-
IZ KRONIKE OBČINSKEGA KOMUNALNEGA NADZORNIKA
Kaj jim mar!
Takole je videti »urejena« okolica ob potoku Rača pri vasi Laze pri Dobu v okolici Svete Trojice. Lahko pričakujemo, da se bo po objavi fotografije stanje spremenilo?
Kljub stalnemu opozarjanju se nekateri ne dajo. Kaj jim mar urejeno odlagališče na Močilniku, ne upoštevajo akcije za odvoz kosovnih odpadkov, akcije za zeleno in zdravo okolico. Nekateri odlagajo tam, kjer njim »paše«. Najraje ob cestah, v gozdovih, pa tudi ob rekah. Zakaj?
Nekateri fički še vozijo po naših cestah, tegale pa je voznik parkiral ob Kamniški Bistrici. Se prej ga je sam ali pa morda kdo drug pošteno oskubil. Ko bo plačal »parkirnino«, mu bo morda še žal, da ni prej poskrbel zanj.
Tekst V. V, foto A. K.
ŠE NEKAJ INFORMACIJ
Rekonstrukcija M-10 Domžale-Črnuče
• izgradnjo treh prehodov preko železniške proge z avtomatskimi zapornicami;
• izgradnjo nadomestnega železniškega postajališča v Trzinu in izgradnjo novega postajališča za industrijsko obrtno cono Trzin;
• izgradnjo železniškega in ( ost noga mostu prek I'šale ter štirih ploščatih propustov;
• izgradnjo protihrupnih ograj višine od 2,3 m do 5 m ob stanovanjskih objektih.
Pri rekonstrukciji bo 120.000 m' izkopanega tet 70.000 m!v nasipe vgt.ijenega materiala, 65.000 nr' urejenih finalnih cestnih ureditev, reguliranih pel vodotokov, na celot nem odseku postavljena javna razsvetljava in pre-
Stavljeni komunalni vodi (k.mali/a< ij.i, vodovod, elektrika,
telefon).
Investicijska vrednost
Skupna vrednost del po investicijskem programu znaša 3,6 mio SIT, in sicer:
• 71 odstotkov za gradbena dela,
• 24 odstotkov za odkupe zemljišč, rušenje in nadomestno gradnjo osmih stanovanjskih objektov,
• 1 odstotke vrednosti za projekte,
• 2 odstotka za nadzor.
Kot smo že večrat zapisali, je predvideni rok dokončanja del maj 1999, v občini Domžale pa bodo dela v dolžini treh kilometrov morda končana že do konca letošnjega leta. v y
Do konca leta 2000 bo Ljubljana s severovzhodnim delom Slovenije povezana z novo avtocestno povezavo (odsek Blagovica-Šentjakob). Promet bo predvidoma razdeljen na obe prometni povezavi: rekonstruirano magistralko in novozgrajeno avtocesto. Predvidevajo, da bo po avtocesti potekal predvsem daljinski promet, magistralna cesta pa bo služila v glavnem primestnemu prometu za območja mesta Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin.
Namen
Namen rekonstrukcij)' m.igislialne resic med Domža-'•'mi in Črnučami, ki se pa asi zakljlK uje, je zagotoviti primerno zmogljivost cest in s tem pove/ano primerno hitrost, večjo prometno varnost, zmanjšanje negativnih vplivov na življenjsko in naravno okolje in boljše možnosti za gospodarski razvoj bližnjih krajev.
Obseg del
Rekonstrukcijo izvajata podjetje SCT d.d. in Cestno podjetje Ljubljana, pri izvajanju pa so jima za prestavitev komunalnih naprav v pomoč specializirana kooperantska Podjetja. Rekonslrukc ija zajema:
• štiripasovno primestno cesto v dolžini 4,007 km s štirimi semaforiziranimi križišči (Gasilski dom Trzin, Pri banki, Obrtna cona Trzin, Dobrava);
• kolesarsko stezo od Trzina do Ljubljane;
• prestavitev železniške proge v dolžini 1,310 km;
Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 6/ 98) je Upravni odbor Stanovanjskega sklada Občine Domžak« sprejel
SKLEP
o razpisu dodeljevanja posojil za kreditiranje fasad na območju Občine Domžale
1. člen
Skupni razpisani znesek posojil je 10TJ,5fX).(J00,0f) SIT.
2. člen
Razpis za dodeljevanje posojil za kreditiranje fasad je parnenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale. Posojila se dodeljujejo za nastednje namene:
• obnova fasad,
• obnova streh, žlebov in dimnikov, če se obnavljajo skupaj s fasado,
• posegi za izboljšanje toplotne izolativnosti fasadnega plašča.
3. člen
Posojilo se lahko dodeli lastnikom objektov, izjemoma pa tudi najemnikom objektov, če imajo z lastnikom objekta skk-njeno ustrezno rkdgo-ročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ter soglasje lastnika za obnovo fasade.
4. člen
Doba vračanja posojila znaša štiri leta. Letna obrestna mera je TOM +
2%.
5. člen
Posojilo praviloma ne more biti nižje od 200.(XX),(X.) SIT in ne višje od 50% predračunske vrednosti obnove,
6. čk-n
Vlagatelj vloži vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupa) z zahtevano do-kuineritac jo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, ljubljanska 69, Domžak;, z oznako »krediti za obnovo fasad«.
7 člen
Vloga za posojik) mora obvezno vsebovati:
• ime, [jriimek in naslov prosika ter lokacijo (naslov) objekta,
• potrdile; o lastništvu ali najemno pogodlx>, ki mora biti skk*njena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika,
• odločbo o dovolitvi obnovitvenih tkA na objektu,
• popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in ga je izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost,
• mnenje pristojnega zavoda za objekte spomeniške ali kulturne vredrx> sti,
• višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža,
• rok zakjučitve obnove.
8. člen
Posojilojemalcu se odvzame možnost, da bi izkoristil posojikj, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o ckždelitvi posojila le-tega ne izrabi.
9. člen
Ne|x)|x)lnih in nepravočasno vtoženih vlog ne bomo upoStevaiii.
10. člen
Poslane ck>kumente prosile em ne bomo vračali.
TI. člen
Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje Upravni od bor Stanovanjskega sklada Otčine Domžale, obravnavala vkjge in si ogledala objekte, na katerih se obnavljajo fasade. Sklep o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdal vodja Stanovanjskega sklada f žbčine Domžale. Najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa Ijo f žddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse prosilce o rezultatih razpisa.
OBČINA LX)MZALF Stanovanjski sklad Upravni odbor
Predsednik upravnega odbora Marko Vresk, dipl. pravnik
V
C/OMANCIM V«Kv*
<5>
aklimat  RADIATORJI VISOKE KVALITETE ENOSTAVNA MENJAVA DOTRAJANIH RADIATORJEV
TUDI MED OBRATOVANJEM SISTEMA
Izkoristile izjemno možnost menjave z radiatorji AKLIMAT. Nudimo vam izvedbo radiatorjev, kijih lahko zamenjate za katerekoli dotrajane radiatorje (Trikaterm, Emoterm, U>pure, Jugnterm. . ..)
Prilagodimo jih na vsako priključno mero tako, da ni potrebno posegali v instalacijo. Zamenjava je zalo hitra, enostavna brez umazani/e in poškodb stanovanja.
Radiatorji AKLIMAT so vrhunske kvalitete, izdelani po najsodobnejši tehnologiji. Izjemno hitro ogrejejo prostor. Vodoravni vstop in izstop zraka pa omogoča enakomerno porazdelitev toplote po vsem prostoru.
Zadovoljujejo najzahtevnejše estetske kriterije. Omislite si lahko tudi barvo po vaši želji.
Imajo dolgo življenjsko dobo in zagotovljen servis. Zaradi izredno kvalitetne izdelavi- in Uporabljenega materiala je za radiatorje garancija 15 let.
Namesto obsežne in drage predelave instalacij se odločite raje za kvaliteten radiator.
HITRO, ENOSTAVNO, BREZ DODATNIH POSEGOV
Primer: a=524 mm
NOVO
STAPO
/
INSTALACIJE
DVOREDIMA VEZAVA
iM^—toin«« i »fr M* ujm
ENOSTAVNO ČIŠČENJE
aklimat
Ivana Pengova 12 DOMŽALE
Tel.: 061 /721-202 (iSM: 041/636-473
Za podrobne informacije in za predstavitev zamenjave radiatorjev pokličite na telefon 0621726 590, 726 592.
14
/lamnik
Moravče
i
_ i. \# -"ji
RAVSKE
U C i N
M O Iv A V C K
KULTURNI DOM MORAVČE IN OBČINA MORAVČE PRIPRAVILA PRAZNOVANJE
Ob dnevu državnosti
Moravče, 24. 6. 1998
Navadili smo se že, da večer pred praznikom dneva državnosti preživimo na prostem v središču Moravč, kjer poteka kulturni in zabavni program. Tudi letos sta se organizatorja, Občina Moravče in Kulturni dom, potrudila in pripravila osrednjo občinsko prireditev. V kulturnem delu so nastopili združeni pevski zbori s solisti Elizabeto Kunavar, Petrom Pirnatom in Milanom Kokaljem, Godba Mo-
ravče, mažoretke, recitatorka KUD Vrhpolje Natalija Brodar in učenci OŠ Jurija Vege z mentorico Duško Lalič. Slavnostni govornik je bil župan občine Moravče g. Matjaž Kočar. Govoril je o pomembnem napredku v naši občini, o težavah, s katerimi se ubada, in o pomembnosti integracijskih procesov v Evropi, ki bodo s svojimi pozitivnimi in negativnimi posledicami vplivali tudi na življenje v naši dolini. K večji slovesnosti je
gotovo pripomogla prisotnost častnega voda slovenske vojske in voda veteranov vojne za Slovenijo. Predstavniki obeh vodov so k lipi, ki je bila zasajena leta 1991 v osrednjem parku in v dneh pred praznikom obogatena s spominskim obeležjem, položili venec. V zabavnem delu so pisano množico občanov še pozno v noč razveseljevali fantje iz glasbene skupine Faraoni.
MAL
Nekaj bridkih o Slovencu
Slovenec je res čudite baze, ne ve, naj drugim ali sebi laze. Ubira si najboljša pola, pa vendar se kot v trnju mota.
Bog Oče mu je raj postal, mu pamet, ročnost, pridnost dal. Preveč vse dobro je bilo, da bi obstajalo lahko.
Tedaj se Lucifer zbudi, ognjene zavrti oči, politikov nasuje koš, da vsak milijon postane groš.
( )tepa se Slovenec mili, saj vsak mu svojo pamet sili, a naj bo naš, al' tuje klike, vsak ga obere brez razlike.
Ko je ob Dnjepru streljal ptice, Bizanc: mu je kratil pravice, Že mladcev pade sto in sto, še starosta je dal glavo.
( Vaki so podprli glave, živeti ni več moč od slave, pustimo dom močvirski svoj, drugje poiščimo obstoj.
Pobrali cule so, bisage, pustili so gomile drage, z bogovi so odšli v svet, da bolje deci bo živet.
Prešli so mnoge reke, kraje, siJoznali vile, škrate, zmaje, obstali zbegani in strti se v Alpe kepe se zazrti.
Tu so postavili gradišča in uredili si zemljišča, globoko gnali korenine, a glej vse dobro kmalu mine.
Komaj zvolili so si kneza, na meji tujec jih prestreza. Vsiljuje tuje jim vrednote, ki so Slovencem grde zmote.
Le ste/ka sklonejo si glave, če ne pa so takoj krvave. Sprejeli tujo so kulturo, sicer bi bili zadnjo uro.
Čas par stoletij pošlje v tek in že je tu mrk srednji vek. Slovenec težko ga prebije -povsod bolezni, razprtije.
Zdaj lepa pravljica pove, da Turek ostre ima zobe. Da jih ukori Peter Klepec, to vendar ve že lanski cepec.
Vojske zapored se vrtste, za kugo, kolero zbole, a tisti, ki so še ostali, se z ljutim Turkom se spopali.
Za tem so grajski' vkup stopili, kakor bi kmetica privili, pobrali bi mu, če se da še kožo z živega hrbta.
»Dovolj bo,« reče kmet - tlačan, in skrbno postavi se v bran, za staro pravdo se bojuje, če rte, bo otrokom vedno huje.
Pograbi vsak orodje svoje, ne k delu, k borbi glasno poje in sečna gmajna stopi v bran, četudi vsak je pokončan.
Krvavo grof se mu maščuje, zato je kmetiču še huje, ponovno zbere vse moči, da se tirana iznebi.
Vrstijo kralji se njegovi, a pravi kralj nobeden ni, se kralj Matjaž ob bok postavi, a ta prehitro mu zaspi.
Se v Avstroogrski prebuja in stopa v svet kulturnosti, a cesarica mu je tuja, želi si samostojnosti.
Takrat slovanska kri zapoje, zave se svojih korenin. Slovenec, de: »Saj bo najbolje, če spet postanem slovanski sin.«
A glej ga šmenta, spet se opeče, mu kralj diktira, kar želi, medlo se upira, nič ne reče, ampak le tiho potrpi.
Zajel je svet peklenski plamen, ta ubije, ruši vsepovsod. Človek človeku je nevaren in Lucifer je zdaj gospod.
Na duši in telesu ranjen pričaka sij svobodnih zmot. Je v novo katastrofo pahnjen, ne vidi več čez lasten plot.
So v rdečo temo ga zavrli, mu vsilili svoj »prav«, »ne prav«, po temnih ječah ga vlačili, če dvomil je in to izdal.
Okovi težki so ga vlekli v prepad neznanja in vrednot, v demokracijo lažno oblekli, da vedel ni ne kam ne kod.
Pomladna sapa je zavela in skoraj je odnesla gnoj, pa klika se je v vrh povzpela, skoraj zastonj res bil je boj.
Saj sam, Slovenček si si izvolil krvnike stare nad glavo, le kaj, hudiča, si se boril,
četi v svobodi je lesno'
Bog Oče maje s sivo glavo: »S korajžo ste vsi skregani!« mu solza pade na vso slavo, Lucifer pa se reži...
MARIIA BERGANT
Ob zaključku šolskega leta
Z večjim ali manjšim navdušenjem smo dočakali zaključek šolskega leta. Nekateri učenci so se imeli ob tem priložnost z marsičim pohvaliti, saj je to čas, ko vsakdo žanje sadove svojega dela. Kolikšna je bila njihova »letina«, so bolj ali manj točno opredeljevale tiste številke v spričevalih in priznanja ter pohvale, ki so jih posamezniki prejeli na slovesni zaključni prireditvi. Prireditev je bila v dvorani kulturnega doma 22. 6. 1998 popoldan. Program s petjem, plesom in igranjem so pripravili učenci in njihove učiteljice. Priznanja so učenci prejeli za uspešno sodelovanje na športnih tekmovanjih, tekmovanjih iz znanj in sodelovanje v različnih interesnih dejavnostih. Vse odličnjake je Občina Moravče nagradila s knjižnim darilom, ki sta jih podelila župan g. Matjaž Kočar in ravnateljica OŠ J. Vege ga. Eva Karažija. Učenka Špela ( apu der, ki je to leto zaključila osemletno obvezno šolanje, je za svoje uspehe na vseh področjih in odličen učni uspeh v vseh osmih razredih prejela posebno knjižno darilo Občine Morav-
če Oxfordov angleško slovenski slo var. Oba sta pred tem učence, njihove starše in učitelje spodbudno nagovorila. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in jim želimo lepe, ustvarjalne počitnice. Vsem učencem pa želi-
mo, da bi znali čas brez šolskih obveznosti izkoristiti za vse tiste »malenkosti«, za katere jim v času pouka zmanjkuje časa.
MAL
FIT-KLUB ZABAVA NA TEMO: »GREMO NA MORJE«
Zaključna prireditev malo drugače
V vrtcih se v juniju kar vrstijo različne zaključne prireditve. Tudi v Moravčah v skupini pikapolon je bilo tako.
V četrtek, 18. junija, smo se zbrali v telovadnici in preživeli dobro uro s Fit-klub programom na temo: »Gremo na morje.« Otroci so se zabavali na ladji, čistili so ocean, raziskovali morje s podmornicami, kradli dragulje dna oceana, se zabavali na morskih valovih, na koncu pa nas je požiral še morski pes. Ob teh igrah smo uporabljali hoppv žoge, obročke, bin, bege, ko-
lebnice, od vsega pa je bilo najbolj zanimivo padalo.
Kaj je Fit-klub? Fit-klub je mednarodni fitness za otroke s trenerji pO vsem svetu, katerega izdelki in usluge so namenjeni otrokom z namenom vračanja zabave v fitness za otroke. Cjlj Fit-kiub programa je vzbuditi otroke za organizirano vadbo na bolj aktiven in zabaven način, kjer ni tekmovalnega stila, ob teh igrah se razvija moč, vztrajnost, koordinacija, čut za ravnotežje, različne spretnosti, orientacija... V Fit-klubu se otroci naučijo tudi Sodelovati drug z drugim za dosego cilja.
Otroci še zadnjič poslušajo navodila, potem pa se potopijo s podmornico na dno morja.
Naučijo se besed, številk, črk, barv, oblik, pesmi... Vse igre po vzpodbujajo k miselni aktivnosti.
Še nekaj misli staršev pa ogledu zaključne prireditve:
ga. Ksenija: Takšno sodelovanje otrok mi je všeč, saj otroci ob igrah spoznavajo življenjsko koristne situacije.
ga. Martina: Te igre so rekreacija ža telo in za bistritev možganov.
ga. Petra: Predstavitev je bila zelo zanimiva, saj se otrok skozi igro uči različnih stvari.
ga. Barbara: Otroci so uživali in aktivno sodelovali pri vseh igrah. Všeč mi je bilo, ker so bile vse igre na temo: »Gremo na morje.«
ga. Fani: Fit-klub se mi je dopadel, ker otroci ob igri tudi razmišljajo, ob igrah zelo uživajo in so sproščeni.
ga. Darja: Predstavitev Fit-kluba je bila zelo dobro organizirana.
ga. Barbara: Z igro postane učenje in razmišljanje zelo zabavno, otrok z veseljem sledi dogajanju.
ga. |oži: Zdi se mi zelo zanimivo, obenem pa poučno. Otroci se razvedrijo in ustvarjajo prijateljske odnose.
Vsi starši so bili enotni v tem, da želijo vključiti svoje otroke v Fil-klub.
Več informacij o Fit-klubu sledi! Ne zamudile priložnosti in pridružite otro ke Fit-klub zabavi!
MARIJA GOTAR
Povabilo v kolonijo
Občina Moravče je solastnica Počitniškega doma na Krku, kjer Zveza prijateljev mladine Domžale tudi letos organizira letovanje otrok, starih od 7 do 13 let. Za 10 dni letovanja je treba odšteti 21.000 tolarjev, ki jih je možno plačati v treh obrokih. Prvi obrok je potrebno plačati ob prijavi.
Po zagotovilih tistih, ki so na Krku že bili, je hrana dobra, na voljo so poleg obnovljenih prostorov in igral še različne dopolnilne dejavnosti, tako da otrokom ne bo dolgčas.
Prostrn je še nekaj mest v drugi izmeni - od 23. 7. do 2. 8. in tretji izmeni od 2. 8. do 12. 8. Starši lahko dvignejo prijavnice na Zvezi prijateljev mladine v Domžalah na Ljubljanski 89, kjer po telefonu 719-180 lahko dobijo tudi dodatna pojasnila.
S. V.
Na pikniku z otroki
Ob koncu šolskega leta smo se zbrali starši in učenci tretjega in četrtega razreda Osnovne šole Vrhpolje na pikniku v Zgornji Javorščici.
Piknik je pripravil učitelj teh razredov g. Aleš Ambrož. Razigranim otrokom smo se v igri med dvema ognjema pridružili tudi starši, kajti prav ta igra nas je spomnila na naša šolska leta.
Ker je bilo druženje zelo prijetno, se vsi skupaj zahvaljujemo g, učitelju za uspešno organizar i jo piknika in družini Merela za gostoljubnost.
želimo si še več takšnih srečanj in upamo, da se drugo leto /nova srečamo.
Hvaležni starši otrok 3. in-4. razreda OŠ Vrhpolje
Društvo podeželske mladine Moravče v sodelovanju z Občino Moravče, DPŽ Moravče, TD Moravče ter Čebelarskim društvom Moravče
organizira
JUBILEJNI
20. kmečki praznik v Moravčah
v nedeljo, 9. 8. 1998, s pričetkom ob 15. uri. V kulturnem programu sodelujejo tamburaški orkester Vrhpolje, ljudski godci in pevke.
Po kulturnem programu bodo potekale kmečke igre s sodelovanjem ekip. Medlem bo v kulturnem (lomu razstav,) Čebelarskega društva ter
DPŽ Moravče s projektom ()D CVETA DO MEDU. TD Moravče bo razglasilo rezultate natečaja /a najlepše urejen vrl in najlepše kmečko dvo rišče. Za najmlajše bomo poskrbeli z likovno delavnico ter otroškimi igrami.
Po kulturnem programu vas bb Zabaval ansambel BRATOV POIJAN-ŠEK. Poskrbljeno bo za jedat 0, ptjai 0 m bpgat srečelov.
VABIMO VAS NA KMEČKI PRAZNIK V MORAVČE!
Moravče
/lamnik
15
Planinska doživetja mladih v preteklem šolskem letu
Tudi v preteklem šolskem letu mladi planinci iz Moravč niso mirovali, saj so se udeležili številnih izletov v bližnjo in daljno okolico. Prijetna doživetja in spoznanja jih bodo spominjala na prehojene poti.
Že konec januarja smo obiskali GEOSS, Slivno, Vače in Klenik. Tli smo se srečali z bližnjo in daljno zgodovino teh krajev, z življenjem ljudi v daljni preteklosti, v času II. sv. vojne in po njej.
V začetku februarja smo obiskali janče. V lepem vremenu je bil to prijeten izlet v Zasavje. Udeleženci se ga lx>do prav gotovo radi spominjali. Razgled je prelep, pot urejena, srečanja s prijaznimi domačini pa zanimiva.
Z WO iz Moravč smo odšli na Rašico in si s stolpa ogledali lepo okolico, Kamniške planine, Julijce z očakom Triglavom. To je bilo za vse nepozabno doživetje.
Mladi so z zanimanjem prisostvovali ogledu nad 100 diapozitivov s tematiko varstva narave, spoznavanje rož skozi vse letne čase. Zadnji dan februarja smo obiskali Mu-rovico, Cicelj, Sv. Miklavž in se utrujeni, a zadovoljni vrnili domov.
Konec marca smo obiskali Zagi i rico, rojstno vas našega znamenitega rojaka Jurija Vege ob njegovem rojstnem dnevu na proslavi ob občinskem prazniku občine Dol. Podali smo se strmo navzgor, na Cicelj, proti Sv. Miklavžu in nazaj domov. Bilo je zanimivo in lepo!
V maju smo obiskali Veliko planino. Ni nas sprejela posebno prijazno, saj je bilo vetrovno in kar hladno. Spoznali smo se s to kraško planoto, si ogledali enkratno arhi-tekturo planinskih bivališč, obiskali bližnjo kapelico, se seznanjali s pre-bujajočo naravo. Ob poti so nas |x> Zdravljake številne cvetice, ki so se že prebudile iz zimskega spanja.
Moravska dolina pa je zanimiva /a obiskovalce tudi od drugod. V začetku junija so nas obiskali mladi šolarji iz bežigrajske osnovne šole. Pokazali smo jim Sv. Miklavž. Tu so spoznali veliko poljskega rastja, drevja, se seznanili s preteklostjo naše doline, njenimi značilnostmi, življenjem naših ljudi. Mislim, da bodo tudi v bodoče radi prišli med nas. Tako velika skupina - več kot 70 obiskovalcev - se le redko pripelje k nam. Prav gotovo je to lepa predstavitev kraja.
Nad 70 najmlajših iz vrtca v Radomljah smo planinci popeljali skozi Moravsko dolino na GEOSS, Vače, Klenik. Veseli pozdravi in nasmehi Ob slovesu - še bodo prišli k nam!
Mladi moravski planinci so se od planinskega udejstvovanja v preteklem šolskem letu poslovili z izletom na Krvavec in na Veliki Zvoh. Obiskali smo planino jezerca, Križ-ko planino, Krvavec in seveda Veliki Zvoh (1971 m). Spoznali smo se z bujno planinsko cvetano, si ogledali Plečnikovo kapelico na Krvavcu ter zadovoljni odhiteli nazaj proti Ambrožu.
Barbara je najmlajše popeljala ludi v Kekčevo.deželo. Skratka doživetij je bilo veliko, nepozabnih trenutkov tudi.
Hvala hjluški, Barbari in vsem, ki so nas spremljali na naših poteh, leseni pa na svidenje!!
MARIJAN GRIL
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE
Obvestilo!
Balinarska sekcija DU Moravče vabi ljubitelje lega športa, da se včlanijo v balinarsko seki ijo. Novo dvostezno balinišr e je pri gostilni »Kavka« v Moravčah. V.ije bodo po dogovoru / vodjem balinarske seki i je
g. Milanom Kokaljem, Torrtanova pol I, Moravče.
Prijave sprejema Društvo upokojencev Moravče ob torkih dopoldan od 10. do 12. ure v društvenih prostorih.
Obnovljeno Dacarjevo znamenje
V Vrheh, po novem poimenovanju krajev je to del naselja Imenje, so na Dacarjevem posestvu v letih 1928 in 1929 postavili znamenje. Vsako znamenje ima svojo zgodbo. Tudi to ni izjema. Postavljeno je bilo na željo lastnika Mihaela Novaka, ki je zaprosil, naj namesto nagrobnika (kamna) na pokopališču v njegov spomin in zahvalo, da se je sin Jože (1886-1956) vrnil iz ruskega ujetništva, postavijo kapelo. Hudomušno je še pripomnil, da je imel kamenja Čez glavo vse svoje življenje, saj je bila posest z njim kar posuta in je bila obdelava zato težavna. Njegovi potomci so mu željo izpolnili.
Dacarjevi se vsem, ki ste pri obnovi pomagali z delom ali spodbudnimi in pohvalnimi besedami, iskreno zahvaljujejo. Bog Iona}!
Znamenje stoji sredi polj na križ-potju, kjer je že prej st.il lesen križ in je tamkaj po pripovedovanju starejših v.iščanov rado slrašilo. Ib |e kapela odprtega tipa. V njej je 1,5 m visok lesen kip Kraljice sv. rožnega venca z Jezusom v naročju. Izdelal ga je kipar Dragolin Hrovat iz Domžal. Na obeh notranjih stenah je slikar Franc Mfčun iz Bišč u|X)do-bil zavetnika gospodarjev tega po sestva, nadangela Mihaela in sv. Jožefa. Na zunanjih stenah ni bik > \x > slikav, čeprav so bile v prvotnem načrtu, kar dokazujejo pripravljene zunanje stene. V osedemdesr'lih le tih je znamenje začelo klicati po obnovi, saj je zob časa načel kip, freske in ostrešje. Leta 1983 je samouk slikar France Petrič iz Pšenične Police pri Crkljah obnovil kip, ki so ga domači po obnovi namestili na vidno mesto v hiši. 1987 leta je bilo obnovljeno ostrešje in prekrito z bakreno pločevino. Potem je obnova zaradi agromelioracije, ki se je izvajala na posestvu, zastala vse do leta 1997 ko je bila izdelana drena-
ža in so se začela postopno opravljati zidarska popravila. Le-ta sla opravila janež 1'ergar in France Urba-nija. Obnovitev fresk, notranjosti in kipa je bila zaupana Janezu Kovaču iz Izlak. Celotno obnovo so financirali domači. Na praznik Sv. rešnjega telesa, 11. junija 1998, je obnovljeno kapelo blagoslovil moravski župnik g. Viktor Primožič. Sedaj Kraljica sv. rožnega venca v novi preobleki znova varuje vso vas. Marsikateremu popotniku, ki se odpravi po Moravski planinski poti, ob znamenju zastane korak in si ga z zanimanjem ogleda.
MAL
Dacarjeva kapela pred obnovo in na dan blagoslovitve 11. junija 1998
KUD VRHPOLJE PRAZNOVALO JUBILEJ
Desetletje s tamburicami
Grad Tuštanj, 20. 6. 1998
Vročina te sobote je v hlad grajskega atrija privabila nekoliko več obiskovalcev, da bi poslušali koncert tamburaških orkestrov. Nastpili so orkester Mandolina iz Ljubljane, orkester Bisernica iz Reteč in orkester z Vr-hopolja. V programu je sodeloval še dekliški pevski zbor iz Moravč. Pobudniki in organizatorji so bili domači tamburaši z Vrh-
Colj, da bi obeležili prvo deset-•tje skupnega nastopanja. Koncert je začel domači orkester z dirigentom Rajkom Vavpetičem. Poslušalce je nagovoril in pozdravil predsednik KUD Vrhpolje Ivo Žuna. Sledil je nastop orkestra Mandolina iz Ljubljane, ki je že z izborom skladb v programu nakazovala profesionalen nastop. Izbrali so štiri skladi*1 tujih avtorjev in dve domačih. Dirigent' Dušan Nedovič je z uglajenim nastopom in pretanjenim vodenjem v poslušalcih zbudil zanimanje, iz orkestra pa izvabil najboljše instrumentalne stvaritve. Za inter-mezzo so poskrbela dekleta iz mr> ravškega DPZ. Tamburaški orkester Bisernca iz Reteč se je predstavil s šestimi skladbami, ki po zahtevnosti niso zaostajale za skladbami or-
kestra Mandolina. Vsekakor pa niso mogli skriti, da so amaterski sestav kot orkester z Vrhpolja. Obema je treba priznati, da so v svojem amaterstvu uspešni in za svojo ljubiteljsko delo na številnih urah vaj in nastopov zaslužijo vso pohvalo. To se je pokazalo tudi pri podelitvi priznanj in Gallusovih značk najzaslužnejšim. Gallusovo značko so
prejeli: Vesna Grošelj, Alica in Fani Pačnik, Ivo Žuna, jože Cerar in Lojze Merela. Priznanja so bila izročena Rajku Vavpetiču, sedanjemu metorju in dirigentu, Pavlu Barliču, ustanovitelju in pobudniku, in Slavku Kokalju (Šnajdarjev iz Zg. Tušta-nja, v Ljubljani živi od I. 1952), fx> budniku, darovalcu inštrumentov in prvemu dirigentu. Slednji se zaradi slabega zdravstvenega stanja koncerta ni mogel udeležiti, čast pcxJe-Ijevanja je pripadla Pavlu Barliču in povezovalki Bernardi Novak. Koncert so v celoto zaključili domačini. Skupaj z DPZ so izvedli še pet skladb, priredba katerih pripada Rajku Vavpetiču in Milanu Kokalju Če se ozremo še nazaj po prehojeni desetletni dobi tamboraškega orkestra z Vrhpolja, lahko hitro ugotovimo, da so se na našem prostoru pojavili kot osvežitev v zborovski kulturni ponudbi. Že ideja je neobičajna, saj za naše okolje tamburice niso značilen inštrument. Številni nastopi v KS, občini in širši domovini, ki so jih opravili od leta 1988, dokazujejo, da tudi mikjzvočnost tam-buric prija poslušalcem. V orkestru je trenutno 11 članov, a se vsakemu povabilu z veseljem odzovejo. Prav zato so jim ob jubileju čestitali in izročili spominska darila predstavniki DPZ iz Moravč, ŽPZ iz Kresnic in Godbe Moravče. Za konec še želja tamburaškemu orkestru z Vrhpolja, naj odločno in z novim zanosom stopajo po začrtani poti novim desetletjem naproti.
MAL
Kraški gasilci praznujejo!
Kraški gasilci, ki so se vedno izkazali kot sposobni reševalci ljudi in njihovega imetja pred ognjenimi zublji, kol ludi pred drugimi naravnimi nesrečami, praznujejo letos (,0-lelnic o delovanja društva.
Letošnje praznovanje bo vsekakor svečano, saj bodo svojemu namenu predali obnovljeni gasilski dom, ki ga bo poslej krasila tudi slika sve-teja Florjana, razvili pa bodo tudi nov društveni prapor.
Številni občani in podjetja so se že odzvali vabilu kraških gasilcev in so namenili prispevek za spominski trak ali žebljiček.
Osrednja slovesnost bo 1.5. avgusta v Krašcah, dan prej pa bo gasilska vaja s prikazom tehnike gašenja in reševanja^
Gasilci iz Krašc vas vljudno vabijo, da se udeležite prireditev ob praznovanju 60-letnice društva in se poveselite z njimi ob lepem jubileju.
PGD KRAŠč F
GRAD TUŠTANJ
Grajski kulturni večer
Kulturni večeri na gradu Tuštanj so postali že kar 'tradicionalna srečanja' umetnikov, kot tudi tistih ljubiteljev glasbe, ki skušajo po svojih zmožnostih prispevati k obuditvi slovenske kulturne dediščine in h kulturni bogatitvi slovenskega podeželja. V petek, 3. julija, smo bili ponovno priča takemu dogodku, na katerem smo poslušali dela dveh velikih mojstrov dunajske klasike, Josepha Havdna in W. A. Mozarta. Muziciranje na grajskem dvorišču je gotovo svojevrsten glasbeni dogodek, toda slabo vreme je izvajalce za ta dogodek žal prikrajšalo. V kulturnem domu Moravče, ki je akustično manj zadovoljiv, se je pokazala rešitev v stiski.
Kot uvodna skladba je bila na sporedu Ftavdnova Simfonija št. 104,imenovana London, zadnja izmed dvanajstih, ki so nastale med bivanjem skladatelja v Londonu, ter po nekaterih popisih zadnja njegova simfonij,i nasploh, Simfonični orkester Domžale-Kamnik, katerega je vešče vodil dirigent Aleksander Spasič se je simfonije lotil pogumno, jo izvedel intonančno zadovoljivo, vendar mu je na nekaterih tišjih mestih manjkalo izraznosti. Vsekakor je |X)hvalno, da imamo tovrstne ljubiteljske sestave, ker pa je omenjeni po strukturi mlad, mu verjamemo, da se bo pod Spa-
sičevo taktirko znašel dobro in povzpel še više.
Po odmoru smo slišali krajši duhovni Mozartovi kompoziciji, orkestru pa SO se pridružili Komorni zbor Kodeljevo-Rakovnik, katere ga zborovodja je Peter Rojko, ter štirje pevski solisti. Priložnostni molel Ave verum corpus je mojstrsko delo, ki je nastalo v zadnjih dneh skladateljevega življenja. V delu se preprosta melodika spaja z globokim sporočilom, kar sta zbor in or-
Sezona Grajskih kulturnih večerov se bo nadaljevala v soboto, 18. julija ob 21. uri, ko bo nastopil Orffov tolkalni ansambel iz Ljubljane. Izvajali bodo popularne valčke in druge šlagerje, ki so
po zahtevnosti in priljubljenosti primerni
za vse glasbene sladokusce, zato, če ste med njimi, ne pozabite na čudovito ponujeno priložnost 18. julija ob 21. uri.
kester poustvarila solidno, Višek večera pa je bila ena od osemnajstih Mozartovih maš, Missa brevis v C-duru, ki je nastala kot del skladateljevih službenih dolžnosti v Sal-zburgu. Maše so z izjemo Requ-iema, ki predstavlja višek skladateljeve musice sacre, knezoškofu na ljubo komponirane v krajšem obsegu, ter imajo težišče na solističnem kvartetu. Nocoj je bila teža poustvarjanja prepuščena obetavnim mladi pevcem, ki so še študentje, se pa že poizkušajo v poustvarjanju vokalno-inštrumentalnih del. Svojo nalogo so izvrstno opravili: Milena Peric, sopran, Darja Vevoda, alt, Peter Pirnat, tenor (pobudnik in organizator Grajskih kulturnih večerov), Ivan Arnšek, basbariton. Delo je v svoji kratkosti, ki je včasih celo malce religiozno naivno, hitro dosegalo kulminacijo in se zaključi lo s čudovitim liričnim kontemplativnim stavkom Agnus dei, kjer je do izraza prišel sopranski solo, kateremu je skladatelj tudi sicer namenil največjo (»zornost. Zbor je bil na nekaterih mestih premalo intenziven, sicer pa pevci pojejo z navdušenjem, medtem ko se je orkester izkazal kot dovolj dober spremljevalec. Doživeli smo torej lep in prijeten kulturni dogodek, za katerega gre posebna zahvala entuzi-azmu organizatorja v ujjanju, da bo tovrstnih dogodkov še več!
MARJETA GERKŠIČ
/lamnik
Domžale
Koncert zborov moravske župnije
Če presojamo aktivnost kulturnih skupin po letnem Številu nastopov, bi lahko (in ne brez razloga) na vrh lestvice uvrstili cerkvene zbore. Vse nedelje in praznike v letu izvajajo program petja pri bogoslužju ob Številnem občinstvu, torej nastopajo. Na drugi strani je to ena redkih dejavnosti, ki nima svojega mesta med proračunskimi in drugimi postavkami, čeprav nedvomno, z zgodovinskega ali današnjega vidika, opravlja pomembno vlogo pri ohranjanju in razvoju kulture v kraju. Kljub temu (ali morda ravno zato!) se za njen obstoj ni bati. Bistvo cerkvenega petja je namreč slaviti Vrednoto, ki - hvalabogu - presega vse denarne dotacije. Pokazateljev resničnosti povedanega je več. Tudi to, da je v nedeljo, 7. junija v cerkvi Marije Kraljice angelov na Drtiji zapelo prek osemdeset pevcev, ki sodelujejo bodisi v otroškem, dekliškem, moškem ali mešanem zboru župnije Moravče.
V to moravsko podružnico (zagledamo jo na levi strani ceste proti Izlakam, takoj ko zapustimo Moravče) je gotovo zahajal tudi a|x>stol Indijancev, svetniški kandidat Friderik Baraga, v času počitnic, ki jih je preživljal pri stricu na gradu Belnek.
Začetno napetost je po uvodni besedi Polone Gorjup prisrčno razblinil Se otroSki |x?vski zbor. Njihova igriva neposrednost vedno navduši. Barbara I a le in lana Vehovec zavzeto izvršujeta odgovorno nalogo najzgodnejše stopnje vzgajanja cerkvenih pevcev. Peli so o misijonarju Frideriku Baragi, pa o mavrici... Čutiti je bilo, da jim je |X)sebno blizu priredba skladbe slavnih Kellv Familv z naslovom Prebudi me. Veselje jih je bilo poslušati in opazovati, tudi zato, ker si jih |X>tiho predstavljamo čez leta kot odrasle cerkvene pevce.
Izmed mladih se v naši župniji zlx>-rom rajši pridružijo dekleta kot fantje. Z!x>rovodkinja Elizabeta Kunavar jih uči in navdušuje za lepo sodelovanje pri bogoslužju. Neobičajna, vendar prijetna melodika je še po koncu prve |x^ srni dekliškega zbora plavala med štirimi oltarji in korom, imenitnim tudi zaradi znamenitih orgel s črnim manu-alom. Čeprav se na petje a < appella šele privajajo, so dekleta uspešno izvedla troglasno pesem Pridi, ljubi lezus. Za nežnost in milino skladlx' Ave Maria W. A. Mozarta pa gre zahvala zlasti Tomažu Pimatu, ki je zbor spremljal na klaviaturi.
H komu naj se obrne moZ v svojem iskanju prave poti v Življenju, če ne k
Ženi vseh žena, ki nosi v sebi vso mehkobo in možatost junaške in pogumne dekle C ios|xxlove? Moški zlx>r moravske župnije združuje fante in može, ki pod skrbnim vodstvom Alojzija Štefana uspešno ohranjajo tradicijo te vrste zlx>rovskega |X>tja. Poleg roerslerjeve Marijine pesmi so posegli v liturgijo Sv. Janeza Zlatoustega. V starocerkvenem slovanskem jeziku so zapeli hvalnico Vsemogočnemu Bogu. Bolj |X)lno in dovršeno, kot smo vajeni pri ljudskem |X'tju, je izzvenela Hladnikova Presveto srce slavo. K takemu vtisu je prispeval tudi brezhibno zarx't solistični del.
Cerkveni mešani zbor pod vodstvom Alojzija Štefana je v prvem delu nastopa dvigal misli k Jezusovemu Srcu, ki mu je posvečen ves mesec rožnik. S pesmijo smo obudili s|xxnin na sveto Hemo, ki goduje konec junija. Mnogi štejejo to plemenito ženo za prvo slovensko svetnico, saj naj hi se rodila na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsaka molitev se začne in konča v znamenju Svete Trojice. Njej v čast je za-donela mog(x*na hvalnica L. van Beethovna Boga slavijo.
Pred skupno zaključno [x-smijo Lepa si, lepa si roža Marija je spregovoril gospod župnik Viktor Primožič. V imenu |X)slušalcev se je zahvalil za prijetno glasbeno doživetje in spodbudil pevce k nadaljnjemu zvestemu izvrševanju poslanstva cerkvenega petja »Kcbr (s srcem) poje, dvakrat moli«. Zaradi pečata, ki ga nosi drtijska cerkev kot s|xxnin na Friderika Barago, se je koncert zaključil s Tomčevo skladbo Gospod, ki si v Baragi in v njej iskreno prošnjo: »naj delimo z Barago nebeško srečo, naj smemo ga častiti na oltarju.«
B. KUNAVAR
Gibanje vera in luč, do pristnega veselja ključ!
V življenje prizadetih oseb in njihovih družin, mnogokrat zastrto s sencami nesprejemanja ter predsodkov okolice, je leta 1971 posvetilo mednarodno gibanje Vera in luč. Gibanje temelji na prepričanju, da je vsaka oseba, tudi če je prizadeta, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk. Poklicana je, da prejme zakramente in postane vir milosti ter edinosti za Cerkev in svet. Po vsem svetu so se oblikovale skupine, katerih srce so duševno prizadete osebe. Obkrožajo jih starši in prijatelji, zlasti mladi.
Zanimivo je, da je na širokem področju bivše domžalske občine nastala skupina Vera in luč edino v Moravčah. Brez naklonjenosti mladih župljanov do prizadetih in pripravljenosti gospoda župnika Viktorja Primožiča tudi tu uvodnega srečanja v decembru leta 1985 ne bi bilo.
Takrat je v Moravčah zažarela Luč, ki sveti še danes. Polnih dvanajst let je njen ogenj z gorečo Vero razplam-teval Alojzij Štefan. Še sedaj je zavzet sodelavec skupine, ki šteje okrog trideset oseb: prizadetih, njihovih staršev in prijateljev. Mladi skupaj z župnikom oblikujemo srečanja. SrečujenK) se vsako tretjo nedeljo v mesecu. Skupaj molimo, obhajamo sveto mašo, se pogovarjamo in praznujemo. Prisrčno je dobrodošel vsak, ki nas obišče.
Tudi Miklavž, ki nikoli ne pozabi na nas. Na praznik Vere in luči - svečnico se predstavimo župnijskemu občestvu, letos smo se razveselili obiska ravnateljice in učiteljic šole Roje...
Na srečanjih Vere in luči se mnogo lepega zgodi, na primer piknik na gori Limbarski
Ko narava oživi,
v novi pomladi zaživimo tudi mi. Takrat se na romanje podamo in se vedno dobro imamo.
V majskem [»poldnevu in razgledu do zasneženih planin,
naše prošnje in zahvale je sprejel sveti Valentin.
V akciji Lučka dobrote veseli smo ugotovili,
da na radodarnost v Moravčah še niso pozabili.
Še junija na Hribce,
potem pa skok v počitnice.
Če želite vedeti, kaj se pri nas jeseni bo godilo,
si preberite septembrsko Oznanilo.
In, nenazadnje, če Vas gibanje zanima,
pridite, ne bo Vam žal,
tudi Bog svoj blagoslov bo dal.
Pa lep počitniški pozdrav!
MORAVSKI LUČKARII
Utrinki z nogometnega igrišča
Mlajša populacija je zelo pomembna kot izhodišče razvojnih smernic na vseh področjih, tudi na področju športa, kjer mladino vzgajamo in vzpodbujamo, da postanejo dobri športniki.
V Moravčah je nogomet zelo odmeven, zato se NK Termit Moravče trudi, da bi to ohranili in prenašali iz roda v rod.
Že mlajši dečki, njihov trener je Franci Ravnikar, se učijo prvih prijemov na nogometnem igrišču.
Medtem pa so mladinci že precej aktivni in se pripravljajo, da bodo nekega dne zasedli svoje mesto tudi v ekipi člarx3v. Njihov trener Franc Vesel
in pomočnik trenerja Rafko Mehle se trudita ne le za doseganje dobrih rezultatov temveč, da jih čim več in čim bolj pripravita, naučita in s tem ohranjata ali vzpodbujata njihovo voljo in ljubezen do igranja nogometa.
Seveda iz te želje izvira tudi pričakovanje, da jim zagotovijo primerna sredstva za delo (športne copate in drese). Finančna sredstva so glavni in pereč problem (verjetno marsikaterega nogometnega kluba), obenem pa predstavljajo tudi poglaviten dejavnik pri doseganju dobrih rezultatov ne le v kratkoročnem obdobju, pač pa tudi v prihodnje, v obdobju razvoja in življenja kluba.
Ob koncu sezone so dosegli z 28 točkami drugo mesto v ljubljanski regiji, kar pomeni, da so kljub številnim težavam dosegli dober rezultat, rezultat, ki ga lahko z nadaljnjim delom in zavzetostjo še izpopolnijo in s tem nagradijo svoj trud in svoje delo.
Poudariti moramo tudi izide ob koncu sezone ekipe članov. Glede na to, da čakajo na odločitev pristojnih ali so prestopili iz 4. v 3. ligo MNZ, lahko potrdimo, da so se dobro cxlre-zali. Tudi igralci so zadovoljni s svojim delom in sadovi, ki jih je prineslo leto.
P. GORJUP
^STnjevosiseto DA5£i
Srečanje Selanov v Opatjem selu
V soboto, 27. junija, je bilo v Opatjem selu na Primorskem 2. srečanje vasi, ki nosijo ime Selo, Sela ali Sele. Pobudniki teh srečanj so bili Selani iz Prekmurja, ki so bili lansko leto tudi organizatorji in gostitelji prvega srečanja. Pripravljalno srečanje za Opatje selo je bilo letos spomladi v Moravčah, o čemer smo že poročali.
Malo pred osmo uro zjutraj so se v križišču na Selu pri Moravčah začeli zbirati vaščani vseh starosti. Potem so se odpeljali še po vrhpoljske tamburaše in avtobus je krenil proti Primorski. Po skoraj triurni vožnji nas je pozdravila tipična gručasta kraška vas, že prej pa bujno grmičevje rdečega ruja, ki so ga včasih nabirali za pridobivanje rdeče barve. Nekoč skrbnf) obdelane njive danes prerašča grmovje vseh vrst, tako da ni več ra/gleda na morje, kol je bil včasih, pravijo domačini. Opatje selo spada v Občino Miren-Kostanjevica in šteje okrog 350 prebivalcev Tik pod vasjo, na zahodni strani, poteka državna meja z Italijo.
Na velikem prireditvenem prostoru, kjer potekjao tudi tradicionalna prvomajska in druga srečanja, so se |X)časi
zbirali avtobusi iz različnih koncev Slo venije. Po pozdravnem nagovoru predsednika KS Opatje selo so učenci tamkajšnje šole predstavili svoj raziskovalni projekt (joriški Kras in tako udeležence srečanja iz 16 vasi seznanili s kulturo, značilnostmi, zgodovino in življenjem domačih krajev. V kulturnem programu so nastopili še recitatorji, moški |xvski zbor Kras in mlada plesalca, župan pa je vsem zaželel dobro |>o< ulje v njihovem kraju. Kljub pri|X'kajix"emu son< u in neznosni vr(xini je pašta kar teknila, kozarček zdravilnega terana pa je vsaj za nekaj časa poteSU veliko žejo. Predstavniki vasi so se zbrali v prostorih KS, kjer je bila glavna točka izbira organizatorja i. Srečanja. Ker so volitve pred vrati, je tudi med slovenskimi Selani zavladal.! negotovost, kako bo bodoča oblast podprla njihova srečanja. Precej je bilo kandidatur za leto 2(I(X) in |x> njem. Predstavniki Janškovega sela iz Občine Velenje pa pravijo, da njihova vas politično še ni razcepljena, zato lx)ck> vaščani prihodnje leti> sami pripravili .3. srečanje pod to ali ono oblastjo. Bilo je tudi nekaj predlogov za popestritev srečanj, ki bodo vedno Zadnjo SObotO v juniju, geslo vseh
srečanj pa je »Da se lx>lje spoznamo«. Za »župana« vseh Sel je bil imenovan |x>budnik srečanj lanez Škalič iz Prekmurja.
V drugem delu so v zabavnem programu sodelovali ludi vrh|X)ljski tamburaši, ki so iz sem e privabili nekaj živahnih plesalcev. Na stojnici so naši Selani ponudili propagandni material iz Moravske doline, najbolje pa so se prodajale ka|X' našega smučarskega skakalca. Predstavniki vasi so organizatorjem izročili simlx)ličria darila, v dar pa prejeli izdelek Stare domače obrti, lo je pleten bič ali škarabac. V nagradnem tekmovanju Moravčani sicer niso zadeli pršuta, mortadele ali terana, kljub temu pa jim ni manjkalo energije za ples, ko so os-lali odhajali že domov.
Ali se sedaj slovenski Selani res bolje poznajo ali ne, ne vemo. Številni pOgO-vori v hladni senci ali na avtobusu pa so gotovo pri|ximogli k boljšemu medse-Ujjnemu spoznavanju med vaščani samimi, saj so bili meri njimi najstarejši, listi v najlx)ljših letih, najstniki in tisti, ki so |x)tr|X'žljivo racali naokoli z dudko. Za vso OTganizai ijo izleta na Primorsko je
poskrbel predsednik KS vrhpolje, go-s|xxl Franc t.ebar ob pomix"i žene Pavle. Najprej sta imela veliko skrbi, kako čim več Selanov odpeljati na srečanje, |X)tem pa se skrbi, kako vse zdrave in zaibvoijne pri|X>lj,iti domov. Za ves vloženi trud in številiH' poti se jima vsi zahvaljujemo.
MILKA NOVAK
Bojan Kos aktiven v dolgem duatlonu
.5. junija je Bojan Kos iz Moravč odpotoval v Zofingen v Švico, kjer sc je prvič kot slovenski reprezentant skupaj s kolegom iz Škofje Loke udeležil svetovnega prvenstva v dolgem duatlonu. Priprave na to prvenstvo so bile tako po finančni kol tudi psihični plati zelo naporne.
Poleg treninga se je Bojan moral ukvarjati tudi z organizacijskim rk-lom priprav.
V nedeljo, 7. junija so se tekmovalci zbrali na startnih mestih vsak na svojem (bkx"encm mestu in v svoji kategoriji tekmovalcev. Bojan je starlal ob 8.30 dopoldan.
Čakala ga je dolga in naporu,i pol. Najprej 8,5 km teka, nato 150 km kole šarjenja, na koncu pa še 30 km leka. Proga je biLi ra/gibana, kar pomeni, rla jim številne vzpetine niso prizanašale.
Prav tako so tudi poletna sopara in kasneje dežne kaplje pripomogle k težkim razmeram. Ob progi so jim številni gledali i pomagali z vzpodbudnimi besedami, ki so jim, pravi Bojan, resnic no pomagale, da so krepili svojo voljo, moč in željo, da dosežejo zastavljeni cilj. V njegovi kategoriji je tekmovalo 100 profesionalnih udeleženi ev in 800 absolutnih, kar pomeni, da je Bojan kot aktiven profesionalen udeleženec in predstavnik naše države dosegel s svojim 39. mestom izjemen rezultat.
Že sama udeležba na tako velikem tekmovanju je veliko doživetje, velika preizkusuj.!, dober rezultat pa je pripo
mogel k dodatnemu zadovoljstvu.
V zahodnoevropskih državah je lo svetovno prvenstvo doseglo velik odmev in zanimanje med ljudmi, kar je bilo raz vidno iz velikega števila dobro S|x>rtno razrx)loženih in prijaznih gledalcev.
Sponzorji: Občina Moravče Helios Domžale Florida Domžale (šport) d. o. o. Klub: Novice Extreme
Bojanu iskrene i esiiike ob tako lepem uspehu, hkrati pa želja, d.i bOSta njegova nadarjenost in trud tudi v naprej poplačana z (bbrimi rezultati.
R GORJUP
^~Smo sedaj končno ena ~"   kopravni z Moravčani,
saj se je ()bi ina kuni no prebudila
in odvoz smeli tudi za nas, hrilx>v-ce, uredila.
^ <K— Je šolski zvonec za dva meseca prenehal zvoniti, sedaj se bock> staršem živci spočili in žepi se z denarci napolnili, rla jih bomo jeseni spet znova praznih.
^<j- IIA, ha! Aha'!
Moravski magislralki res ne bo se dalo reči več: LUKNJICA pri LUKNJI. Ampak
11 IKK A pri FIIKI
Na »ozkost« pa Se skrbno treba DO paziti!
Deseto tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije v Celju
Tudi moravski upokojenci se vsako leto udeležujemo srečanj. Imeli smo samostojni moderni avtobus in šoferja Milana, našega člana. Srečanje je bilo v Knežjem mestu Celju v četrtek, 18. junija. Udeležilo se ga je 20.000 upokojencev in drugih iz vseh Društev upokojencev Slovenije in zamejstva.
Ob tej priliki je bil odprt tudi 6. sejem »Za zdravo življenje z naravo-se-nior«, katerega so si lahko ogledali udeleženci srečanja. Moravski u|x>ko-jenci smo na cilj prispeli že v zgodnjih jutranjih urah in takoj zasedli mesta na velikem prostoru pred velikim odrom, kjer se je odvijal kulturni program in nastopi govornikov. Prihajajoče udeležence je spremljala godba na
pihala iz Zidanega mosta Po nagovoru Vinka Gobca, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, je spregovoril predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je bil deležen burnega ploskanja. V kulturnem programu so sodelovali: MPZ DU Celje, MPZ Gimnazija Lava-Celje, MPZ »Ivan Cinkarn Celje, osem harmonikarjev s Ko-roške-Muta. Program je povezoval Tone Vrabl iz G?ija..Za popoldansko veselo in sproščeno druženje in razpoloženje sta poskrbela dva kakovostna ansambla narodnozabavne glasbe.
Skratka bilo je prijetno druženje z znanimi in novimi prijatelji na vseslovenskem srečanju u|X)kojencev v Celju. Sklenili smo, da se bomo srečanj udeleževali tudi v bodoče v še večjem številu.
JOŽE NOVAK
Vsi na kolo, za zdravo telo!
Organizator štirinajstega srečanja upokojencev-kolesarjev iz sosednjih društev je bilo DU Moravče, katero vsako leto sprejme prek sto kolesarjev. Srečanja se je udeležilo 125 kolesarjev iz osmih društev in šestih občin. Med udeleženci so kolesarji obeh spolov.
Srečanje je bilo v četrtek, 4. junija na kmetiji ležeta Kunavarja (Komarjevi) v vasi Spodnji Tuštanj. Ob prihodu so bili kolesarji pogoščeni s flancati, čajem in šil-cem domačega žganja. Pozdravil jih je predsednik DU Moravče Franc Novak in jim zaželel zadovoljstva na »srečanju« in srečno vožnjo. Za uvod je mešani rn-vski zlx>r DU Moravče zapel dve pesmi. Prvo srečanje kolesarjev je bilo na |X)lxjcb DU Kamnik in Komenda leta 1084 v društve-
nem domu v Moravčah. C )d takrat so se »srečanja« vsako leto ponovila. Udeležba je bila vedno večja. Vsakokrat smo se
dobili v drugem kraju na Moravškem. Tudi prihodnje leto lxi gostitelj I )U Moravče. Gos|x>dinja Ivanka in domači so pripravili toplo malko z domačim kruhom. V imenu vseh se zahvaljujemo za gosto ljubje družini Kunavar.
JOŽE NOVAK
Lukovica
/lamnik
17
Sklepi 34. seje Občinskega sveta
23. junija in 2. julija je bila 34. redna seja občinskega sveta Občine Lukovica; zaradi preobsežnega dnevnega reda pa je potekala v dveh delih, sprejeti pa so bili naslednji pomembnejši sklepi oziroma drugi akti:
1. Sprejeto je bilo poročilo o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale za leto 1997; medtem ko načrl poslovanja za letošnje leto ni bil sprejet, v okviru te torke je občinski svet zadolžil župana, g. Burjo, da ponovno skliče predstavnike občine, KSI' Domžale in krajevne sku pnosti l ukovica glede plačevanja odškodnine zaradi dejavnosti kamnoloma v Lukovici. Podjetje namreč krajevni skupnosti Se sedaj ne plačuje odškodnine za kamnolom, kljub temu da samoupravni sporazum, sklenjen 12. 2. 1987 med krajevno skupnostjo in podjetjem, še vedno velja. Zahteve KS Lukovica so torej upravičene, ne glede na to, da je med tem časom nastala nova Občina Lukovica.
Predlog načrta poslovanja za I. 198$, ki ga morajo sprejeti vse štiri občine soustanoviteljice javnega dela podjetja, pa so člani sveta ostro zavr nili, saj bo zanje sprejemljiv šele takrat, ko bo v javnem delu prikazoval pozitivno stanje.
2. Sprejeta je bila informacija o izgradnji avtoceste in ureditvi magistralne ceste M-10, ki jo je celovito pripravil g. janež Miklave, predsednik Komisije za spremljanje priprav in gradnje avtoceste, v tem trenutku je največji
problem odplava črnih točk na magistralni cesti M-10, in sicer glede nepripravljenosti nekaterih občanov, da odprodajo zemljišča za izgradnjo križišč ali ptočnikov. Največji takšen pro blem je v Šentvidu, kjer je tudi nevarnost udeležencev v prometu, zlasti pešcev, največja. Sprejel je bil sklep, da predstavniki krajevnih skupnosti skupaj z nekaterimi člani občinskega
sveta, ki so sami |X)nuclili sodelovanje, stopijo v stik z lastniki teh zemljišč.
3. Sprejeta je bila informacija o prizadevanjih občine /a odkup dela Pungartnikove hiše v Lukovici. Ker se zanima obe ina za odkup, enako je predlagla tudi ()dbor za sanacijo Lukovice, ustanovljen pri krajevni sku pnosti, je občinski svet sklenil, da lx>-sta skušala kot ponudnik za odkup nastopiti Občina Lukovica skupaj s Krajtvno skupnostjo Lukovica in Odborom za sanacijo Lukovice. Problem je namreč < < sna 38.1 K)().()()(),(K) SIT, po kateri je prodajalec pripravljen slavlx> ponudili Občini, čepiav obstajajo velike potrebe po prostorih, kjer bi lahko potekale družbene in društvene dejavnosti in podobno. ()dločitev je tako zdaj prepuščena krajevni sku pnosti Lukovica, če bo pripravljena skupaj z Občino nastopili kol kupec
4. Sprejela sta bila dva odloka, ki se nanašata na soustanoviteljske pravice: Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Domžale in Odlok o ustanovit
51 Sprejet je bil tudi Odlok o priznanjih in nagradah Občine lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica ter imenovana komisija za priznanja in odlikovanja. Letošnji 4. se|>-tember lx) namreč prvi občinski praznik, ko bodo podelile priznanja in nagrade najzaslužnejšim občanom ali pravnim osebam, izbranim na podlagi javnega razpisa. Priznanja Občine Lukovica (to (.ta častni občan in prizna-nje Občine Lukovica) bodo potem podeljevali vsako drugo leto.
6. Spreiet je bil sklep o začetku postopka za odprodajo zemljišča v središču Blagovice (opuščena pot), in sicer za izgradnjo sodobne trgovine1 z najširšo ponudbo.
7 Zaradi izgradnje avtoceste bo potrebno vse < esle in poti, ki gredo v traso AC in jih AC prekinja, nadomestiti z novimi - ker gre v večini primerov za zemljišča v splošni rabi, je bil sprejet sklep 0 ukinitvi statusa zemljišč v splošni rabi in prenosu na Republiko Slovenijo (v k. o. Prevoje, Lukovica in Krainja). Vse ceste in poti bodo nadomeščene z novimi.
8. Ker je dosedanji predsednik občinskega sveta g. Ciril Smrkolj, podal odstopnotizjavo tudi s funt« ije < lana Sveta in njegovih delovnih teles, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvedla kandidacijski |X)sto[x>k, v katerem je najmanj 1/4 članov občinskega sveta lahko predlagalo kandidata za novega
Svetniki med sprejemanjem Poročila o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja
vi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Roje. Pri olx'h je Občina lukovica dolžna zagotovili sredstva za invesiir ije in investicijsko vzdrževanje v višini 12% vrednosti (delitev po splošnem ključu iz delitvene bilance).
Na podlagi 12. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Lukovica in O priznanjih župana Občine Lukovica (Uradni vestnik ()lx'ine Lukovica, št. 4/98) Komisija za priznanja in odlikovanja objavlja
Javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 1998
1. Priznanja Občine Lukovica v letu 1998 so:
- častni občan Občine Lukovica
- priznanja Občine Lukovica
2. Priznanja Občine Lukovica se podeljuje za dosežke, ki so pri
spevali k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgoj-no-izobraževalnem, športnem; naravovarstvenem področju in na drugih področjih.
3. Priznanja se lahko podelijo: posameznikom, skupinam, organi za< i jam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam,
4. Predlog za podelitev priznanj Občine Lukovica lahko poda jo posamezniki, politične stranke, podjetja, društva ter druge orga nizacije in skupnosti,
5. Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v pisni obliki ter mora vsebovati:
- podatke o predlagatelju
- vrsto predlaganega priznanja
- podatke o predlaganem prejemniku priznanja
- obrazložitev k predlogu
- dokumente, ki potrjujejo dejstva v ol irazk ržitvi
6. Rok za vložitev predlogov je 10. 8. 1998
Svoje predloge pošljite ha naslov: Občina Lukovici, Lukovica 46, 1225 Lukovica, s pripisom »javni razpis za podelitev priznanj Občine Lukovica.«
Predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja:
Anton Žurej, I. r.
predsednika. Člani sveta so se tako na tajnih volitvah odločali med dvema kandidatoma, in sicer med Andrejem Burjo (SLS) in Milanom Drčarjem (ZLSD). Ker tudi pri |x>novnem glasovanju nihče od kandidatov ni dobil večine glasov vseh članov sveta, bodo celotni kandidat ijski postopek in postopek izvolitve novega predsednika olx"inskega sveta ponovili.
9. Imenovan pa je bil odgovorni urednik javnega glasila Občine Lukovica, to je glasila Rokovnjač. Odgovorni urednik je g. Vili Golob z Brezij pri Trnjavi. Čaka ga težko delo, saj »postavitev« lokalnega časopisa zahteva veliko truda in odgovornosti. Glasilo lx> v začetku izhajalo najmanj dvakrat letno oziroma glede na dogajanja v občini.
MOJCA S.
Župan g. Burja je pozdravil sedmi rojstni dan naše Slovenije.
Kresni večer ob Dnevu državnosti
Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč... Studenci tiho se pregibljejo, kot v sanjah praproti se zihljejo v poletno noč... Sedmi rojstni dan slovenske države smo tudi pri nas, kakor v večini slovenskih občinskih središč, počastili in proslavili sredi naravnega amfiteatra; v rokovnjaškem gozdičku, ob plamenih kresov in v prazničnem razpoloženju. Visok junijski dan je ustvaril večer, |x>ln mehkobe in vonjav v slutnji zrelega poletja. Kresni večer, ki je že sam po sebi nabit s skrivnostno sim-lx>liko bajeslovnega izročila, je postal po spletu zgodovinskih naključij naš največji državni praznik: dan državnosti, rojstni dan države Slovenije, ki je zorela in se rojevala tisoč let. Sedem let zgodovine je res samo droben trnutek v teku časov, ki so izoblikovali podobo naše, evropske kulture in civilizacije, je šele Otroška doba, vendar dozorela za vstop v osnovno šolo demokracije.
V programu so sodelovali učenci Osnovne šole Janko Kersnik Brdo s podružnicama in trojanski pevski
PLANINSKO DRUŠTVO BLAGOVICA
Vabilo
Planinci planinskega društva Blagovica vabimo vse občane in občanke občine Lukovica in vse planinske prijatelje, da se nam pridružijo na slavnosti, ki bo 8.8. 1998 ob II. uri na Golčaju. Ob peti obleti >ici delovanja društva bomo razvili prapor Planinskega društva in slavnostno odprli Rokovnjaško planinsko pot po mejah občine Lukovica.
Iz Blagovice bo na slavnost organiziran pohod ob 10. un, če 'pa boste sami krenili na Golčaj, naj omenimo, da je i»>t lepo markirana, do kraja prireditve-pa bodo posebne smerne puščice.
Planinski pozdrav
Na podlagi 12. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 2/97) Obđna Lukovica objavlja sklep
O RAZPISU ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1998/99
1. člen
Razpišeta se 2 štipendiji za šolsko leto 1998/99, in sicer ena za dijaka in ena za študij na fakulteti.
2. člen
l'rosik i morajo prijavi na razpis priložiti:
- dokazilo o vpisu v tekcx":i letnik šole oziroma fakultete
- potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije
- dokazilo o stalnem prebivališču v ()lx"ini I ukovir a navedbo o številu družinskih i lanov v skupnem gospodinjstvu
- dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana - bruto plača za mesec maj, junij in julij I998
- izvirnik zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem šolskem letu
življenjepis
3. člen
Prosilci vložijo prijavo na razpis skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno K). se|xembra 1998 na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako »štipendije za šolsko leto 1998/99.
4. člen
Prosilci bodo o izbiri kandidatov za štipendije pisno obveščeni v roku 15 dni po izbiri.
ŽUPAN
Anastazij Živko Burja, I. r.
zbor Lipa pod vodstvom Rada Kapula. Ob pozdravnem nagovoru župana g. Burje, so v siju ognjev in prižiga-jočih se kresničk v travi zazvenele domoljubne, narodne in umetne pesmi; šolarji, večji in manjši, pa so s pesmimi, ricitalom, skečem in otroško prisrčnostjo pletli venček ki kito ljubezni mladenki Sloveniji. Njihov nastop je bil počitniško sproščen, saj so se prav tisti dan zaprla šolska vrata. V spričevalih so zaklenjene opisne in številčne ocene, sedaj pa je čas igre, pustolovščin in raziskovanj »enajste šole,« ki je šola modrosti. Mladi so opravili trdo delo, rešili gore testov, predelali učene strani učbenikov in doživeli marsikatero stresno uro. Jeseni bodo zrelejši in pametnejši.
Prireditev se je sklenila s ^delitvijo posebnih priznanj naj!x;ljšim učencem med najboljšimi. Priznanja podeljuje Zupan. Ponosni smo na večji del naših mladih. Nanje je ponosna tudi država Slovenija. V njih so moč, prihodnost in naše preživetje. Verjamemo v moč znanja, če bo to nadgrajeno z vzgojo duha človečnosti. Če bo to znanje delovalo za boljši svet in se bo v odkx"ilnih trenutkih zmožno op-
redeliti za tisto, kar je dobro in kar je prav. Država pa mora zagotoviti prijazno in varno prihodnost ter delovna mesta, da se talenti ne bodo izgubljali po svetu in razdajali dragocenega znanja tujini.
Še mnoge misli so se utrinjale in opominjale našo zavest. Ob kritični oceni našega družlx'nega življenja, ki je videti zmedeno, nepredvidljivo in nestrpno, je edino jamstvo za naš ofo-stoj brezpogojna ljubezen do donuj-vine, ki je ena sama. Z njo se bomo ubranili pred vsem, ker je razdiralno. Vendar mora ta naša zavest preiti v odgovorno ravnanje posameznika in v našo skupno odgovornost.
Kresovi so dr>gorevali v pozne nočne ure, sproščeno ozračje v romantični naravi so oznanjale pesmi. Bil je večer pred praznikom.
Hvala Turističnemu društvu Lukovi ca, ki je pripravilo kresovanje, hvala vsem »tihim« delavcem in podporni kom, hvala nastopajočim in njihovim mentorjem!
Lepe dopustniške dneve, ki prihaja jo s pok'tjem, vesele počitnice za novo energijo ustvarjalnosti!
MOJCA S.
Furmanski praznik Preserje 1998
Turistično društvo Preserje pri Lukovici bo v nedeljo, 10. avgusta 1998, organiziralo FURMANSKI PRAZNIK.
Ob 14. uri bo povorka kmečkih vpreg; njim se bodo pridružile narodne noše. Po povorki bo galop-ska dirka kmečkih' konj. Vse lastnike konj vabimo k sodelovanju in tudi vse imetnike narodnih noš.
Prisrčno vabljeni v Preserje pri Lukovici v mesecu avgustu!
S čelado v počitnice
Začele so se šolske počitnice. Mnogi otroci bodo del le-teh preživeli v igri z vrstniki. Verjetno se bodo odpravili tudi na kakšen kolesarski izlet. Prepričajmo se, če imajo kolo ter čelado. Novi zakon namreč v 73. členu pravi: oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo oziroma kolo s pomožnim motorjem, mora med vožnjo imeti na glavi pripeto kolesarsko zaščitno čelado. Enako velja tudi za osebo, mlajšo od 14 let, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vo.-zi kot potnik.
Z denarno se kaznujeta
kaznijo 10.(XXJ tolarjev za prekršek voznik ali nat.i v nasprotju s tem
potnik, k členom.
Naj v naslednjem šolskem letu zaradi prometnih nesreč ne bo preveč praznih stolov v učilnicah.
Prijetno smo bili presenečeni nad ponudbo zaščitnih čelad v trgovini Er dani sport v Domžalah, še bolj pa nas je presenetilo, da so nas ob nakupu koiesa opozorili na nov zakon.
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Lukovica
/lamnik
Lukovica
Vlečenje vrvi za prehodni pokal gostilne Bevc
Na podružnični šoli v Blagovici
Gostilno BEVC iz Lukovice vodita FRANČIŠKA in STANE JEMEC. Gostu nudita dobro hrano, kulinarične dobrote ter pristno domačo kapljico. Že osemnajsto leto poteka tu tekmovanje v vlečenju vrvi.
V začetku so se udeleževale ekipe gostiln ter se jjomerile med seboj. Že takrat so prireditve privabljale veliko gledalcev, s tem pa se je večal tudi krog Števila ekip. Zanimivost ekipe, katero vodi g. STANE IEMEC, je, da vsa ta leta zanjo nastopajo skoraj isti člani. Prva leta so tekmovali samo doma, kasneje pa so se začeli tekem udeleževati po vsej Sloveniji. Dolgo časa na tekmovanjih sploh niso imeli pravega tekmeca, ekipa krepkih mož je bila nepremagljiva. Leta 93 je ekipi napovedal izziv novinar DELA, g. |anez PetkovSek, in sestavil ekipo NOVIC ki naj bi bila sposobna spopri-
Kamniško zasavska podružnica bolnikov z multiplo sklerozo je letos ponovno pripravila družabno srečanje. Tudi tokrat je bila gostiteljica gostilna BEVC iz Lukovice.
Povabilu so se odzvale podružnice: Maribex-ska, Radgonska, Prekmurska in Grosu|X>ljska. BS TEHNIK iz Domžal je bil"ponovno glavni sponzor prireditve, na njej je bila poleg veselega druženja tudi vrsta Športnih tekmovanj, iz katerih so izstopale naslednje Štiri panoge: balinanje četvork, nagradno bližanje za prehodni pokal, metanje žoge na kmečki koS in metanje pikade. V sončnem vremenu so pripravili del kulturnega programa člani O. Š. )anko Kersnik z Brda ter člani K. D. lanko Kersnik iz Lukovice. Prijetnim utrinkom njihovega nastopa so z velikim veseljem prisluhnili vsi navzoči ter tako vsaj za trenutek pozabili na svoje težave. Z burnim ploskanjem so nagradili nastopajoče ter jim tako izrazili svojo zahvalo. Velik prispevek za dobro izpeljano prireditev je vložil g. STANE IEMEC, saj je tudi sam žrtev te bolezni in vsa njegova družina. Omeniti moram neizčrpno delo in nesebično razdajanje za rast društva gospe HELENE HROVAT iz Domžal, predsednice Kamniško zasavske podružnice.
Ob koncu lepo preživetega druženja so za tekmovalno športne dosežke prejeli priznanja in praktične nagrade vsi najboljši. Posebna priznanja pa so od združenja bolnikov z multipb skta-rozo iz Ljubljane prejeli doktor nevrolog, g. LEOPOLD HACE iz Domžal, sponzor BS TEHNIK iz Domžal in pa gostilna BEVC iz Lukovice.
T. HABIANIČ
Gorjača graja
Odgovor na »Gorjačo«, ki je bila objavljena v S. številki Slamnika:
Včasih gasilski dom Brdo na Ma-klenovcu sedaj žalostno propada. Ob ustanovitvi Prostovoljnega gasilskega društva Brdo je za gradnjo gasilskega doma poskrbel g. lanko Kersnik, ki je velikodušno dovolil, da se dom postavi na njegovi zemlji. Vse do danes lastništvo še vedno rti urejeno, člani PCD Prevoje menimo, da nimamo pravice vtikati se v zasebnost nikogar.
Mogoče bi bilo pa primerno, če ,'bi za obnovo tako lepega in starega objekta poskrbeli zavodi oz. ustanove, ki se s tem ukvarjajo, recimo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja?
PGD PREVOIE
jeti se z ekipo BEVC, posebno ko ta rta takrat še ni |xjznala poraza. Za to srečanje je bilo veliko zanimanje širom |xi Sloveniji, zato je prišlo zelo veliko ljudi. Kljub dolgotrajnim pripravam nasprotne ekipe je na koncu prireditve slavila zmago ekipa Bevc. Po tem srečanju pa se je ta športna panoga hitro širila po vsej Sloveniji. Leta 94 so v Bakovcih v Prekmur-ju organizirali prvo državno prvenstvo, tega se je udeležilo večje število ekip in osvojil drugo mesto.
V letu % so se.včlanili v Š. D. Krašnja kot sekcija za vlečenje vrvi ROKOV-N|AČ. Pod tem nazivom so bili vsa leta zelo uspešni, saj jim je na vseh tekmovanjih uspelo osvojiti prvo meslo.
Gostilničarju Stanetu lemcu pa se je že dalj časa porajala misel, da bi v sklop tekmovanj doma vključil prehodni po-kal. Tako je lansko leto prvič organiziral
tekmovanje za prehodni pokal GOSTTL-NE BEVC v kategorijah rta 600 in nad 600 kg. Da je bila zamisel prava, se je prepričal že letos na drugem tekmovanju, saj se je nanj prijavilo kar trinajst ekip iz vse Slovenije ter dve ekipi iz sosednje Hrvaške; to je zastopala ekipa vi-ce prvaki Evrope. Tekmovanja se je udeležilo veliko ljubiteljev tega šjxirta, k uspešni prireditvi je prispevalo tudi lepo vreme ter tako povečalo veselje domači ekipi in navijačev ob [X>novni osvojitvi velikega prehodnega |xikala. Za uspešno izvedbo prireditve se je trudila vsa družina )emec, posebna zahvala pa vsem, ki so sodelovali pri izvedbi prireditve.
T. HABJANIČ
Ekipa Zlatega polja tretja
LrtoSnjt- prireditve VLEČENIE VRVI, katero organizira gostilna BEVC v Lukovici, se Je udeležila tudi ekipa Š. D. Zlato polje.
Ekipo so sestavljali VIKI KKAČAR (vodja), JANEZ ZUPANČIČ, STANE HRIBAR, SAŠO KOROŠEC BRANE KOROŠEC in VIKTOR CjROŠELI. Osvojila je odlično tretje mesto in prejela pokal v kategoriji do bOO kg, v kateri so nastopili. Tako so k lanskemu pokalu ckxla-li se enega, uspeh |>a je dal ekipi Še večji zagon za to športno dejavnost in zamisel, da sami organiziramo podobno prireditev mogrx":e že letos.
Saj ne, da samo blagovški učenci želimo biti olikani, uglajeni, lepega vedenja, čustveno trdnejši. Vseeno pa bi vam rad na kratko predstavil projekt »Leto lepega vedenja«, ki je potekal v letošnjem šolskem letu na podružnični šoli v Blagovici.
V malem se je zamisel o lepem vedenju rodila že preteklo leto, ko smo bili tako lx>lj pozorni na kulturno ma-licanje, letos smo zamisel samo dodelali in razširili. Tako »lepo vedenje« vključuje razdelke: lepo vedenje pri malici, med odmorom, v varstvu, pri pozdravljanju, predstavitev razreda, lepo vedenje na prireditvah in dobri medsebojni odnosi.
Pri ocenjevanju vedenja je sodelovala petčlanska komisija, sestavljena iz učencev od 1. do 4. razreda pod vodstvom učitelja mentorja. Ta se je sestajala nekako na štirinajst dni in ugolav Ijala, kako se je posamezen razred na določenem pcxjWju potrudil, in to po zastavljenih merilih vrednotila s točkami. EHkr.it i je komisija ctaločila področje lepega vedenja, kjer naj bi se učenci lx)lj potrudili. Tako smo v določenem obdobju opazovali izbrano področje in si hkrati pridržali pravico do ocenjevanja še drugih vedenj.
Vsekakor ocenjevalci nismo imeli lal ikega (tala. Še najteže je bilo vredno lili medsebojne odnose, leh se ne da izmeriti ali stehtati. Na pomoč so priskočita oddelčne skupnosti z učiteljicami razredničarkami. Učenci so kar preudarno ocenjevali, ali so bili med solxij prijateljski, spoštljivi, so si znali pomagati. Tudi pri razrednih urah smo se veliko pogovarjali o čustvovanju, občutjih, veselju, žalosti..., o tem risali in pisali.
Ker razen otrok, ki se pripravljajo na šolo, malicamo v razredih, je potrebno kar nekaj postoriti, preden se malica začne in konča. Primerno ravnanje s hrano, razdeljevanje, pospravljanje in samej kulturno malicanje je prineslo dodatnih nekaj tcx*k. Učenci se navajajo na samostojnost že sedaj, da sledimo pregovoru: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Vedenje v varstvu in med odmori se je v glavnem omejevalo na dovoljene igre pri rekreaciji na igrišču ali v razredih. V nasprotnem primeru se hitro zgodi nezgoda ali se poškoduje šolska lastnina. Vsi smo radi zdravi v lejxi urejeni šoli.
Veliko uspeha je prineslo pozdrav Ijanje. Skoraj ni bilo učenca, ki bi ne pozdravil učiteljic: in drugih, ko je stopil na šolski hodnik, ali učencev v razredu. Utrujenost od šolskega dela in naglk a pri odhodu na kombi sta učen-(('iii preprečevali, da bi bili prav v taki meri pozdravljali tudi po pouku v varstvu.
Bolj smo bili pozorni pri predstavitvi razredov z risbami, s slikami, plakati, z napisanimi zgodbami, s pesmicami ali sodelovanjem na prireditvah. Vsakemu razredu smo nudili podobne možnosti vključevanja. Tako so bile naše stene bogato okrašene in so z otroško prisrčnostjo pozdravljale prišleke.
Učence so na vidnem mestu na oblikovanem plakatu spremljali napisi. Preprosti stavki niso samo ukazovali, neprestano pridigali, ampak dopuščali tisto drugo, za nas ljudi, težjo možnost:
Do sošolcev si lahko prijazen.
Po hodniku znaš hoditi počasneje in tiše.
/Ve pozabi na kulturno obnašanje pri malici.
Lep dan začni s pozdravom učiteljic in sošolcev.
Hodi vsestranske) prizadeven.
Želimo ti prijetno igro med odmori.
Seveda je trud treba nagradili. Že v začetku leta smo najbolj prizadevnemu razredu obljubili nagradno kopanje na Izlakah. To so si letos prislužili učenci 4. razreda.
Spreminjanje nas samih ctalgo traja. Izboljševali se bomo počasi še vsa le
ta v prihodnje. Učitelji bomo posebej veseii sodelovanja staršev.
Za nami je še eno na splošno us|X'-šno šolsko leto, in pred nami so zaslužene počitnice za učence, starše in nas, učitelje. Da bomo nabrali novih moči za nova znanja, doživetja, naloge, ki nas čakajo. Da hx)mo ob koncu leta zadovoljno prikimali različnim uspe hom. Hvala vsem, ki ste se trudili.
MARIJA ARH OŠ Blagovica
Bili smo učenci 2.razreda
Zdaj je že konec 2. razreda in si bom zapisala, kaj sem doživela.
Ko sem prisila v drugi razred, smo se učil še bolj iz prvega razreda. Šli smo k Matiju malo kmetovat, pobra-li smo jabolka in ličkali koruzo. Včasih se je tovarišica šalila; ko je prišla v razred, smo se začeli pogovarjati, kaj bi bilo, če ne bi imeli glav.
Konec šolskega leta! Težko so ga dočakali učenci pa tudi učitelji. Učenje je naporno delo za vse, ki sodelujejo v tem procesu. In ko postajajo sončni žarki vedno močnejši, postaja delo v razredih vedno težje. Vedno manj je ustvarjalnega miru, otroci prihajajo v solir pod vtisom včerajšnjih iger. Starši jih skoraj ne morejo odvrniti od žoge, kolesa, rolerjev in kdove česa še. Za učenje pa so potrebni mir, zbranost in volja. Zato je bil res že skrajni čas, da so se začele počitnice.
Med počitnicami bodo na marsikaj pozabili, na šolsko leto pa bodo ostali tisti spomini, ki so najlepši. In česa se bodo najbrž radi spominjali učeni i i/ Krašnje?
Srečanja podružničnih šol, ki so bila na našo pobudo prvič pred leti v Krašnji, Se vedno živijo. Večkrat smo bili gostitelji učenci, starši in učitelji v Krašnji, naši učenci pa so že obiskali so-šolce na Ledinah, v ()rohovi< i, letos pa so nas povabili v Dokležovje. Gostitelji so se res potrudili. Učenci so bili vključeni v različne delavnice, naučili so se plesti iz slame tako, kot to delajo v Prekmurju, mi pa smo jim pokazali našo kito. Popeljali so nas po Prekmurju. Spletle so se i iov< ■ | irijateljske vezi ne samo med u< en< i, tudi med učitelji.
Naša zdravilna zelišča smo letos predstavili kar štirikrat: v Cankarjevem domu ob Dnevih slovenskega izobraževanja, kjer so učenci in odrasli tudi pokazali, kako nastajajo slamnate kite. Zanimivo je bilo sodelovanje na dnevih Zdrave prehrane v I jubljani. Ljubljana je bila gostiteljic a evropskih mest, ki sodelujejo v skupnem projektu zdrave prehrane in ob tej priložnosti so se predstavili različni pripravljale i zdrave prehrane. Tudi mi smo skuhali enolončnico iz stročnic. Precej smo jo odpeljali v Ljubljano, vendar je je zmanjkalo v [X)l ure. Vsi so si želeli recepte. Ko smo prišli priihodnji dan na naše mesto, nas je že čakala vrsta ljudi. Čakali so enolončnico iz stročnic. Dobro, da smo jo pripeljali veliko več kot prejšflji dan. Vendar je je zmanjkalo tudi v pol ure.
Delo na našem vrtu in poznavanje zdravilnih zelišč so učenci predstavili še v Artičah, kjer se ukvarjajo s sadjarstvom. Njihov sadovnjak je res vzorno urejen. Imajo tudi strojno opremo in umetno namakajo, tako jim je delo mnogo lažje. Njihove |X)vršine pa so tudi mnogo večje.
Bili so gostje v Puconcih, kjer so pu-conski učenci širši javnosti predstavili svoj izobraževalni center. Gost je bil tudi gopod minister C iril Smrkolj. Bili smo veseli, ker je delo na naši šoli pohvalil in ga v pogovoru z gostitelji in gosti tudi predstavil. Tako je naši predstavitvi in prisotnosti dodal se nekaj več.
Kamor koli smo šli, smo predstavili našo vas, občino in kraje, od koder prihajamo. Pripovedovali in vabili smo jih na obletnice, ki smo jih lansko leto tiražne »vali, jim preelslavili turistično karto
občine Lukovi« a, Črni Graben in jim [xikazali košček naše preteklosti - slamnato kito, izdelke iz ličkanja in iz slamnate kite.
Ko so otrcx i preživeti večere v gostiteljevi hiši, so bili dobri »turistični vodiči«. Izpovedovali so jim O krajih in življenju, od koder prihajajo. Zdaj, ko ima mu telefone, lxxlo prijateljstva med otroki in njihovimi družinami še bolj zaživela.
Četrtošolci so bili skupaj z učene i z Brda in i/ Blagovie e v šoli v naravi v Sa-vudriji. Prav vsi učenci pa so bili v juniju na tridnevnem taboru na I jubetju. PrO gram je bil bogat in zanimiv, čeprav nas je motilo tudi slabo vreme. V Tržiču so si ogledali etnološki muzej, v njem so sjxiznali življenje čevljarjev, kolarjev, us-
Ko sem spo/nala, kaj počnemo, so mi bili vsi predmeti všeč. Obiskali smo tudi Sorieo, kjer smo igrali in risali. Mene je gospod, ki nas je učil risati, pohvalil.
Pri zobkih smo pridno sodelovali in na koncu zmagali. Dobili smo lepe nagrade.
V maju smo šli k nam gledal mlin. Ocljiravili smo se tudi na Brdo, kjer smej imeli testiranje. Po Bledu smo se vozili s kex":ijami in z ladjicami. Gledali smo čarodeja remija in jedili kremne rezine. Na Bledu sem se zabavala.
Veselo je bilo tudi na koru uza starše. Igrala sem v igric i Palčki so povedali in prebrala spis iz glasila Malčki -palčki. Na koncu leta sem bila najlx>lj-ša učenka. Zarcs sem uživala.
ANA AVBELJ
njarjev, oglarjev. Popeljali so nas po starem mestnem jedru in predstavili no tranjost Kumikove hiše. Zelo zanimiv je bil s|irelxid |x> muzeju lovci na mamute-. Zvec er so se zabavali ob lutkovni predstavi in nastopih svojih sošolcev. Tudi sami so predstavili glasbeno pravljico, ki so se jo naučili na taboru. V |x>-govoni s carinikom so bili zelo radovedni in so izvedeli marsikaj o etalu delavcev na < .irini. Slopili so tudi v Avstrijo, ress samo za korak na starem prehodu čez Ljulx'lj, kamor smo šli na sprehod (X) večerji. Zadnji dan pa smo se z go-zelarjem pov/| icli na Zelenic o. V razgo-voru z njim so otroci izvedeli marsikaj o rastlinskem in živalskem svetu v teh gorah, ludi v hotelu smo se počutili prijetno: urejene sobe, topla voda v ko painie ah, jedilniki po naročilu, prijazno, osebje.
Mali šolarji pa se bodo prav gc ilovo spominjali prvega svojega talxira - dvodnevnega sankanja in smučanja v Kan-dršah.
I Jčeiu i 1. in 2. razreda so bili na obisku na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Prijazno so nam pokazali oddelke v lx>l-nišnie i: sprejemno ambulanto, laboratorij, rentgen, bilriiške solx', solxi z cki-jenčki, hajDoIj navdušeni pa so bili nad dojenčkom v inkubatorju. I >rug drugemu so tudi poslušali src e, gledali ušesa, (Kislušali dihanje.
V juniju so bili učenci 2. in i. razreda povabljeni v Zdravstveni dom v Domžale, ker so bili v akciji Za zdrave /i il ie zmagovalci med vsemi razredi v nekdanji občini I tomžale.
Prijetno pa je bilo tudi slovo od šolske;;,) leta. Na končni prireditvi so se otrex:i predstavili kot pevci, igraki, plesalci, instrumentalisti. S svojimi rirugo-šolci so se predstavile tudi mamice. Skupaj z otroki so prebrale dvanajst pravljic. Razpoloženje v šolski avli je bilo res tekmovalno, ko so otrex:i ali pa njihove: mamice odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Kar nekaj čokolad smo razeJelili našim tekmovalkam in tekmovalcem namiznega tenisa, ki so se vračali z meda ljami s tekmovanj. Skupina, ki jo trenira Uroš Beguš, je vadiia trikrat tedensko. Karmen Umek je postala zmagovalka preglednih turnirjev v skupini I. in 2. razred (Olimpija, Logatec, Preserje, Krašnja, Mengeš, Vesna - Ljubljana Zalog, Ilirija, Irbovlje...), Meta Rode pa je bila druga v skupini 3. in 4. razredov.
/o med j m k ilnic ami vabimo učeni e male šole in (irvih razredov vseh krajev v naši občini v šolo namiznega tenisa, ki bo enkrat tedensko v rxxx>lrianskih urah, nadaljeval.) pa se ix> tudi v naslednjem šolskem letu. ( e se želijo ol rcx i ukvarjali z namiznim tenisom, lx> ste dobili pojasnila med treningi vsak petek exl 17 do 18..TO v šoli.
Na šoli smo organizirali tudi Športna tekmovanja, in sicer v plavanju (vsi učenci so bili enkrat mesečno na Izlakah), v atletiki in namiznem tenisu, Zmagovale a v |>lavanju sla bila lanj.i Urankar in Uroš Pestotnik, v atletiki Meta Rode in Grega Šte|iihar, v namiznem tenisu |)a Met.i Rode in LJroš Ita-stotnik.
Športniki in športnice razredov so postali: Katja Pestotnik in Anže ( ek"slina, Karmen I Jmek, Malic Ptrnat, Me"ta Rode, I Jroš Pestotnik, Sabina I Irbanija in Marko Zupančič.
Iskreix; čestitke najboljšim učencem razredov: Gašperju Korošcu, Valeriji Grilj, Alenki Budnar in Urški Rupar!
Veseli odhajamo na pen itnice. I Iva-l,i staršem, ki ste" podpnali naša priza (tavanja, in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Kajti šola ni samo učenje iz knjig, pisanje v zvezke, znanje računalniških jezikov, ta nekaj več. Je tudi tkanje iik :clsolx)jnih odnosov, priznavanje drugačnosti, medsebojna pome«, je pri/iganje različnih iskric v src u in »oku-Sanje« različnih dejavnosti. |e pa tudi vraščanje v domači kraj. Zato je: tako pomembno, da otroci obiskujejo šolo čim dlje v svojem domačam kraju, kjer spoznavajo preteklost in so sooblikovalci življenja v njoj. ludi to je naložba za prihodnost kraja in ljudi, ki bodo v njem živeli.
VERA BEGUŠ
Zmagovalna ekipa ROKOVNJAČ ob letošnji ponovni osvojitvi prehodnega pokala. Stoje z leve: Danilo Koderman, Franc Kušar, Marjan Cerar.
Čepe: Jože Urankar, Vinko Urbanija in Maks Urankar
Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo v Lukovici
Ob igri balinarjev so se veselili in zabavali tudi ostali
G. Alojzij Škofic za občino Prevoje
Kakor vsi največji dogodki v zgiKtovini slovenskega naroda, se tudi ta končuje s številko osem oziroma kar z dvema osmicama. Letos mineva 88 let, odkar nas je zapustit največji dobrotnik v zgodovini območja KS Prevoje, g. Alojzij Škofic.
V oporoki je kot prvo dal zapisati: »Za glavnega dediči vsega svojega imetja imenujem svojo domače; obe ino Prevoje.« Šentviški šoli je zapustil poleg denarja tudi veliko njivo, 49,78 ara št. 437/15 in travnik, 2S,27 ara št. 4.37/10 K() Prevoje" in precej knjig za šolsko knjižnic o, zemljišče:1 je namenil za šolski vrt, denar pa za razširitev šole v Stirirazrodno, katero so med vojno jx)žgali partizani. Velik del je zapustil mlekarski zadrugi Pre;-voje, tretjino pa je namenil ulxjžrx?mu skladu.
Že 1910. leta nam je g. Škofic z oporoko pokazal smer nadaljnjega razvoja osnovne izobrazbe kmečkega prebivalstva in vase anov obe ine Prevoje. A kako so ravnali z podarjenim imet jeni! Znano vam je iz. kronike »Črni graben vse ek) nekaj lel pO drugi svetovni vrijni. Po letu 1947 pa so s tem upravljali »TOVARIŠI«, ti pa so imeli za glavno reklo v pravnem pomenu »To je vse naše,« in delili vse, kar ni bilo njihovo (nacionalizacija, razlaščanje in podobnej). V novejši zgodovini smo tako krajani KS Prevoje kupili s samoprispevkom »lastno zemljo« od kmetijskega inštituta (ki se je iz upravljavca zemlje prelevil v lastnika), da bi postavili trgovino z živili. Zahtevano je bilo tudi, da se postavi vsa infrastruktura, priskrbi dokumentacija in naredi asfalt, da ne bi imel Mercator nobenih težav. Kakor pa je razvidno sedaj, se je v zemljiško knjigo v tatu 1997 vpisal Mercator. Nova doba, nov rek: »Odtujitev družbenega premoženja« (|X3 domače kraja).« Menimo, da bi se morala s tem primerom fjozabavati novonastala »Podobnikova komisija«, ki se ukvarja s problefnom oškexJova-nja družbenega premoženja, ali Pukšičeva parlamentarna in jo uvrstiti na prvo mesto po nujnosti tega primera, ker nam zavira razvoj.
Ko bo in če bo zarjeva sploh kdaj rešena, predlagamo v Kč) SDS Prevoje in OOSDS Lukovica, da na tem zemljišču zgradijo vrtec, v sklopu tega objekta bi bila tudi kuhinja. Zato naj bi bil zraven zgrajen tudi efom za mobilno sposobne starejše občane občim? I ukovica. Vse se navezuje na oporoko g. Škofica (iž šolskega dela - vrtec - in izubožnega deta - dom starejših občanov -i. Mlekarski zadrugi pa vrnitev premoženja, kakršna je uajlxilj mogoča tako, da bo zadruga služila svojemu namenu. V statutu naj ima prepovedano prodajo zemlje ali objektov. Nobeden predsednik ali upravni cxJbor ne sme biti pooblaščen za prodajo zadruge. Ob razpadu zadruge naj lastništvo preide v last KS Prevoje. KO SDS predlaga, da na sv. Alojzija dan, 21, junija, praznujemo krajevni praznik v spomin na ob e'.ma Alojzija Škofica, in si« er skupaj z dnevom državnosti 25. junija.
KO SDS Prevoje DANILO KASTELIC
Strani občine Lukovica _na internetu_
Predstavitev občine Lukovice si lahko ogledate na naslovu http^vvvvvv.lu-kovica.si. Stalne rubrike so: uprava, kultura in turizem ter novice, ki jih redno obnavljamo.
Tudi to je del vzgojno-izobraževalnega dela
Lukovica
/lamnik
JULIJ I Q RPAN    I J
Gasilci, zbrani na slavni proslavi - sedijo gasilci veterani, v ozadju prapori
110 let PDG Prevoje
Prevojski gasilci so s pripravami - na pomembni jubilej 110-letnice obstoja prostovoljnega gasilskega društva Prevoje - pričeli že lansko leto v jeseni, ko so poskrbeli za novo fasado gasilskega doma, prepleskali so tudi gasilski stolp, gasilci mu rečejo turn, okna; vse to s svojim požrtvovalnim delom. Letos pa so poskrbeli še za temeljito obnovo notranjščine tako, da je dom v novih barvah pričakal pomembne dogodke.
Praznovati so pričeli v nedeljo, 3. maja, s slovesno sveto mašo v čast zavetniku gasilcev, sv. Florjanu, čigar kip je po maši blagoslovil brdski župnik, g. Svete. Novi kip sv. I lorjana varuje in krasi poslopje gasilskega doma v Šentvidu ter vse okoliške hiše. Po slovesnosti je sledilo prisrčno srečanje krajanovli so radi pokramljali in se posladkali / dobrotami^ki so jih napekle domače gospodinje. Z ubranim petjem pa je kot vedno navduševal MePZ Šentviški zvon.
V soboto, 6. junija, je bila pod okriljem Gasil ske zveze Lukovica izvedena gasilsko reševalna vaja, kjer so gasilci / izoliranimi dihalnimi aparati prikazali notranje gašenje z gasilnimi apamt i, »vlečenje gasilske verige« i/ 600 m oddaljenega potoka Radomlje. Pri sestavljanju tako doige verige i/ gasilskih cevi je sodelovalo kar pet gasilskih društev. Prikazali so tudi simulirano reševanje ponesrečenca iz karamboliranega vozila. Pri tem so sodelovali poklicni gasilci iz Centra požarne varnosti Količevo. Z njihovo opremo za tehnično reševanje pa so upravljali g.isilci iz GZ Lukovica, ki so usposobljeni, da priskočijo na pomoč tudi ob prometnih nesrečah. Gasilci iz GZ Lukovica tesno sodelujejo s CPV Količevo in pomagajo poklicnim gasilcem pri posegih, ki so kar prepogostokrat potrebni na območju Črnega grabna.
Po tehnični vaji je sledila velika gasilska vese-
lica z narodnozabavnim ansamblom Nagelj.
V nedeljo, 7 junija, so gasilci jubilej proslavili s pravo gasilsko parado. Ta je krenila od gostine Pri Gašperju skozi Prevoje in Šentvid do Kulturnega doma v Šentvidu. V paradi so sodelovali: /aslavonoše na konjih, vozova z narodnimi nošami in gasilci veterani iz PGD Prevoje, moravski gi idbeniki, ki so paradntkom dajali takt, predstavniki lovske in čebelarske družine iz Lukovice s prapori, »komandno« vozilo z vodstvom parade, ešalon enaindvajsetih praporov, nato čez slo gasilk in gasilcev v svečanih uniformah iz enaindvajsetih gasilskih društev, konjski vpregi s starimi črpalkami in gasilci v starinskih uniformah, parado pa so zaključili vozniki v skupno 21. gasilskih vozilih. Pred Kulturnim domom je sledil pozdravni govor z orisom bogate zgodovine prevojskega gasilskega društva. Pripravil ga je predsednik, g. Marko Kotnik, prisotne sla pozdravila tudi Župan Občine, Lukovica, Anastazij Živko Burja, in predsednik Gasilske zveze Občine Lukovici, g. MaljaZ Markovšck.
Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje pokriva vasi i/ krajevnih skupnosti Prevoje in Rafolče. Ob visokem jubileju je prejeto priznanje Gasilske zveze Slovenije. Del izkupička od veselic o jo namenjen za nakup opreme oz. stolpa in reflektorjev, ki bodo na gasilskem vozilu IAM 130 T 11.
Obenem bi se ob tej priložnosti člani PGD Prevoje zahvalili krajanom za vso pomoč in sodelovanje.
Člani PGD Prevoje so strokovno usposobljeni, da pomagajo pri čiščenju meteornih kanalov; pri prevozu pitne vode, pri čiščenju cest; sicer pa so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč komurkoli in kadarkoli.
MONIKA D.
Športnik z obeti
Le kdo ne bi opazil mladega zavzetega športnika, ki z neskončno vztrajnostjo pozimi teče krog za krogom po Šentvidu in okolici, poleti pa se s kolesom vsakodnevno odpravi na trening, kjer prekolesari neverjetne razdalje v zavidljivem času.
Milan Hribar iz Vrbe, kolesar rekreativec, v lanskem letu državni prvak med rekreativc i. V letošnjem letu pa se je udeležil že štirinajstih tekmovanj, kjer je kar osemkrat zmagal, bil enkrat drugi in trikrat tretji, Na vseh teh tekmovanjih širom po Sloveniji in tujini izkazuje svoj, od okolic e veliko premalo cenjeni, talent.
Za tale kratek pogovor sem ga dobesedno »vzel s kolesa«. Sam o njem nisem vedel veliko, ko pa spoznaš njegove uspehe in delo, ga spoštuješ.
Tri leta že kolesariš po dve uri in pol dnevno. )e kolesarjenje tvoja prva odločitev? Ali si se prej ukvarjal s kakšnim drugim športom?
Po odsluženem vojaškem roku sem se začel ukvarjati S tekom in kolesarjenje;m, takrat je bilo to bolj rekreativno. Pred tremi leti pa sem se začel ukvarjali s kolesarjenjem tudi bolj resno.
Kje potekajo tvoji vsakodnevni treningi?
Vsak dan prevozim povprečno 80 kilometrov dolgo pol, smeri pa so različne. Primer - od doma proti Moravč ,ini, Zagorju in (Jeosu, ali pa morda na Gorenjsko ali ludi drugam. Kolesarski treningi so tako lahko zanimivi, saj mi v naravi ni nikoli dolge as.
Med rekreativnimi kolesarji si v lanskem letu postal državni prvak. Kako postaneš državni prvak?
Imeti moraš veljavno licenco, ki jo pridobjš s članstvom v klubu. Za državno prvenstvo se točkuje devet tekem. To so tri tekme na kronometer, tri gorske dirke in tri cesto hit rosi ne dirke. Najboljši v teh preizkusih pa postane državni prvak.
Koliko kilometrov si prevozil v lanskem letu in kako daleč si letos?
V lanskem letu sem prevozil 16.000 km, letos pa S(XX) km, vendar lelos pazim bolj na tehniko treninga, tako da je pristop še bolj profesionalne.
Kakšno kolo uporabljaš pri doseganju teh lepih rezultatov?
To je kolo ameriške izdelave, firma TRACK, model 1998 z novo SHIMANO opremo INTEGRA 600. Nakup kolesa je sponzorirala šport in servis trgovina ERDANI iz Domžal, ki je tudi sicer moj sponzor pri vsej opremi.
Kolesarjenje je praktično tvoj hobi, kaj pa tvoja redna zaposlitev?
Kolesarjenje je zdaj zame več kot samo hobi, saj sla način dela, treningi in pa množic a tekmi vanj. ki se jih udeležujem, kar na profesionalni ravni, čeprav vse to delam kot rekreativec. Redno pa sem zaposlen v Leku Ljubljana, kjer sem tudi čian Rekreativno športnega društva Lek.
Glede na kakšne kriterije si izbiraš tekmovanja in kje vse tekmuješ?
Udeležujem se tekem, ki so objavljene v razpisu Kolesarske zveze Slovenije, le pa so po različnih krajih Slovenije. Letos sem bil že tudi na tekmovanju te-kreativcev iz vse Evrope na Grossglocknerju. To je bil vzpon z višinsko razliko 2000 m v ekilžini 27 km, ki sem ga prevozil v eni uri in osemindvajsetih minutah, in tako zasedel peto mesto med osemsto tekmovalci.
Kako tvoje uspehe ceni naša sredina?
Med kolesarji so moji ekisežki že kar zavidljivi uspehi in to kolesarski kolegi tudi znajo ceniti. Dobivam tudi ponudbe za pristop k različnim kolesarskim klulxim. Moja želja pa je postati član enega vodilnih ke ile -sarskih klubov, vendar to za zdaj ostaja le pri željah.
Vsakodnevni treningi te tudi »trgajo« od doma. Ker sem tudi sam doma s kmetije, vem, da je doma dosti opravila. Kako tvoja udejstvova-nja sprejemajo doma?
Domači me vsi zelo podpirajo po mojem športnem delu in so veseli vsakega mojega uspeha. Pri treningih me nikdar ne ovirajo, tako lahko redno treniram. Delu doma pa se seveda nikakor ne odrečem in vedno rad pomagam.
Moje mnenje je, da smo kolesarsko zelo nerazvita občina, ti si pa ena od svetlih izjem. Kaj bi bilo potrebno storiti za razvoj kolesarskega športa v Lukovici?
V okviru raznih društev ali občine bi bilo potrebno organizirati tudi kako tekmovanje, kar bi prav gotovo zbudilo večje- zanimanje za ta šport in mogoče bi lahko kasneje dobili ludi športni klub, pa čeprav tudi v okviru kakega drugega šjjortnega društva.
Bralcem Slamnika predlagam: »voziteza menoj!«
Pogovarjal se je MATEJ KOTNIK
Novi maši na Brdu
Brdska župnija je letos lahko upravičeno ponosna. Brdski farani se bomo z velikim veseljem spominjali dogodkov, ki so se dogajali letos poleti, pravzaprav so se slovesnosti začele že v novembru 1997, ko je Brdo obiskal naš rojak Janez Petek iz Rafolč, ki deluje med Slovenci v Argentini in je med nami daroval svojo zlato mašo.
FOTO: NADA PRAŠNIKAR TEKST: MONIKA D.
Zahvalo Bogu za šestdeset let duhovništva ji Ivan Gerčar - Bergantov gospod iz Dupeljn.
nija izrekel biseromašnik
Zunanje priprave so potekale vsaj štirinajst dni pred novomašnimi slovesnostmi. Domačini so postavili številne mlaje, pripadnice posameznih podružničnih cerkva so kar tekmovale med seboj, kje bodo spletle najdaljši venec, gospodinje so napekle gore slaščic, marsikatera ura je bila namenjena čiščenju cerkve, župnišča, pomoči gospodu župniku Andreju Svetetu, ki ima precej zaslug, da imamo na Brdu kar dva novomašnika.
V ponedeljek, na dan posvetitve novo-mašnikov, na dan Petra in Pavla smo pričakali »naša dva apostola«, ki sta pripravljena biti z nami vse dni do konca sveta (prim. Mt 28,20), in blagoslavljati, ra/lamljati ter dati. Kristjani ju potrebujemo.
ZAHVALA
ob novi maši, 5. julija 1998 na Brdu. Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom Rafolč, prijateljem in znancem, brdskim pevcem, sodelavcem župnijske Karitas Brdo; vsem, ki ste sodelovali pri postavitvi mlajev, pripravi šotora in spletanju vencev; faranom župnije Brdo, gasilcem GD Prevoje in Lukovica, narodnim nošam, gostilni Kovač iz Kolie'evega, cvetličarni CJmers iz Domžal in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravah in na sami novi maši.
JANEZ BERNOT, novomašnik
Rafolče, 14. julija 1998
Novomašnik Janez Bernot z rafolškimi narodnimi nošami, na dan nove maše, 5. julija. Novomašnik Janez bo kaplanoval v Ribnici na Dolenjskem, kamor odide v začetku avgusta. (Slika spodaj)
Vsa župnija je živela za tisti nedelji, ko sta Janez in Mitja pela novi maši. (Slika zgoraj)
Ob moji novi maši 12.71998 na Brdu hi rad izrekel besedo zahvale:
- vsem faranom župnije BRDO
- vaščanom Lukovice in okoliških vasi
- sodelavcem župnijske Karitas Brdo
- cerkvenim pevcem
- narodnim nošam
- postavljakem mlajev
- pletiljam vencev
- gasilcem ejbeh društev Lukovica in Prevoje
- gostišču Jamarski dom na Gorjuši V svojo zahvalo hvaležno vključujem tudi vse tihe cJobrotnike, za katere ne bom nikoli izvedel. Bogu hvala, vsem in vsakemu posebej!
novomašnik MITJA ŠTIRN
Novomašnik Mitja Štirn z domačim župnikom Andrejem Svetetom in novomašnim pridigarjem Igorjem Dolinskimi, Svinškovim iz Dupeljn, med novomašnim obredom 12. julija. Novomašnik Mitja odide kaplanovat v Šentjernej na Dolenjsko v začetku avgusta (slika desno).
Brdski cerkveni pevci in organist Lojze Pezdirc, ki so bogato popestrili slovesnosti z ubranim petjem podoknic obema novomašnikoma, bogoslužij, lita-nij. Brez njih bi bile tudi nove maše manj doživete.
Brdske farane in ljudi iz bližnje okolice sta jubilejni maši ter novi maši povezali, stopili smo skupaj, pozabili na zamere in pokazali, da imamo radi naše dušne pastirje, da jih potrebujemo. Za tako veliko milost in dar smo Bogu iz vsega srca hvaležni.
90 'UL"
L\3 MALI
/lamnik
Domžale
Slovenski nadškof in metropolit dr. Rode je uradno izročil ustanovno listino o ustanovitvi nove župnije na Viru župniku Jožetu Tomšiču.
Foto: ROK MAJHENIČ
Skoraj 20 duhovnikov je somaševalo ob razglastivi nove župnije sv. Jožefa
na Viru.
Ustanovitev nove župnije na Viru
28. junija 1998, na večer pred praznikom apostolov Petra in Pavla, se je zgodilo, kar se ne pripeti vsak dan, niti vsako leto ali desetletje, in ni pomembno samo za domžalsko občino, domžalsko dekani jo, temveč za celotno Slovenijo, pa tudi širše. Priča smo bili, da so ustanovili novo župnijo, ta se uradno imenuje župnija sv. (ožeta na Viru. Za prvega župnika nove župnije je slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode imenoval gospoda ležeta Tomšiča, kaplana v Dobu. Sedež župnijskega urada je na Viru, Bukovčeva 45.
Slovesnega dogodka se je udeležilo nekaj nad 1(XX) vernikov. Poleg dr. Rodeta, slovenskega nadškofa in metropolita, in prvega župnika nove župnije, g. )ožeta Tomšiča, je somaševalo skoraj 20 duFiovnikov. Tu so bili g. Franc Vrhunc, nadškofijski kancler, g. Vlado Pečnik, župnik iz l>>ba in vodja domžalske dekanije, domžalski župnik g. Tone Perčič, homški župnik g. Lojze Golob, nekdanji jarški župnik g. Milan Gerden, ihanski župnik g. Franc Zaplata (zlatomašnik), g. )ure Rode, župnik iz daljne Argentine, iz Buenos Airesa, če naštejem samo nekatere. Vse to priča, da se kaj takega ne dogaja vsak dan. Pot do nove župnije pa nikakor ni bila lahka.
Nova župnija obsega predvsem naselji Vir in Količevo, medtem ko sta prej spadali v župnijo Dob. Ker sta obe naselji dosegli velik razvoj, trenutno na tem območju živi dobrih 3-500 ljudi, je želja po ustanovitvi nove župnije kmalu prerasla v potrebo. Cerkvenopravno sta Vir in Količevo skozi vsa stoletja spadala v župnijo sv. Martina v Dobu. O vernosti prednikov s tega področja so pričala znamenja in kapelica na Viru in Količe-vem (vse so bile porušene), ohranil se je samo čudoviti kip Marije Brezmadežne iz nekdanje Kex ijančičeve kapelice. Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva se je število ljudi v dobski župniji povečalo na prek 7000. Naselji Vir in Količevo pa sta bili zaradi izredno prometne ceste in sorazmerno velike oddaljenosti od cerkve v Dobu skoraj odrezani od župnijskega središča. Mnogi verniki so se tudi zaradi premajhne dohske cerkve in nevarnosti pri prečkanju magistralne ceste Ljubljana -Celje raje udeleževali verskih obredov v sosednjih župnijah (Janše, Domžale, Radomlje).
Zaradi teh in drugih razlogov so 1. julija 1997 vzeli v najem hišo z vrtom na Bukovčevi 45 na Viru, ker je bila prazna. Bila je kol nalašč: za prve začetke Pastoralnega središča na Viru in je dobro služila temu namenu. 4 julija lani so po pogovoru z dr. Rodetom odločili, da začnejo temeljite priprave za ustanovitev Pastoralnega centra na Viru. Na veliki šmaren lani, 15. avgusta, je dr. Rode posvetil oltar dvanajsterim apostolom in blagoslovil takrat še ne popolnoma dokončano kapelo. V
[>rvih dneh ctecembra leta 1997 so postavili še sjx)vedni-co, dobili pa so tudi elektronske orgle. S tem je bila začasna kapela dokončno urejena za potrebe Pastoralnega centra in tudi pripravljena za lx>goslužje, ckjkler ne bo čez nekaj let stala nova cerkev na Viru. Nadškofijski urad je prošnjo za novo župnijo Vir proučil in Duhovniški svet je na seji 18. marca letos dal soglasje za ustanovitev župnije Vir. Ze sedaj se nedeljskih maš udeležuje prek 450 odraslih vernikov. Pred časom so ustanovili otroški pevski zbor, mladinsko skupino in skupino skavtov. Delo je pričela tudi Karitas.
Nova župnija je nastala z delitvijo župnije Dob. Druge sosednje župnije s to delitvijo niso prizadete. V novo župnijo spadata naselji Vir in Količevo, vendar dve hiši na Tkalski ulici ostaneta v župiji l)oh. Na zahodni strani teče meja po Kamniški Bistrici do mostu pri tovarni Sarrio Količevo, torej |X) nekdanji meji med župnijama larše in Dob. Na severni strani ostane meja enako kakor doslej med župnijama Dob in Radomlje. Na vzhodni strani teče župnijska meja po Černeljskih njivah med Količevim in Dobom do magistralne ceste Ljublja-na-Gelje. Na južni strani meje nove župnije zajame obe strani magistralne ceste in teče po polju med naseljema Vir in Podrečje nazaj do Kamniške Bistrice.
Na slovesnosti so prebrali tudi ustanovno listino žu-
pnije Vir, iz nje je razvidno, da slovenski nadškof in metropolit dr. Frani Rode v smislu kanona SIS, par. 2, Zakonika cerkvenega prava s tem odlokom ustanavlja novo župnijo Vir in etaloča;
1. Nova župnija Vir obsega naselji Vir in Količevo v mejah, ki so zgoraj določene. S tem odlokom to ozemlje s prebivalci izločam iz župnije Dob in dodeljujem novi župniji Vir.
2. Razglašam ustanovitev nove župnije z. 28. junijem 1998.
1 Do izgradnje župnijske cerkve določani dosedanjo kapelo za bogoslužni prostor nove župnije.
4. Zavetnik nove župnije je Sv. Jožef.
5. Za prvega župnika imenujem sobrata Jožeta Tomšiča, dosedanjega kaplana v ITobu.
6. Novo župnijo dodeljujem dekaniji Domžale.
7 Naročam sobratu župniku, da piše: župnijske knjige, kakor jih zahteva splošno in območno cerkveno pravo. Takoj naj oskrbi pečal nove župnije.
Ta odlok začne veljati 28. junija 1998 in naj se v nedeljo, 28. junija 1998 pri božji službi prebere na Viru ob razglasitvi nove župnije in v župnijski cerkvi v Dobu.
Po tej svečani razglasilvi in po sveli maši so se pri-solni lahko pogovorili z duhovniki in obiskovalci, na voljo pa jim je bila tudi 2. številka Izvini, pisnega oznanila Pastoralnega centra Vir, ki ga pripravlja in ureja prvi župnik nove župnije Vir, g. |ože Tomšič.
JANEZ STIBRIČ
Ker je v kapeli na vrhu prostora za 250 ljudi, jih je trikrat toliko slavnostno sveto mašo spremljalo na dvorišču'ob kapeli.
Dobrodelni koncert Skupaj na poti«
»
Župnijska karitas Domžale je 18. junija v Hali komunalnega centra Domžale pripravila tradicionalni dobrodelni koncert z zelo prijetnim programom tako za uho, oko in dušo. Koncerta se je udeležilo lepo število ljudi, med njimi tudi gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar in domžalska županja Cveta Zalokar-Oražem, kot častna pokrovitelja.
Z navdušenjem so ljudje pozdravili tudi našega rojaka iz ameriške zvezne države Nebraske, nadškofa in metropo-
lita mesta Omaha FlcJen Franc is Curtissa.
Letošnji moto koncerta je bil citat sv. Avguština: »Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da.« In ker smo vsi ljudje: tukaj na zemlji skupaj na ix>ti k večnosti, si moramo vi ■cli v i drug drugemu pomagati. Prav tak namen pa je imel karitasov koncert - pomagati z zbranimi sredstvi, od sponzorjev in vstopnic, ljudem v Posočju, ki jih je prizadel velikonočni (Kilres in za nabavo osnovne hrane socialno ogroženim ljudem naše župnije.
Zabavno in poučno iz zgodovine krščanstva
Dvatisočletna zgodovina krščanstva je polna zanimivih zgodb in dogodivščin. Med njimi so tudi hudomušne prigode o svetnikih ali tudi manj svetih ljudeh, ki so bili pravi originali. O papežu (anezu XXIII. jc izšla cela knjiga takšnih anekdot z naslovom »Papež se smeje«. Bil je človek, ki je osvojil svet z dobroto in humorjem. Nekaj podobnega velja tudi za mnoge druge zanimive ljudi iz zgodovine krščanstva. Zato sem se odločil, da bom bralkam in bralcem Slamnika v prihodnjih številkah posredoval nekaj takšnih šaljivih ali poučnih zgodb. V vsaki šali pa je tudi kanček resnice. Zato bomo lahko tudi prek teh pripovedi spoznali kakšno zanimivo potezo svetnikov in drugih osebnosti iz davne in bližnje zgodovine.
Zlasti v poletnih mesecih se prileze nekaj lahkotnejsega branja. »Med najpomembnejše reči v življenju sodi humor in sposobnost, da se kdaj sam sebi smeješ«, je zapisal violinist Yehudi Menuhin. VV Raahe pa pravi: »Humor je rešilni pas v reki življenja«.
Lok ne more biti vedno napet
Začnimo pri evangelistu*Janezu, lezusovcm učencu, ki je napisal četrti evangelij. V poznih letih je živel v Efezu v Mali Aziji, nekaj časa tudi •
lanstvu ičil pegatko, to :l se je ukvarjal ?l od daleč, da o je vidci svet-
na grškem otoku Patmosu. O njem pripovedujejo, da jc je kokoši podobno ptico z golo glavo in grahastim perjem. R. s to živalco in si krajšal čas. Nekcx* ga je obiskal tujec, ki je |)ri bi videl tega Jezusovega učenca. Čudil se je in zmajal z glavo, nika, ki se je ukvarjal s tako posvetnimi rečmi.
»Kot vidim, si oborožen z lokom in puščicami«, je pripomnil Janez, »zanima pa me, zakaj tvoj lok ni napet?«
Tujec se je fX)smehljivo namrdnil in si mislil: takšno vprašanje lahko postavi samo svetnik, ki nima pojma o zemeljskih rečeh.
»Če bi bil moj lok nenehno napet, bi kmalu izgubil vso svojo nuK* in prožnost«, je odvrnil.
»Vidiš, prijatelj«, je rekel sveti Janez, »rx>dobno se dogaja z nami ljudmi, zlasti s tistimi, ki veliko mislimo, pišemo in delamo. Kadar dek> in skrbi z vso svojo težo pritisnejo name, tedaj najdem razvedrilo in sprostitev v tem, da se ukvarjam s to živalco. Poglej, kako ljubka težja stvar je in kako je tudi Bogu všeč, čeprav ima tako majhno pamet. Ko pomislim na to, se sam sebi zazdim nekoliko smešen, ko hočem govoriti o neizrekljivih skrivnostih in zapisati to, kar sploh ni mogoče zajeli v besede.«
Sveti apostol in evangelist Janez goduje 27 decembra. Upodabljajo ga z drugimi apostoli pri zadnji večerji, pod Jezusovim križ.etrt ali samega kot evangelista z njegovim simbolom orlom ali s kotlom kot simbolom njegovega mučenja (v času Domicijana so ga vrgli v kotel vrelega olja, iz katerega se je čudežno rešil). Zelo pogosto ga upodabljajo zamaknjenega pri pisanju knjige Razodetja.
Za svojega zavetnika (patrona) so ga izbrali teologi, vsi, ki se ukvarjajo s pisanjem m izdelovanjem knjig (pisatelji, stavi i, tiskarji, ilustratorji), kiparji, ste klarji, voskarji, izdelovalci ogk>dal in viničarji.
»To je vse moje bogastvo«
Druga duhovita zgodba pripoveduje o rimskem mučene u svetem Lovrencu ali Lavrenciju. Kot diakon je pomagal papežu Sikstu II., obenem je uj)rav-Ijal cerkveno premoženje rimske Cerkve (krščanske sku|>nosti) in skrbel za ubožce. Ko ga je cesar Valerijan dal zapreti in zahteval od njega, da mu izroči vse zaklade kristjanov, mu je Lovrenc rekel:
»Prav, toda na voljo mi morate dati sto voz.«
Sto voz imetja - to je bilo več, kot si jc upal predstavljali cesar, ki tudi sam ni nikoli docela verjel govoricam o bajnem bogastvu kristjanov. In kako se je šele čudil, ko je na lastne oči videl dolgo procesijo voz, ki so mu jih pripeljali. Bili so tako naloženi, da so osi kar škripale, na njih pa niso bili naloženi kak šni zakladi, ampak vsi ubožci, berači, vdove in sirote velikega rimskega me
akiadi naše Cerkve, ti reveži so naše bogastvo«, je rc x) cesarske.) mesto skrivalo v sebi toliko revščine, m
»Glej, gospod, to si kel Lovrenc, »in efokle ša vera ne lx> propadla.«
A cesar ni pokazal razumevanja za duhovito poteze), ampak se je za svoje razočaranje maščeval tako, da je dal Lovrenca kruto umoriti: dal ga je mučiti in ga vsega ranjenega dal položiti na razbeljen raženj. Kristjan so ga pokopali na pokopališču ob cesti proti Fivoli, na mestu, kjer danes stoji cerkev svetega Lovrenca zunaj rimskega obzidja (San Lorenzo fuori la mura). Samo štiri dni pred njim je mučeniško smrt z obglavljenjern j)ieli|xi tudi ().i|x>ž Sikst II.
Sv. lovrenc goduje K), avgusta, mučeniško smrt pa je pretrpel leta 258. LJjx>-dabljajoga kot diakona s pravokotnim ražnjem, ali z evangelijsko knjigo in križem ali deJečega miloščino ali z mučeniške) |)almo. Geste ga kot zavetnika re-
vežev, knjižničarjev (kot diakon je hranil cerkvene knjige), pivo
.ilc
steklarjev, kuharjev, likalk, učence
študentov, upfavitetjev itd.
BOGDAN DOLENC
Lepe misli matere: lerezije, ki jih jc: bral povezovalec Janez Dolinar, so se ves večer prepletale med glaslienimi in plesnimi točkami številnih naslopajoc ih in v naših srcih se je naselil prijeten ob č.utek povezanosti.
Na koncertu so sodelovali: Domžal ski rogisti, Ansarnliei Svetlin, Vrhjx>ljski tamburaši, Otroški cerkveni zborček I lomžale, Ansambel Vrbovec, Nina in Franc Kompare, Bratje Pirnat, Folklorna skupina Mengeš, Pevski zbor I imbar Moravče in veseli pl.inš.irji. Vsi naštevajoči so se odpovedali svojemu honorarju, za kar jim gre vsa zahvala, enako kakor tudi glavnemu sponzorju, Gostišču Kovač: iz Količevega in vsem drugim številnim sponzorjem,
Bog jx)vmi vsem, ki ste obiskali koncert in ponuditi roko lislim, ki jo polic huje-jo!
BERNARDA VINDIŠAR
»Franček Povše je ponovno v formi.«
Darilo in rože za gospoda nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in F. E. Curtis-sa za njun osebni praznik.
»Bogdan Osolin, odgovorni urednik Slamnika (na sliki spodaj desno), je prav na ta dan postal za leto starejši.«
Poslušalci in nastopajoči - vsi veseli in zadovoljni.
Domžale
/lamnik
julij <)1
RPAN   L I
Piknik v Domu upokojencev Domžale
Kot vsako leto nam je vodstvo s svojimi pridnimi sodelavci 3. junija zopet pripravilo piknik na dvorišču našega doma upokojencev Domžale. Letos so bili povabljeni tudi svojci ali prijatelji oskrbovancev.
Imeli smo srečo z vremenom, saj je sijalo sonce. Vendar je bilo |x>skrbljcix), da smo vsi sedeli v senci »dežnikov«. Rilo nas je polno dvorišče in prav uživali smo ob zares |X'slrem programu. Najprej nas je direktor, gospod Gostinčar, le|X) pozdravil in nam zaželel prijetno zabavo.
Nato so naše domske |X'vke pod vodstvom gos|x' Mojce zapele nekaj prav lepih |x-smi. Oglasile so se kar tri harmonike / domačimi melodijami. Vsi naslopajcx'i so bili svoje i naših sostanovalcev. Tako smo |xislušali |x-smi in igranje1 Majde Dragar, Brede I Irovat in Klemena l'e'tkovška. Pozneje se je muzikantom pridružil še g. |anejz Vrenjak »Stegn« s svojo kitaro inorglie ami ter s svojimi šalami in |x-tjem izvabil ogromno smeha me>d navzcx*imi.
Naj ne pozabim na srećobv, saj so bili dobitki prav lepi in vredni. Vfetina jebila ročno dek) pridnih oskrlx>vank.
Naj ome'nim tueli razne prijetno elružabne' igre in k'|X' nagrade za zmagovalce.
Seveela pa ni piknik.) brez dobrih jedi na žaru in pijače. Tudi zalo je bilo 01 lik no po skrhljeno. Vsi smer se' najedli dobrot, kot so čevapčiči, piščanci in kotleti na žaru z raznimi dodatki. Seveda tueli pijače' ni manjkalo |x> želji: vinei, pivo, radenska in elruge> ne-alkoholne pijače, Mislim, da nihče ni bil žejen, saj se) nam pridne- »servirke« točile in |X)lnile prazne kozarce. Tudi na dobro kavice) in |xx ive) niso pozabili.
/are 's je bilo vse odlično, od jedače, pi|ačc in vi m -le gl; isl >r. tudi plesa ni manjkalo.
Na koncu naj se v ime-nu vsen zade>veiljnih in hvaležnih oskrlx>vane ev prisrčno zahvalim za to prireditev, saj vsak dobro ve-, ela taka zabava da ogromno deia in priprav. I Ival.Vvam, pridni in piijazni zaposleni ljudje-, ker nam nudite in pripravite tako lepa
in prijetna doživetja.
OTOČEC
Športno rekreacijsko srečanje diabetikov
Zveza društev diabetikov Slovenije je (>. junija 1998 organizirala tretje špe>rtno - rekreacijsko in družabno srečanje sladkornih bolnikov. Po-tekalo je v športnem parku gradu Otočec. Prek 900 udeležencev sta počastila grajski gospod in gospa; s kočijo sta se pripeljala na prireditveni prostor.
Prireditve so se pričele ob 9. uri, Vol voritvene'm delu so navzoče- pozdravili: pre-else-dnik društev clialx>tike>v Slove-ni-je, g. lože Snoj, ga. Vlasta Cijura-Kalo|x-r (»vskočila« je- name-sto glavne- organiza toriee prireditve ge. Anice Kvas, ki je- v lx)lnišnie i), ve>elja š|x>rlne-ga in rekreativ-ne-ga deia prireditve, g. Cvolhar. Prireeli-lev je- bila razdeljena na š|X)rtni in rekreativni del.
Tekmovalne elise ipline so bile: te'k, tenis, odbojka na mivki; rekreativne pa pohod, kolesarjenje, ve>žnja s Čolni in rafting po re-ki Krki.
Kljub sončni pripeki je med rekrealiv ei in tekmovalci vladak) prave) š|x)rlne> raz|X)loženje. Žeje> sme> si gasili z zlato kaplje), radensko, ledenim čajem... V pri-je-tni senc i na |)rireelitve-nem prostoru so si udeleženci lahko izmerili krvni slad-
kor, poskusili prehrambne dodatke in živila ter napitke za diabetike.
Po kosilu je sledil še družabni del pri-
reefitve; tega je, kakor uvodnega, domiselno povezoval znani animalc >r lancz Kola rie. Nagrade z.i tekmovalne- elise ipline je
podelil tekae diabetik Boštjan Ičorošei.
()d družabnih iger je- največ udeleženi ev igralo iiimbolei, izkupiček je bil namenjen prizadetim ob potresu v Po sočju. Domžalčani pa smo bili veseli in ponosni, ker je glavni tombolskl dobitek romal v Domžale.
Na zaključni slovesnosti sta sladkorne bolnike pozdravila prof. dr. Andreja Kocjančič in predsednik parlamenta, g. dr. Janez Podobnik.
Najlxilj |xigumni so se ob zvokih skupine Nasmeh urno vrt ili |X> vročem plesišču. Ob 17 uri smo z avtobusom zapustili Otočec Za krajši čas smo se- ustavili na Muljavi in si ogledali lurčičcvo domačijo ter elruge znamenitosti.
Polni lepih vtisov in dobre volje' smo se odpeljali proti domu z željo, ela se spel sice ,111111.
V imenu društva diabetikov Domžale zapisala: ANICA COTMAN ANŽIČ
75 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA -PŠATA-DRAGOMELJ
Praznik Florjanovih poslancev in njihovih prijateljev
V času po prvi svetovni vojni, ko so se na slovenskem ozemlju začele množično ustanavljati gasilska društva, je bilo tudi na območju sedanje občine Domžale ustanovljenih kar nekaj društev, med njimi tudi Gasilsko društvo Pšata. Kdo je bil pobudnik ustanovitve društva, se ne ve, pač pa je bil ustanovni občni zbor tega društva 10. junija 1923, ko so k društvu pristopili: Andrej Marinšek, Peter Marolt, Karel Podobnik, Janez Zaje, Ivan Lelnar, Ivan Cerar, Ivan Jemc, Ivan Sonc, Ivan Marolt, Filip Marinšek, Franc Letnar, Franc Pečnikar, Franc Veliapič, I lorijan Cerar, Franc Piskar, Ivan Podobnik, Franc Zaje, Jakob Zaje, Matevž Kralj, Jakob Kepic, Ivan Keršmac, Ivan Mrčun, Valentin Janežič, Jdže Erzar, Franc Urbančič, vsi s Pšate, in Franc Kepic iz Bišč. Ustanovna slovesnost z veselico je bila 15. junija, praznovanje pa je trajalo več dni. Za načelnika je bil izvoljen Valentin Janežič, za tajnika pa Andrej Marinšek. Društvo je bilo uradno potrjeno 22. junija 1923. O zgodovini, predvsem pa sedanjosti in prihodnosti Gasilskega društva Pšata sem se pogovarjala s predsednikom društva, g. Dragom Hafnerjem.
Kateri so pomembni datumi i/ zgodovine društva?
(Gasilske) društvo Pšata združuje gasilec iz naselil Dra-gomelj, Pšala, Bišče- in Mala Loka. Najpomembnejši datumi iz začetka našega društva so: 12. junija 1924 so pša-ški gasilci dobili novo ročno brizgalno; prvi požar z novo brizgalno so gasili v Studi, 20. novembra 1924, in sicer Lesjakov mlin; 13. aprila 1927 so gasili prvi požar na Pšati, kozolec Franca Urbančiča. Med obema vojnama se je današnje društvo v skladu s tedanjo zakonodajo imenovale) Prostovoljna gasilska c'eta Pšala in delovalo ves čas druge svetovne vojne.
Poleg uspešnega posredovanja pri požarih se je društvo odlikovalo tudi z drugimi dejavnostmi.
Gasilci so bili od vsega začetka animatorji tedanjega zabavnega in kulturnega življenja na vasi. Priredjali so veselice in naštudirali vrsto predstav, me-d njimi tudi: Po desetih letih dela, Razvalina življenja in Pesem polja, marsikdo pa se spominja tudi uspelih predstav po drugi svetovni vojni: Mex" uniforme, Revček Andrejček, Nagelj zvestobe. Društvo je bilo tudi pobudnik ustanovit-ve Kulturno umetniškega društva Oton Župančič, Dra-gomelj (23. oktober 1949), katerega člani so se ukvarjali z dramsko dejavnostjo in knjižnico.
Spreminjala se je tudi organiziranost društva.
Gasilska četa Pšata se je vletu 1948 združila v skladu z novim gasilskim zakonom v Prostovoljno gasilsko društvo Podgorica. Čeli sta delovali vsaka zase, pšaška
Člani PGD Pšata-Dragomelj ob 75-letnici društva
G. Drago Hafner, predsednik PGD Pšata-Dragomelj
pa se je poleg ostalega deta lotila obnove gasilskega doma. Pri njej so opravili mnogo ur prostovoljne -^ci dela in vgradili električno sireno. V skladu s spremembami so se leta 19iYl |>šaški gasile i vključili v Občinsko gasilsko zvezo Domžale.
/c tesnejša povezanost z Občinsko zvezo pomenila spremembo tudi za društvo?
Trdnejša povezanost je prinesla še lx>ljše delo, saj so člani us|x>šno opravljali te-čaje za izprašane gasilce, se ueleieževali vseh tekmovanj, priredili poseben gasilski tečaj za otroke in vpeljali pouk požarne varnosti, dobili smo malo motorno brizgalno in jo kasneje zamenjali z veečjo, kupili rabljen kombi in z njim brezplačno vozili otroke v šolo.
Posebej slovesno je bih ob zlatem jubileju v letu 1973.
50-letni jubilej smo praznovali zelo slovesno, saj smo praznovanje' združili z razvitjem prapora krajevne-organizacije ZZB NOV in z osrednjo občinske) proslavo ob 4(K)-letnie i kmečkih uporov na Slovenskem, Tedaj je naše društvo prejelo tudi odlikovanje II. stopnje-.
Zadnjih četrt stoletja ste bili še posebej uspešni?
Ob rednem požrtvovalnem delu, s katerim smo pomagali zlasti ob (X)žarih, jx>vodnjih in drugih naravnih nesrečah, smo se začeli pripravljati na gradnjo novega, večjega gasilskega doma, ki smo ga slovesno odprli ob 60 tallld. Zadnjih [x'tnajst let smo vlagali v dom, skrbeli za stalno usposabljanje članov ter ponovno oživeli tudi družabno življenje, saj se ljudje radi udeležujejo naših vsakoletnih gasilskih veselic.
Kaj je še posebej značilno za zadnjih pet let?
V zadnjih letih smo posebno skrb namenili posodo-
bitvi opreme, saj se zavedamr>, da brez moderne opre me ne gre. Tako smo kupili nov kombi, imamo novo visokotlačno črpalko, ob letošnjem jubileju pa bomo svojemu namenu slovesno predaii novo orodno vozilo - avtomobil mere edes 510, saj dose:danje vee" kot 2 desetliJt)i staro vozilo ni ve* varno in tehnično ne služi svojemu namenu. Največji del sredstev smo zbrali sami, del so jih prispevali tudi podjetniki in obrtniki, prav ob koncu pa sta nam z manjšima zneskoma pomagala tudi Cžbčina Domžale in Gasilska zveza Domžale.
Društvo ima nekaj več kot 100 članov in posebej sem vesel, da smo letos, prvič v zgodovini društva, oblikovali žensko desetino, ki se je pred kratkim prvič predstavila na gasilskem tekmovanju v Dobu. Žal se kljub velikim prizadevanjem ne moremo |X)hvaliti z mladimi, zato jih tudi ob tej priliki vabim, da se nam pridružijo. Pa še na ekipo veteranov ne smem pozabiti. Gisik i. ki jo sestavljajo, se redno udeležujejo prav vse-h tekmovanj po Sloveniji. Zato jim iskreno čestitam.
Morda še za konec nekaj besed!
Kot predsednik (jasilske-ga društva Pšata-Dragomelj bi najprej rad vsem rodovom požrtvovalnih gasilcev iskreno čestital oh 75-letnic i društva ter se jim zahvalil za vse, kar sej za društvo naredili. Iskrena hvala vsem našim prijateljem, krajanom ter vsem, ki naše delo cenijo. Ob jubileju si želim, da bi tudi v prihodnje znali in zmogli z različnimi dejavnostmi, ki nas rešujejo v nevarnosti ter združujejo v veselju, krepiti naše društvo in izpolnjevati našo osnovno nalogo: pomagati bližnjemu v nesreči.
Hkrati pa bi vse, ki boste za naše slovesnosti oh 75-letniei prave x"asno zvedeli, povabil, da se narn pridružite in skupaj z nami praznujete jubilej našega društva ter se sami prepričate, da je med nami vedno lepo!
V. VOJSKA
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Počastili dan izgnancev
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 in Krajevna organizacija DIS sta v začetku junija 1998 v Kamniku pripravila osrednjo prireditev v počastilev 7. junija, dneva izgnancev. Za Kamnik so se izgnanci odločili zato, ker je bil v Kamniku po koncu druge svetovne vojne eden največjih vrnitvenih centrov (repatriacijskih baz), skozi katerega se je vrnilo na tisoče slovenskih izgnancev. Prireditev je bila na gradu Zaprice, kjer je bila odkrita tudi spominska plošča in razvit društveni prapor. Udeleženci, med katerimi je bilo tudi več kot slo članov domžalskega društva, so si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi vse tri vrnitvene centre: grad Zaprice, uršulinski samostan v Mekinjah in repatriacijsko bolnišnico, kjer je sedaj samski dom.
(lam domžalskega društva izgnancev smo se kljub slabemu vremenu tudi letos množično udeleži
li sloveSnOSti Ob dnevu izgnancev v Mostecu. Na njej so nastopili tueli pevi i C )klel,i btatoV 1'irnal, ki so tudi bili med drugo svetovno vpj
Domžalski udeleženci tradicionalne svečanosti ob dnevu izgnancev v Mostecu, na kateri je letos nastopil Oktet bratov Pimat, kateremu se Društvo izgnancev Domžale iskreno zahvaljuje.
no izgnani v taborišča v tujini.
Medtem smo v skladu z letošnjim programom že organizirali obisk Gorenjske, kjer smo si ogledali doline) Planice in izvir Save Dolinke na Zelene ih, posebno ek>-žive-tjeza vee' kot 1(X) udeležencev pa je bil obisk Vis.irje.-v, katerih zgodovino in sedanjost je predstavil prijazen duhovnik ložko. Izlet homo zaradi velikega zanimanja [x>-novili v jeseni in že sedaj vabimo člane društva, da se prijavijo.
Vse člane, ki še niso prejeli po-trjeneexlločbe iz Ministrstva za delo, družino in scx ialne zadeve, obveščamo, da jih ministrstvo pošilja v skladu z cbgovorom - približno le-lei dni cel dne, ko so jih prejeli od Upravne enote I tomžale I Ikrati vas obveščamo, da smo v Vestniku
Vabilo
()l> Vi. obletnici ustanovitve
brigade Slavka slandra, prve na takratnem območju IV opeialiv ne cone na Štajerskem, vabimo borce brigade, bon eenol operativne cone, elane ( )l in vse druge, ki so sodelovali tei trpeli pod
izjemno ostrim režimom okupa* torja v l)o|ii za ohranitev naše
slovenske saniciliilnosli.
( )l icnem vabimo vse- ljudi do brc volje, ela s SVOJO udeležbo
dajo pomen lemu zgodovinskemu dogodku.
Srečanje bo
8. avgusta 1998
ob 10. uri
v vasi I aze v luhiii|ski dolini I loslop je mogoč z već sirani.
Poskrbljeno bo za kulturno umetniški program in prek go slinslva za ugodno počutje, Na svidenje v Tuhinjski dolini!
O
o o o
Podjetje za proizvodnjo, notranjo in zunanjo trgovino
HERLE M&V
INDUSTRIJSKA CONA TRZIN, DOBRAVE 3, 1236 TRZIN Tel.: 061 162-12-90   Faks: 061 162-12-93
O i K sodelovanju vabimo kandidata za naslednji delovni mesti:
O O O
o o o
TISKAR poklicna ali srednja izobrazba grafične smeri
POMOŽNI DELAVEC poklicna ali srednja izobrazba
grafične, strojne ali elektro smeri
Prijave z. dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepis pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov.
9
o o o o o o o o o o o
(Izšla je druga številka. Če jo kdo izmed naročnikov ni prejel, naj obvesti društvo.) lahko prebrali, da je Ministrstvo za zunanje zadeve upoštevalo pobude Društva izgnancev Slovenije, Civilnih invalidov vojne, tatoriščnikov, ukrade-nih otrok in odborov taboriščnikov koncentracijskih taborišč" ter končno začelo pogajanja z Zvezno republiko Nemčijo o poplačilu vojnih odškodnin slovenskim žrtvam vojnega nasilja. Društvo je tudi zahtevalo od
Vlade RS, da nemudoma |X)šlje predlog Zakona o skladu za [X)plačilo vojne odškodni-ne v drugo obravnavo v Državni zlx)e. Dele gati DIS so bili tudi zelo začudeni, da vladni organi pel let niso uredili zadev za uresničevanje 33. člena Zakona o lastninskem presobli-kovanju |X)djetij in da je od prve obravnave Zakona o skladu za |X)plaeilo vojne- odško dnine, ki je bila 19. 7 1995, minik) tudi že ve-č kot dve leti in pol. V tem času pa slovenska država kljub velikim prizadevanjem društva še ni uredila statusa, da so izgnane i žrtve vojnega nasilja ter njilxjve-ga zdravstvenega, so-e ialnega in pokojninskega varslva, kaj šele. da bi bila ure-dila vprašanje pravične vojne odškodnine. Društvo izgnancev Slovenije zahteva, da vsa ta vprašanja rešijo hitro in brez od lajanji, saj so slovenski izgnane i 1941-1945 in |xilx-gli pred izgonom starejši ljudje-, ve-liko je bolnih, invalidnih, zlasti pa revnih, zato je nehumano, da jih trpinči sedaj že- več kot sedem let samostojna slovenska država, od katere so izgnanci morali vse, kar so dosegli, izsilili.
Tudi društvo izgnancev Domžale si Ixj prizadevalo, da bi bili zalrtevki naših članov čimprej rešeni. Po sprejetju Zakona o skladu o poplačilu vojrK1 odškodnine pa bo pomagalo svojim članom pri uresničevanju pravic iz omenjenega zakona.
Vsem članom želi društvo prijetne poletne počitnice in jih vabi, da se jim pridružite pri jesenskih dejavnostih.
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Dobrodošli, prijatelji iz Izole!
Društvo invalidov Domžale kljub počitniškemu času ne počiva. Pravkar so se vrnili z dveh prijetnih okrevanj na Hrvaškem in v Izoli, po programu uresničujejo izlete po domovini in tujini, Se posebej slovesen pa bo julij, v katerem gostijo svoje prijatelje iz Izole.
Stiki med |X)bratenima društvoma invalidov Domžale in Izola, ki so se začeli pred več kot desetletjem, se iz leta v leto krepijo. Udeležba na občnih zborih, tradic i-onalnem srečanju oh svetovnih dnevih invalidov, skupni izleti in okrevanja, so le nekatere izmed oblik sodelovanja, pri katerem je pomembna tudi izmenjava izkušenj pri organiziranju pomoči invalidov v posamezni občini. Vedno težko pričakovana oblika skupnejga dela so vsakoletna srečanja, ki jih društvi organizirata v različnih delih naše ek>movine. Tako so že podrobneje spoznali nekatere značilne kraje naše Primorske, Domžalčani pa so Izolanom Ze predstavili značilnosti nase obi ine iri
nje-ne okolic e, zato so jih letos povabili na Gorenjsko.
Prisrčnemu prvemu pozdravu na parkirišču avtoceste Voklo je sledil obisk Jezerskega, kjer je bil daljši postanek ob planšarskem jezeru in prigrizek v hotelu Planinka. Od,-to so se odpeljali na Šmarjetno goro, kjer je potekal družabni del srečanja.
Med obema društvoma, med posame-zniki in družinami so se skozi Ie1a sextelo-vanja spletle tesne vezi in is-
krena prijateljstva, ki članom obeh društev omogexijjo, da je njihovo življenje kljub tegobam prijetno, skupna sre čanja j)a vedno težko pričakovana.
Društvo invalidov Domžale želi vsem svojim članom in prijateljem prijetno letošnje poletje in jih vabi, da se tudi v prihodnje1 vključujejo v njihove ake ije!
V.
Srečanja s prijatelji iz Društva invalidov Izola so vedno prijetna. Na fotografiji vodstvo Dl Izola s pred sednikom Dl Domžale g. Edvardom Završnikom (dru gi od desne).
/lamnik
Domžale
Najglasnejši so vedno najmlajši navijači nogometnega kluba BST Domžale. Njihova podpora bo v letošnji sezoni zelo potrebna.
Ob začetku še zaskrbljeni obrazi na prepolnih tribunah nogometnega stadiona v Športnem parku Domžale so proti koncu tekme postajali vse-bolj vedri in veseli.
Razpoloženje po tekmi je bilo tudi med igralci, trenerji in vodstvom nogometnega kluba veselo. Če bo tudi ob koncu prve prvoligaške sezone, bomo videli. Držimo pesti in ne pozabite, dobimo se na nogometnem igrišču v Športnem parku Domžale.
Ekipo BST Domžale, ki se je po šestih letih znova uvrstila v 1. SNL, po mnenju poznavalcev tega športa odlikujejo mladost in prijateljstvo ter zagnana uprava s Stanetom Oražmom na čelu. Nogometni klub uspešno uresničuje začrtan program, sprejet v času nekdanjega predsednika Tonija Hribarja.
MED SLOVENSKO NOGOMETNO ELITO
BST Domžale - čestitke in srečno v I. SNL
»Novi nogometni prvoligaš BST Domžale, ki se ponaša z bogato tradicijo, saj je bil ustanovljen že leta 1921, se je po šestih letih znova vrnil med slovensko nogometno elito. To je zagotovo eden največjih uspehov domžalskega nogometa, pri tem pa ima največjo vlogo načrt izpred poldrugega leta, ko je še tedanji predsednik in srce kluba, Toni Hribar, postavil prve temelje. Novi predsednik kluba, Stane Oražem, je vzpostavil nov koncept kluba in je z učinkovitimi prijemi začrtal pot do uspeha.« Tako smo lahko prebrali v enem izmed slovenskih dnevnikov ob uvrstitvi BST Domžale v 1. slovensko nogometno ligo.
Po številnih dobrih in odličnih tekmah doma in na tujih igriščih, pogostih zmagah in le maloštevilnih pora-
V svojem imenu in v imenu uredništva Slamnika iskreno čestitam nogometašem in vodstvu BST Domžale za letošnji prvovrsten uspeh in jim želim čim boljšo uvrstitev v prvi slovenski nogometni ligi.
Bogdan Osolin, odgovorni urednik Slamnika
zih je BST Domžale ob koncu sezone dosegel četrto mesto v drugi ligi in se uvrstil v kvalifikacije za prvo ligo. Zato se je najprej v Vevčah, nato pa še v Domžalah pomeril z ekipo SET Vevče..Po srečni in zasluženi zmagi v Vevčah se je v domžalskem športnem parku zbralo več kot 800 ljubiteljev nogometa, ki so 90 minut nestrpno čakali, kako se bo najpomembnejša
tekma v letošnjem letu končala. Igralci Klešnik, Avguštin, Završan, Brkič, Fe-igl, Sulejmani, Šalja, Škof, Mesesnel, Pipan, Mrak, Marinšek, Zinič in Per-kovčič so uspešno zadržali vse pritiske gostujočih igralcev, ki so sicer po-vedli z 1:0, to pa je bilo do konca tekme tudi vse, saj so Domžalčani prav v zadnji minuti prek Škofa dosegli izenačujoč zadetek in v veliko veselje
navijačev postali člani prve slovenske nogometne lige.
»Zgodovinski« uspeh pa je Nogometnemu klubu BST Domžale in njegovemu vodstvu ter igralcem poleg zadovoljstva prinesel tudi skrb, kako zagotoviti primerne (boljše) možnosti za igranje v 1. ligi in kako zadovoljiti najosnovnejše možnosti, ki jih zahteva Nogometna zveza Slovenije. To so ločene tribune (za navijače domačega oz. gostujočega kluba) in ureditev nekaj sto |X)kritih sedežev za novinarje in goste, primeren cJostop za ekipe iz slačilnic in igrišče, ki ga bodo skušali rešiti / ureditvijo »predora«, zamenjava golov, ureditev slačilnic, zagotovitev primernih parkirišč. Nazad nje pa bodo morali poskrbeti tudi za močnejšo nogometno ekipo, saj jim le to zagotavlja več: kot le obstanek ali ( elo izpad iz prve lige.
Pri tem naj še zapišem, da so vsi ocenjevalci nogometnih razmer v Sloveniji opazili veliko skrb našega nogometnega kluba mlajšim selekcijam. Z rednimi treningi in drugimi bolj popularnimi oblikami dela (turnirji) bo klub pod vodstvom predsednika Staneta Oražma skušal pridobiti nove mlade igralce, ki sestavljajo uspešno pionirsko in mladinsko selekcijo, zelo dobro pa imajo organizirano tudi trenersko delo. Glavni trener, Ivo Ledenik, je člansko ekipo prevzel od Sreča Avb-Ija. Za vratarje skrbi Siniša I )a|anovič, svetovalec in vodja mladinskih selek-cij je Radoslav Bočejac, pri vadbi z mladimi pa se posebej odlikuje Darko ()ražem; ta je letošnje leto dobil posebno priznanje Športne zveze Domžale za uspešno delo z mladimi v okviru šolskih športnih društev.
Nogometnemu klubu BST Domžale ob uvrstitvi v 1. SNL iskrene čestitke z najboljšimi željami, da med najboljšimi nogometnimi klubi v naši državi ne bi »plesali le eno poletje«.
V. V.
Še en napad domžalskih nogometašev, še en gol in NK BST Domžale so po šestih letih spet član elitne prve slovenske nogometne lige.
Foto: V. Majhenič
BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA
Poizkus - poskus
Mogoče bo kdo pripomnil, da za tale prispevek nadnaslov ni primeren. Glede na to, da se o naši materinščini premalo pogovarjamo ter da je na radiu in televiziji premalo oddaj, ki bi bile namenjene živi slovenščini, pa upam, da nekaj besed in misli o tem ne bo odveč. Na vsakdanje jezikovne napake ali površnosti se poklicni jezikoslovci vse premalo odzivajo. Na primer, pri izgovarjavi črke »I« vlada pravi nered; namreč, kdaj se izgovarja kot čisti »I« in kdaj kot dvoustični »u«. V pogovoru ali oddaji eden izgovarja: tekmovalci in drugi tekmovauci; ali nekdo niti pri sebi ni dosleden - enkrat tako, drugič drugače. Podobno: jabolko : jabouko, popolnoma : popounoma.
SERVIS TRGOVINA
prodajalna izdelkov gOfGIIJG
Domžale. Prešernova 1/a, tel. 061/722 107
IP0SEBN0 UGODNE CENE ' pralni strop, sušici petita, pomoto strof, it»đsWW. Madtoki, zmrzovatne omare in skrinja. * mati gospodinjski aparati (Stalni stroji, sesalci, IfctMki. mešalci )
Brezplačna dostava. Možnost nakupa na već obrokov!
OMM » *» « ml «k mm* «41 <■» u m
V tokratnem prispevku pa naj se ustavimo pri besedi POIZKUS in podobnih. Le kdo je našim radijskim in TV poročevalcem dal »IZPRIČEVALO«, da z vseh mogočih tekmovanj, pozimi in poleti, da v neskončnost ponavljajo besede: POIZKUS, POIZKUSNI, POIZKUŠANIE in POIZKUŠATI. Naj vendar že enkrat POSKUSIJO že več kot petdeset let obrušene besede izgovarjati sodobno. Tako pa poslušamo: prvi poizkus ni uspel - v drugem poizkusu je že napel vse moči in znanje -ko je v tretjič poizkusil, je imel tudi precej sreče.
Besed, ki so se že po prvi svetovni vojni obrusile, je veliko. Med zelo opaznimi je tudi beseda SPRIČEVALO. Če pogledate v svoj arhiv, boste videli, da so bili šolski dokumenti v letu 1940 še IZPRIČEVALA, v letu 1941 pa že SPRIČEVALA.
Znanec mi je v zvezi s to obruše-no besedo zatrjeval, da je veliki je-ziskoslovec dr. A. Breznik zagovarjal besedo izpričevalo. Ne vem, če bo to držalo; saj že v svojem Slovenskem pravopisu iz leta 1920 omenja besede - v stari obliki in zraven v obrušeni obliki. Poglejmo jih: izboljšati - zboljšati, izbrisati - zbrisati, izbrusiti - zbrusiti, izceia - sce-la, izkvariti - skvariti, izhladiti - shla-diti, izkuhati - skuhati, izmanjšati -zmanjšati, izmrcvariti - zmrcvariti, izpehati - spehati, izpodbosti -spodbosti, izpodbuda - spodbuda, izpodleteti - spodleteti, izpodriniti -spodriniti, izprehod - sprehod, izne-biti se - znebiti se, izpremeniti -spremeniti, izpriditi - spriditi, izprva - sprva, iztegniti - stegniti in iztrezni-ti se - streznit i se.
To so besede, ki v stari in novi obliki ohranjajo svoj pomen. Iz omenjenega, skoraj 80 let starega Breznikovega Pravopisa pa naj na-
vedem nekaj besed, ki so v obrušeni obliki dobile nov pomen. Na primer: izbrati (tekmovalce) : zbrati (denar); izbiti (komu misel iz glave) : zbiti (mu kapo z glave); izdelek : (bolezen ga je) zdelala; izganjati (hudiča): zganjati hrup; izguba (denarja) : zgubil (se je); (časopis) izhaja : shajati (s pokojnino); izhod : shod, shojena (pot); izključen (iz šole) : sključena (starka); izkupiček : skupil (jo je); izkustvo : skušnjava; iznajti (nov izum): znajti se, znašel se je; iznenaditi (prijatelja) : znena-da (je prišel); izmet (slan izdelek) : zmetana (postelja); izpeljati (vozilo) : speljati (mladeniča na slabo pot); izplačilo : (to se ne) splača; izpisek (iz starih dokumentov): spisek (članov); izpit: spiti (tekočino); izpoved (uradna): spoved; izrezati : zrezek; izvedeti (če sem sam poizvedoval) : zvedeti (kar so mi prinesli na uče-sa) ter zvedav in zvedavost.
Naj se vrnemo na začetek, to je k besedam: poizkus - poskus in poizkusiti - poskusiti. Poskus ima,zelo širok pojem. To je dogodek ali dejanje, ki se lahko zgodi hipoma ali na hitro. Poskus lahko traja deset sekund, dve uri, teden dni, ali pa nekaj poskušamo kar več let. Za daljše poskuse nekateri pisci še uporabljajo besedo poizkus, ki večkrat nadomesti pojem ali besedo preizkus ali preizkušnja. Recimo, brali smo: »Indija je napravila atomski poizkus.«
Le kakšen poskus ali poizkus je to?! To je bila velikanska operacija, kije verjetno trajala več let. Bolje bi bilo reči ali zapisati, da je Indija opravila, izvršila jedrsko eksplozijo. Saj je eksplodiralo in počilo, da se je zemlja stresla. Pa naj bo to v puščavi ali globoko pod zemljo.
Pri streljanju pa poskušaš; toda ne s sprožitvijo, pač pa poskušaš le zadeti. Pa naj bodo to le strelske vaje ali pravo streljanje in pobijanje. Tudi sam poskušam bralce navdušiti, da bodo razmišljali o slovenskih besedah ter o naši lepi in' bogati materinščini.
FRANCE CERAR
NOVICE IZ ATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE
Bojani prva mednarodna zmaga
Atletski klub Koper je sredi junija v Kopru organiziral tro-boj mladinskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije, na katerem se je v prav vseh disciplinah olimpijskega programa pomerilo 150 atletov in 78 tekmovalcev izven konkurence. V ekipo Slovenije sta se uvrstila tudi dva člana Atletskega kluba Domžale: Tomaž Košar, ki naj bi nastopil v teku na 3000 m, in Bojana Vojska, ki naj bi tekla 400 m ovire ter v štafeti RS 4x400 m. Zaradi bolezni se je moral Tomaž nastopu za reprezentanco odpovedati, Bojana pa je nastopila le v teku na 400 m ovire in osvojila prvo mesto. To je njena prva mednarodna zmaga v mladinski kategoriji, potem ko je v atletskem tekmovanju za SAVARIA pokal že osvojila drugo mesto v teku na 400 m ter s štafeto 4x400 m prvo mesto.
Kot smo že pisali, je kar nekaj domžalskih atletov nastopilo tudi v finalu Atletskega pokala RS. Tudi na tem tekmovanju je bila najboljša Bojana Vojska, saj je v absolutni konkurenci v teku na 400 m ovire osvojila drugo mesto za trenutno najboljšo slovensko tekačico na nizke ovire Meto Mačus iz Nove Gorice. Odličen je bil tudi Jože Pir-nat - četrti v metu kopja in deveti v metu krogle, Ana Naranča je bila deveta v metu krogle, Meta Pungerčan pa enajsta v teku na 8(X) metrov. Zelo dobro peto mesto je V teku na 5.000 m dosegel
Bojana Vojska (AK Domžale) ter Sašo Božič (AK Olimpija) - najhitrejša mlada tekača v teku na 400 m ovire sta zmagala na mednarodnem troboju v Kopru.
Boštjan Brnot, trenutno pa služi slovensko vojsko.
Najmlajši člani Atletskega kluba Domžale so nastopili na mednarodnem tekmovanju mladih v Kranju, ki je zanje pomenil predvsem pridobivanje izkušenj, saj so bili precej mlajši od drugih tekmovalcev.
V. V.
Domžale
/lamnik
julij 90 mali srpan l j
Prijetne počitniške dni si želi vsak šolar
(nadaljevanje s prve strani)
Otrok prične hoditi v šolo. Če imamo starši srečo in je otrok sprejet v vrtec, nas vzgojiteljice dovolj zgodaj opozorijo na otrokovo težavo. Če tudi sami dobro opazujemo otroka in smo realni, težavo opazimo sami in jo s pomočjo strokovnjaka tudi odpravimo, oziroma vzamemo na znanje, da naš otrok zmore določene stvari opraviti stopničko nižje kot njegovi vrstniki. Vemo, da bo otrok v času šolanja potreboval našo pomoč, pomoč različnih strokovnjakov, veliko našega časa, predvsem pa neizmerno količino našega potrpljenja. Tako opremljeni se pripravimo na pričetek šolanja. Če tu-
di otrokove učitelje seznanimo s svojimi spoznanji, se splete trikotnik, ki pomaga otroku pri njegovi osebnostni rasti.
K.ij |i,i če ničesar i/ prejšnjega odstavka ne naredimo, ampak le čakamo, da
se bodo težave rešile k.n same. 1'olem se našemu otroku lahko marsikaj zgodi, ne kar takoj; težave je nabirajo, vedno vee' jih je, otrok se nam jih lx>ji sporočati, ker ima mog<x'e z nami starši zelo sla-lx- izkušnje. Ko nam je s|x>rex'il prvo težavo, ni naletel na naše razumevanje, nanj smo kričali, mogoče smo ga tudi fizično kaznovali, la negativna zkušnja z nami se mu je usedla globoko v srce, lahko si misli, da ga tako neuspešnega
sploh ne maramo, ležave obdrži zase.
Mogoče jih nekaj reši s pomočjo cbbrih prijateljev.
Z otrokovo starostjo je vedno več težav spravljenih nekje zadaj, glotx>ko v otroku. Včasih nam bi težave že Zaupal, pa po našem obnašanju presodi, da ni pravi čas, čas pa neusmiljeno lx-ži. Starši si pa želimo uspešne otroke, da si bodo lahko pri vseh teh pogojih, ki jih pred otroke postavlja šola, izbirali poklice, ki jim bodo mnogo« ali dostojne življenje.
I ).i bo nas ni rok lahko uspešen, mu moramo starši nudili pogoje za njegovo odgovorno vedenje že v prvih tisočih dneh njegovega bivanja na tem svetu. Pa o tem kdaj drugič. Danes pa pomislimo, da tudi otrok, ki ni dosegel naših »tihih« ciljev, prav tako ali pa še lx>lj kot tisti otrok, ki je naše cilje dosegel, potrebuje prijetne pex'itniee, kakšen dan na kopališču, vsakodnevno druženje s prijatelji, predvsem pa prijetno, to-plo staršeVo naročje, ki mu pravi: Saj^si moj in prav takega le imam neizmerno rad!«
MICA KAVKA
Druga otroška olimpiada »Žabica« Trzin 98
Sobota, 30. maj 1998, je bil dan otrok, dan, katerega bodo zapisali kot praznik otrok iz Trzina, Domžal in okolice, dan, imenovan 2. otroška olimpiada »ŽABICA« TRZIN 98. Na prireditvi, ki je potekala v športnem parku Trzin pred OŠ Trzin, je nastopilo okoli 200 otrok iz različnih vrt-(c-v, Irzina, Domžal... Otroško olimpiado je ob 14.00 uradno odprl Dominik Kozarič s svojima dvema uspešnicama. Nagrado (večerja za dve osebi) za njegovo popestritev programa mu je podarila restavracija J & B iz Domžal.
Športni del programa se
je začel in Reza, vodileljii a z ladia I lil v I »omžalah, je prevzela stvari v svoje roke. Vse pohvale Rezi, saj je več kot odlično vodila program vse do 1730 ne da bi bila »spaula« energijo in veseli
glas. Njena značilna energi ja, njeno znanje, popularnost in osebnost, so pripo-moglim, da je 2. otroška olimpiada bila na tako visokem nivoju. Reza, prisrčna li hvala!!! Prav tako kot lani so otroci dobili majke. Razdelili so se po skupinah in vsaka skupirUI je odkorakala do prvih panog. Športne panoge so bile: tek na SO m, skok v daljino in višino, metanje rta koš, maki gininaslika, zbijanje kozarčka z vodnim curkom iz gasilske brizge itn. Zmagovalci so bili vsi. S|xirt ne igre so se končale, ko so se cx;ki in mamice pomerili v vlečenju vrvi. Otroci so premagali tako mamice kot <x"-ke. Bil je to odličen konei športnih iger. Bravo, olioi i, bravo, slarši... vse skupaj je špica, super. (Jrganizalor jc
za starše pripravil tako kot lani tek na 100 m. ()čki so bili razdeljeni v dveh skupinah, v finalu je zmagal An drej I jubiša pred Goranom Suličem. Mamice so tekle samo enkrat, ker jih je bilo prijavljenih nekaj manj. Zmagala je Vilma i trovat pred Viki ()bl<ik, ki je prejela se torto (žito l jubijana) za svoj rojstni dan.
Program se je nadaljeval z nastopom kotalkarjev drsalnega kluba Domžale. Najmlajši člani so predslavili enkratno točko »Hozentre garji«. Ne smemo pozabiti nastopa karaleisla, samozavestnega Robija Markiča, učenca 4.b razreda OŠ Trzin; ta je otrokom demonstriral kato hevah sandali. Med mladimi glasbeniki so se več kot uspešno izkazali Adam in Lva ()bl.ik s sklad bami na violinah. Malo smole z vetrom je imela Alcnfti Šebenik iz Vrhnike, ker ji je veter odnašal liste -note, na koncu je vendar uspešno končala svojo točko na klarinetu. Bravo, Alen ka, in čestitke za tvoj prvi javni naslop. Poseben del kulturnega programa je bil nastop manekenk OŠ Trzin v oblačilih butika Naomi iz Irzina na Kidričevi 12. Bodoče manekenke so bile enkratne, navdušile so vse, bile so nepozabne.
( Irg.iniz.ili ii je za 2. otroško olimpiado pripravil po ster program. Bilo je zelo zabavno, nili minute dolgočasno. Na vrsto so prišli plesalci plesne skupine I ine Rožanc iz Ljubljane. Ta nastop je bil enkratna priložnost videti v živo plesali e v narodnih nošah skupine I.
Rožanc, ki so tokrat predstavili gorenjske plese. Nastop je bil odličen, profesionalen, nepozaben, na zelo visokem nivoju. Vse čestitke veteranom plesne skupine T. Rožanc!
Medtem so na prireditev prišli spektakularni člani ba-lonarskega kluba Barje s svojim balonom; narodno zabavni ansambel VIIIAR-NIK ler atraktivni zelo težki državni prvaki v vlečenju vrvi - ŠD Krašnja sekr ija za vlečenje vrvi ROK( )VN|A-Čl.
Vatraki iji ve era so se državni prvaki (težki 800 kg) Rokovnjači pomerili v vlečenju vrvi z domačim moštvom »Skirce«. Končni rezultat je bil 2i za Rokovnjače, večletne državne prvake.
()koli 21. ure so člani ba-lonarskega kluba Barje- postavili na igrišču svoj veliki balon. Nekateri otrot i in slarši so imeli možnost in SreČO, da so se lahko peljali. Zelo je navdušil velik balon, super,
Na komu moram posebej pohvaliti organizatorja 2. otroške olimpiade »Žabica« 98 neutrudnega Igorja Kralja in Vladimira Nadj ( oai ha, ki sta vložila veliko volje, energije, Drostefi
znanja, da sta pripravila en-kralnci prireditev, katere smisel je združili otroke iz vrle a in njihove starše, da tekmujejo skupaj. Čestitke- obema in še naprej tako... bil je to spektakel za otroke, o katerem lx)do se dolgo govorili.
Organizator se zahvaljuje vsem, ki so jim |x»magali, da je prireditev uspela, še zlasti pa: Mi Donaldšu Domžale, Radiu Hit, KU-KU Domžale, OK)| - sokovom, Mesarstvu Kmeti« Trzin, Dr. ()elkei, Fructal, Coca-coli, VVriglev, Žitu Ljubljana, Gostilni Narobe, prevozništvu Rihter li zin, Butiku Naomi, Občini I )omžale, < )Š Irzin, Ciasil-skemu društvu Trzin, Planin skemu društvu Onger Trzin.
Bilo je noro, ciao, vidimo se na naslednji 3. otroški olimpiadi »Žabica« Trzin 99. VLADIMIR NAD)
Uspešno poslanstvo Rotarv kluba Domžale -Sožitju Mengeš
Želim, da bi bil klub uspešen pri izpolnjevanju svojega poslanstva in bi se dokazal z dajanjem pomoči, ne samo velikih pomoči, temveč zlasti takšnih, s katerimi olajša življenje pomoči potrebnim ljudem. Te želje predsednice Ro(ary kluba Domžale, gospe Viktorije Vehovec, so postale resničnost že tri mesece po sprejemu Rotarv kluba Domžale v mednarodno organizacijo« Rotarv inleriiation.il.«
Medobčinskemu dništvu Sožitje Mengeš so omogočili tridneven oddih na morju za 27 mladostnikov in odraslih z motnjo v duševnem razvoju.
Izbrali smo tiste, ki so že ostali brez staršev ali so ti bolni in ostareli. Večina od njih že nekaj let ni bila na morju ali so si ga samo ogledali od daleč na enexJnevnem izletu, ker nam pomanjkanje sredstev kaj več ni dopuščalo. Tokrat pa so se vsi naužili radosti plavanja in sončenja ob morju.
Čeprav je bilo vreme v mesecu juniju muhasto, nam je bilo od petka, 19., do 21.6.1998 naklonjeno.
Že razmišljanje in veselo pričakovanje nekaj dni pred od-hodonri je bilo zdravilo za duševno zdravje.
Dopoldne prvega dne nam je minilo v potovanju, namestitvi in ogledu k-po urejenega parka ter bazena Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS na Debelem rtiču. Razgreti in utrujeni snx> komaj dočakal popoldanskih trenutkov osvežitve in šele drgetanje nas je spravilo iz bazena. Ogreli smo se z razgibavanjem ob igrah, ki so običajne za plažo. Raziskali smo plitvino morskega dna in si ogledali značilno rastlinje v parku. Po dolgem večernem sprehodu smo se posedli na teraso pred našimi bivalnimi prostori. V pogovoru smo prisluhnili drug drugemu in bili kot velika družina. Po-(k)bno smo preživeli tudi drugi in tretji dan. Luka je odličen
it1*** *\
SOŽITJE med telesi, segretimi od sonca, in prijetno toplo vodo.
plavalec pod vodo. Morski vodi in potrpežljivosti mentori ce Ele gre zasluga, da se je naučil plavati tudi z glavo nad vodo. Na naslednjem plavalnem mitingu Specialne olimpi ade bo že lahko tekmoval. Pavle je premagal strah pred vodo in ni mogel skriti veselja, ko mu je to uspelo. Plavalci so obnovili znanje, drugi pa samo uživali. Prekmalu je prišel čas, ko se je bilo potrebno posbviti exT prijetnega okolja in prijaznega osebja ter se odpraviti proti domu.
Čeprav je bik> kratko, pa smo štiri spremljevalke in članice društva opazile socializacijo, ki je največja dobrina takega druženja. Veselje je bib bolj spretne opazovati pri skrbi in pomoči drugim pri jutranjih opravilih, preoblačenju, izbiri pravih oblačil, zaščiti pred premočnim y >ncem, skratka, pri znajdenju v novem okolju. Kratka sprememba ni bila sanxi pridobitev za telesno in duševno zdravje, temveč tudi ko rak k sanxjstojnejšemu Življenju, ko je bib potrebno storiti t isto, kar običajno zanje naredijo drugi. Ne gre zanemariti tudi prispevka h krepitvi samozavesti, saj se bodo med turobnimi zimskimi dnevi tudi oni lahko z vrstniki pogovarjali o počitnicah na morju.
Člani Rotarv kluba Domžale, iskreno se vam zahvaljujemo za izkazano pomoč, želimo vam še naprej uspešno delo, usmerjeno v dobrodelne dejavnosti in prijetne počitnice.
SILVA DREŠAR
Vrsta čakajočih na vstop v vrtec se je močno skrajšala
Od zaskrbljujočega števila 500 odklonjenih v lanskem letu se je število odklonjenih v letošnjem letu več kot prepolovilo. K temu sta pripomogla dva nova vrtca in neznižan normativ števila otrok po oddelkih.
Dva nova vrtca v občini v letošnjem letu sta: že zgrajeni na Količevem in vrtec: v gradnji v Radomljah. V začetku letošnjega leta se je 80 otrok, dvakrat to liko staršev in nekajkrat toliko krajanov Vira in Količevega razveselilo novega vrtca na Količevem. Ob koncu leta pa pričakujemo tudi odprtje novega vrtca v Radomljah v sklopu |X)slovno-stane:>-vanjskega objekta Malin. Vrtec lx> sprejel hO otrok. Komisija za sprejem otrok Vrtca Domžale je težko čakajoče otroke v novi vrten Ze obvestila o sprejemu. Sedaj otroci in starši spet težko čakajo na ponovno obvestilo o začetku obratovanja vrtca; to naj bi se- predvidoma zgodilo kone-c letošnjega leta. Kot sem ze omenila, v letošnjem letu niso zi lizi vali števila otrok v oddelkih. V lanskem letu je bilo namreč zaradi postopne.-ga zniževanja števila olrok, uzakonjenega z Zakonom o vrle ih, Izgubljenih 108 mest, kar predstavlja S. oddelčni vrtec. S 1.9. 1998 bodo glede na omenjene zakonske dolex'be s|X"t zmanjšali števib otrok v oddelkih, vendar ne tako radikalno kot leta TO Število se bo zmanjšab za približno 50 mest. V letu 2000, ko se novi normativi uveljavijo v cebti, pa se bo število razpoložljivih možnosti zaradi dnbčb Zakona o vrtcih zmanjšalo še za nadaljnjih 100 mest.
Bivši Vzgojnovarslve-ni zavod občine I )i mižale, ki je- vključeval vrtce v oom-žalski in mengeški občini, se je s 1. 1. 1998 preoblikoval v ! nove zavode:
• zavoel Viiei t lisa, v sklopu katerega sta vrtca Urša in Celxelic:a,
• zavod Vrtec I )omžale, ki vključuje vrtec Savsko v Domžalah, vrtec na Rodici, vrtec v Radomljah, vrten v Trzinu in vrt« v Ihanu ter 2 družinski varstvi na Rodici ter
• zavod Vrtec Mengeš, ki vključuje dva mengeška vrtca.
Novi zavodi vsak zase odločajo glede sprejema otrok. Zaradi perečega sla nja o možnostih sprejema v prejšnjih letih starši vlagajo prošnje v dva ali celo več zavodov. Tako je težje exeniti resnično števib čakajočih na vrtec. Poleg tega v zadnjem času starši vlagajo vse več prošenj za sprejem v prihodnjem letu, ker vejo, da je čakalna doba med prednostnimi krite-riji s precejšnjo težo.
Za sprejem v zavexl Vrtec Domžale so v letošnjem letu zbrali 481 prošenj. Od teh jih je bilo le 149 za šolsko leto 1998/99. Druge sej starši vbžili za šolsko leto 1999/20(X). Od 349 prošenj-je komisija za sprejem glede na razpoložljiva prosta mesta za nov«) šolsko leto lahko rešila 197 ijrošenj. 152 prošenj pa ostaja nerešenih. Komisija za sprejem je otroke sprejela na podlagi novega pravilnika o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Domžale.
Iz podatkov strukture extkbnjenih otrok je razvidno, da je bilo sorazmerne; največ exlklonjenih otrok za vrtec Ihan, sledijo vrtci Vir, Količevo in Trzin. Presežne prošnje za sprejem za vrtec Ihan se bexJo v lxxlex;rx»ti najlxž lahko rešile z odprtjem vrtca v Dragomlju, problem v KS Vir se bo bistveno omilil z odprtjem vrtca v občini Lukovica. Otroci iz občine Lukovica so namre?č v Vrtcu Domžale vključeni v enotah Vir in Količevo. Za enoto Vir je nekoliko izkrivljen podatek zaradi dejstva, da so nekateri starši iz Domžal dvojno vlagali prošnje-, in siecr hkrati za vrtec Urša Domžale in Vrtec Dexnžale, enoto Vir. Nekoliko izrazitejše postaja število exlkbnjenih tudi v Trzinu. Tudi tam se predvideva prizidek k vrtcu. Kljub novemu vrtcu v Radomljah še vedno niso bili sprejeti vsi čakajrx"i otroci. Problem se bo v celoti rešil s [»redvidenim še e-nim vrtcem, in sicer Karitasovim vrtcem na Rovah. Rex)i-ca pa je že v letošnjem letu neproblematična. Na območju Rextice se opaža izrazito upadanje števila prošenj za najmlađe
Zaskrbljujete števib 5(X) extkbnjenih v lanskem letu se je torej v letošnjem
Srečanje s Primožem Peterko v vrtcu Vir
Danes, na začetku vročega poletja, besede mraz, zima, smuči, smučarski skoki... nimajo kdove kako velikega učinka na človeka. A kadar nas na začetku vročega poletja obišče tako uspešen, najboljši skakalec, kot je PRIMOŽ PETERKA, se spomnimo vseh zimskih radosti in uspehov.
Tako je bilo te- dni v VRTCU VIR, ko nas je ta svetovno znani smučarski skakal« tudi obiskal. Otroci so mu zastavljali najrazličnejša vprašanja in on je prijazne) cxlgovarjal. Nikakor se niso mogli načuditi, da ga zares ni strah skexviti s takšne višine, njim pa ni dovoljeno skakali niti z jedilne mize.
Želeli so si pridobiti njegove majice, pexlpis in e elo svinčnik, s katerim se je podpisoval. Najbolj pa so se ga otrex i želeli ebtakhiti, da bi se prepričali, če je zares pravi.
Primož ni imel veliko časa, saj ga je- čakalo še veliko drugih obveznosti, toda otroke je uspel prijetno presenetiti in jih razveseliti. Zaželeli smo mu se ve-liko us|x-lx>v in se od njega poslovili. Zares nam je pobpšal dan.
vzg. Jana Pirman, vodja vrtca Vir
več kot prepobvib. Gbde na irrforma e ije tudi iz VhXa Urša in Dominik Savb Karitas ocenjujemo, da je v letošnjem k-tu za vrtce občine Domžale exJkbnjeriih približno 2(X) otrok. ()e enjujemo, ela se bo z omenjenimi predvidenimi novimi zmogljivostmi v cM.ini Domžale in Lukovici v cebti rešil problem premajhnih kapacitet v naši olx"ini. V Mu 3003, ko se bo v vseh osnovnih šolah po Sbveniji pričela devetletna osnovna šola, se lahko zgodi, da bodo kapae itgjfrpe vrtcih prevelike, če vsaj nekatere- iale ne bodo exganizirak: pexrka novega prvega razreda v prostorih vrtca.
MIJA JERMAN Vrtec DOMŽALE
Hura, novo otroško igrišče imamo!
V torek, 9. junija 1998 ob 1f,. uri, je bilo s kratko slovesnostjo, ki jo je vodila znana HITova Reza odprto prvo javno otroško igrišče v Občini Domžale, locirano med Vrtec Urša in Osnovno šolo Domžale. Množica ljudi, med katerimi je bilo največ staršev z majhnimi otroki, je najprej prisluhnila kratkemu kulturnemu programu, v katerem so nastopili otroci iz Vrte a Urša in pevci z Osnovne šole Domžale, nato pa je pred slovesnim odprtjem igrišča spregovorila županja Cveta Zalokar Oražem in jim zaželela veliko varnih, veselih in prijetnih trenutkov na igrišču. Otroci so »plezanjem, guganjem po različnih igralih igrišče takoj vzeli za svoje in se v počastitev njegovega prvega rojstnega dne okrepčali tudi z zdravimi jabolki
Igrišče je odprto vsak etan ext 9. do 21. ure, ob njem je urejen tudi WC~. Namenjeno je tako exganiziranemu igranju otrok iz vrte ev in šol kot tudi posameznim obiskom otrok in njihovih staršev.
Izvajal« del je bil Gradbeno podjet je Bežigrad, igrišče pa je z najsodobnejši igrali opremilo podjetje iMONT iz I )ravograda. Pri izbiri igral so upoštevali, da sej iz obstojnih mat«iabv, da'so varna inprimerna za vse starosti, pred vsem pa lic zahtevalo velikil i slioško\ z vzdrževanjem. Upravljal« otroškega ig rišča je Osnovna šola Domžale, igrišče-lxi jx)rxx'i zaprto Kompletna investk i-ja, za katero so bila financ na sredstev zagotovljena v občinskem proračunu, je vredna 20 mb SIT.
Veliki in majhni, predvsem pa igre željni otroci, vabljeni na prvo javno otroško igrišče v naši exx"ini Pričakuje vas vrsta lepih in varnih igral, prijetne klop ce in lepo urejene- zek-nie e. Od vseh nas pa je odvisno, ali bo tako ostab tudi v prihodnje!
V.
/lamnik
Domžale
Konec šolskega leta v radomeljski OŠ
Čeprav so se Šolska vrata zaprla Ze pred dobrimi štirinajstimi dnevi, konec letošnjega šolskega leta le še ni tako oddaljen, da se ne bi več ozirali vanj - posebno še, če je bil tako slovesen kot letos v osnovni šoli Preserje pri Radomljah.
Po <k>bri, a Ze več let opuščeni navadi, ki smo jo mnogi še iz svojih šolskih let ohranili v prijaznem srx>minu, smo se letos spet zbrali v radomeljskem kulturnem domu, kjer je potekala zaključna prireditev. Vodstvo šole je menilo, da so dosežki učencev pomembni - ne le znotraj šolskih zidov in njihovih domov, ampak tudi v širši skupnosti, v kateri Živijo.
Ravnateljica je uvodne besede namenila staršem: ... da bi dobro, kakovostno in uspešno delo otrok v šoli videli in ga spremljali kot del koristnega dogajanja v naši družbi. Kritike šole kot institucije so vedno pogostejše, morda prav zaradi našega pogbda, ki hitreje in laZe opazi slabo kot dobro. Zadeve so |X)gosto velike in resne, |X)sebno še, kadar jih sprožajo posamezni učenci s svojim napadalnim vedenjem. Vendar je v šoli takšnih otrok le nekaj - večina pa je prizadevna in dekivna. Žal so »uspehi« manjšine populamejši, zato se je ravnateljka na starše obrnila s prošnjo, naj pri ocenjevanju šole upoštevamo, da tudi v dobrih starih časih ni šlo brez merjenja moči s pestmi, brez mladost-, niškega preizkušanja živcev starejših ... Strinjamo se, da so danes prestopki po-
gosto nevarnejši. Opažanja vseh, ki se ukvarjamo z mladino, pa so enaka: mladi kažejo svet, kakršnega jim ustvarjamo starejši. Večina napadalnih otrok v šoli kaže, iz kakšnih družin, prihajajo. Zaradi tega je delo pedagogov mnogo bolj zapleteno, kot pogosto mislijo zunanji opazovalci - tudi starši, ki se sprašujejo, zakaj šola proti takšnim učencem ničesar ne ukrepa.
Kaj vse pa šola stori na |x>drex'ju uspehov, smo videli in slišali v nadaljevanju prireditve. Med simpatičnimi glas-lx-nimi in dramskimi točkami so se na (xlru razvrščali najboljši: od najmlajših, ki se borijo le za bralno značko, prek učencev nižje stopnje, v kateri potekajo tekmovanja iz matematike, jezikov, vesele šole, do raziskovalnih nalog, s katerimi so učenci višjih razrectav pobirali odličja na državnih tekmovanjih.
Učenci so žarečih obrazov in ob krepkih aplavzih občinstva sprejemali priznanja. Najlx>ljši v) pač najlx>ljši, zato jih lx>m omenila tudi v tem prispevku: učenci so na državnem tekmovanju v zgodovini z raziskovalno nalogo dosegli srebrno priznanje, bronasto na državnem tekmovanju turističnih podmladkov, med zmagovalci državnega veselošolskega tekmovanja je bil naš četrtošolec...
Na radomeljski šoli deluje kar 28 različnih dejavnosti: krožki, fakultativni pouk, raziskovalne nak>ge, talxxi, šola v naravi, medšolska srečanja in tekmovanja. Izredno pomembno je tudi
Najboljšim učencem je priznanja za njihove dosežke podelila ravnateljica ga. Ana NuŠa Kern.
delovanje učencev zunaj šole, na primer sodelovanje na likovnih kolonijah, dnevih obrti, na zunaj literarnem natečaju kulturnega društva Mlin Radomlje, na literarnih srečanjih, na razstavi ob 100-letnici radomeljske rx>šte in še bi krhko naštevala.
Spomin na to veliko in le|x> lx'ro uspehov si bomo ohranili v ličnem almanahu, ki so ga v šoli letos izdelali prvič' in upamo, da (x> |X»tal stalen spremljevalec: ob koncu vsakega šolskega leta.
Vsi, ki natančneje spremljamo delo šole oziroma delo učiteljev z našimi otroki, lahko priznamo, da mentorji vlagajo ogromno svojega časa in navdušenja v mnogotere dejavnosti, ki pote:-kajo na šoli. Za takšno delo v rednem (Kjuku ni časa - vzeti si ga je treba zunaj šolskih obveznosti. Prinaša pa veliko uspeha: navdušenje in predanost predmetu, ki ju živi mentor, se prenašata na učence. Takšno delo pa je kot dobra setev - pridelki, ki jih že zdaj žanjejo učenci, so lepi, olx'tamo pa si lah-
ko še večje uspehe v šolanju, ki je pred njimi. Kje daleč v prihodnosti pa je poučevanje, katerega osnovno delo bo uaveluSevanje otrok nad znanjem, ki kot skriti zaklad |x>čiva v šoli, je danes žal še utopično razmišljanje.
Za k 'i k > prireditev torej hvala njenim prirediteljem: učencem, učiteljem in ravnateljic i, gospe Ani Nuši Kern, ki je s svojo prizadevnostjo in srčnost jo nedvomno gibalo te-ga dogajanja.
Konca pa vseeno ne morem narediti brez trpkega, že nekajletnega razmišljanja staršev: kljub uspehom in dosežkom naših otrok, kljub sredstvom, ki so jih že naši starši kot prvi namenjali v sa-mopris|xvek za gradnjo šole, kljub mo-gex':nim in lepim zgradbam, ki kot go-lx- po dežju rastejo po vsej občini, samo še radomeljska šola ostaja pretesna za pouk v eni izmeni. Gradnjo nujnega prizidka k šoli iz tisex' razlogov prelagajo iz leta v leto.
HELENA KREGAR
Zaključek male šole v vrtcu »Urša« Domžale
V petek, 19. junija 1998, je vrtec organiziral piknik v prijetnem okolju na Krumperku. Vzgojiteljica Jelka in njena pomočnica Marinka sta nas presenetili z nastopom njune skupine. Otroci so pokazali veliko znanja, ki jim bo zagotovo koristilo ob vstopu v šolo. Skupinica 20 otrok, ki se imenuje »Polžki«, je bila oblečena v majice, poslikane s polžki in imeni otrok - kar je dalo prireditvi še poseben čar.
Kot se za vsak piknik spodobi, ni manjkalo tudi jedi z žara in sladic; te smo starši s svojimi malimi nadobudrieži z veseljem sneelli.
Vsi smo bili veselo razpoloženi in smo se razšli v upanju, da bosta lelka in Marinka svoje znanje podajali še naslednjim generacijam.
Otroci so naše največje bogastvo in vrtec je za mnoge njihov drugi dom, zato se vama, spoštovani lelka in Marinka, v imenu vseh staršev najlepše zahvaljujemo za vajino požrtvovalnost.
SAŠA KOS
Skupina »Polžkov« s svojima vzgojiteljicama Jelko in Marinko
Letovanje domžalskih in mengeških vrtčevskih otrok na Krku
Podjetje Leštan & Leštan je vrtcu Domžale in Mengeš ponudilo, da nam organizira letovanje v domu domžalskih otrok na Krku. Ker imamo z njihovo ponudbo in organizacijo do sedaj dobre izkušnje, smo seveda brez pomišljanja pristali na to. Vzgojiteljice smo otroke pripravile na dogajanje na morju. Vse, kar smo imeli ponujeno, je bilo uresničeno.
K izvrstnemu razpoloženju je prispevalo vreme, ki ni moglo biti lepše, kot je bilo, toplo morje pa je otrokom omogočilo, da so bili ves dan v njem. Plavalci so svoje plavalsko znanje utrdili, marsikateri neplavalec pa je postal plavalec oziroma je odpravil strah pred vodo. K vsemu temu so svoje prispevali plavalni vaditelji: Natalija, Črt, Samo, Rok, Tomaž in Mitja, ki so imeli do otrok primeren, prijeten, prijateljski pristop.
Vsakodnevne plavalne dejavnosti pa so fx>živile še: vožnja s kanuji, vožnja s čolnom, karaoke, navijanje na pravi košarkaški tekmi med učitelji in skupino osnovnošolcev iz Dragexiilja. Nočni sprehod z baterijami v pižamah je imel tudi svojo moč - svoj čar. Na izletu ob obali v Malinsko pa smo klepetali, prepevali in opazovali. Ko smo že vsi mislili, da je prišel konec, zaključni večer, slovo, da samo še spakiramo, so nam vaditelji pripravili neponovljivo, nepozabno, enkratne) prireditev - moreki krst.
Otrexi so bili navdušeni, vzgojiteljice, ki smo gledale zadovoljne obraze svojih 86 otrok po enem tednu skupnega bivanja, ločenega od staršev, pa tudi.
Od sonca obarvanih obrazov in od zabavnih in zanimivih dogodkov smo se po sončnem tednu vrnili v objem svojih staršev, ki so nas pričakali v deževnih Dexnžalah.
ANKA, MOJCA, JOŽI, JANA, TATJANA, VILMA, LEJA, DARJA
Vrtec Dominik Savio - Karitas Domžale odprl vrata novega prizidka
Študentski servis Domžale
Ljubljanska 70, p.p. 16,1230 Domžale, tel.: (061) 711-790
OBVESTILO VSEM UPORABNIKOM USLUG ŠTUDENTSKEGA SERVISA DOMŽAlE!
Obveščamo vas, DA MORATE v skladu z navodili, ki jih je v me?secu MA|U 98 študentskim servisom poslalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
NAPOTNICE ZA DELO PREKO ŠTUDENTSKEGA SERVISA DOMŽALE OBVEZNO DVIGNITI PRED PRIČEIKOM DELA, SA| NAPOTNIC »ZA NA-ZA|« NE SMEMO IZDAJATI!
Študentski servis Domžale
Ob 5. obletnici deletvanja je Vrtec Dominik Savio - Karitas Domžale pridobil nov prizidek, odprl ga je 6. junija 1998 podžupan občine Domžale Roman Lenassi, blagoslovil pa župnik Anton Perčič.
Pred šestimi leti se je začela rojevati zamisel o krščanskem vrtcu v Domžalah. V letu 1992 je bil ustanovljen vzgojno varstveni zavod Vrtec Dominik Savio - Karitas Domžale, ki je splošno veljavnemu programu dodal še program, ki temelji na krščanskih načelih, narodnem izročilu in evangeliju.
Na podlagi skk'ix>v Oltfine Domžale in odobritvi finančnih sredstev so hišo na Krakovski I8b pre-
uredili v prostore, primerne za vzgojo in varstvo otrok. V letu I993 je tako zavod v svojo enoto Sv. Dominik Savio sprejel prve otroke. Zanimanje za program je naraščalo in tako je bila enota že konec leta premajhna, zato smo že naslednje: leto začeli razmišljati o razširitvi prostorov. Tako so v letu 19% začeli gradili prizidek k obstoječemu vrtcu. Prostor se je povečal in danes v enoti delujejo štiri skupine, kar je približno 'X) otrok.
Z delovanjem tega vrte:a je Domžalčanom, enim izmed redkih državljanov Slovenije, dana možnost, da izberejo vzgojo svojih otrok.
Vsem, ki nas pri našem delu podpirale, se iskreno zahvaljujemo. Bog vam povrni!
Skupina jamarjev v MAJČEVEM BREZNU, ki se nahaja v bližini OZKE JAME, katero bo Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale v septembru temeljito očistilo.
Na fotografiji: Igor KOS, David KUHAR, Božo ŠTUPICA, Maks MERE-LA, Marko OREHEK, Robi MERELA
HELIOSOV EKOLOŠKI KOTIČEK
Z dobrim zgledom za ohranjanje slovenskih voda
V podjetju Helios se je letos zgodilo veliko dogodkov, ki so bili dobro sprejeti v ožji in širši javnosti. Med številnimi dejavnostmi gotovo velja posebej omeniti ustanovitev HELIOSOVEGA SKLADA ZA OHRANJANJE SLOVENSKIH VODA. Ni naključje, da se je ustanovitev sklada ujemala z mednarodnim dnevom vode (22. marec), saj so s tem tudi simbolično želeli poudariti pomen, ki ga ima voda za ohranitev življenja. Seveda pa vse skupaj ni ostalo samo pri lepih besedah in simboliki, pač pa se je Helios obvezal, da bo v sklad zbiral sredstva od prodaje okolju prijaznih izdelkov blagovnih znamk BORI, TES-SAROL in IDEAL (gre za 50 tolarjev od vsakega prodanega litra).
Letos bodo tako zbrana sredstva namenjena čiščenju in zavarovanju kraških jam in brezen, v naslednjem
letu pa bork) porabljena za oživljanje krajevnih vodnjakov. Za strokovno oblikovanje, določanje, spremljanje in nadzorovanje posameznih projektov, ki naj bi se financirali s sredstvi sklada, skrbi Ministrstvo za okolje in prostor, s katerim je bil podpisan poseben sporazum, ki je doslej edinstven v Sloveniji na tem področju. Cžb vsem te?m pa je najlx>lj pomembno, da Heliosov sklad že beleži določene rezultate. V mesec u maju zaključen javni razpis za projekt sanacije kraških voda se že uresničuje. Del tega smo lahko že videli v soboto, 15. junija, na POP-TV. To je seveda samo del projekta, ki naj bi ga v celoti uresničili do kon< a letos
njega leta. Pet (na razpisu izbranih) jamarskih društev !x> namreč očistilo in zavarovalo Babje jame (že izvedeno), Brezno treh dimnikov, Sever-jevo brezno, Ravbarjeve jame in jame Brnščice. Ker gre za specifično
delo, o katerem ne vemo veliko in bi nas prav zaradi tega utegnilo zanimati (saj gre za Heliosov sklad), smo se o čiščenju Severjevega brezna (čistili IxkIo v septembru) ogovarjali s predstavnikom Društva za raziskovanje jam »Simon Robič« Domžale, ki je bilo izbrano za sana-cijo omenjene jame. Naš sogovornik je Aleš STRAŽAR; povedal nam je veliko zanimivih stvari, ki jih ne slišimo vsak dan. Delček tega smo zapisali v pogovoru, ki ga objavljamo.
Kaj vse je bilo potrebno pripraviti, da ste se lahko prijavili za sodelovanje v projektu sanacije kraških voda)
Najprej je bilo seveda potrebno izbrati primemo jamo, ki naj bi ustrezala pogojem razpisa. Na prvi pogled je- morda tO zelo enostavna zadeva, vendar ni tako. Kar precej časa smo porabili za to, da smo zbrali geodetsko dokumentacijo, pri tem pa je bilo najtežje ugotoviti vodno-varstveni pas. Zbrati je bilo treba načrte, katastrske listine in podobno. Skratka, gre- za zahteven elalx>rat, ki poleg omenjenega vsebuje tudi tehnični vpis za izveellx) sanacije in program preventivnih dejavnosti za ozaveščanje javnosti o negativnih vplivih onesnaževanja brezen, zlasti tistih, ki so v bližini vodnih virov ali celo v prvem varstvenem območju. V društvu smo se na osnovi zbrane dokumentacije odločili, da oddamo ponudbo za čiščenje in zavarovanje Severjevega brezna. Kot je znano, smo s tem projektom na razpisu tudi uspeli.
Kje leži Severjevo brezno?
Jama leži v okolic i Vrhpolja pri Moravčah, nekako med Stegnami in Javorščico. Domačini to jamo bolj poznajo pod imenom Ozka jama, verjetno zaradi izredno ozkega vhoda. Na to jamo smo naleteli že v letu 1986, ko smo v društvu izvajali ja marsko šolo za začetnike. Ob tej priložnosti smo pregledali nekaj jam na tem območju. Severjevo brezno je udorna jama z ozkim vhodom, ki pa se v notranjosti zvonasto odpre in sega do globine jO metrov. Za ne-poznavake je jama nevarna, saj leži ob poti in zalo se je v njenih glo binah znašlo marsikaj, kar se ne bi smelo, ljudje so pač ljudje, odpad ke, med njimi tudi nevarne, najraje odvržejo, kjer jih nihče ne vidi, pri tem pa ne pomislijo, da s tem ško
clujejo najprej sebi. Sicer pa je jama že dolgo časa odkrita, saj kronika iz leta 193.5 omenja nesrečen padec: Študenta iz Ljubljane;. Jama Severjevo brezno ni preveč zanimiva, gledano z jamarskimi očmi. V bližini je velike} izredno lepih jam in neraziskanih rovov, ki so veliko bolj pri-vlač ni zlasli za raziskovanje-
Kdaj in kako se boste lotili sanacije Severjevega brezna?
Glavni del akcije- bo 25. in 26. septembra. Računamo, da bomo s posebno napravo jamo očistili in zavarovali tako, kot je treba. Pri tem bo sodelovalo okoli 12 jamarjev, saj je posamezen jamar lahko v jami le .> do I ure na dan. Zaradi plinov Razpadanje organskih snovi) bomo morali delali z dihalnimi aparati. Ocenjujemo, da je v njej okoli 10 kubičnih metrov različnih odpad-
kov. Za odvoz tega materiala nam bo priskočilo na pomoč Društvo »NATURA« iz lavorščic e.
Pred akc ijo ali po njej pa I >omo v nekaterih osnovnih šolah organizira li zanimiva predavanja o lepotah kraških kam, spremljali jih bodo z diapozitivi. Vsekakor bomo skušali mlade prepričati, da je nevarno odmetavati odpadke v jame, in jih spodbuditi, da to povedo tudi cliu gim. Kajti jame so krhek in ranljiv naraven prostor, zato ljudje ne smemo vanje odmetavali ničesar, < e ho čemo mi in naši zanamci še nekaj časa živeti na tem planetu.
MARJAN BOLHAR
Domžale
/lamnik
Nov rtg aparat je velika pridobitev za Zdravstveni dom Domžale.
Z dr. Janezom Svoljškom, direktorjem ZD Domžale o novostih
Nov rentgen, razvojni
oddelek, dvigalo, obnovljeni prostori...
Pred kratkim je bila v Zdravstvenem domu Domžale prisrčna slovesnost, ki je bila namenjena predstavitvi nekaterih novosti v domu, predvsem pa začetku dela novega renl-genskega aparata. Poleg osebja ZD Domžale so se slovesnosti udeležili tudi županja Cveta Zalokar Oražem, donatorji in novinarji. Nekaj več o novostih, katerih namen je narediti zdravstveni dom Se prijaznejši, je v pogovoru povedal direktor ZD Domžale dr. Janez Svoljšak.
Zakaj se je ZD odločil za nakup novega rentgena?
Za nakup novega rtg aparata smo se odloc ili, ker je bil prejšnji tehnološko zastarel. Ni omogočal potrebne ostrine |K)snelkov, doze sevanja, ki jih je pacient prejel ob slikanju, y> bile večje, kot jih prejme pri sodobnih aparalih.
Kaj vse omogoča novi aparat?
Na novem aparatu bomo poleg slikanj, ki so bila mogoča n.i prejšnjem aparatu, lahko slikali še okostja v nekaterih posebnih položajih, kar omogoča
n.il.iiK nejšO presojo bolezenskih proč o sov. Pomembna novost je tudi dvižna miza, s kateto smo olajšali slikanje težje
pokretnim bolnikom.
Ob zamenjavi aparata smo prenovili ludi prostor, s čimer smo r>mogočili dostop pa< ientom z nosili, lako je omogočeno ludi slikanje nepokretnih bolnikov.
Kdo vse ho lahko uporabljal rtg aparat?
Aparat je namenjen slikanju pljuč in okostja občanov, ki živijo na obmoc ju nekdanje občine Domžale. Zaradi za slojev, ki so nastali oh prenovi, so za slikanje trenutno krajše čakalne cbbe, vendar menim, da se bodo sčasoma odpravile.
Kakšna je cena, kdo proizvajalec, kdo ga je plačal?
Aparat je znamke Siemens. Cena aparata in prenove prostorov je okoli 20 milijonov Sil. < )lx ina I lomžale je prispevala 6,5 milijona SIT, iskrena hvala tudi Pelrol d. d. in ljubljanski banki Ban-
ka Domžale, ki sla prispevala vsak po blizu KIO.OOO Sil. Vsem trem se za razumevanje in |x>m<x' zahvaljujem, hkrati pa pričakujem tudi prispevke drugih občin, saj bodo novi rlg aparat uporabljali tudi njihovi občani.
/e bilo v enem letu še kaj novega vZD?
v letošnjem letu je bilo poleg nove ga rlg aparata urejenih še več drugih |x>-membnih zadev. Najprej je to dvigalo, s katerim smo omogočili invalidom in težjim bolnikom dostop do nekaterih ambulant v I. nadstropju, v tem času smo prenovili tudi vhod in čakalnice v šolskem in predšolskem dispanzerju in tako naš dom naredili prijaznejši,
Kaj pripravljate?
N,H iiujemo posodobitev sanitarij na otroškem oddelku in v diagnostičnem laboratoriju, ureditev telefonske centrale in s tem olajšati telefonski dostop do |xr-sameznih izvajalcev. Kadi bi preuredili tudi otroške ordinarije, vendar lx> predhodno potrebno zagotoviti finančna sredstva.
Kakšno je sodelovanje z občino Domžale?
()b koncu bi se |x>selx-j zahvalil (ličini Domžale, ker ima posluh za naše težave in vsako leto prispeva iz proračuna sredstva za |x>sodabljanje Zdravstvenega doma i temžale. Preprk an sem, da je nase sodelovanje lahko zgled dobrih
odnosov med lokalno skupnostjo in
družb mirni dejavnostmi.
Ob koncu sva se pogovarjala tudi O razvojni ambulanti, ki je nova usluga v okviru zdravstvenega doma. < imogoc i
la bo zgodnje odkrivanje lokomolornih in psihomolornih težav pri naših malčkih. /,i razvojno ambulanto je zelo zasluzen dr. lanez (Irošelj, ki si je zanjo že dlje časa prizadeval. V njej I »odi > zage i
lovili leamsko obdelavo najmlajših pa cientov, ki bodo tako imeli še večje možnosti, da se jim i imprej pi mriaga pri odpravi ugotovljenih težav
Hvala za pogovor. V. VOJSKA
»Očka, se greš igrat z mano?«
»Očka, ali se greš igrat z mano?«
(Ampak trenutno so na televiziji poročita in jih rad gledaš. Morda kasneje.)
»Očka, se greš igrat z mano?« (Ampak danes sosed potrebuje tvojo pomoč in nato te bo povabil na kozarec piva in tam se lx>š zadržal dve uri. Morda kasneje.)
»Očka, ali se greš igrat z mano?« (Ampak v službi nisi dokončal dela in se moraš popoldne vrniti. Morda drugi« J
Toda,'marsikdaj kasneje nikoli ne pride. Ali tako vedenje sporoča našim otrokom, da so za nas pomembni? Ali jih resnično poslušamo in skušamo razumeti!" Kako lahko izboljšamo našo komunikacijo in naš odnos?
Najprej moramo razlikovati med poslušanjem in slišanjem. Slišanje je fizičen, mehaničen prcx:es. Dobro slišanje je odvisno od zdravega slušnega sistema in možgan. Poslušanje pa je proces sprejemanja in tolmačenja sporočila druge osebe. |e duševen proces razumevanja ter pozorno razmišljanje o tem, kar smo slišali. To je spretnost, ki se je lahko naučimo in jo izboljšamo.
Kalere so najpogostejše prepreke, ki nas odvrnejo, da ne poslušamo svojih otrok? Zunanji hrup je ena od njih. Dopia prihaja hrup od televizije, glasbe ali telefona in me odvrača od žci|e, da se osredoloc im na to, kar mi govori otrok. Da naju nihče ne moti, greva včasih na vožnjo s kolesom, in takrat sem lahko sam z njim ter se mu posvetim.
Tudi notranji hrup je lahko ovna za stike z otroki. Časovna stiska v službi, stranke, ki ne plačujejo računov, ter finančna stiska so le nekateri primeri notranjega hrupa, ki ovirajo stike z otroki. Včasih smo sposobni odvrniti te misli na stran in zbrano poslušati, kaj narh govorijo otreKi. Toda včasih sem prisiljen reči: »Trenutno te zaradi pri prave na jutrišnji seminar nisem sposoben poslušati... ali bi lahko šla jutri po seminarju na kokakolo in se v miru pogovorila? Mislim, da te bom takrat laže poslušal.«
Narejena pozornost je naslednja ovira za dobro poslušanje. Spomnim se, kako smo se delali, da [X)slušamo učiteljico, ki nas je učila ednine in množine, po glavi pa so se nam podile druge misli, le navade se je težko odvadili. Vendar se moramo zaveda ti, da nas olroc i dobi o opazujejo in jih ni lahko prelisičiti. Zato moram velikokrat, kadar me zmotijo z vprašanjem, odložiti časopis ali začasno nehati delati na računalniku. Prazen odgovor, kot npr.: »uh-huh, ja, ja—« ne preslepi niti dveletnika.
Čustveni odzivi na določene bese-
de ali fraze so prav tako lahko razlog za negativno reakcijo in ovirajo |X)slu-Sanje. Če npr. vaš najstnik začini svoj jezik s kletvicami in vas to moti, mu povejte, Vedeti mora, da imajo njegove besede učinek... z njimi zaznamuje sporočilo, ki ga želi |xjsrecbvati.
In končno - utrujenost. Tudi ta je ovira za poslušanje. Kadar ste izčrpani, se je teže osredotočiti na to, kar nam kdo govori. Poslušanje je dejaven proces, ki mnogokrat zahteva zavestno poslušalčevo vlaganje energije. »Oprosti, utrujen sem. Ali lahko dokončava ta razgovor jutri zjutraj?« je včasih najpametnejši odgovor. Toda - zagotovo to storite naslednje jutro.
Zavedanje ovir za poslušanje nam lahko pomaga podirati zidove in graditi mostove v odnosih z našimi otroki in s partnerjem. Če jih zares poslušamo in se trudimo razumeti, bomo zagotovo izboljšali našo komunikac i-jo in preko nje naš odnos.
MARK HEINTZMAN
Delovno pri reševanju ugank na temo o drogah.
O sebi odločam jaz, ne droga!
Večina ljudi si ob besedi droga predstavlja zanemarjene narkomane, ki jih, tavajoče pO ulicah, prikazujejo v mnogih filmih in o katerih je napisanih že veliko knjig. Toda droga ni samo bel prašek ali zJatD-fjava raztopina v injekciji. Ne! Dro gi, ki sta med nami tako razširjeni in po katerih seže skoraj vsak odrasel Slovenec, sta alkohol in tobak, Zakaj ne hi po njih segal tudi otroci? Ti se namreč zgledujejo po starejših. Cigareta jim predstavlja simbol odraslosti in alkohol sim-
Utrip družine, društvo za boljšo družino
Meseca marca 1996 je bilo v Domžalah ustanovljeno društvo Utrip družine, društvo za boljšo družino.
Poglavitni namen ustanoviteljev in članov društva je povečevati pomen družine v družbi in spodbujati kakovostno komunikacijo ter odnose v njej v skladu z načeli krščanskega etosa.
Namen društva je tudi opozarjati na družinske vrednote in jih spodbujati, Opozarjati družine na možnost za kakovostnejše sobivanje, [x>speševa-fi osebno zorenje v družini ter povezovati družine in ljudi z enakimi ali podobnimi hotenji na družinskem področju vzgoje otrok.
Svojim otrokom želimo dati korenine in krila, da bodo zaupali vase, da lx)do srečni in odgovorni ter sposobni družbi kaj dati. Verjamemo, da na vse to lahko vplivamo.
Družine želimo spodbujati, da bodo preživele več časa skupaj ter bo ta čas bolj kakovosten. Zavedamo se, da so materialne stvari in denar zelo pomembni, vendar verjamemo, da nas tudi naši odnosi z otroki in prijatelji I ki galijo in SO dolgoročno bolj pomembni kot materialni in družbeni status.
Ljudje, ki si želijo povečati pomen družine in spodbujati boljšo komunikacijo ter odnose v družbi, so vabljeni, da postanejo člani
Skrb za zdravo hrbtenico otrok -najboljša popotnica za življenje
V naši družbi že dolgo namenjamo veliko pozornosti temu, da je zelo pomembno, da otroke čimbolj zgodaj naučimo redno in temeljito umivali zobe, skrbimo pa za zdravo, redno prehrano. Predobro namreč poznamo posledice zanemarjanja ustne higiene in slabe prehrane.
Zelo malo pa se zavedamo, kaj pomeni dobra di ža za naše zdravje in kakšne posledice prinaša zane marj.ii i je telesne dejavnosti. < eprav vsi vemo, da sključena drža ni zdrava, in marsikdo poveže boleč ino v križu (ali v vralu) s svojimi delovnimi razmerami in delovnimi navadami doma, pa se vce ina Ijue li ne odlo či, da bi na leni |x>dro< ju kaj bistvenega spremenili, ludi Starši le ni-mi« no zmigujejO z i,imeni, kadar nanese- besed,! na sključene- drže njihovih otrok, češ: »Saj ga < ipozarjam, pa nič ne zaleže«, »Ne-vem, kaj še DO«, ni podobno...
Od kod izvirata ta nemoč in dopuščanje slabega odnosa do hrbtenice?
Malokdo bi mi verjel, če bi rekla, da se naš i« igled u,i dizo ii-lesa Ustvarja Že v najlx)lj rani mladosti.
Poglejmo najprej najmlajše. Vsi vemo, da so v prvih letih otrokovi največji vzorniki starši; otrok se po-skuša identificirati z njimi in jih ppsnerna v vsem, kar delajo, tudi v tem, kako se držijo. Če se torej starši držijo sključeno in malomarno, jih lx> otrok posnemal v tem do podrobnosti, Na primer, kako pogosto vidimo, da hodi |x)leg sključenih staršev samozavestno vzrav-' nana hči ali sine1 Kje naj najmlajši dobijo v prvih letih življenja pobudo, kakšna je dobra (zdrava) drža telesa, i e lega (loma nikoli ne vidijo?
Otroci posnemajo ludi okolico. Če se ozremo naokoli, opazimo, da se vzravnano držijo le manekenke na fotografijah revij, plesale i, igralci in športniki. Med mladino je dandanes malomarna drža celo moderna. Kakšno s|x)rex"ilo nosi v sebi?
Mnogokrat gre res le za to, da se ne zavedajo, kako pomembna je za zdravje vzravnana drža. Vse pre*-večkrat pa za t. i. »ravnodušnimi« držami prikrivamo svojo negotovost. Okolico želimo prepričati, da težave nadzorujemo oz. nas »niso« prizadele. Iako olroc i že na začetku svoje poti v odraše'anje privzamejo po-i mi en i iclin >s do I nI iicnic e,
Svoj delež k težavam s hrbtenico prispeva tu-
di telo samo. I ),ind,ines otroci med puberteto rastejo
izredno naglo in neenakomerno: k< sti rastejo hitreje kol
mehka tkiva (npr, miš« e), zato so ta tkiva pod stalnim nalogom. Na hitro rast in velike sprememlx- v svojem videzu se mladi c'ustveno težko hitro prilagodijo, zato se odzovejo i iz. »skrivajo« za sključeno držo. la jih namreč na videz ohranja v »prejšnjih dimenzijah«.
Naslednji dejavnik, ki prispeva k slabi drži olrok, so zahteve izobraževanja, to so dolgotrajne (ponavadi slabe) drže pri učenju, več urno si -< lei lje ■ | >red računalniki, igranje in vadba glasbenega inšlnimi-nla v prisiljeni drži lei premalo rc-krc-ac ije, ki hi vzpostavila ravnoves
je v telesu.
Ta dejstva so očitna, vendar nas ne prizadenejo toliko, da bi na tem področju kaj ukrenili. Zakaj?
Otrok in mladine v glavnem kljub slabi drži nič ne boli. Mlad organizem j- ■ mm >ge i let ^\ * is« iben pre
našali nepravilne ohiomonilvo, ne da bi n.is liolei in.i
opozarjala, da je kaj narobe. Vendat pase sprememl ie
v telesu, ('-prav še ne občutimo bolečine, vendarle dogajajo, najprej rta mehkih tkivih, katere s kliničnimi preiskavami ležko dokažemo, z leti pa tudi na kosteh. Tako se začne npr. bolečina, ki ima izvor v spremembi mehkih tkiv zaradi slabe drze. nekako pri 25 lelih, po :', letu pa poslane izlazila težava. 80% ljudi lx> zaradi sla-be drže vsaj enkrat v Življenju izkusilo bolečino v križu ali vralu, pri 70% se lx> ta lx>lečina stalno pojavljala, pri 15% pa se bo razvilo celo izžarevanje1 v nogo ali roko.
Eden od vzrokov je I udi nepoučenost na tem področju. Marsikdo misli, če ga npr. Ix>li v križu, da je že bolan, in se na tem področju ne da nič spremeniti.
Res je tudi, da je navade izredno težko spremenili. Sem sodi tudi navada oziroma »razvada« glede drže.
Sledijo še drugi vzroki, npr. pomanjkanje motivacije, če nič ne boli, pomanjkanje discipline, »večna« naglica, itd...
Kljub vsemu pa si želimo tako starši kot zdravstveni elelavc i stanje- spremeniti, čimveč" narediti za zdravje naših olrok in jim s tem dati dobro popotnico za življenje. Kaj lahko storimo v tem hitrem tempu življenja, da bo otrokom lepo brez prisile ali stalnega opominjanja?
Najprej moramo gotovo »pomesti pred svojim pragom«. ()cl olrok ne smemo Zahtevati nekaj, česar se? sami ne držimo. Popraviti moramo svojo držo, otrokom pa priznati, da smo dobili težave zato, ker ne upoštevamo zahtev našega telesa. Starši moramo biti otrokom dober zgled! Otroci, katerih starši se držijo pravil »igre«, veliko lx>lj sodelujejo z njimi kot otroci staršev, pri katerih so ena pravila za otroke, druga pa zanje
Otrok ne silimo izvajati t. i. »vaje za korekcijo drže« (razen, kadar stoji za tem tehten me?dic inski razlog), ker so po mojih izkušnjah zanje eblgex!asne in jih zelo ležko redno in disi iplinirano izvajajo. Rajši jih vpišimo v rekreativno športno dejavnost, pri kateri lxxk> prijetno in zanimivo v okviru svojih vrstnikov, pa vendar pod nadzorom, krepili svoje telo in vzdrž-Ijivosl. Z moc nini organizmom in redno rekreacijo je veliko laže paziti na držo in vzix>slavljati ravnovesje v hrbtenici.
Vključimo otroke v načrtovanje počitnic in prostega časa. Večinoma si siarši in oiioc i popolnoma različno predstavljamo počitnice, Starši si mnogokrat želimo odpočili od celoletnih obremenitev na delovnem mestu in dopust preživeti čimlx)lj pasivno in mirno, naši otroe i pa so polni načrtov, kaj vse bi radi po-čcli. Poskusimo najti zmagam-zmagaš rešitev ali vsaj kompromis, tako da lxxlo na pcx*itnicah imeli ixx"itek in tudi veliko gibanja
Skrb za hrbtenico: cbbra drža, pravilno sedenje, izogibanje mehkih, glolx>kih sedežev, foteljev in kavčev, redno prekinjanje dolgo!rajnega sedenja in statičnih opravil, pravitna tehnika dvigovanja bremen, čimprejšnje reševanje morebitnih težav ali vsaj posvetovanje s fizioterapevtom.
Tudi z zdravo hrbtenico je tako kot z vsem drugim: nič ne pride samo po se^bi, za ohranitev ali |X)novno pridobitev zdravja je treba delati. Lahko bi celo rekli, da gre pri tem za trgovanje s telesom: »Daj mi cbbre možnosti, jaz (teb) pa ti plačam z zdravjem in dobrim počutjem,«
Ali je kupčija vredna našega truda, pa presodimo sa-
BARBARA ZRNEC višja fizioterapevtka
Ker vsi eielamo prostovoljno, je veliko možnosti za pomoč.
Če vas zanimajo informacije, članstvo ali pomoč, bodisi z idejami ali kako drugače, nam pišite na spodnji naslov
UTRIP DRUŽINE društvo za boljšo družino Trubarjeva 4, 1230 Domžale
Uspeh ekipe prve pomoči civilne zaščite Občine Domžale
V Litiji so 20. junija regijsko preverjali znanje o usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Pri članih ekip je preverjanje zbudilo težnjo po čim boljšem znanju in obvladovanju prve pomoči v naravnih in drugih nesrečah.
Ekipe so na tekmovanju delale na dveh delovnih tejčkah. Na eni so pokazale izurjenost pri nuđenju pomoči na območju, zastrupljenem z jedko tekočino. Druga delovna točka je L>i-la na potresnem področju.
Občino Domžale je zastopala ekipa šestih prikupnih fantov: Uroš KO-VAČIČ vodja, člani Daniel CIMPER-MAN, Marjan GOSTIČ, Boris MAGIČ, Simon TEŽAK, Peter PRISTOVNIK.
Ekipa Domžal se je izkazala, saj je med sedemnajstimi ekipami zasedla četrto mesto. Glede na to, da lahko ekipa dobro dela, če dela usklajeno in spoštuje poškodovance, sodelavce v ekipi in sebe, so bili odlični.
OO RK
lx)l mexji. Medtem ko si starši zatiskajo cx"i in ko družba spi, mlada tek-sa vse lxjlj tonejo v svet zasvojenosti. Potegnili jih iz te zablode pa je izredno težko in na žalost vse prevečkrat neuspešno. Pri mlacbstniku je treba okrepiti samos[x, štovanje in zmožnost za premagovanje sporov ter promovirati drugačna doživetja, brez želje' po drogi.
Zato so se na Centru za mlade odločili, da se aktivno vključijo v primarno pre-ventivo. Uspešno so izvajali projekt, Preventivni program za pejdrrjčje pre-|xe-čevanja drog in zasvojenosti med mladimi v olx".ini 1 >xnžak-, z naslovom »Cž sebi odločam jaz, ne droga«, in sicer na vseh osnovnih šolah v občini Domžale (Oš Rodica, oŠ Domžale, oŠ Dob,Oi Roje, OŠ Trzin) in tudi na nekaterih šolah zunaj občine (OŠ Komenda-Moste, OŠ Dutovlje).
Projekt že drugo leto poteka pod mentorstvom vcxliteljiee projekta I ili ja-zlx-c, prof. socialne pedagogike, pomaga pa ji skupina študentov različnih študijskih usmeritev.
Program je namenjen učencem 7. in 8. razredov. Predavali so 7(, skupinam učencev, tako da je to trajalo 450 ur. V programu so sodelovali tudi starši. Povabljeni so bili na predavanja in v delavnice.
Cilji projekta sej naslednji:
• preventiva namesto rehabilitar Ije,
• spoznavanje samega sebe-,
• večanje občutljivosti za problem in dogajanja,
• oblikovanje stališč o drogah Preprečevalni   program |xiudarja
predvsem kakovost zdravega živl|eii|,i in krepi posameznikove sposobnosti za premagovanje življenjskih težav brez drog. Razdeljen je bil na predavanja in delavnice. Predavanja so zajemala .ob jektivna pojasnila 0 drogah. Preke; razrx>-vrstnih socialnih iger pa so učenci krepili pozitivno samopocbbo. Učili so M govoriti o sebi, sodelovati s sošolci in jih poslušati.
Ob koncu letošnjega programa so predstavniki G-ntra za mlade v prostorih Knjižnice Domžale organizirali okroglo mizo na temo »Odvisnost med mladimi v olx"ini Domžale«. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki stroke: dr. Branka Čelan-Lue:u, dr. Mira Ažman in prof. Miha Rotar. Udeležib se je je tudi precej (premalo) povabljenih: predstavnici društva Up (društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Sk/ve-nije), ravnateljici ter svetovalne delavke osnovnih šol in predstavnice Centra za sex ialno delo. Svoj pogled na zadevo glede drejg so predstavili tudi osnovno šok i s svojimi plakati, ki so jih izdelali v eJelavnicah. Na žalost pa se starši pereče zadeve še vedno premalo zave-eJajo.
Projekt je bil uresničen s pomočjo Občine Domžale in Urada RS za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
ŽIGA
Ljubljana malo drugače
Animatorji Centra za mlade smo v torek, 30. junija, preživeli prijeten in malce drugačen popoldan. Z njim smo želeli zaznamovati in zaključiti še eno uspešno šolsko leto, ki se je prevesilo v počitnice. Odločili smo se, da želimo spoznati Ljubljano iz drugačnega zornega kota, kot smo jo poznali do sedaj. S kanuji smo se odpravili po Ljubljanici in bili prijetno presenečeni, kako drugačna in še lepša je naša prestolnica: prelepe stare hiše, okrašene z rožami, številni kotički ob Ljubljanici, namenjeni za sprostitev in počitek po napornem dnevu, zelenje, voda - naravnost čudovito!
Veslanje od Livade pa vse cb Tromostovja, Zmajskega mosta in dej zapornic ter nazaj je za tiste z malo manj kondicije zahtevalo kar nekaj napora, tako da smo na cilj prišli rahlo utrujeni, pa vendar polni prijetnih občutkov in de> živet ij.
Večina se nas je tega spoznavanja našega glavnega mesta ueJeležila prvič, zato je bilo to gotovo nepozabno popoldne. Svetujemo vam, da se na tak izlet ob kakšni drugi priložnosti odpravite tudi vi.
CENTER ZA MLADF
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Z Zavarovalnico
Triglav v živalskem vrtu
V začetku junija smo v Soli dobile vabilo za brezplačen ogled živalskega vrta, ki ga je organizirla Zavarovalnica Triglav za petnajst učencev naše šole. Srečne smo bile, da smo tudi me med njimi. To je bilo pravo veselo presenečenje. Vendar so se tisti dan presenečenja kar vrstila. Pred vhodom v živalski vrt smo od Zavarovalnice Triglav dobili še bele kape, bogato malico in kresničke. Vesele smo bile, da smo dobili tudi vodičko Petro, ki nam je razlagala stvari, ki jih nismo poznali.
Najbolj se nam je vtisnilo v spomin,
ko smo si ogledali kačo. Imeli smo jo lahko tudi okoli vratu. Kar zmrazilo nas je, ko smo se dotaknili njene kože. Pobožali smo tudi žival z najmeh-kejšo dlako, ki se imenuje ČINČILA. Pod vodstvom učiteljic smo si ogledali še druge živali. Videli smo medvedko Meto z mladičema, mlade kozoroga, opice, sove, krokodila in mnogo drugih živali. Med odmorom smo se lahko igrali na igralih in nazadnje smo dobili še sladoled. Po odmoru smo si ogledali še morskega leva, ptiče, slona,... Ogledali smo si skoraj ves živalski vrt. Potem smo morali domov.
Vesele smo bile obiska živalskega vrta. Bile smo navdušene nad prijetnimi presenečenji Zavarovalnice Triglav. Domov smo se vrnili polni lopi h doživetij in spominov. Zavrovalnici Triglav se prisrčno zahvaljujemo za lepo doživetje v živalskem vrtu.
ANDREJA, TADEJA in PETRA
Plavalni tečaji
za mladino od 5. do 12. leta
V prijetnem okolju in sproščeni obliki dela želimo otrokom ponuditi eno od oblik dejavnih počitnic, zato smo program pripravili tako, da želimo doseči nask>dnje:
osvojiti osnove plovnosti in sproščenega gibanja v vodi
- osvojiti osnove »plavanja« za najmlajše (od S do 7 let)
- osvojiti znanja plavanja, popravljanje osvojenih napak, izpopolnitev posameznih sk>gov plavanja, učenju skokov v vodo, učenju potapljanja
- druženje otrok in prilagajanje na dek) v skupini
VSEBINSKI PROGRAM
jutranji krajši sprehod - medsebojno spoznavanje in vključevanje v skupino. speaxvayanje okolice - ca 5 ur
učenje plavanja - vaje prilagajanja, igre v vodi, vaje drsenja v vodi, vaje za potopitev, vaje dihanja, učenje tehnike plavanja - ca 32 ur
- igre - igre za sprostitev (igre z žogo, badminton, razne oblike tekov), druge dejavnosti (likovno izražanje, pravljice) - ca 10 ur
- preizkusi znanja - vhodno in zaključne) - ca 3 ure
IZMENE
(debvniki od 9. do 14. ure)
I. izmena - od 06.07 do 17 02 1998
II. izmena - od 20.07 do 31.07 1998
III. izmena - od 03.08. do 14. 08.1998
STROŠKI - PRIjAVNINA
- prijavnina za celoten program dejavnosti v eni izmeni -10 dni, po S ur na dan znaša 13 000 SIT/posameznik (zajeti so stroški za strokovni kader, malico, bazen)
- prijavnina se plača - praviloma - ob prijavi ali prvi dan izmene
INFORMACIJE IN PRIJAVE
Športna zveza Domžale - Kopališka 4 (ob bazenu), telefon 722-031 STARŠI   OMOGOČITE OTROKOM PRI|ETNE POČITNICE
ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE
Pričelo se je pestro turistično poletje na Veliki planini
Velika planina je že od nekdaj priljubljena planinska točka v neposredni bližini Domžal. Obiskovalcem poleg naravnih lepot ter bogate alpske flore in favne nudi ugodne terene za zimsko in letno rekreacijo ter, zlasti poleti, številne turistično-rekreativne prireditve. 13. junija pa se je s prihodom živine na pašnike ter pričetkom pašne sezone tudi uradno pričela letošnja poletna turistična sezona na Veliki planini.
Velika planina je visokogorska planota na nadmorski višini od 1412 do 1662 metrov in že od nekdaj priljubljena točka domžalskih izletnikov, je podaljšek Kamniško-Savinjskih Alp, ki se na tem področju iz sivih skal spre-mene v zeleno planoto. To področje je izredno ugodno za pašo živine, zato na te gorske pašnike pastirji že od nekdaj v začetku poletja priženejo živino. Pastirji bajtarji so za svoje potrebe zgradili posebne pastirske bajtice: ovalne oblike, ki se odlikujejo po tem, da so krožne strehe hišic pokrite s skodlami, ki segajo skoraj do tal. Pastirsko naselje na Veliki planini je najbolj ohranjeno tovrstno naselje v Sloveniji in Evropi. V povsem enakem slogu je zgrajena tudi kapelica Marije Snežne, ki je bila obnovljena 1988. leta in [)ri kateri sedaj vsako leto v mesecu avgustu poteka že tradicionalna prireditev teden Marije Snežne.
Da bo letošnje poletje še posebno
Domžalski dom na Veliki planini vabi
V poletnem času je Velika planina privlačna za sprehode, prav tako pa |e lahko tudi izhodišče za večje planinske ture. Posebne užitke nudi tudi na športnem področju: zmajar-stvo, letenje s padalom ter gorsko kolesarjenje.
Zato vas Planinsko društvo Domžale, ki letos praznuje svoj zlati jubilej, vabi, da čimvečkrat obiščete njihov DOMŽALSKI DOM, saj je v tx>letnem času odprt neprekinjeno. Čaka vas prijazno osebje, dobra hrana in pijača, veliko veselih in prijetnih trenutkov med planšarji, predvsem pa vedno prijazne planine s svežim zrakom in, če boste vi tako želeli, tudi mir in tišina.
Dobrodošli!
zanimivo, so prizadevni turistični delavci podjetja Velika planina - Zaklad narave d.o.o. (podjetje je v 100% lasti Občine Kamnik), skupaj z v.d. direktorja, g. Rudije*m MerSakom, pripravili obsežen spisek |)rireclitev. Ena zanimivejših prireditev 1» vsekakor planinski tek »Hitrejši od svojega sedeža na se-dežnici«. Tovrstna tekmovanja bodo potekala tudi na nekaterih drugih smučarskih centrih (Zelenica ipd.), finale pa bo na Veliki planini. Poleg te prireditve si bo možno ogledati tudi tekmovanje harmonikarjev, pripravlja se: likovna delavnica na temo »Vtisi z Velike planine«, organizirano, s pomočjo vodičev, si bo možno ogledati tudi najbolj skrite kotičke Velike planine, avgusta bo potekal že omenjeni tecJen Marije Snežne, v okviru dodatne ponudbe pa bo možno tudi jadralno padalstvo, zmajarstvo, jahanje, lokostrelstvo.
Da z letošnjo turistično sezono na Veliki planini mislijo resno, so organizatorji pripravili tudi posebne, speci-
V takšnih značilnih »uniformah«« vas bodo pričakali turistični delavci na Veliki planini, ki dobro poznajo tudi časopis Slamnik.
fične uniforme v planinskem stilu, v katere bodo oblečeni preko cele letne: sezone. Na otvoritveni slovesnosti so pastirji prikazali tudi pastirske: igre, z njimi so se pastirji pomerili med seboj, oblečeni pa so bili v tradicionalna pastirska oblačila, kamejr seveda obvezno sodijo tudi posebne k:sene pastirske cokle in zaščitni plašč iz posebno obdelane:ga bre*zovega lubja, ki jih ščiti pred dežjem. Po igrah so se obiskovalci lahko okrepčali z nekaterimi nagrajenimi vini z letošnjega vin-
skega se:jma, saj je bila organizirana pokušina teh vin, vinogradniki pa so s seboj prinesli tudi dobrote s posameznih regij (kruh, salame, zavitke, pecivo).
Poletje na Veliki planini se je torej pričelo. Večina obiskovale ev se nanjo odpravi kar z gondolo, zato ne bo odveč podatek, da gondola vozi prek celega poletja vsako |X>lno uro med 8. in 18. uro, ob *x>tkih, sobotah in nedeljah pa med 8. in 20. uro.
Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ
NAJBOLJŠA FOTOGRAFIJA IZ ŠKOFIJ
Tulipan 98
Čeprav je od konca letošnje spomladanske cvetlične razstave v Volčjem Potoku že kar nekaj časa, so spomini na čudovite tulipane ponovno oživeli, ko je Komisija za turizem Občine Domžale pod vodstvom Pavla Pevca pregledala poslane fotografije v natečaju TULIPAN 98. Ugotovljeno je bilo, da so vse fotografije zelo lepe (komisija je ocenjevala predvsem motive, manj pa kvaliteto fotografije) in da vse po vrsti prikazujejo lepoto cvetja, nekatere pa tudi druge motive (konji, labodi). Čeprav težko, se je komisija vendarle odločila, da je zmagovalec letošnjega natečaja Božidar MOHORKO, Sp. Škofije 59/a, 6281 Škofije.
Zmagovalcu iskrene čestitke, sodelujočim pa hvala lepa! •
TURISTIČNI KROŽEK NA OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
Živijo, pridi v Radomlje!
člani Turističnega krožka na Osnovni soli Preserje pri Radomljah Ana Močnik, Nina Jenko, Urša Ceglar, Eva Kregar, Maja Bir-s.i, Erika Peterlin in Anže Kralj so pod mentorstvom Nade Kralj-Matoh pripravili prijetno publikacijo pod naslovom Živijo, pridi v Radomlje.
V njej so zanimivo in preprosto predstavili štiridnevno poučno potovanje skozi Krajevno skupnost Radomlje in okolico, ki sc prične z ve-čerjo in zajtrkom v gostilni »!>(x>rn«, nacl.tlji.ije p,i / ogledom mlina in Plastenke, drsanju na bajerju in toku na smučeh. V okviru projekta so mladi člani turističnega krožka predstavili jahanje v klubu »)aže pri jezu«, ogled in predstavitev < erkve na I lomskom hribu in v Radomljah, ostala gostišča v okolic i, pa tudi arboretum Volčji l'ntok in Veliko pU nino. Publikacijo odlikujejo čudovile fotografije.
Turistični krožek na OS Preserie pri Radomljah uspešno sodeluje s Turističnim društvom Radomlje, ki je pred letošnjo turistično sezono izdalo zloženko, s katero podrobneje predstavlja svoje delo in hkrati vabi vse, da se mu pridružijo in njihovo območje naredijo še lepše in vabljivejše /a domačine in turiste.
V.
KAKO LEPE SO NAŠE DOMAČIJE
Rože moraš imeti rad
Poletje je čas, ko se večina naših domačij ode-ne v cvetje in zelenje. Bršlinke, salvije, petunije, vrtnice, sulfinije, pelargonije, nageljni, vodenke, kaktusi, različne druge enoletnice in zimzelena grmičevja lepšajo stanovanjske hiše in njihovo okolico, (vetje na oknih, balkonih, ob različnih vrtnih utah in na dvoriščih priča, kako radi imamo cvetje in kako smo se za lepe rože pripravljeni tudi potruditi.
Vsa v cvetju in zelenju je tudi hiša Antonije in Hin-ka Modlica z Vira, lurčičeva 4, katere okolico sta letos polepšala še s skalnjakexn in pravim izvirom, ob katerem je že našel svoje mesto mlin. »Ko bo ob njem še žaga, se bom počutila kot doma,« pravi gos|)a Antexii-ja, doma iz majhne vasi na Dolenjskem, kjer je kot otrok vsak dan lahko poslušala ropotanje mlina in žage ob bližnjem potoku. Prav skrb in ljubezen do rož obema Modličevima, ki sta invalidsko upokojena, bogati jesen življenja. Gospa zaradi okvare hrbtenice ne more več šivati gobelinov, ki so ji zapolnili pomemben del njenega življenja. Kar štiriindvajset jih je naredila, med njimi dve Zadnji večerji, veliko cvetnih motivov, z dvee-ma gobelinoma pa se lahko pe>hvali tudi gospcxl Hin-ko. On je zavzet podpredsednik Društva invalidov Domžale, ribič in ima naravo, zlasti pa šumenje vode, neznansko rad. »Ko ne bom mogel hoditi na rilx>lov,
me bo na moj najljubši konjiček spominjalo šumenje vode pred hišo,« mi pripoveduje, ko si ogtodujeva skal-njak s pravim bajerjem, ki ga je naredil oh pomoči sina, ki ju zamenja tudi pri zalivanju rož, če ju ni doma. »Skale sva navozila od vse>povsexl, dno zalx*tonirala, |K)zimi j)a bom bajer |X)kril tako, da bodo ribice tudi tedaj lahko plavale.« V bajerju cvetijo različni lokvanji in druge vodne rastline, plavajo ribic e, ob njem pa so tudi nepogrešljivi palčki. Poseben čar daje skalnjaku in bajerju pod njim tekoča voda in velik ŠO|> planik, ki očarajo vse obiskovalce.
Modličeva sta na Viru že več kot tri desetletja in vselej vzorna skrbita za hišo in njeno okolico. O tem priča tudi priznanje, ki sta ga pred leti od Krajevne sku-|)nosti Toma Brejca Vir dobila za vzorno urejeno domačijo. Za rejže, ki jih imata oba zelo rada, gos|),i Antonija pa pravi, da se je z njimi treba pogovarjati ter jih včasih tudi v smehu opomniti »češ, če ne boš cvetela, boš šla pa ext hiše«, porabita vsak dan kar tri ure, saj jih je treba zalivali, [x>smukati odpadle liste in še kaj bi se našlo. Vse rože tudi sama vzgojita in sadik nikoli ne kupujeta, leseni gospa Antonija pobere seme, ga januarja vseje, v marcu oz. aprilu »napikira« v toplo gredo in čaka na toplejše pomladanske dni, ko rože najdejo svoje mesto na balkonu, oknih, v bližini prijetne z vinsko trto obdane vrtne utice ali kje drugje okoli hi-
še, saj ni kotička, kjer v tem času ne bi cvetela kakšna roža. Več kot 140 hršlink je na oknih in balkonih, v okolici hiše je blizu S00 vrtnic, vseh klemalisov, vo-denk, trobenti), tageteSOV, kaktusov z več sto cveti, [K-tunij in zimzelenih grmičev nimata preštetih, jih je pa veliko. Vse cveti od marca ek> [x>zebe. Lepo urejen je tudi velik zelenjavni vrt, ki se razprostira okoli hiše in v katerem pridelata prav vso zelenjavo, ki jo potrebujeta. Gnojil ne Ufx>rabljata, tudi prst skušata pridobiti kar sama. Pri tem jima veliko pomaga to()la greda, ki jo vsako leto izpraznita, na dno položita slamo, na to hlevski gnoj, ki je tudi sicer glavno gnojilo pri Modliče vih, potem |>rido na vrh prsi in dom za njune sadike je pripravljen. Na vrtu sta tudi dva kompost-nika. Za rože kupita cvetal, tudi agrovit, ker je biološko razgradljiv.
Poleg številnih rož pa jima življenje lettšajo tudi ptice, zanje sta v bližini stanovanjske hiše pripravila valilnice. Ščebetajoče siničke in taščice se vsak večer okopljejo v |)rijetnem bajerju, navadila pa sla se tudi na bližino kosa, ki si je gnezdo pripravil prav pod streho zelene utice. Če omenim še sadovnjak, v katerem pridelata sadja ravno |irav za domae'o uporabo, sem povedala skoraj vse. Skoraj vse pa zato, ker skrbi in ljubezni do cvetja zakoncev Antonije in Hinka ni mogoče opisati. Poznajo ju njune rože in jo znajo tudi pokazati: z bujnim cvetenjem.
Cvetoča domačija na Viru, lurčičeva 4, je najlepša prav v teh dneh, ko vse cveti. Na tisoče cvetov skupaj s skalnjakom, z mlinčkom in z urejenim zelenjavnim vrtom ponuja prijazen in vesel pogled in |)riča, da tu živijo ljudje, ki imajo rože in naravo resniejno radi.
V. VOISKA
Zakonca Antonija in Hinko Modlic na balkonu cvetoče domačije na Viru, Jurčičeva 4
Skalnjak z mlinčkom in lokvanji ter vedno žuboreče, vodo.
Vrt, moje veselje in ponos
V mesecu februarju, še preden se je začelo delo na vrtu, smo v krajevni skupnost i Dob organizirali Študijske krožke. Gre za projekt, ki teče prek Andragoškoga Centra Slovenije že nekaj let pe> celi Sloveniji. Njegov namen je združevati prebivalce lokalnih skupnosti in si lako izmenjati bogato znanje in izkušnje. Poiskati vire, ki so bili v preteklosti življenjskega pomena za obstoj kraja, to ohranjati in povezovati z dosedanjim načinom življenja. Odpreti življenjske teme, ki so zanimive za različne strukture prebivalcev. Tako smo se odločili za vedno hvaležno in zanimivo temo: VRT, MOJE VESELJE IN PONOS.
Vsaka izmed uck'loz.enk je prijpevala v srečanjih svoje nasvete in izkušnje za sajenje, presajanje, vzdrževanje vrta, gojenje balkonskih rastlin in okrasnih grmov. Pomagak' smo si z bogato in raznovrstno literaturo, revijami, reklamnimi oglasi, brošurami itd. [3elo je [x>te-kalo v skupinah. Vsaka skupina je Snefa svojo lemo. Prva skupina vrste in fx>razelelitev okenskih rastlin, druga |),i ustrezno zemljo, posodo in nego. S |iomex'jo plakata smo |)rcclslavili' vsebino.
Povabile smo g, lic tlo (iornik, d.i nam je |iredsl.ivil.i vrste in nego balkonskih in okenskih rastlin.
Pri okrasnem vrtu in grmovnie ah smo predstavile manj znane vrste grmovnie in katera zemlja in lega jim najbolj ustreza. Ali ste vedeli, da hortenzije jeseni ne fiorežemo, če Zeli to, da bodo naslednje leto bogato c voteleć
Ali veste, kakšna je »ta prava« topla gred.e' Na dno damo plast stare opeke, nato debato |)last konjskega gnoja in zadnjo plast dobre humusne1 zemlje.
(jojenje belušev ni tako zahtevno, kot si mislite. Pridelka so lx»le veselili naslednje leto, zalo 1», še posebej šlo v slast. Pomembno je dobili dvoletne sadike in dovolj prostor? na vrtu.
Največ časa in znanja smo vložilo v pridelovanje in vzdrževanje zelenjavnega vrta. Katere vrsle gredo skupaj in kalere ne? Posebnosti, ki jih imata rada korenje, paprika, zelje, brstičnl ohrovt.
Zanimalo nas je, katera zaščitna sredstva In gnojila uporabljamo.
Povabile smo g. Moto Vrhunec iz Društva za biološko - dinamično gos|xxl,irjenje Ajda. V triurnem predavanju jo predstavila njihov |>rogram dola in izdelave) naravnih f>rif>r.ivkov za odličen in lxig,iti pridelek. Izvedele smo, kako pridobiti zaščitno znamko DIMITI.K za biološko dinamično pridelovanje. Predavanje in način ck'la je vse zelo navdušil in hotelo smo zvedeti Se več irakličnih nasvetov Za to nam jo bil na voljo g. |oZo Oahljovee iz Pod rečja, ki prenaša praktične nasvete in bogate izkušnjo n.i vsakega, ki ga to zanima.
I n.i izmed udeleženk se je odločila za načrtno pridelovanje [x> biološko dinamični me todl in pridobitvi prodajne znamke I )IMI II K. I loliil.i je vso podporo, lo je velik dosežek krožka. Priključile smo se ludi društvu, ki deluje v I lorjeilu. Pošiljajo nam obvestila o akcijah za nabiranje sestavin za pripravke*, ki jih potrebuje elnber vrtnar za odličen prick'k-k.
Studijski krožek je lepo uspel. Število članic so je proti koncu le povečalo, Zaključilo smo ga z družabnim večerom. Druga drugo smo navduševalo z vrtnarskimi nasveti in so s|x>d-beijalo.
Ali ve:sto, da obstaja vrsta kroni|>irj,i, ki je posebej primerna z.) lx>lnike s sladkorno Iki
leznijo?
Načrtujemo, da se bomo dobivalo enkrat na mesec, da izmenjamo vesolje nad bujnimi vrlovi in si dumo podporo druga drugi.
V jesenskem 'l<'lo pripravljamo Studijski kroZek z naslovom Vsakdanja kuhinj,i in s|X) ml,uli Priprava zelišč.
Vse, ki v.is teme zanimajo, vas vabimo, da so priključite skii|)ini. Zamenjajte dolge- večere pred TV sprejemniki za prijetno druženje. Potrebujete malo dobro voljo in vesolje s ku hanjem. Pripravile bomo jedi, ki vas zanimajo, in jih n.i koncu tudi pojedle.
ALENKA GODEC VOUK
Domžale
/lamnik
julij <)7 mali srpan l i
Odpadki, mi, zemlja
- teden gozdov 98
Zemlja žaluje in vene,
svet cine in vene, gineta nebo in zemlja.
Zemljo so oskrunili njeni prebivalci;
zakaj prelamljali so postave,
prestopali zakon,
razdrli večno zavezo.
Iz 24, 4-5
Kakor jo naravni red točen in nezmotljiv, tako je spet priSla lastovk a, zacvetela češnja, mesec maj razodeva svoje veličanstvo. Človeški rod naj bi se v tem času še posebej spominjal pomena in veličine našega skupnega doma, naše matere Zemlje. Kaj vse je naš dom, kakšne barve in vonja je, kakšne občutke nam zbuja, se učijo naši najmlajši že v šoli in tudi nas so učili. Spomladanska soparica, vonj sveže zorane brazde, pomešan s konjskim znojem, ščebet sinice v sozvočju škripanja konjskega komata. Dali smo se premotiti zakonu materije, zmešali smo njen čas z našim, njen sijaj s sijajem univerzuma, zmedeni smo.
Materija, materialno in mi se neprestano spreminjamo, le v našem umu se je ta naravni proces ustavil. V glavi smo si ustvarili iluzorno podobo lepega in absolutnega ter jo udejanili v našem bivalnem okolju. Imam občutek, da se vsak po svoje trudi in zmerja bolj žene, da bi služil in častil kakšno namišljeno podobo sodobnega božanstva, ki se mu pravi NAPREDEK. Ena glavnih značilnosti tega čaščenja je, si mislim, proizvajanje in kopičenje zmeraj več novega, bolj bleščečega, bolj izpolnjenega, bolj impo zantnega. Babilonski stolpi sodobne e ivlizae ije rastejo, se hipno zableščijo, potem pa otemnijo in propadejo. Ker niso svetli in novi, ne morejo več služiti maliku.
Dobro, ali pa samo v redu, pravimo. V tem zamaknjenju pa vedno
Na podlagi 9. (lena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (l /r, vestnik ()bčine Domžale, št. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru z Ljub fjansko banko, Banko Domžale d.d. sprejel
SKLEP
O PONOVNEM RAZPISU POSOJILA ZA RAZVOJ KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE
1. člen
R,izpisana vsota posojila znaša 14)100.000,00 SI I.
2. člen
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov
h) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah
c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah
c) za nakup kmetijske mehanizacije
d) za nakup kmetijskih zemljišč
e) za nakup kmetijske mehanizacije, spec ialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva
I) za nakup plemenske živine visoke kakovosti.
.3. člen
/a posojilo lahko zaprosijo kmetje lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član si .rt i is kmeta In investirajo na osnovi investic ijsko razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska sveto valna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju ()lxine I )omŽale.
4. člen
Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, da bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, če posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli iz prosilcem in demografsko ogroženih območij občine.
5. člen
I )oba vračanj,i posojila je 5 let, lei na obrestna mera pa LOM + 2,50%. Po sojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z I jublj.insko banko, Banko I )omž,tle d.d..
f>. člen
Posojilojemalcu se lahko odvzame možnost, da izkoristi posojilo, čega v roku i mesec ev, odkar je sprejel sklep o dodelitvi posojila, ne izrabi.
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti / zahtevano dokumenta« ijo v '>0 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: ( )bčina I lomžale, ( »ddelok za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, I tomžale, z oznako »posojil,) za kmetijstvo«.
Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov pro sika, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investic ije.
8. člen
Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumenta« ija:
1) posestni list za celotno posestvo
2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov '•) izkaz, da ima vsaj en družinski dan status kmeta
4) usmeritveno razvojni program kmetije
5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del
6) predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme
7) poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in se potrebnih vlaganjih za dokončanje inveslic ije
8) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih
zemljišč'
9) potrdilo Republiške selek« ijsko službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega da plemenska živina izvila iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu ter (pred)iačun za nakup plemenske živali.
'). člen
Nepopolnih in nopr.ivoc asno vloženih prošenj ne bomo Upoštevali.
10. člen
Poslane doki imeni, ic ije |M osik oni ne vračamo.
11. člen
(>ddelels z.i finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sklenil odobrili posojila in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu nate« aja.
12. člen
Posojila se plasirajo preko I jubljanske banke, Banke I )e)inz,ile d.d., s ka
leni je (lin ina I tomžale sklenila ustrezno pogodbo.
OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO
manj pomislimo, da je žrtev naših blodenj prav naša Zemlja z vsem, kar jo sestavlja. Za to norost darujemo gozdove, ki so bili nekdaj v zaščito in varstvo, sedaj pa so samo moteči elementi sodobne urbanizacije; orno zemljo, ki so jo s svojimi rokami naši predniki prekopavali in drobili skozi mnoge rodove, gradimo pa ceste za polakirane jeklene konje, katerih zagotovljen življenjski vek je komaj šest let; vodotoke, žile življenja in energije, namenjamo splakovanju produktov našega malikovanja ter jih zapiramo v betonsko podzemlje; darujemo naše glave, iz katerih smo izrinili staro pogansko čaščenje večnega, lepega in sozvočnega in ga nadomestili s kakofonijo kopičenja prehitro minljivega.
Toda nič v naravi ni večnega. Vse
se spreminja, dopolnjuje. Kar ni v skladu z večnim ciklom, je obsojeno na propad in izginotje. Nihče od nas gotovo ne potrebuje nič »nekoristnega«, tudi Narava ne. Izločeno iz večnega kroga propade in se v svojih prvinah povrne vanj. I iho dihajo mo gočna drevesa nad nekdaj mogočnimi velemesti Inkov, Majev in Olme-kov v lužni Ameriki. V Sloveniji pa se zaraščajo opuščene ali težje obvladljive ali »nerentabilne« kmetijske površine. Razlika med človeštvom in naravo je samo v pojmovanju časa. Naš um utripa mnogo hitreje kot srce Zemlje. Umetnost preživetja je v usklajevanju in sožitju.
In sedaj, ko čistimo in zaljšamo naša domovanja, vrtove, ulice, sledove svojih neusklajenih dejanj, »nerabnih« ostankov nikar ne mečimo za prvo mejo, v ovinek prvega potoka ali v prvo grapo, ker je ta meja, potok ali grapa domovanje drugih otrok Zemlje. Gotovo si vsaj lahko predstavljamo, kakšne posledice bi lahko imel za našo Zemljo le delček vesoljnega prahu v obliki napovedanih asteroidov, ki so tudi le prah. Naj nam prvo pravo spomladansko sonce presije tudi temine našega uma. Tudi njega je potrebno očistiti, presvetlih in prezračiti, kajti le tako bomo vedeli, komu pripadamo in kaj naj je storiti, da se bomo zopet vključili v večno Simfonijo. To pa je tudi tema letošnjega Tedna gozdov od 25. do 31. maja.
Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Krajevna enota Domžale
MIHA ZABRET, dipl. ing. gozd.
Mednarodni ekološko - renovacijski . delovni tabor »Bistrica 98«
Po enoletnem »premoru« bo Študentski klub Domžale letos med 13. in 17 avgustom v sodelovanju z Uradom za mladino RS, Mednarodno organizacijo MOST-Service Civil International Slovenia, občino Domžale ter ob pomoči Študentskega servisa Domžale in drugih sponzorjev zopet izvedel že tradicionalni Mednarodni ekološki delovni tabor »Bistrica 98«. Letošnjega tabora se bo udeležilo 15 študentov -prostovoljcev iz devetih evropskih držav. Ti bodo ves čas tabora nastanjeni v Osnovni šoli Jarše pri Rodici. Tabor bosta vodila študenta geografije Uroš Košir in Primož Pipan.
Letošnji program dela na taboru bo obsegal:
1. Meritve onesnaženosti vode v reki Kamniški Bistrici in podtalnice v Domžalah.
2. Ekološko osveščanje prebivalstva v občini Domžale.
3. Urejanje otroških igrišč ob domžalskih osnovnih šolah, ki bo obsega-
lo:
• OŠ Rodica: zasaditev okoli l(Xl
sadik smreke na mejah šolskega terena, obnova atletske steze in naprav na atletskem stadionu, pleskanje og raje ob dovozu v gospodarski del šole.
• OŠ Domžale: barvanje betonskih rastlinjakov in betonske ograje okrog otroškega igrišča, ureditev atletske steze (nasut je s tenisitom in odstranitev travnatega narastka).
• OŠ Venclja Perka: barvanje in poslikava betonske ograje okrog šol skega igrišča.
4. Ob koncu tabora je predvidena javna prireditev s kratkim meclnaro dnim kulturno-zabavnim programom in predstavitvijo dela na taboru. O točnem datumu in uri prireditve bo javnost obveščene preko Radia Hit -Domžale.
Z uspehi dela na taboru pa boste seznanjeni tudi v letošnji avgustovski oz. septembrski številki glasila Slamnik.
Študentski klub Domžale
Vodja organizacijskega odbora tabor
MARTIN GROŠELJ
Fotografija z Mednarodnega ekološkega delovnega tabora »Bistrica 95«, ko so udeleženci čistili divja odlagališča smeti v domžalski in kamniški občini. Tabora so se udeležili prostovoljci iz Madžarske, V. Britanije, Irske, Belgije, Španije (Katalonija, Baskija), Nemčije, Finske, Južnoafriške republike in Slovenije.
(iz fotoarhiva Študentskega kluba D«»mžale)
Očiščevalna akcija v KS jarše-Rodica
Očiščevalne akcije, ki je trajala od 15. aprila do 1 S. maja, se je udeležilo kar nekaj krajanov, predvsem tisti, ki jim ni vseeno, kakšen je domači kraj. V letošnjem letu smo se lotili temeljnega čiščenja nabrežine Kamniške Bistrice. Veliko nesnage prinese reka, še več pa jo pustijo sprehajalci in tudi psi. Posekali smo grmovje, vejevje pa znosili na kres, ki ga imamo vsako leto ob 1. maju.
Veliko je bilo pOStOt lenega tudi pri Urejanju vrtov in parkov. Uredili in pieplesk.ili smo ludi avtobusne posla je, da dajejb sedaj lepši videz.
Svel Krajevne skupnosti se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v akciji za bolj čisto in lepo Krajevno skupnost.
Polje, kdo bo tebe ljubil...?
To pesem pevci večkrat zapo-jejo na radomeljskem in okoliških pokopališčih ob odprtem grobu kmeta ali kmetice. S temi pridnimi, varčnimi, skrbnimi in gospodarnimi ljudmi umira tudi dosedanji način kmečkega življenja, obdelovanja zemlje in reje živine. V to je bila vtopljena in s tem povezana tudi večina tukajšnjih in okoliških malih in srednjih domačij oziroma kmetij, ki so imele od dva do deset hektarov obdelovalne zemlje ter redile od dveh do osem ali deset glav goveje živine ter po dva ali tri prašiče. Male kmetije so imele po enega konja, srednje pa
frar. V sosednih hribovitih prede-ih so za vprego uporabljali vole ali krave. Ti kmetje (velike družine) so bili na svojo rodno grudo zelo navezani in vanjo kar zaljubljeni; skrbno so jo obdelovali od ranega jutra do poznega večera. Ob vsej skromnosti in kdaj tudi revščini pa so bili večinoma zadovoljni in so srečno živeli.
To povesta med številnimi starimi pesmicami tudi tile dve, ki sem ju slišal od staršev:
vsega leta, in to predvsem po kole darskih svetnikih. Na to so bili vezani setev, žetev in pospravilo, seveda če ni preveč ponagajalo vreme. Veliko so dali na tradicijo, po premoženjskih možnostih pa sproti napredovali.
Pozimi so ob primernem vremenu sekali les za kurjavo in drugo. Takoj ko se je spomladi ogrekj in osušilo, so v gozdovih grabili travo za steljo, posekano hosto pa so pode-I.rh v butare. Travnike so prebranali in pograbili. Prvo deta na polju je bila priprava zemlje za saditev krompirja in za njim koruze (turščke). Ko je oboje poraslo, je bita na vrsti dolgotrajno okopavanje s pletjem in nazadnje osipanje. Do okrog leta 1935 so kmetje ali kar cele družine to delo opravljali na roke; od tedaj naprej pa so se že pojavljali okopal-niki in s tem je bilo prihranjenega tri četrtine ročnega dela. Dobri kmetovalci so imeli čiste njive, to je brez plevela, kar je pripornoglo, da je bil vetji pridelek. K temu je veliko prispevata tudi redno kolobarjenje. Na pšenišče (tega žita so pridelovali največ) so večinoma sejali ajdo in repo, na krompirišče pa ozimno žito.
Na srednjih in velikih kmetijah so imeli po par konj. Uporabljali so jih za različne prevoze in poljska dela.
Čuri muri, pridi ven iz luknje, bova jedla bele štruklje. Potem ti dam zlat komat na IK K pa bova šla na dolgo njivo ajdo sjat. in
Bog dej srečo - kravo rdečo, belga telička pa mastnega prašička.
Ko kdaj televizija pokaže obdelovanje zemlje v kakšni zaostali deželi po svetu, naši gledalci gotovo pomislijo, kako se je obdelovanje razvijalo pri nas in kakšno je danes. Ob takem razmišljanju se podoba zavrti nazaj v preteklost, ko so cele kmečke družine delale po ves dan. Lahko sežemo tudi v čas pred prvo svetovno vojno ali v začetek tega stoletja. Glede na to, da je bil kmečki staj prebivalstva s potrebami za preživljanje zelo skromen, so na srednjih in velikih kmetijah še kar dobro živeli. Težave pa so bile na malih kmetijah, posebno če je bilo v družinah veliko otrok. Oče je v zvezi s tem povedal: »V naših krajih ljudje pravijtj, da se je za časa Avstro-Ogrske dobro živelo« in dodal: »...toda to je veljata za bogate ljudi in kmetije, ki so imele veliko obdelovalne zemlje. Dobro so shajali vsi, ki so bili kakorkoli zaposb-ni, saj so dobivali redno plačo. Na naši majhni kmetiji z veliko otrok pa smo celo kruha večkrat stradali. Spomladi smo po štiri mesece čakali na novino in s tem na kruh. Takoj ko je bil ječmen omlačen, že je najhitrejši z vrečo žita tekel v mlin, da smo prišli do moke in s tem do tako težko pričakovanega kruha. Po prvi svetovni vejjni smo si malo opomogli, poleti smo jedli ržen kruh, pozimi pa koruznega.«
Na malih kmetijah je bil kar začaran krog: premalo zemlje - premajhen pridelek krme za živino - premalo gnoja za pognojitev. Kot že omenjeno, so se stvari začele zboljševati okrog leta 1920, ko so ob obeh Mlinščicah začele rasti obrtne delavnice in tovarne, zaposleni delavci pa so na kmetijah kupovali mleko, jajca, sadje, krompir in drugo. Enim in drugim so bile v veliko pomoč takratne hranilnice in posojilnice, bili pa sta tudi na Rovih in na Homcu. K napredku je veliko pripomogla leta 1903 ustanovljena mlekarska zadruga v Radomljah, ki je zbirala rxj okrog 1000 litrov mleka na dan.
Zanimivo je, da so v tistih časih kmetje imeli delo razporejeno prek
Po prvi košnji v začetku junija je bila proti koncu meseca že na vrsti žetev ječmena, za njim rži, ovsa in nato pšenice. Košnja, spravita sena in detelje, žetev in mlačev - vse je bilo večinoma še rrjčno. Počasno in naporno - toda tudi lepo. Na to nas spominjajo številne narodne pesmi. Pletje ječmenovega strnišča po kr> lenih in v hudi vročini pa je bilo tako naporno, da se tega tudi v pesmi ne bi data prikazati.
V tistem času so kmetje žito že kosili in nič več želi. Na koso je bila pritrjena lahka pokončna taputa, ki je žito hkrati odrinjala, žanjice pa so ga spravljale in vezale v snope. Vsako žito je bita za kake tri tedne ztaženo v kozolec, potem pa so bile mlačve. Pšenico so mlatili strojno (z »mašino«), pri čemer so si sosedje precej medsebojno pomagali. To je bita naporno, a ohenem tudi slavnostno deta. Vse drugo so na itadih mlatili še na roke. Za žitom je bil omlačen še fižol. Proso so mleli, ajdo kosali; zrelo koruzo so (jbrali, oličkali in jo obesili na vetroven pro stor, da so jo pozimi ejrobkali.
Po spravilu otave konec avgusta ali v začetku septembra so začeli izkopavati ali izoravati krompir. Jeseni pa je bilo veliko dela s spravilom repe, pese, korenja in drugih poljščin. Za steljo je bilo treba po travnikih in vrtovih pograbiti listje. Prek celega leta so vsak dan na ročno slamoreznico delali rezanico (iz sena, detelje in slame) razen pokti, k') so goveji živini pokladali vsako-dnevnej svežo krmo.
Na splošno lahko rečemo, da so bili to časi zeta urejenih kmetij ali do-mačij. Polomljeno drevje v gozdovih je bita spomladi pospravljeno ter predelano v drva in butare, ki so po dveh letih greli štedilnike in kmečke peči. Njive so bile vzorno obdelane, travniki sprcjti pokošeni in jeseni po-paseni. Živina je bila redno osnažena; da je bilo s tem manj dela, so ji trikrat na dan spodkidali in ji po večernem krmljenju nastlali steljo, zvečer in zjutraj pa gnoj zvozili na gnojišče. Okrog doma, to je hiše in gospodarskih poslopij, je bilo vsako vi boto vse pograbljeno in pometeno.
Kmetje so na zahvalno nedeljo v e erkev simbolno prinest poljsko \>ri delke ter se Bogu zahvalili za dobro letino.
FRANCE CERAR
/lamnik
Domžale
Še enkrat o praznikih
Ljudje in državljani imamo in praznujemo različne praznike. Najstarejši so cerkveni. Ti so že nekaj stoletij ustaljeni po svetu in v kulturni Evropi. Svoje praznike ima tudi pravoslavna Cerkev ti pa so za 13 dni premaknjeni. Tako kot druge države, ima tudi Slovenija svoje državne praznike, ki pa jih resno jemljemo Sele od osamosvojitve naprej. Do tedaj smo bili Slovenci vedno nekam nasilno podrejeni. Za časa Avtro-Ogrske so praznovali rojstni dan cesarja, v stari Jugoslaviji je bil praznik 1. december ali ujedinjenje. Šole so praznovale Vidov dan. V razpadli Jugoslaviji smo imeli tudi revolucionarne praznike, ki jih je ustvarila partija, okupatorji pa so ji »pripomogli«, da je prišla na oblast. Še vedo je živ delavski praznik 1. maj. Nekateri kapitalisti in bogataši niso dovolj pošteni, in ta praznik naj bi jim izpraševal zaprašeno vest o poštenosti. Kako se bodo zdaj ob tem prazniku obnašali čez noč rojeni komunistični bogataši, »lastniki« in kapitalisti?! Bodo s (stavkajočimi) delavci marširali po cestah ali pa bodo preveč vnete odpuščali z dela in s tem širili bogato druščino brezposlenih? Kmalu bomo videli, slišali in občutili. Kapitalisti imajo delavce večkrat kar za svojo lastnino.
Zanimiv je primer iz medvojnega časa. V neki tekstilni tovarni v Ljubljani so delavci stavkali. Zahtevali so boljše delovne pogoje in višji-plače. Posten kapitalist je pristal na njihove zahteve in zadev,) je bila tik pred podpisom. Ko pa je lastnik tovarne zvedel, da je stavko vzela v roke komunistična partija, so se stvari zakomplicirale. Kako je po gospodarski plati komunizem vse zakompliciral, imamo za to še danes živi zgled - sestradani ljudje v Rusiji, poleg telesno pa še duhovno sestradani državljani Severne Koreje, Kube in drugih. Kljub vsemu temu pa so vseskozi praznovali in se danes proslavljajo svoje ideološke praznike.
Predsednik Zveze borcev je spet poudaril, da obsojajo zločine, ki so bili izvedeni po koncu druge svetovne vojne. Že osnovnošolec pa razume, da zločin lahko naredi samo zločinec - organizacija ali pa slepi fanatiki, ki ji brez lastne vesti služijo. Torej, če danes tako Zveza borcev kot tudi vse stranke priznavajo, da so bili storjeni zločini, po drugi strani pa da je med slovenskimi ljudmi nujna sprava, bi morali biti papežem, škofom in posameznim duhovnikom, ki so še pravi čas opozarjali na veliko nevarnost komunizma, danes hvaležni.
Partija se je rodila na Cebinah. Politik Edvard Kardelj je takrat izjavil zanimivo misel, da bodo šli v boj, če bo od lega korist. Priložnost za to jim je prinesla okupacija lugoslavije.
Vrnimo se k partizanom! Torej, 26. aprila (da to ni bil 27 april, je ugotovil neki vremenoslovec, ki je pogledal zapiske vremena za tiste dni) so se srečali slovenski komunisti in ustanovili Protiimperialistično fronto za boj proti imperialistom Angležem, Francozom in Amerikancem. Stalin je bil takrat še Hitlerjev politični prijatelj. Le kaj bi bilo, če bi to prijateljstvo trajalo do leta 1942 ali 1943?
Borci se upravičeno pritožujejo, da jim je bil odvzet njihov praznik dan borca - 4. julij. Se bolj upravičeno pa se hudujejo tigrovci, ki so bili 50 let zamolčani in se šele zadnje čase sme o njih govoriti. Oni dokazujejo: Če že ni priznano leto 1927 ko so začeli s partizanskimi akcijami proti fašizmu, bi moral biti priznan vsaj 13. maj, ko je počila prva tigrovska puška proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju. Zatrjujejo, da bi moral biti ta dan praznik slovenskih borcev. Se najbolj prav pa ima prvak SDS (anez lansa, ki nam predočuje, da smo šele zdaj svo-bodrti in da nam je pravo zmago prinesla osamosvojitvena desetdnevna vojna. Pravi dan slovenskega upora pa naj bi bil 26. junij, in to v spomin na dan, ko se je Slovenija zmagovito uprla.
Prejšnja komunistična oblast je »dala nazaj« (načrtno in preračunano) dvatisočletni praznik božič, ki je bil skoraj za petdeset let ukinjen. Danes tistim nekaj odstotkom, ki so proti praznovanju božiča, dokazuje, da se je več kot 70 odstotkov državljanov izjavilo, da so verni.
Po telefonski anketi osrednjega slovenskega dnevnika Delo se je glede pomembnosti med praznikom državnosti 25. junijem in dnevom ujx>ra 27 aprilom za prvega odločilo skoraj 51 odstotkov - za 27 april pa le 13 odstotkov. Ali izid ankete kaže na to, da je dan upora 27 april, oziroma partijski protiimperialistični dan 26. april, pomembnost začel izgubljati. Saj danes se boriti proti kapitalistom in imperialistom najbrž ni nič kaj uspešno delo. Pa še sami proti sebi bi se borili.
FRANCE CERAR
Zmagovalni košarkarski ekipi OŠ Venclja Perka, trenerja Radetu in mentorju Primožu se je na sprejemu pri županji Cveti Zalokar Oražem pridružil tudi Miha Rihtar, najmlajši udeleženec letošnje zimske olimpiade.
ŽUPANJA ČESTITALA NAJBOLJŠIM V SLOVENIJI!
w
Košarkarji OS Venclja Perka Domžale
Sanel Bajramlič, Dalibor Bratić, Darjan Dimitrovič, Žiga Ivačič, Matej |arc, Matej Košir, Urban Kovačič, Aljo-ša Markovič, Jure Pavlic, Martin Strojnik, Anže Virk sestavljajo košarkarsko ekipo dečkov petih in šestih razredov Osnovne šole Venclja Perka Domžale, ki je osvojila naslov slovenskih prvakov. Seveda ne bi šlo brez trenerja Predraga Radoviča in mentorja Primoža Parklja, pa tudi vodstva šole, ampak fantje so glavni.
To so dokazali tudi na sprejemu, ki jim ga je ob njihovem velikem usix;hu pripravila županja Cveta Zalokar Oražem. V sproščenem razgovoru so povedali, kako trenirajo, kako jih je bilo najprej na treningih kar več kot 60 in se je moral trener Predrag Radovič kar pošteno potruditi, da je med fanti, ki so vsi po vrsti želeli igrati košarko, izbral najboljše, druge pa skušal spodbuditi za bolj rekreativne oblike tega med mladimi zelo priljubljenega športa.
Trener jih je zelo hvalil. Vsi po vrsti so pridni na treningih, ki jih redno obiskujejo, so tudi dobri učenci in pravi prijatelji, ki so na pionirskem festivalu v Domžalah dali vse od sebe. Po zmagi na Osnovno šolo Franceta Bevka iz Ljubljane so se v finalu proti nasprotnikom iz OŠ Anton Globočnik iz Postojne razigrali in jih premagali z rekordnim izidom 83:32. Največ košev je dosegel Matej Košir, ki je bil nagrajen tudi kot najboljši igralec turnirja, ob njem pa sta se v najboljšo deseterko uvrstila še dva igralca iz njihove ekipe: Sanel Bajramlič in Matej jarc.
V sproščenem razgovoru so fantje povedali marsikaj zanimivega iz svojega košarkarskega življenenja, v katerem so poiskali tudi svoje vzornike v ameriški NBA, v kateri bi nekoč vsi po vrsti radi igrali. Če bodo enako zagnani, pridni in prizadevni kot doslej, potem sem prepričana^da jim bo uspelo. Morda ne vsem ali pa tudi!
V. V.
NOVI STANOVALCI
Prvih osem socialnih stanovanj
Ena izmed prioritetnih nalog občine Domžale v sedanjem mandatu je bila pridobivanje ustreznih stanovanj za reševanje najnujnejših stanovanjskih težav socialnih upravičencev. Zanje bi morali zagotavljati kar 15 do 20 stanovanj letno, ker je bilo v obdobju od leta 1991 - 1994 dodeljeno - rešeno stanovanjsko vprašanje le osmih družin.
V preteklih Ireli letih je (tbčina Domžale (še v okviru integralnega proračuna) za stanovanjsko dejavnost namenjala od 30 do 40"/,i namenskih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje; - gradnje, nakupa in prenove (41 do 54 mio letno; za leto je 1998 planirano 61 mio, od tega 8 mio za beneficiranje obresti za kreditiranje obnove fasad oz. objektov). V tem obdobju je Občina Domžale pridobila z nakupom 19 stanovanj, od tega štiri neprofitna stanovanja in IS socialnih in nadomestnih stanovanj.
Na podlagi pravilnika o dodelitvi soci-alnih stanovanj je Občina Domžale v letu 1997 razpisala za dodelitev socialnih stanovanj, saj je bilo načrtovano, da bo v letih 1997 in 1998 v najem oddanih 15 do 20 stanovanjskih enot. Po razpisu je bilo
do Stanovanj upravičenih 31 družin, med njimi so na prednoslni lisli Iri petčlanske družine, sedem štiričlanskih družin, 15 tričlanskih, štiri dvočlanske družine in dva krat po en član - prosilec. Med upravičenci je šest mladih družin, devet samohranilk, štirinajst upravičencev prebiva pri starših v lastniških ali najemnih stanovanjih, ostali pa so podnajemniki ali najemniki neustreznih stanovanj.
' )lx'in,i I)(mižale lx> v letošnjem in prihodnjem letu predvidoma dodelila 15 so cialnih stanovanj - vsa v objektih, ki so bili potrebni prenove oz. adaptacije. Prvih osem socialnih stanovanj v prenovljenem samskem domu na Rodici, Perkova 2, je bilo slovesno podeljenih v četrtek, 4. junija 1998 ob ih. uri, preostala pa bomo predvidoma podelili do konca letošnjega leta.
Županja Cveta Zalokar Oražem si je ob tej priložnosti skupaj z mag. Sonjo Sprunk, svetovalko Oddelka za okolje in proslor, in stanovale i ogledala nova stanovanja in vsem zadovoljnim družinam, ki so nova stanovanja težko čakale, izročila ključe in lončnice, ki naj bivanje v novih stanovanjih naredijo še prijetnejše in lepše.
ŽUPANJIN SPREJEM ZA NAJBOLJŠE
Kjer je volja, je pot
V ponedeljek, 22. junija 1998, je županja Cveta Zalokar Oražem z go. Ireno Gričar, načelnico Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale, pripravila tradicionalni sprejem za najboljše učence osnovnih šol in glasbene šole. Sprejema so se udeležili tudi vsi ravnatelji omenjenih šol, med blizu 200 zbranimi najboljšimi pa smo v Majčevem dvoru videli tudi veliko staršev.
Sbvesnost je prijetno vrxlila znana novinarka radia I lit Reza. Pričeli so jo s petjem pevci otroškega pevskega zbora (Osnovne šole Preserje pri Radomljah, ki je bila letos »pripravljale«:« letošnjega srečanja. V kratkem nagovoru ježupanju o|x) zorila na tradicijo podeljevanja knjig naj boljšim učencem in na vpis v zlato knjigo, v katero bocJo letošnje leto najboljši vpisani drugič. Povedala je, da uspehe in prizadevanja najboljših cenimo, še zlasti pomembno pa je, da učenci ne kopičijo le znanj, temveč so dobri ljudje, iskreni sošolci in pomembiK) pa je, da učenci ne
kopičijo le znanj, temveč so (krbri ljudje, iskreni sošolci in prijatelji, ki znajo tudi pomagati, Učencem je iskreno čestitala za uspehe v letošnjem šolskem letu ler želela, da bi pridobljena znanja porabili
za dosego poštenih, dobrih in plemenitih
ciljev, rla bi z njimi spreminjali svel in se bo tet bi v knjigah, ki so jih dobili, našli
čimveč dobrin in koristnih misli, kol je ii
sla, kdor leti najvišje, tudi vidi najbolje. Hkrati se je za prizadevanja zahvalila tudi učiteljem in ravnateljem, katerih prizadevanja in delo je tudi vgrajeno v uspe šnosli posameznega učenca in naših osnovnih šol, ter glasbene šole.
V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci Glaslvne šole I Jomžale ler plesali i Plesne šole Miki.
Županja Cvetka Zalokar Oražem želi vsem učencem in učiteljem, dijakom in študentom varne, zanimive, prijetne in zdrave počitnice, ki naj jim omogočijo, da se jeseni dobro spočiti in polni novih moči vrnejo v šolske klopi. V.
BODICE
Dve domžalski turistično-prometni
Rdeča občina in bistriški most
Glej, turiste spet sprejema
rdeča (zarjavela) ograja,
kakšna barva vse prevzema, .
cestna tajnost že postaja.
Nov prometni zakon in cestni divjaki '
(ludi prometni potidjl za uho) Kaj brigajo nas zakon in predpisi, po cestah prosto mi naprej divjamo, saj s »konji« le junak si, al' pa nisi!
FRANCE CERAR
DOMŽALE, MENGEŠ, LUKOVICA IN MORAVČE
Srečanje kmečkih žena _in gospodinj_
Dne 7 julija je bilo v prostorih PGD Žeje - Sv. Trojica srečanje kmečkih žena in gospodinj iz štirh občin. V začetku nam je spregovorila ga. Marta Kos o tem, kako dobro je, da se taka srečanja organizirajo. Nato je ga. Lada Orehek, dipl. soc, pozdravila vse udeleženke.
preielismo
ZLSDo zgodovinskih ocenah NOB
V Porotorožu je dne 20. 06. 98 Konferenca Združene liste socialnih demokratov Slovenije sprejela poseben programski do-kument »Za solidarno in konkurenčno Slovenijo«. O posameznih promembnejSih programskih usmeritvah bomo Se pisali v naSih poročilih. Na konferenci je bil spejet tudi poseben dokument, s katerim je ZLSD opredelila svoj odnos do različnih zgodovinskih ocen o NOB. Ker gre za pomembno vpraSanje naše pretekle zgodovine, v nadaljevanju povzemamo ta dokument.
Poizkus lustracije in razprave o možnosti narodne sprave so spet oživili prizadevanja desnice, da bi
prevrednotila vlogo NOB v slovenski zgodovini. Kljub tem poizkusom pa vendar ostaja nesporno zgodovinsko dejstvo, da brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo niti sedanje združene niti samostojne Slovenije, saj smo se šele z NOB Slovenci predstavili svetu kot zgodovinski narod.
Vsakomur bi moralo biti jasno, da je za vsako vojno predvsem in najbolj kriv tisti, ki jo začne, in voj-. na je bila Slovencem vsiljena z okupacijo. Razlage, da naj bi bila II. svetovna vojna na slovenskih tleh izključno plod komunističnega zla in krvave revolucije, ne vzdržijo presoje zgodovinskih dejstev, zato tudi ne morejo biti podlaga za narodno spravo. Tako tudi ni mogoče soglašati z oceno, da so trije totalitarizmi, fašizem, nacizem in komunizem enaki, kar naj bi izenačevalo ljudi, zapletene v vojno na eni in drugi strani, hkrati pa zamolčati pogubne vplive klerikalnega enoumja na predvojno in medvojno slovensko zgodovino. Narodnoosvobodilna vojna je bila predvsem in zlasti boj proti okupatorju, antikomunizem pa predvsem in zlasti sodelovanje z okupatorjem. Zato kolaboracije ni moč povzdigniti v patriotsko dejanje. Kolaboracijo so spodbudile, oborožile in jo vodile okupacijske oblasti, zato sodelovanje z njimi tudi ni možno vrednotiti kot legitimni upor proti komunizmu in tako tudi ni možno soglašati z oceno, da je bila II. svetovna vojna na Slovenskem državljanska vojna v obliki re-
volucije, v kateri naj bi ()F kot izpostava KPS zlorabila narodno obrambna čustva Slovencev in jih prevarala. Ne more biti državljanske vojne, če ni niti države in ta nam je bila Slovencem odvzeta z okupacijo. Obenem je treba poudariti tudi to, da je bila kolaboracija na strani fašističnih sil, medtem ko je bila NOB na strani antifašističnih sil, katerih dediči so danes napredne države EU. Ob vseh razsežnostih junaštva OF pa so bile storjene tudi napake in krivice, ki spremljajo vsako vojno in jih je tudi borčevska organizacija priznala in obžalovala. Tudi Združena lista socialnih demokratov je ob pozitivni oceni KPS, kot povezovalne sile vseh domoljubnih in naprednih sil o času vojne, obžalovala vse žrtve vojne in povojne izvensodne poboje obsodila. To smo si zapisali cel«) v program stranke skupaj z ugotovitvijo, da je Dolomitska izjava pomenila konec pluralizma v OF. Vendar ta obžalovanja in obsodbe nekdanjim sovražnikom NOB in njiovim sedanjim somišljenikom niso dovolj. Radi bi, da se ponovno ovrednejti zgodovina in izbriše dejstvo, da so zlorabili vero za ideološki boj in zapeljali tisoče ljudi, da so sprejeli orožje od okupatorjev in se bojevali proti lastnemu narodu. Ob obžalovanju vseh žrtev pa v ZLSD ne moremo pristati na oceno, da je šlo zgolj za žrtve komunističnega nasilja, za obračunavanje z razrednim sovražnikom. V Sloveniji je bila NOB in je bila kolaboracija.
Vlogi komunistične partije v NOB se je v preteklosti dajalo prevelik poudarek, zdaj pa se ta vloga podcenjuje ali pa se ji celo pripisuje zločinski značaj. Zgodovinsko dejstvo je, da je KPS izpričala svojo domoljubno držo in je nesporno zaslužna za nastanek OF, torej za začetek in razvoj oboroženega upora, partizanstva in za oblikovanje vojske in drugih sestavin narodnoosvobodilnega gibanja. KPS lahko obsojamo, da po vojni ni spoštovala obljub o povojnem demokratičnem razvoju, ki jih je dala med vojno, in da je uvedla nedemokratični enopartijski sistem. Treba pa je objektivno oceniti tudi okoliščine, v katerih je cJelovala: novo blokovsko delitev sveta po koncu vojne in dejstvo, da je bila Slovenija del Jugoslavije. Zato tudi ne moremo sprejeti ocene, da je treba obsoditi celotno povojno obdobje kot eno samo zmoto, ob dejstvu, da je bil sistem po vojni enopartijski. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so stotisoči dobili možnost dostojnega življenja, ki je prej niso imeli, da je: bilo z agrarno reformo mncjgim omogočeno, da so dobili svoj košček zemlje in s tem možnost preživetja, da je bilo mladim omogcxleno šolanje, da je bilo uvedeno splošno zdravstve:no zavarovanje, da so ženske pridobile volil no pravico, da je veiika večina ljudi s pokojninskim zavarovanjem dobila jamstvo za osnovno varnost v starosti in da so se razvijali številni socialni programi.
V Združeni listi smo večkrat izjavili, da je potrebno ugotoviti vse žrtve in vsem izstaviti mrliške liste. Tudi ni sporno postavljanje spominskih pomnikov ljudem, ki so bili pobiti med vojno in po vojni, saj ima vsakdo pravico do groba in spomina. Nesprejemljivo pa je postavljanje pomnikov na krajih, kjer to ni zgodovinsko utemeljeno in pomenijo ti pomniki zgolj neetično izkoriščanje mrtvih v aktualnih političnih spopadih. Vse žrtve II. svetovne vojne, ki so padle na protiparti-zanski strani, niso bile žrtve komunističnega nasilja. Tisti, ki so padli kot sestavni del okupatorskih vojsk, tisti, ki jim je bilo dokazano vohun-stv«) ali ovaduštvo, tisti, ki so pošiljali druge v internacij«}, v zapore in taborišča, ali jih pobijali, se le težko prištevajo med žrtve komunisti« ne ga nasilja. Ti so preoVsem žrtve lastne zaslepljenosti in kolaboranlske politike,
Združena lista socialnih demokratov bo tudi v prihodnje spoštovala narodnoosvobodilni boj kot veličastno dejanje slovenskega naroda. Takrat uveljavljene vrednote svobodoljubnosti, domoljubja, poguma, tovarištva in požrtvovalnosti bodo tudi za nas jamstvo prihodnjega obstoja Slovencev kot majhnega naroda, ki se je ravno prek N( )R vključil v svetovno zgodovino zmagovite zavezniške koalicije.
Franci Gerbec, predsednik Območnega odbora ZLSD
Sledilo je predavanje ge. Helene Mrzli-k.n, gopodinjske učiteljice, o načinu konzerviranje, o zdravi prehrani, o načinu zdravega prehranjevanja in domači kuhinji. Poučila je etomače gospodinje, kako je treba danes posebno paziti pri kuhanju hrane, da v njej ohranimo čim več vitaminov, čiospa Mrzli-kar je bila zelo prepričljiva in gospodinje so ji prav rade prisluhnile, (lilo ji je postavljeno tudi veliko vprašanj, na katera je prav natančno odgovorila, vsaki gospodinji se je posvetila, da jo je posvarila ali pcxlučila.
P«) dveurnem predavanju in razpravi je ga. Orehek predstavila domaČe kraje. Pe> veel.il.i je-, d.i se kraji, ki so bili še pred ne kaj leti pretežno kmečki, ve'drx> bolj razvi-jaje). Vsako lotose: priseli mnogo nevih družin, gradijo se nove hiše in zato se; moramo domačini lega zavedali, da je potre-b-no delovali v smeri razvoja našega pode-želja. Zgradili smej velik gasilski ttam, z veliko dvorano, katera nam služi tudi za kulturne namene, asfakirane tn osvetljene imamo cesto v Žeje, nova cesta v Sv. Trojk:«), telefon je že skoraj v vsaki hiši. Kazve>j naših krajev pa poteka tudi v smeri kullur-ne|;a duha, dvakrat letno izhaja gasilsko glasilo ŽVj.in, lansko leto so bile- prvič v ok
viru domžalskega vric a organizirane < ie i banove- ume za naše' nantlajSc, pred kratkim pa j«' bila v dvorani ke>modija Ijuhljan-skega gle-elališča (xxl naslovom »Mož nx)je žene«, ki je bila zelo obiskana, zanjo je bilo li uli veliko povpraševanje, vendar zaradi finančne sliske lega ne morejo večkrat
prirediti. Potem je spregovorila tudi gospa
iz Savinjske- doline in pove:dala, da so naši kraji zelo lepi in mirni. ()h koncu se) bile
Ženske povabljene na zakusko ob domačem kruhu, pee ivei in salami, kali're so pripravile- (ik)mače) gos|xxlinjc družine Kožic. Po zakuski so cxlšle na ogled cerkve, umetniškega ateljeja pokojnega akademskega kiparja toneta Demšarja in turistične' kmetije Ravnikar na vrhu Sv. Trojice,
(Jrganiz.u iij.i je potekala v okviru pro jekla celostni razvoj podeželja in obnova vasi, v kateri sodelujejo olx'ine na drZ.ivni ravni. Srečanje' je bilo vz|X)dbuelno za marsikatero Žensko, saj je iz njega lahko velike) Izcrpoega odnesla v svojo gospodinjstvo. Srečanje se je udeležilo okrog H) žensk.
Tekst in foto: FANI ROŽIČ
Domžale
/bmnik
»Pogled na gradnjo galerije« Foto: D. L. Fugger
DANIJEL LOVRO FUGGER AKADEMSKI SLIKAR (14)
»S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega«
S tem nadaljevanjem končujem pripoved o zanimivih postajah v svojem življenju. Želel sem povedati, da noben trud ni zaman, če ima človek cilj in voljo. Pot, po kateri se pa mora hoditi, je pa trda, strma in vijugasta. Še tem bolj, če ti ni ničesar dano, niti človek, s katerim bi iskal v pogovorih tudi svoj odgovor.
Danes lahko mirno rečem, da sem največjo Oporo, vir volje in energije dobil pri svoji pokojni mami. Rojena je bila v Avstriji, ob lepem Baškem jezeru blizu [Seljaka. Bila je vedrega in blagega značaja. Imela je mehko in pojočo koroško govorica Vso teZo in trpljenje Življenja, srečo ali veselje, je sprejemala |x> voji narave in vedno je upala, da bo bolje.
Njej kot mami in ženski postavljam s|x>menik v svojem srcu.
V drugem Ženskem svetu nisem imel sreče. PriSle so kot kometi v moje Življenje in se oddaljile in izgubile v teminah brezi iljnega vesolja kol kometi.
Ti KI i to je del Življenja, ki ga človek mora preživeti.
Pri srečanjih z ljudmi mi zastavljajo veliko vpraSanj glede zidanja galerije.
Ker vem, da me bodo še spraševali, Želim javno pojasniti nekaj najpogostejših vprašanj:
- Ali tekst za objavo v »Slamniku« napišem sam, ali lure Rerlot ali kakšen novinar.
* Prvi tekst za prvo nadaljevanje je napisal |ure Berlot, ko se je prvič pogovarjal z menoj. Od drugega pa do danes, štirinajstega, torej zadnjega, je moj avtorski tekst. Vse o sebi sem napisal za objavo sam.
- Veliko ljudi me tudi vprašuje, če mi domžalska Občina kaj pomaga
* Očlgovoriti jim moram, da nič. Občino nisem nikdar prosil za pomoč. Predlagal pa sem ji svoje predloge za dograditev galerije. Toda odgovor je bil za mene tako nesprejemljiv, da sem svoje predloge umaknil.
- Ljudje me tudi na veliko sprašujejo, kdaj lx) galerija gotova.
* Po svojih zadnjih občutkih lahko odgovorim, da ne vem, ker rrxxam graditi popolnoma sam s svojimi sredstvi. Skušal bom pohiteti, da bo videz galerije dokončan in k>p za mesto Domžak. Ubral bom tudi pota. razumevanja in sodelovanja za dograditev galerije.
Zaradi galerije ne želim nikomur biti v breme ali nejevoljo, ludi la nadaljevanja niso pisana v ta namen. Daleč od tega-
Vzemite, spoštovane bralke in brak i, veš moj tekst in fotografijo galerije kot zgodbo mene - človeka, ki je po pokli-cu ustvarjalec, akademski slikar in počne to, kar dela. In to samo v dobrem in plemenitem smislu.
Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli, da so vsa nadaljevanja prišla na svetlo v domžalskem »Slamniku«.
Prisrčna hvala!
(KONEC)
• KRONIKA 113* KRONIKA 113*
Možakar je zaradi vinjenosti obležal na pločniku, ponovno vlomi v stanovanja in objekte, ukradene ženske torbice, kraje koles, streljanje v SPBju v Domžalah in še in še. Tudi tokrat so se nekateri močno trudili, da domžalski policisti niso bili brez dela, saj so ti morali mnogokrat ukrepati ob kaznivih dejanjih naših občanov. Preberite si nekaj povzetkov iz njihovih beležnic.
Kraje avtomobilov in koles
V Domžalah so policisti pri svoji redni kontroli v nočnem času ustavili avtomobil ritroert AX, ki ni bil registriran. Vozil ga je dvajsetletni T. Z. iz Ljubljane. Med rednim postopkom pa je patrulja po radijski zvezi prejela obvestilo, da je bil prav takšen avtomobil ukraden v I jubljani za Bežigradom. Sledila je preiskava in potrdila, da ga je T. Z. ukradel in se bo moral zaradi tega zagovarjati. Ukradeno vozilo so policisti vrnili lastniku.
Poletje ni samo čas počitnic, temveč: tudi čas kolesarjenja. Veliko ljudi se |x>leg rekreativnega kolesarjenja s kolesom odpravi tudi po manjših nakupih ali opravkih. Vendar pozor! Nevarnost, da vam ukradejo kolo, se je v tem letnem času močno povečala. To sta okusila B. |. iz Radomelj in N. A. iz Domžal. V obeh primerih lastnika koles nista vedela serijskih številk svojih koles. Ker je takšnih primerov mnogo, polk isti naprošajo vse lastnike koles, da si zapomnijo ali zapišejo serijske številke svojih prevoznih sredstev in morebiti še kakšno drugo razpoznavno stvar, npr, če je na kolesu kakšna posebna nalepka ipd. S tem se možnost za uspešno akcijo pri iskanju kolesa močno poveča.
Nepridipravi vlamljajo v osebne avtomobile. Na parkirišču za domžalsko blagovnico Vele je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke punto in iz njega odnesel avtora-dio znamke sony. S tem je lastnika G. M. oškodoval za najmanj 30 tiscx; tolarjev. Policisti zatem vlomilcem še poizvedujejo. Na parkirišču ob stanovanjskih blokih na Miklošičevi ulici v Domžalah je ponoči izginil avtoradio, tokrat je neznani vlomilec: vlomil v katreo.
Na parkirišču na Trojanah je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke yugo, last T. S., in iz njega odnesel izredno ' lr. igi > avtoakustično opremo. Ukradene stvari so vredne skoraj dvesto tisoč tolarjev. Policisti vlomilca še iščejo.
Na Prevojah pa je K. V na vidnem mestu v avtomobilu pustila torbico. Neznanec je razbil stransko steklo na avtomobilu in jo ukradel.
Vlomi in tatvine v objektih
|e aluminij vrednejši od zlata? Večina med vami bi odgovorila, da ne. Vlomilec, ki je vlomil v skladišče podjetja Toko in v skladišče podjetja Eurovvork v Domžalah, pa meni drugače, v loku fx>grešajo osemdesel kilogramov se ne obdelanega aluminija, v podjetju Eurovvork pa kar tono in pol žičnatih aluminijastih snopov. Policisti se še ukvarjajo z obema krajama, vendar še niso usjx'li izsledili nenavadnega ljubitelja aluminija.
V Radomljah je vlomilci vlomil v Stanovanjsko hišo, ko lastnika V ni bilo doma. Vse je dodobra pregledal in po-vzioč il hudo razdejanje, našel pa je le nekaj tolarskih ban-kovt ev in predmetov manjše vrednosli. Policisti so si s kri-minalisli natančno ogledali kraj dogodka in pri podrobneje sem pregledu našli nekaj, kar ki bi jih utegnilo privesti na pravo |X)t do storilca.
Še en vlom v Radomljah, tokrat v Opekarski ulici. V času, ko v hiši, last (,. M., ni bilo stanovalcev, je neznanci vlomil. Odnesel jeza dobrih 120 tisočakov najrazličnejše zlatnine in denarja. Policisti za njim še poizvedujejo.
Neznanec je na Podrečju izkoristil krajšo jutranjo odsot-
nost zakoncev M. M. in M. |. ter vlomil v njuno hišo. Na njegovo smolo sta se zakonca »prekmalu« vrnila, tako da mu ni uspelo odnesti ničesar. Policisti tudi za tem vlomilcem še poizvedujejo.
Nočni obiskovalec je ponovno obiskal ribiško brunarico na Črnelem pri Radomljah. Iz nje je izginilo nekaj drobiža ter steklenica žgane pijače. Policisti za zdaj še niso prišli na sled vlomilcu.
Še dve zgodbici o kraji v trgovinah. V prodajalno Gremo v Domžalah sla sredi dneva stopila neznanca, eden je stopil pred prodajalko in ji s tem zakril pogled, drugi pa je to izkoristil in za prodajnim pultom izvlekel predal ter iz njega vzel tam spravljeni denar. Potem sta nepridiprava takoj odšla in kljub hitremu posegu policistov ju še niso našli.
V prodajalni Mladinske knjige v Domžalah pa je trenutno še neznani tat ukradel Veliki slovar slovenskega knjižnega jezika, vrednega skoraj TO tisoč tolarjev. Dogodek je zabeležila varnostna kamera. Ko berete to številko Slamnika, so policisti gotovo že identificirali tatu.
Alkohol in pretepi
Na Kolodvorski ulici v Domžalah je nemočno obležal štiriintrideset letni |. M. iz Domžal. Kasneje se je izkazalo, da je možakar zaužil preveč alkohola, kot ga je lahko preneslo njegovo telo. |. M. se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Podobno se je dogodilo na bistriškem mostu v Ihanu. Mladoletnica, komaj štirinajstletno dekle, se ga je tako napila, da soji morali nuditi pomoč na urgentnem bloku Kliničnega centra.
Policisti so v mx"nih urah prejeli obvestilo, da se v Krtini pred gostilno Rok pretepajo. Ko so prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da se tam nekaj vročekrvnežev preizkusa, kdo izmed njih je najmočnejši in najpogumnejši. Izkazalo se je, da sta vročekrvnega dvajsetletni B. D. iz Vrhpolj pri Mo ravtih in dvaindvajsetletni K. D. iz Moravč. Pričela sta pretepati J. B. in R. S. iz Krtine. B. D. je bil tako pogumen, da je s kraja dogodka zlxežal še pred prihodom policistov, K. D. pa je ostal in se; želel »pomeriti« tudi s policisti. Vendar je prepozno ugotovil, da se s ix>licisti ne da kar tako zbijati šale, saj so ga s strokovnim prijemom hitro obvladali, mu nadeli lisice ter ga odpeljali v prostore, kjer si je ohladil vročo kri. Zoper oba pa so napisali kazensko prijavo in pojaviti se bosta morala pri sodniku za prekrške.
V prostore za streznitev je moral seveda ne po svoj volji iti tudi P F iz Domžal. Omenjeni je namreč v lokalu Florjan v Kolodvorski ulici v Domžalah vpil in izzival k pretepu, s tem je seveda kršil javni red in mir. Ker se je upiral policistom, so mu le ti nadeli lisice in ga odpeljali na policijsko postajo v malo lx)lj hladne prostore. RF. pa si je s tem dejanjem prislužil obisk pri sodniku za prekrške.
V Trzinu sta se sprla štiriinšestdesetletni M. M. in njegi i va žena. Mož se je pod očitno prevelikim vplivom alkohola pričel znašati nad ženo in ji razkazovati svojo moč, vi gel jo je iz hiše. Policisti so želeli, da se spor reši po mirni poti, vendar se pijani M. M. s tem ni strinjal in je svoje početje1 nadaljeval. Zato policistom ni preostalo drugega, kot da so mu za nekaj ur odstopili prostor za streznitev na policijski postaji v Domžalah. M. M. pa se bo moral zaradi tega dogodka zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Spor v družini je nastal tudi v Zoranini ulici v Domžalah. Tam je pijani oseminšestdesetletni).). grozil domačim, pomiril pa se ni niti takrat, ko so prišli na kraj dogodka domžalski |X)licisti. Kljub opozorilom ni nič kazalo, da bo J.). s svojim |xx*etjem prenehal, zato so ga policisti odpeljali.
IANEZ STIBRIČ
Šahovske novice
Ljubljana
V ciklusu turnirjev v pospešenem šahu Nove Ljubljanske banke se je v prostorih LŠK 14. junija 1998 odigral 4. turnir NLB. V 9. krogih je med 45 šahisti pr-vo nx"sto osvojil mojstrski kandidat Tomaž Navinšek, ki je premagal kar osem svojih nasprotnikov, le v 4. krogu je izgubil s tretjeuvrščenim FM Primožem Šolnom. Najlx)lje uvrščeni šahist ŠD Napredek Domžale je bil prvoka logornik Vitomir )anjič s 4,5 točke, ki je zasedel 24. mesto. Alojz Cerar iz Moravč se je s 5 točkami uvrstil na 21. mesto, na 28. mesto Boris Skok (ŠD Napredek Domžale), zbral je 4 točke, lancz Grčar (42. mesto) in Janez Bizjak (43. mesto) sta zbrala 3 točke. S svojimi uvrstitvami na močnem šahovskem turnirju zagotovo niso bili zadovoljni štirje mednarodni mojstri, in sicer Igor Jelen (11. mesto), Marko Tratar (15. 11 k -sli i), Duško Pavasovič (17 mesto) in Darko Šifrer (27 mesto).
Končni vrstni red: 1. Tomaž Navinšek (MK), 2. Leon Mazi (FM) 8t., 3 FM Primož Šoln 75, 4. Bogdan Pod-lesnik (MM), 5. Marjan Črepan (FM) 6. Janez Barle (MM), 7 Vojko Srebr-nič (MK), 8. Evald Ule (MK) 6, itn.
Šobec, Lesce
šahovsko društvo Murka Lesce je 7 junija 1998 pod pokroviteljstvom Turi-stičnejga društva Lesce-40 leT organiziralo že 4. mednarodni šahovski turnir »40 let smo turizem ljudje«, na katerem je tekmovalo 28 šahistov. Po 9. krogih švi-i .irskega sistema po slovenskem ralingu v pospešenem šahu (2x15 min.) je zmagal FIDE mojster Leon Mazi. Na zelo dobro 8. mesto se je uvrstil moravski pr-vokategexnik Alojz Cerar. Takoj za njim se je zavihtel mojstrski kandidat Franci Košir, najboljši šahist ŠD Napredek Domžale na tem turnirju. Na solidno 12. mesto seje s 5 točkami uvrstil MK Boris Skok (ŠD Napredek Domžale). Dobro mesto na turnirski razpredelnici je zasedel lanez Bizjak (4t.), in sicer 19. mesto. Na 24. mesto se je uvrstil lanez Grčar (3t.).
Končni vrslni red: 1. Leon Mazi (FM) 8, 2. Igor Kragelj (FM) 7 3. Matjaž Justin (MK), 4. Franc Ravnik (MK), 5. Franc Rodman (MK) b itn.
Ljubljana
Na 9. mednarodnem šahovskem turnirju »Ljubljana Open '98« v hotelu Union (od 20. do 28. junija 1998), na katerem je sodelovalo kar 129 šahistov (8 ve-lemojstrov, 14 mednarodnih mojstrov, 11 mojstrov FIDE, trije nacionalni mojstri, 33 mojstrskih kandidatov...), je po 9. krogih zmagal madžarski velemojster Gyu-la Sax (šah. rating 25.35), ki je zbral 7 točk (5 zmag, 4 remiji, brez poraza). Tik za petami so mu bili Izraelca (ruska emigranta) Boris Avruh in Artur Kogan in Bolgar Sašo Nikolov, vsak cd teh je namreč zbral toliko točk kot zmagovalec turnirja. Zmagovaka ljubljanskega turnirja je odločil šele dodatni kriterij, in sicer tako imenovani srednji Bucholz. Šele 5. mesto je osvojil glavni favorit Evgenij SveHSnikov, ruski igraki z najvišjim ral in gom (2595). Med osmimi nepremagani-mi šahisti je tudi najboljši slovenski šahist Duško Pavasovič, ki se je s (> točkami
zahvihtel na 6. mesto turnirske tabele. Če bi mu uspelo v zadnjem krogu pre-magati Rusa Sveešnikova, bi osvojil že drugi velemojstrski bal. Zek) dolxo je igral tudi 26-letni mednarodni mojster Igor Jelen, z zmagama v zadnjih dveh krogih se je prebil na (xllkno 8. mesto. Zanimivo je, da je kar 19 šahistov, to je od 5. do 23 mesta, zbrak> 6 točk. kar nedvomno kaže na veliko izenačenost na vrhu turnirske lestvke tradicionalnee-ga šahovskega turnirja (Škida, da se ne začne nekaj dni kasneje, ko se začnejo poletne počitnice!).
Na turnirju so sodelovali le trije šahisti ŠD Napredek Domžale. Najboljši med njimi je bil MK Vinko Piber (tudi lansko leto je bil), ki je s 4 točkami zasedel 69. mesto. Na 97 mesto se je uvrstil 12-letni prvokategornik Aleksander Nadj iz Trzina in na 109. mesto M-k-tna Lucija Rovtar iz Domžal, oba sta dvakrat zmagala in dvakrat remizirala ter štirikrat izgubila.
Domžalski mojstrski kandidat Jože Skok (4t.) je zasedel 75. moslo, Al«>jz Cerar (4t.) 81. mesto in Stane Korošec (40 83. mesto, Štefan Korošec (2t.) 120. mesto, vsi trije iz Moravč.
Končni vrstni red: 1. Gyula Sax (VM), 2. Boris Avrukh (VM), 3. Artur Kogan (MM) 7 4. Sasho Nikolov (MM), 5. Evgenij Svešnikov (VM), 6. Duško Pavasovič (MM), 7 Nenad Ferčec (MM), 8. Igor Jelen (MM), 9. Branko Kutuzovič (MM), 10. Robert Zelčič (VM), 11. Bela Badea (MM), 12. Mladen Palac (MM), 13. Ljubo-mir Ftačnik (VM), 14. Aleksander Delcev (MM), 15. Siniša Dražič b itn. (nagrajeni).
Objavljamo nekaj partij za šahovske sladokusce:
A. Kogan 2505 : B. Podlesnik 2415
1. e4 c5, 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 eo 4. 0-0 Sge7 5. Te1 a6 6. Lx6 S:c6 7 d4 c:d4 8. S:d4 do 9. Sc3 Ld7 10. S:c6 bx6 11. Te3 Tb8 12. b3 c513 Lb2 Lc614. Sd5 Tb715. De2 Ta7 16. Tdl f6 17 Dh5+ Tf7 18. Sf4 g6 19. S:g6 Tg8 20. S:f8 K:f8 21 Dx5
1-0
S. Dražič 2515: G. Sax 2535
1. e4 c5 2. Sf3 d6 3. Sc3 e6 4. g3 Sf6 5. Lg2 Scf. 6.0-0 Le7 7 b.3 (K) 8.11)2 a6 9. h3 Tb810. d4 c:d4 11. S:d4 Dc712. g4 S:d4 13. D:d4 b5 14. a3 Lb7 15. Tfe1 Ifd8 16. Tadl Tbc8 17 Td3 Lf8 18. L>3 d5 19. e:d5 e:d5 20. b4 Te8 21. Dd2 Se4 22. Se4 de4 23. Tc3 Db8 24. Dd7 Tc3 25. L:c3 Dc8 26. Dx8 T:c8 27 Ld4 T:c2 28. L:e4 L:e4 29. Te4Tc4 30. Kf1 g6 31. Ke2 f5 32. g:f5 g:f5 33. Tf4 Ld6 34. Th4 Le5 35. Kd3 h5 36. f3 Kf7 37 L/2 Tc3+ 38. Ke2 Kg6 39. Ld4 Tc4 40. Kd3 Lg3
0-1
L. Števanec 2045 : T. Navinšek 2320
1. e4 e5 2. Sf3 d6 3.1x4 Sf6 4. Sg5 d5 5. e:d5 h6 6. S:f7 k:f7 7 d6+ Kg6 8. d:c7 0x7 9. De2 Sc610. c3 e4 11. d4 S:d4 12. c:d4 b5 13. Sa3 B:c4 14. D:c4 Db6 15. Sc2 La6 16. Db3 Dc6 17 Ld2 Ld6 18. a4 TabB 19. Dc3 Dd7 20. Se3 Lb4 21. Dc2 Thc8 22. Dd1 D:d4 23. Sc2 L:d2+
0-1
M. Črepan 2295 : J.Skok 2125
1.e4e62.d4d5 3. e5 c5 4. c3 Sc6 5. Sf3 Db6 6. Ld3 c:d4 7 c:d4 Ld7 8. Sc3 S:d4 9. S:d4 D:d4 10.0-0 af. 11. Kh1 Lb4 12. f4 Se7 13. Tf3 L:c3 14. b:c3 D:c3 15.
Tbl Dc7 16. La3 1x6 17 Del g6 18. Dh4 h5 19. Tg3 Tg8 20. f5 S« 2lU5ef5 22. e6 fe6 23. Te3 Df7 24. Te6+ D«6 1-0
Komenda
Šahovsko društvo Komenda je na OŠ Komenda-Moste organiziralo dvodnevni (21. in 22. maja 1998) turnir mladih »Komenda 1998«. V petih skupinah, tekmovak i so bili razporejeni glede na rating, je na njem sedelovalo kar 95 mladih šahistov. Prvenstvo je vzorno vodil glavni sodnik Franc Poglajen s svojimi pomočniki in šahovskimi mentorji.
Tretjeuvrščena Marija Eva Lavrač - desno
OPEN A - KEMOSTIK OPEN (22 udeležencev)
1. Jan Gombač - ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana
OPEN B - PEKARNA HROVAT OPEN (10 udeleženk)
1. Mateja Uršič - ŠD Iskra AET Tolmin
5. Petra Brezovšček - ŠD Napredek Domžale
OPEN C - AVTOHtŠA REAL OPEN (13 udeležencev)
1. Damjan Zagožn - ŠK Žalec
OPEN D - PIZZERIJA MATEJA CŽPEN (36 udeležencev)
1. Rok Zabret - ŠD Napredek Domžale
3. Klemen Zabret - ŠD Napredek Domžale
OPEN E - STOL MIZAR NA OPEN (M udeleženk)
1. Alenka Trpin - OŠ Simona Jenka Smlednik
3. Marija Eva Lavrač - ŠD Napredek Domžale
BOGDAN OSOLIN
5. POLETNI ŠAHOVSKI TABOR ZA MLADINO
ŠAHOVSKO DRUŠTVO NAPRF DEK DOMŽALE IN OBČINA DOMŽALE ORGANIZIRATA ŽE 5. POLETNI ŠAHOVSKI TABOR
ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE.
POTEKAL BO V MESECU JULIJU (ZAČETEK V PONEDELJEK, b. JULIJA, ZAKLJUČEK V PETEK, 31. JULIJA), IN SICER VSAK DAN OD 9.00 DO 12.00, RAZEN OB SOBOTAH IN NEDELJAH, V ŠAHOVSKI SOBI BALINARSKEGA KLUBA V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE.
VODILI GA BODO MENTORJI ŠD NAPREDEK DOMŽAIT.
PRISTOPNINE NI.
VABLJENI!
Ustanovitev šahovskega društva Črni graben
V sobi Gasilskega doma Prevoje v Šentvidu je bil 15. maja 1998 ob 20. uri ustanovni zbor novega »Šahovskega društva Črni graben«.
Pod vodstvom delovnega predsednika Martina Andrej-ka je zbor pričel z delom po dnevnem redu. Sprejet je bil osnutek statuta. Člani zbora so predlagali, da se predlagano ime Šahovsko društvo Črni graben obdrži, spremeni pa se sedež društva, ki naj ne bi bil v Lukovici, ampak naj bo v Gasilskem domu Prevoje, v Šentvidu 33, od koder je prišla pobuda za ustanovitev, kar se vidi tudi po ustanovnih članih: V Jemec, M. Dolinšek, E Pevec, F. Andrej-ka, M. Vindišar,). Hribar, M. Andrejka, L. Cijan, T. Omah-na in Miha Andrejka. Društvo pokriva celotno območje občine Lukovica in naj ima sekcije po krajevnih skupnostih, koder se za to zanimajo in to dodajo v statut. Člani izvršnega odbora so tudi predstavniki sekcij. Krajevne skupnosti obvestimo o ustanovitvi Šahovskega društva, da predlagajo svoje predstavnike v izvršni odbor.
Prvo tekmovanje posameznikov je potekalo v občini Lukovica v Rekreacijskem centru Urbanija 30. 9. 1995 s pomočjo občine. Zmagal je lanez Hribar, drugi je bil Viktor Jemec in tretji Marjan Dolinšek.
V novi občini Lukovica je prvič nastopila šahovska ekipa na Obrtnem sejmu leta 1996 v Domžalah v postavi Ivan Hribar, Viktor Hribar, Viktor lemec in Marjan Dolinšek in osvojila prvo mesto pied občino Domžale in pred občino Mengeš ter s tem prehodni pokal. Letos pa je naša ekipa zasedla drugo mesto za Domžalami.
Izvedli so srečanje na desetih deskah vsak z vsakim v letu 1997 na povabilo šahistov občine Moravče v Morav-
čah; končalo se je v našo korist z rezultatom 43:38.
V letih 1973-1976 pa je že delovala Šahovska sekcija Prevoje pod okriljem Šahovskega društva Domžale; vodil jo je Viktor Jerrec in je že prirejala kategorične turnirje ter se udeleževala občinskih tekmovanj.
Udeleženci zbora so bili seznanjeni z delovanjem Odbora za društvene dejavnosti, ki naj bi pokrival in kexxdi-niral delo vseh exxiinskih društev občine Lukovka.
Izvedli so tajne volitve predsednika društva. Kandidata sta bila Marjan Dolinšek in Viktor Jemec. Z dvema glasovoma več je postal Viktor Jemec predsednik in Marjan Dolinšek podpredsednik. Za blagajnika je bil predlagan in izvoljen Martin Andrejka, prav tako pa Se člana Izvršnega odbora Lojze Cijan in Tomo Omahen. Ostala člana pa sta še predstavnika Šahovske sekcije Gradišče in Šahovske sekcije Krašnja'.
Za nadzorni odbor so bili izvoljeni: Marjan Vindišar, Miha Andrejka in Franc Andrejka. V disciplinsko komisijo pa so bili izvoljeni: Ivan Hribar, Janez Kotnik in Janez Pev«x:.
Predsednik novega društva se je zahvalil za zaupanje in predlagal program dela; ta je bil z nekaj dopolnitvami soglasno sprejet:
- sodelovanje v II. šahovski ligi
- povratno srečanje Moravče-Črni graben
- tekmovanje med krajevnimi skupnostmi
- tekmovanje na Obrtnem sejmu
- dva do trije turnirji za kategorije (najprej za IV, potem morda že za tretjo...)
- sedelovanje z OŠ Brdo in vodenje šahovskeega krožka
- navezava sedelovanja s kakim tujim klubom
- turnir posameznikov
Novemu društvu želimo veliko uspehov v nadaljnjem delovanju.
Gens una sumus - šah združuje ljudi.
VIKTOR JEMEC
JU  MALI SRPAN
PrejeV« sn»
preje
Vi smo
/lamnik
Domžale
Kolesarske steze ali: Vsi na kolo -za zdravo telo
Ljudje vse premalo pešačimo in se premalokrat vozimo s kolesom. Nekateri pa zatrjujejo, da je to početje bolj nevarno kot vožnja z avtomobilom. Kakorkoli že. če bi imeli povsod ob cestah še kolesarske steze, bi bilo to potem dokaj urejeno.
Torej k zadevi. Kje se lahko vozim, če v Zeleni smeri ni kolesarske steze? Kaj pa tam, kjer je pločnik? Ali se je po metrskem pločniku dovoljeno voziti? Kaj pa po meter in pol ali dva metra širokem, ko lahko srečaš pešca? In nazadnje - ali so pločniki samo za pešce?
Sodeč po tem, kako je bil pred dobrim letom zgrajen pločnik od Vira do Papirnice Količevo, bi se dalo sklepati, da je pločnik namenjen tudi kolesarjem. Toda! Kako v polovičnih križiščih ali izvozih s ceste zapeljati na pločnik? Slaba polovica teh speljav oziroma znižanih cestih robnikov je res vsaj približno poravnana s cesto, tako da se da speljati na pločnik. Če pa pogledate oba izvoza proti Heliosu, pa vidite, da sta pri obeh severna robova pločnika dvignjena za kakih pet centimetrov in s kolesom ne moreš zapeljati na pločnik. Treba je sestopiti. Tik nad Heliosom pa je neki rob dvignjen za rekordnih osem centimetrov. Naprej pa je še nekaj pet-centimetrskih. Na tej preozki cesti se avto s tovornjakom tesno srečuje, dva široka tovornjaka pa se komajda srečata, in to s pet kilometri na uro. Kolesarjem pa tukaj preostane nekakšen kolesarski biatlon - pol s kolesom, pol pa peš. Nič kaj prida tudi ni škrjanški pločnik.
Pristojnega prometnega strokovnjaka prosim, naj v Slamniku objavi zemljevid domžalske občine in naj nariše vse kolesarske steze, obenem pa vse ceste, po katerih se je dovoljeno voziti s kolesom, in ceste, po katerih to ni dovoljeno. V primeru kakšne prometne nesreče bi bilo to zelo pomembno.
Obenem prosim za pojasnilo, kako se da na primer iz Radomelj s kolesom pripeljati v Ljubljano, in to, kje po cesti, kje po pločniku in kje po kolesarski stezi. Za odgovor se vnaprej zahvaljujem.
FRANCE CERAR
Maister, Balantič...
Že nekaj let se v Slamniku oglašujejo pisci, ki v svojih prispevkih občasno omenjajo Balantičevo in Maistrovo ime (nazadnje Slamnik št. 6, letnik 37 junij 1998 str. 23 v članku »Slovensko uporništvo in uporni Slovenci«). Pisci tarnajo, kako da sta bila desetletja po krivici zamolčana, le redki so si upali javno in zasebno spregovoriti o njunih imenih in poimenovati ta ali oni objekt, ulico,
itd. K temu razmišljanju na rob želim povedati tole: morda sta imeni v preteklosti osrednjim in zahodnim Slovencem bili »tuji, neznani« (vem, da je bilo drugače).
Nikakor pa to ne velja za vzhodne Slovence. Sam sem se že kot otrok kmalu seznanil z njunimi imeni, poezijo in pomenom, kasneje pa še bolj med študijem. Da je temu tako, dokazuje zbirka izbor umetnih pesmi »Iz roda v rod duh išče pot«, izšla pri Mladinski knjigi 1969, Lj., izbral in uredil pesnik Janez Menart. Ob predstavljeni poeziji pa je ob vsakem pesniku tudi nekaj brez olepšanja objektivnih spremnih vrstic.
Maister je objavljen na str. 212, Balantič pa na str. 273/274. Res pa je tudi, da sta se skozi obdobje različno vrednotila. Zbirko imam.
LEON SENGER
Prehod Groblje-Rodica - velika nevarnost?
Če sem februarja lani zapisal o problematičnosti prehoda Groblje-Rodica (ob žel. in avtobusni postaji), lahko sedaj po dokaj rednem opazovanju navedem, da se je stanje samo poslabšalo. Promet je gostejši vsaj za 15-20%, vozniki ustavljajo vse manj in celo ne, ko so pešci že na prehodu. Dogodilo bi se bilo najmanj pet nesreč, zadnja se je v maju 98. Na srečo se zaradi prisebnosti pešcev niso. Sicer je obč. uprava oziroma njena pristojna služba na članek odgovorila v marcu 98 (Slamnik). Zatrdila je, da se bodo zadeve rešile z namestitvijo semaforja. Od tedaj dalje pa je vse tiho.
Da pa le ni tako, je pokazal tudi razgovor med ga. županjo dne 17 6. 98 in s podpisanim. Ta je v pogovoru glede prehoda podal vrsto ugotovitev, tudi v imenu KO SDS larše-Rodica, saj so jo obravnavali že okt. 97 še bolj pa na osnovi pripomb precejšnjega števila samih krajanov. Nekateri so že razmišljali o peticiji in zapori prehoda (protestni), to pa po pogovorih opustili, saj so za tovrstno urejanje z zakonom in odloki predpisani postopki. Ga. županja je sogovornika izčrpno seznanila o razreševanju teh cestnovamostnih potreb, saj je takih v občini najmanj 15-22. V enem letu pa lahko ustrezno rešijo le po en problem. Tudi ni vse v pristojnosti občine, mora pa zanje zagotavljati visoka finančna sredstva v milijonih (za namestitev in ves postopek enega semaforja (x> 8 milijonov), se pa takih del in vlog pooblaščena državna institucija (službe) DARS raje otepa, zavlačuje postopke, izdaje odločb ipd. V razreševanju te problematike je vidno opazen tudi pristop teh organov, ko gre za magistralno ali cesto lokalnega prometa. Dajejo prednost prvi. je pa v pripravi rešitev tovrstnega problema (namestitev sema-
forja) prav tako na nevarnem in deloma nepreglednem križišču iz smeri Mengeš-larše-Rodica ali obratno. S tem bo nekoliko hitrostno ublažena vožnja vozil in zmanjšana nevarnost na obravnavanem prehodu. Seveda pa to ni dokončna rešitev. Ga. županja je svetovala, naj bi vložili vlogo Komisiji za varnost v cestnem prometu občine Domžale. Ta bo v obsegu svojih pristojnosti tudi najlažje razmislila o varnem prehodu.
LEON SENGER
Invalidi in parkiranje
V Domžalah je nekaj parkirnih mest, namenjenih invalidom. Le redkokdaj pa invalidu uspe, da tu tudi parkira. Zakaj?
- talna označba je že zabrisana,
- prekriva jo pesek, pozimi sneg,
- ni vertikalnega prometnega znaka, ki bi to mesto označeval,
- te prostore redno zasedajo »neinva-lidi«.
- Mimo šol ROJE oz. RODIGA prometna znaka omejujeta hitrost. )e pa tu morda past - od plinarja proti pivnici je dovoljena hitrost 30, v obratni smeri pa 40 km/h.
- Še parkiranje: Pri blokih nasproti Ke-bra - tudi na zelenici!
M. P.
Razmišljanje ob 35. obletnici Glasbene šole Domžale, oddelka Radomlje
4. junija 1.1. je bil v Kulturnem domu Radomlje koncert ob 35. obletnici glasbene šole, oddelka Radomlje. Nastopali so otroci, ki obiskujejo oddelek v Radomljah, pa tudi takšni, ki se morajo voziti v Glasbeno šolo Domžale ali Mengeš, saj v Radomljah ne poučujejo vseh instrumentov, so pa sicer učenci osnovne šole Preserje pri Radomljah.
Koncert je bil prisrčen, otroci so igrali sproščeno, brez treme, saj smo jih poslušali samo njihovi profesorji in starši. Zal. Ponos in veselje, ki ga občutimo starši ob dosežkih naših otrok, je zagrenilo dejstvo, da jih ni prišla poslušat prav m drena njihovih učiteljic. Pozdravne besede gospe Arčonove, ki je nauk o solfeggiu približala celim generacijam radomeljskih otrok, in zahvalne ravnatelja glasbene šole, gospoda Savnika, ki sta jih namenila gostiteljici Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, so izzvenele v prazno, saj ni bilo v dvorani niti enega njihovega predstavnika. Darilo glasbene šole, namenjeno gostiteljici, je obležalo na odru. Ob takšni blamaži nam je bilo vsem v dvorani nerodno.
Sodelovanje dveh takšnih institucij je nedvomno občutljiva stvar, gotovo je potrebno veliko dogovarjanja in obojestranskega razumevanja. Marsikdaj bi bilo morda za osnovno šolo lažje, če ne bi gostila glasbene šole, in brez dvoma tudi glaslxeni šoli, če ne bi gostovala v
osnovni šoli. Pa vendar sta pod islo streho - ne zato, ker bi tako želeli sami, ali na željo staršev ali morda celo občine - ampak zaradi otrok. V teh letih sta skupaj vzgojili generacije šolarjev, od katerih niso vsi postali poklicni glasbeniki - pa saj sploh ne gre za to. Poleg smisla za glasbo sta jim skupaj privzgojili občutek za skupinsko delo, kolegial-nost, tekmovalnost, zanimanje, pripadnost. .. in zavest, da se s trdim, dolgotrajnim delom nekaj doseže. 35. obletnica takšnega sožitja ni kakršenkoli jubilej, saj se je v tem času zamenjala tudi najmanj ena generacija učiteljev. Zato je težko razumeti, zakaj se ni koncerta udeležil niti en predstavnik šole gostiteljice. Povsem mogoče pa si je njihovo odsotnost napačno razlagati...
MAJDA GREGORKA
Opozorilo vsem kupcem kuhinj
Gotovo ste že slišali za novo prodajalno kuhinj in gospodinjskih pripomočkov KUHNA v Domžalah, na Kolodvorski ulici. V reklami na radiu se radi pohvalijo z ugodno ponudbo kuhinj lastne proizvodnje, montažo in pravijo celo, da vam pri nakupu kuhinje svetuje arhitekt.
No, na lastni koži sem okusila, da vse le ni tako lepo. Ko pridete prvič v trgovino, sta oba zaposlena zelo prijazna; vse vam pokažeta in domenite se, da naslednjič pridete s točnimi merami in bodo izdelali načrt. To je še vse res, izračunajo vam še zelo ugodno okvirno ceno in nato dodajo popust ali dva in kot stranka ste res prepričani, da bolj ugodno res ne more biti. Naslednjič, ko se oglasite, je načrt izdelan, cena še vedno zelo ugodna, rok dobave pa teden dni. Ko pridete zadnjič z denarjem (mimogrede, plačilo je v enkratnem znesku v gotovini), se cena čudežno poveča in z vsemi popusti znaša več od prvotne, okvirne cene brez popusta in tudi rok dobave se po-daljša na dva tedna. Pri vsem tem se radi pohvalijo, da vam za vsak zamujeni dan montaže povrnejo določene procente zneska, ki ste ga vplačali.
Na dan, ko smo bili domenjeni za montažo, smo trikrat klicali, zakaj jih še ni, in vedno smo dobili odgovor: »Zdaj pa res kmalu pridejo«. In smo čakali. Končno so nas poklicali monterji in sporočili, da pridejo čez pet dni. Res so prišli, toda od dneva, ko so obljubili, smo bili teden dni brez kuhinje. Med montiranjem je manjkalo celo nekaj delov, za katere so nam obljubili, da spadajo zraven, monterja pa o tem nista vedela nič in smo morali v njihovi trgovini še vse doplačati.
Proti montaži nimam nič, saj naredijo hitro in lepo, vendar v trgovini vas vlečejo za nos, kolikor je le mogoče; zagotavljajo vam celo dodatke, kateri so možni le v teoriji, vas »|X)tolažijo« monterji.
Vem, da se je vse zavleklo, ker so bili vmes ravno prazniki; toda zakaj toliko stvari obljubijo, ko vedo, da ni mogoče,
S poti po Škotski
(nadaljevanje)
Severno od Edinburgha sva se ustavila v kraju Dunfermline, ki leži na polotoku Fife, znan pa je kot zgodovinska prestolnica škotskega kraljestva. Leta 1070 je kraljica Margareta tu ustanovila benediktinski samostan, ki danes predstavlja zahodno krilo cerkve, v kateri je tudi grob junaka Roberta de Brucea. Južno ležijo ruševine kraljeve palače, v okolici pa se razprostira ogromen park z mehko, trpežno in lepo negovano travnato preprogo in najrazličnejšimi živalskimi prebivalci. Idealen kraj za sprostitev in kratko sončenje, če seveda muhasto škotsko vreme to dopušča. In midva sva bila nepričakovano skoraj ves čas potepanja po Škotski... suha! Morda sva prav zato, ker sva bila z dežnimi plašči in toplimi oblačili pripravljena na mokro in hladno vreme, vsak dan že za dobro jutro prejela koš toplih sončnih žarkov in prvi dež doživela šele po desetih dneh potovanja. Pa še to kratkotrajen.
Mestece Stirling je bilo najina naslednja postaja povsem po naključju, saj so nama jo nekoliko zagodli vozni redi vlakov. Torej sva si ogledala naslednjega v seriji gradov, ki jih je na Škotskem kar nekaj sto. Grad v Stirlin-gu ima strateško pomembno pozicijo in se na vulkanski vzpetini dviga nad prijaznim mestecem. Leta 12% je mesto prišlo v roke Angležev. Odpor, ki ga je vodil VVilliam VVallace, ni prinesel večjih sprememb in vojna za škotsko neodvisnost se je nadaljevala, dokler ni bilo leta 1314 le še nekaj trd-
njav v rokah Angležev, med njimi tudi grad Stirling. Leta 1314 je Robert de Bruce odločilno premagal Angleže v bitki pri Bannockburnu, grad pa je kot zadnja angleška trdnjava prišel nazaj v škotske roke in postal pomembno kraljevo mesto. Leta 1542 je bila tu za škotsko kraljico okronana Marv Stu-art. Danes je grad poln rož, na esplanadi pred njim pa spomenik Robertu de Bruceu priča o njegovi burni preteklosti.
Štirinajstdnevno potovanje brez lastnega prevoza po Škotski pomeni, da se boš prisiljen omejiti le na določena področja, zato je natančnejši razmislek o tem, kaj te še posebej privlači, še kako pomemben. Midva sva se odločila za potovanje po vzhodni obali, ki je s kilometri peščenih sipin in skalnih čeri še posebej slikovita in ki omogoča lahek dostop do mnogih
zgodovinskih krajev, predvsem gradov. V mestu Dundee sva vlak zamenjala z avtobusom in z njim nadaljevala pot do pravljičnega gradu Gla-mis, enega najbolj obiskanih škotskih gradov. Zagledaš ga na koncu mogočnega hrastovega drevoreda in ko se mu korak za korakom približuješ, raste pred tabo in je res popolnoma nezemeljski. Današnjo podobo ima od 17 stoletja, sicer pa je star več kot tisoč let in večino časa sedež grofov Strathmore, prednikov kraljice matere. Ogromno posestvo, ki ga danes pokrivajo travniki, polni ovac, in bleščeča notranjost, kjer se ti ob vodičevi predstavitvi res ni težko vsaj z mislimi preseliti za nekaj stoletij nazaj. In takrat si popravljen verjeti še tako neverjetni legendi, še tako neresničnemu dogodku iz zgodovine. Shakespeare je zapisal, da je bil tukaj umorjen škotski kralj Macbeth s strani svojega tekmeca Duncana (čeprav je zgodovinsko potrjeno, da se je dogodek zgodil povsem drugje).
Grad Stirling
V takem okolju popoldan hitro mine in zaradi navdušenosti nad nekdanjim časom sva se na poti proti granitnemu mestu Aberdeenu ustavila še na enem gradu. No, pravzaprav sva se ustavila sredi tako goste megle, da nisva videla niti pet metrov pred sabo. Bilo je popoldne, stala sva na strmi klinasti obali in gledala redke ljudi, ki so prihajali iz megle. O gradu ne duha ne sluha, čeprav sva ga slutila na nekakšnem polotoku visoko nad morsko gladino. Vedela sva vse o njem. To, da so ohranjeni le del nekdanje palače, zvonika in masivni vhod iz 14. stoletja in da so njegove razvaline navdihnile mnoge režiserje za snemanje zgodovinskih filmov (npr. Hamleta); da je nekoč veljal za nepremagljivo trdnja vo, kjer so hranili kraljeve dragocenosti iz edinburškoga gradu, ko je bil ta oblegan. Vedela pa sva tudi, da je eden najbolj slikovitih gradov v okolici - midva pa sva videla le svojo senco v megli, kar tudi ni tako vsakdanji pojav in ga pod imenom »gloria« poznajo predvsem obiskovalci gora. Nekoliko razočarana sva se sprehodila ob obali in izkoristila prednost dežele, kjer je kampiranje dovoljeno tudi izven označenih kampov (če seveda dobiš dovoljenje lastnika zemlje). Utaborila sva se na travnati pečini nedaleč stran od gradu, si skuhala večerjo in šele ko sva utrujena počivala v šotoru, se smejala divjim zajčkom, ki so skakljali okrog šotora in zrla nekam v daljavo, sva opazila, da se meglice trgajo in - takrat sva ga zagledala. Obarvan od večernega sonca in še vedno zavit v tančice meglic in jate galebov, ki so bili prav neverjetno zgovorni, se je zdel kot privid. Oči so se kar same zaprle in v jutranjem soncu sva se ga končno lahko nagledala, ga poslikala in si ga za vedno vtisnila v spomin.
Besedilo in foto: NADA NEKREP
ko pa se nekaj zalomi, niti toliko nimajo poguma, da bi vam po pravici povedali, ampak se zgovarjajo na mizarstvo in monterje. V vsej svoji zgovornosti pa besede »oprostite« niti pod razno ne poznajo. Ko smo prišli po končani montaži v trgovino po nekaj zaključkov, so si pa drznili biti še nesramni, da bi se skoraj mi morali opravičiti. Res je lastnik prinesel vodovodno pipo kot opravičilo za povrh vsega, brez obveznosti in rekel, da bodo procenti vseeno odšteti. Ko pa smo prišli po denar, si lahko mislite, koliko smo dobili povrnjeno, lastnik je rekel celo: »Saj smo vam dali pipo.«
Res ne razumem, kako si dovolijo tako delati s svojimi strankami v prvem letu, ko imajo to trgovino. Upam, da se je kdo od vas, ki ste ravno tja hoteli po kuhinjo, premislil, kajti, res je končni izdelek lep, vendar polovico obljub morate preslišati, drugače boste tako razočarani, kot smo mi.
KATJA TRČEK
Se bodo skakalci vozili s kombijem na vrh »velikanke« v Zaborštu?
Mnogi sprehajalci so se na koncu
fiomladi ali v začetku letošnjega poet ja ob sprehodu po stezicah in vla-kah nad skakalnicami in smučarsko progo začudili nenavadnemu vrvežu. Mladeniči in celo nekaj mladenk je z rdečebelimi palicami korakalo po gozdu sem in tja, zabijalo količke, merilo, se glasno pogovarjalo...
Že nekaj časa med prizadevnimi smučarskimi delavci SSK Ihan, krajevne: skupnosti Ihan, nekaterimi lastniki gozdnih parcel v Zaborštu in večne; zagretimi po-samezniki v okolici Domžal tii želja, da bi se doskočišče velike skakalnice v Zaborštu povezalo z zalet iščem. Ideje so se sicer vrtele okoli pravi ale žičnice, ki pa je za amaterski pristop mnogo predraga. Kaj sedaj? Ker pa več glav več ve in zamisli ne zmanjka, se je utrnila iskra o morebitni novi mnogonamenski prometnici, ki bipotekala po gozdu. Pravila te »igre« vključujejo tudi gozdarje, zato so se obrnili na ZAVOD ZA GOZIX)VE SIC)-VENIjE, Krajevno enoto v Domžalah. K sodelovanju smo zaradi tradicionalno dobrih odnosov uspeli pritegnili ludi gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani pod mentorstvom dr. Igorja Po-točnika. S študenti četrtega letnika gozdarstva se je zadeve lotil v okviru terenskih vaj. Kot je mentor izjavil, je ta ideja ena prvih, kjer bo namenskost objekta večplastna. Ponavadi gozdne ceste načr-lujejo in izdelajo izključno za potrebe gozdarstva (prevoz lesa s kamionih Znaten delež gozndnih cest je bil zgrajen z namenom, da bi odpirali osamljene zaselke in doslej zaprte predele.
Že v začetku letošnjega leta so bile ob javni razgrnitvi gozdnogospodarskega načrta za enoto Domžale od leta 1997 rkj 2fXX> vložene pripombe k razvoju gozdarske infrastrukture v naslednjih desetih letih. Med njimi je bila tudi zamisel o novi cesti z delovnim imenom »ZA-BORŠT - VELIKI VRH«. Razlogi za ta obleki pa so po mojem mišljenju naslednji:
1. Z vse bolj razvito url lanizat ijo okolice Ihana so se znatno poslabšale razmere pri spravilu lesa iz gozda, saj se hiše in vrtički vse bolj bližajo gozdnemu robu, tako da se stare »poti« - vlake končajo na zelenicah občutljivih lastnikov, ki ne smejo slišati za traktor, kaj šele videti kup drv ali hlodovine pred vrati. V največ primerih traktor tudi ne more v gozd.
2. Tla na predlagani lokac iji so silikatna (mehka, blatna), zato vsako vlačenje po takih tleh veča količino blata, ob nalivih pa vcxla poglobi »pot« včasih kar za nekaj deset centimetrov.
3. V jugovzhodnem gozdnem predelu posestva »Krumperk« (Veliki vrh), predvsem zaradi bioloških dejavnikov v povezavi z drugimi, potekajo precej in tenzivna dela. Lesno maso je potrebno vleči |x; tleh precej daleč, zato nastajajo večje poskočite vlak in drevja ob njih. Razumljivo je potem negodovanje ostalih posestnikov.
4. Souporaba predvidene ceste skupaj s smučarji - skakalci in ostalimi rekreativ-ci.
Morebiti bi našli še kak razlog, vendar mislim, da so našteti vsi, ki so poleg strokovnih (gozdarskih) smernic za načrtovanje prometnic v gozdu pogojevali teoretična izhodišča ob začetku načrtovanja. Med 15. in 19. junijem so lx)ckx':i gozdarski inženirji pod vodstvom mentorja izdelali na podlagi strokovnih izhodišč nekaj predlogov »ničelnice« (potek osi ceste), vse pretuhtali, izbrali najugodnejšo rešitev, jo zakoličili, <xlmerili in pomerili elemente, ki so potrebni za izdelavo projekta. Celoten projekt je tako izdelan, da bi bilo s kasnejšimi možnimi dograditvami posameznih krakov in odcepov možno najbolj ugodno in brez večjih poškodb tal in sestojev obvladovati več: kot 70 hektarjev gozda. V načrtovanih ali predvidenih elementih so seveda
vgrajene tudi vse vre je rekreae ijske |X>-trebe obravnavanega prostora. Terensko delo je bolj ali manj opravljeno, le ob trasi bodo zabiti markirni količki, ki bodo označevali posamezne prečne profile objekta. Naprošamo vse obiskovale e tega območja, da si količke lahko Ogledajo, ruvati in razmetavati jih pa ni treba. Ko bo trasa na delovnem gradi vu ugledala dan, se bodo pobudniki projekta morali dogovoriti, kako in s kakšnimi pogoji bodo prizadeti lastniki parcel pristali na izgradnjo prometnice, saj so pisne izjave lastnikov pogoj za nadaljevanje projekta in iskanje sredstev za uresničitev, je povedal g. Primož Ton-kli ob obisku »delovišča« nad Zabor-štom. Da pa so vrli študentje dobro videli prek instrumentov na trasirke in jim pogleda ni meglila lakota, so poskrbeli v gostilni MEGAN in bistroju RIBIČ v organizaciji M. Cenclja.
ZGS-OEL vodja KE Domžale dipl. inž. gozd. MIHA ZABRET
Stara cesta
DOB -KRTINA
zopet prosi,
naj jo vendar kdo potrosi!
Skrbi prebivalcev Čufarjeve ulice
Vse navedene podatke, vključno s številkami, smo kot udeleženci sestanka dobili na sestanku krajevne skupnosti Vir. Gre za projekt o izgradnji velikega kompleksa, ki bo ležal med magistralno cesto in naseljem Vir, natančneje, Čufarjevo ulico. Torej: če se pripeljete iz Domžal, boste na svoji levi strani tam, kjer je danes travnik, zagledali:. PRODAJALNO VOZIL, AVTOLI-ČARSTVO, AVTOMEHANIKO, AV-TOPRALNICO, PISARNE IN ŠE KAJ, NA PRIMER BENCINSKO POSTAJO, VSAJ TAKO JE BILO REČENO NA SESTANKU KRAJEVNE SKUPNOSTI.
Marsikdo bi rekel, kako dobro se razvija to področje. Na žalost pa ni vse tako lepo, kot se sliši prvi hip, kajti ves promet naj bi se odvijal |x> naših ulkah v naselju, natančneje po Čufarjevi ulici, kar pa bo povzročalo še večje zastoje pred semaforjem na Viru, ti pa že sedaj niso majhni.
Rečeno je bilo, da bo izvoz in dovoz do Veitovega objekta potekal le po zadnjem delu Čufarjeve ulice. Takšno izjavo je možno oblikovati le na podlagi načrta teoretično, praktično pa to ni izvedljivo. Že danes s lega dela (esle (konca ( cifarjeve ulii e) dostop na glavno Bukovčevo ulito zaradi kolone čakajočih vozil pred semaforjem večkrat ni možen, prav zaradi tega razloga se marsikdo ne odloči zaviti v ta konec Čufarjeve ulice, ampak zavije v začetek Čufarjeve ulice in se pelje po celotni ulici.
Zaradi že sedaj slabo urejenega prometa v naši ulici smo že pred več kot dvema letoma zaprosili za ležeče policaje, ki bi vsaj delno umirili promet v ulici, vendar se stvar ni premaknila še nikamor, vzroka za tako počasno ravnanje ne poznam, žal pa me izkušnje učijo, da za to odgovorni čakajo na človeška življenja, žrtvovana v ta namen in ukrepajo šele potem, ko je za nekatere že prepozne). Ne razumem, kako lahko za tako prometno ulico določijo ulico, v kateri živi nadpovprečno veliko mladoletnih otrok. Poleg tega zagotavljajo, da to nanje ne bo vplivalo.
G. Veit naj zgradi, karkoli hoče, vendar pod edinim pogojem: da si uredi lasten dovoz. Prvi predlog je: dovoz naj poteka vzporedno s koncem Čufarjeve ulice, pri tem pa bo verjetno potreboval soglasje lastnika zahodnega dela travnika. Med njegovo cesto in delom Čufarjeve ulice pa naj stoji ograja, ki bo avtomobilom in tovornjakom onemogočila dostop na Čufarjevo ulico.
Druga možnost, ki jo ima, je dostop z glavne magistralne ceste. Za to pa bo moral p<x':akati še nekaj let, da mu bo to dovolila država, katera bo svojo odločitev sprejela na podlagi 4(X)% manjšega prometa na tem območju, ki je teoretično možen, v praksi pa neure-sničljiv. Če danes dopustimo, da se bo promet odvijal po naši ulici, bo lako potekal vedno oziroma vsaj v času naših življenj, dokaz za moje besede je od daljen le nekaj sto metrov (Center SPAR in njegov dovoz, kjer je težko razume-
Domžale
/lamnik
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za gospodarske javne službe
Komunalni nadzornik
Obvestilo
Zaradi pogostih pritožb stanovalcev stanovanjskih blokov na območju občine Domžale obveščam vse stanovalce, posebno pa lastnike štirinožnih prijateljev oz. hišnih ljubljenčkov, da je v veljavi ODLOK O ZUNANJEM VIDEZU NASELIJ V OBČINI DOMŽALE (Ur. vestnik občine Domžale št. 22/93), ki v svojem 3. členu navaja prepovedana dejanja, ki kazijo podobo naselja.
Med temi dejanji je tudi - PUŠČANIE IZTREBKOV HIŠNIH ŽIVALI IN STVARI ALI SNOVI. KI POVZROČAIO SMRAD OZ. PRIVLAČIIO MRČES NA IAVNIH POVRŠINAH IN TISTIH V LASTI FIZIČNIH ALI PRAVNIH OSEB BREZ NIIHOVEGA SOGLASIA.
Omenjeni odlok v svojem 9. členu predpisuje tudi denarno kazen, in sicer od 5.000PO do 60.000'IDO SIT.
Hkrati vas pozivam, da imate pse med sprehodom na vrvici, da ne bodo ogrožali drugih prebivalcev oz. sostanovalcev.
Zahvaljujem se vam za spoštovanje določil omenjenega odloka. Komunalni nadzornik
ALEŠ KERIN
ti, kdo in na podlagi fesa je izdal obratovalno dovoljenje. Govorim o državi, ki naj bi že preživela obdobje krutega socializma in korupcije in si želi v EVROPO).
Ne slepimo se z besedami g. arhitekta, da se bo promet na naši cesti povečal le za 20 avtomobilov dnevno, saj je hkrati povedal tehnični podatek za avto pralnico, to je 40 avtomobilov na uro, k čemur moramo prišteti še druge dejavnosti: avtoličarstvo, mehanična delavni-(a, trgovina... Izkušen |xxljetnik namreč ne dela tega, da bi kupoval opremo, ki bi bila pretirano velika in ne bi imel namena, da bi jo uporabljal vsaj 80%.
Ne slepimo se torej več, delajmo Liko, da bodo spremembe v naši družbi sprememlx' na lx>lje. lo pa pomeni, da se moramo za to tudi vsi skupaj |x>tru-diti, naš edini namen naj ne bo le denar, ampak človek, kot je to navada v humani demokrat u ni < Irtižbi, kjer se zavedali i, da je obdobje industrijske družbe in industrializacije za vsako ceno minilo. Zavedam se, da je to podrtije namenjeno storitveni dejavnosti, ki pa je lahko tudi mnogo bolj prijazna in ne-moteča, če si je že kdo tam zamislil slo ritvene dejavnosti, namesto parka ali otroškega igrišča, katerega bi mnogo lx)lj potrebovali.
PREBIVALCI ČUFARJEVE ULICE VIR, 25. 5. 1998
Razmišljate o stanovanju ali hiši?
lavna tribuna na temo »Kako priti do stanovanja, stanovanjskega kredita ali gradbene parcele?« je poskušala dati nekaj več informacij o tej problematiki, ki tare predvsem mlade družine. Organizatorja, Območni odbor Združene liste socialnih demokratov in Ženski forum iz Domžal, sta na javno tribuno povabila predstavnike Republiškega stanovanjskega sklada, predstavnike Občine Domžale in bank. Vabilu se je odzvalo tudi štirideset mladih ljudi, ki so se zanimali o pogojih kreditiranja iz sredstev Stanovanjskega sklada RS in tudi, kakšne so možnosti pridobiti gradbeno parcelo na območju Domžal. Predstavniki Občine so se strinjali, da je zemljišč za vse graditelje premalo, razmišljali so tudi o možnostih pridobiti zemljišča iz Sklada kmetijskih zemljišč. Odkupna cena teh je desetktrat nižja oa tistih, ki so označene kot zazidljiva, zato Občina kaže zanimanje za njihov odkup. S tem bi ublažila sedaj že kritično pomanjkanje gradbenih parcel na območju občine. Žal so razprave v državnih orga-
nih dolgotrajne in kmalu ni videti rešitve te zadeve. Kar se tiče Stanovanjskega sklada je tako kot vsako leto: prosilcev in potreb je veliko več, kot je na voljo razpoložljivih sredstev. Obresti Sklada se gibljejo od 2,75% do 3%. Zadnji razpis je bil namenjen mladim družina, ki gradijo, pripravljajo pa že nov razpis, ki bo namenjen nakupu stanovanj. Tudi Domžale imamo svoj Stanovanjski sklad; ta je meseca maja objavil Razpis za stanovanjska poso jila Občine Domžale. Razpis traja do vključno 12. junija, ko je treba oddati vloge z vso zahtevano dokumentacijo. Kredit je ugoden, ker se obrestuje po stopnji 4% +R. Časovna stiska, v kateri se bodo prosilci našli, bo marsikateremu velika ovira za nakup primernega stanovanja, še posebej, ker je danes ponudba na stanovanjskem tržišču večinoma neprimerna. Vrednost kvadratnega metra stanovanja se giblje okoli 200.000 SIT, ne glede na to, ali je stanovanjska enota stara dve ali trideset let.
Predstavniki bank so ugotovili, da se v svojih ponudbah bistveno ne razlikujejo: SKH Hanka omogoča svojim »sta rejšim« komitentom popust 0,25%, drugače je glede na odplačevalno dobo obrestna mera v razponu 6,75%-8,2.5%. Ponujajo možnost stanovanjskega varčevanja od enega leta naprej, na osnovi česa lahko dobite 400% kredita in več, glede na dobo varčevanja. Gorenjska banka ima podobne obresti in dobo vračanja (za 10-15 let 77% +1,5% za nekomitente). Njihova posebnost je specifična razpredelnica o obremenitvi osebnega dohodka: na višji dohodek (2(X).(XX) SIT/mesec) vam odobrijo obremenitev tudi do 45% deleža osebnega dohodka. Ljubljanska banka Domžale je bila nekoč prva pobudnica stanovanjskega varčevanja in tudi danes ponuja kredite graditeljem in kupcem stanovanj. Razlike v ponudbi bank so res zanemarljive. Kljub nižjim obrestnim meram so krediti glede na povprečne osebne dohodke zaposlenih še vedno predragi. Za tiste, ki pa nimajo nikakršnih možnosti za najetje (oz. odplačevanje) stanovanjskega kredita, pa ostanejo solidarnostna in neprofitna stanovanja.
Občina Domžale planira, da bo vsako leto zagotovila 10-15 socialnih ter 7 neprofitnih stanovanj. V primeru izrednih razmer, sta trenutno na voljo dva bivalna kontejnerja.
Kateri so vzroki za trenutno stanje na stanovanjskem podredju? C. Vitorovič ugotavlja, da Slovenija še vedno nima oblikovane nacionalne stanovanjske politike. Slovenija je nekoč bila v sa-
mem evropskem vrhu glede na stopnjo lastninskih stanovanj - celo 88% stano vanjskih enot je bilo v zasebni lasti. Do leta 1990 so se sredstva za ta namen načrtno zbirala iz bruto osebnih dohodkov (6% za solidarnostni sklad), danes tega ni več. Največ sredstev Domžalski sklad pridobi iz naslova poslovnih najemnin. Socialna statistika kaže, da se v Sloveniji veča število družin, a te štejejo vedno manj družinskih članov. Nekoč je pod eno streho živelo povprečno štiri rk> pet članov, danes pa komaj trije. Poleg tega je v zadnjih letih zelo upadla družbena gradnja iz javnih sredstev, medtem se je stopnja lastne gradnje ohranila na enaki ravni - 50%. Nekateri so mnenja, da je na voljo precej praznih stanovanj in hiš, ki niso zasedena in ne iz|xilnjujejo svojega bivalnega namena. Te ne obremenjujejo okolje, ker jih slabo vzdržujejo ali pa sploh ne, pač pa so pogosto vir nenadzorovanega zaslužka in podlaga za izsiljevanje visokih najemnin. Tu je možno z dodatnimi obdavčitvami neizkoriščenega bivalnega pro štora oz. spodbujanjem oddajanja teh enot v najem po primerni ceni družinam brez strehe v precejšnji meri ublažiti težave na stanovanjskem področju. Predvsem pa naj ljudje razmišljajo ne samo, kako bodo prišli do gradbene parcele in denarja za zidavo, temveč, kako bodo čimbolj gospodarno in smortno živeli v hiši, ki jo bodo zgradili.
MIMI ŠEGINA
OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANJE
_Pritožba_
Danes popoldne se je naša hiša dobesedno tresla od 16. do 18. ure zaradi neznosnega hrupa ob tekmovanju rolkarjev. Kozarci so na policah žvenketali, pogovarjati se
ni bilo mogoče, delati še manj. Razbijanje »muzike«, vpitje napo vedovalcev in gledalcev na ploščadi pred veleblagovnico je gotovo presegalo dovoljene decibele, seveda pa ni nikogar, ki bi razgrajanje kontroliral in kaznoval prekrške.
Ker se bodo takšne prireditve in »akcije« ter reklame gotovo ponavljale vse poletje, sprašujem:
- kdo izdaja dovoljenja, za koliko ur in do katere meje hrupa (hrup spada prav tako med onesnaževalce okolja)
- kek) nadzira in prepoveduje oz. kaznuje kršitelje,
- ali štejejo edinole prispevki, pravice občanov pa lahko krši vsakdo, ki reklamo naroča in plača,
- v središču Domžal je že v vsakdanjem prometu preveč hrupa in ga pač ni treba še povečevati preko vsake mere,
- niso v središču samo trgovine, ampak tudi dom upokojencev, pisarne, ljudje, ki morajo delati, bolniki in stari, otroci in študenti. Takšno razgrajanje še slabša počutje in sposobnost za delo. Uganka je tudi, kako naj bi se ob njem tekmovalci zbrali in napeli svoje sile -lepo staro navijanje tone v pozabo in ga preglasijo mikrofoni z največjo ja-kostjo, vsiljive reklame in izsiljevanje rezultatov.
Bojim se, da je moj glas glas vpijo čega v puščavi... Je pa že čas, da kdo naredi red.
NADA JANEŽIČ
Kako kruti smo lahko ljudje
Nobena žival ne sme biti izpostavljena zlorabi in krutosti. Vsaka žival ima pravico do človekovega varstva in nege. Na žalost se člani društva proti mučenju živali srečujemo z marsikaterimi lastniki, ki živalim ne nudijo najosnovnejših možnosti za njihovo življenje. So kruti, brezvestni, brezčutni do trpljenja.svojih živali. Poletje je tu, vemo, kako živali trpijo v hudi vročini, zato prosimo in opozarjamo, poskrbite zanje. Zagotovite jim poleg hrane dosti sveže pitne vode, zagotovite jim ustrezne higienske razmere, dobro počutje v bivalnih prostorih - dosti zraka, prezračevanje brez prepiha, - naj bodo to hlevi za govedo, konje, svinje, drobnico, zajčniki in kurniki.
V kmetijskih nasvetih sem brala: pri reji privezanih živali morata širina in dolžina stojišča, način priveza in oblika robov pri koritu omogočili za vislo značilno vstajanje in uleganje. Uporaba togih ovratnih okvirov, napetih kratkih veiig, lo je prekratkega priveza, ni dovoljeno. Id je mučenje živali. Vse druge živali v prosti reji morajo imeti dovolj veliko po
vršino za bivanje. Bolnih živali ne zanemarjajte, nudile jim pravočasno veterinarsko pomoč. Ne usmrtile živali, da bi trpele (zakol živali brez predhodnega omamljanja)!
Že od nekdaj velja: kakršen gospodar, takšen pes. Ponovno opozarjam; ne puščajte psa čuvaja v tej vročini na sonc ni pripeki. Naj ima stalno svežo pitno vodo in vsakodnevni obrok izdatne, neoporečne liane. Mlade psu ke hranite do enega leta večkrat na dan. Uta naj bo psu primerno velika z nepremočliivo streteče je pes privezan, naj bo veriga dolga najmanj 4 metre in lahka z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. (e je pes v pesjaku, ta ne sme biti premajhen. Pes je družabno bilje, ne puščajte ga osamljenega. Po naravi je svobodno bitje, in če je stalno na verigi ali v pesjaku, se počuti zavrženega, ujetega. Zato ga je treba dnevno spuščali, da se sprosti.
Prosimo, poskrbimo za pse ah mili e, ki se potikajo po svetu, ko iščejo hrane in zavetja, zapuščene in izgnane iz SV0 jih domov. . . ......
Člani društev opravljamo redno ali občasno preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo v skladu s svojimi pravilniki, občinskimi predpisi in republiškimi zakoni o varstvu živali. članica pri društvu za varstvo živali:
ŠTEFKA KLJRENT
Iz preteklosti radomeljske pošte
(nadaljevanje in konec)
Po končani 2. svetovni vojni je bila pošta v Radomljah ponovno odprta šele sredi junija 1945. leta. Za poštarini je prišla iz pošte Mengeš VOJKA NAGLIC, rojena v Žireh. Vojka Naglic je pokončani vojni najprej nameravala oditi za poštarico v Naklo, a v Domžalah je bil takrat poštar Vekoslav Bizjak, ki je odločno posegel v življenje Vojke Naglic: najprej jo je prepričal, da je odšla za poštarico v Radomlje in ne v Naklo, kasneje pa je po stal še njen mož. Vojka Naglic, poročena Bizjak, je tako postala prva povojna poštarica in ostala to skoraj četrt stoletja, do septembra 1969, ko se je upokojila. Pošteno je morala zavihati rokave, da je spravila v red poštne prostore v starem gasilskem domu. Pošta je pričela poslovati brez žiga, brez obrazcev in brez znamk. In ves čas svojega službovanja na radomeljski pošti je bila Vojka Bizjak upravnica in edina nameščenka te pošte.
Sele ko je Vojka Bizjak odšla septembra 1969 v pokoj, se je pokazalo, kako nehvaležno je bilo biti takrat poštar v Radomljah, saj so se tri leta po upokojitvi Vojke Bizjak poštarice v Radomljah menjavale tako hitro, da se Radomljani več ne spo minjajo niti njihovih imen. Šele oktobra 1972 je za poštarico v Radomlje prišla MARIJA GRAŠIČ, ki je ostala poštarica v Radomljah skoraj 12 let, do aprila 1984, ko se je upokojila.
Marija Oašič je bila v službi pri pošti vso svojo delovno do bo: od leta 1948, ko se je zaposlila na pošti v Kamniku, pa do leta 1984, ko je iz radomeljske pošte odšla v pokoj. Na radomeljsko pošto je Marija (irašič prišla iz pošte v Vodicah, kjer je službovala 16 let. Zanimivo je tudi to, da je Marija Oašič prva poštarica v Radomljah, ki je bila rojena y radomeljskem poštnem okolišču, v Nožicah.
Za Marijo Oašič je vodenje radomeljske pošte prevzela TAT-IANA VAVPETIČ, doma iz okolice Suhorja v Beli krajini. V Su-horju se je k'ta 1974 prvič zaposlila na pošti, že po petih \e\h pa je odšla na pošto v Kamnik in iz Kamnika leta 1981 v Radomlje. Najprej je na radomeljski pošti delala pri blagajni, leta 1984 pa je prevzela vodstvo pošte. Radomeljsko pošto je vodila do konca leta 1993, nato pa odšla na pošto 1106 Ljubljana, kjer je bila najprej kontroloka, sedaj pa opravlja posle upravnice.
Po ixlhodu Tatjane Vavpetič je mesto upravnice na rado meljski pošti zasedla VALERIJA SODNIK, roj. URBANIJA. Valerija Sodnik izhaja po materini strani iz pravega poštarske-ga rodu lamškov iz Dol pri Krašcah, saj se je v zadnjih 90 letih pri pošti zaposlilo kar 14 pripadnikov tega rodu. Stric matere Valerije Sodnik je bil |anez JamSek, ki je bil radomeljski poštar od leta 1926 do leta 1929.
Valerija Sodnik je službo pri pošti opustila že septembra 1995. Pri pošti je bila zaposlena 20 let.
Valerijo Sodnik je nasledila IVANKA JERČČ, sedanja upravnica radomeljske pošte. Doma je z Vira. Pri pošti je zaposlena že 18 let, od tega Ze več kot eno desetletje na pošti v Radomljah.
Dostava poštnih pošiljk iz pošte Radomlje
Vsaka pošta ima svoj dostavni okoliš. Tako je bil tudi rado meJjski pošti ob ustanovitvi dodeljen dostavni okoliš, ki je obsegal naslednje tedanje krajevne občine:
- krajevno občino Radomlje s kraji: Hudo, Radomlje in Škr-jančevo
- krajevno občino Rova s kraji: Dolenje, Jasen, Kobvee, Ro va, Zagorica, Žiče
- krajevno občino Homec s kraji: Homec, Nožice, Preserje
- krajevno občino Volčji potok s krajema: Rudnik in Volčji polok
Do ustanovitve radomeljske pošte so kraji v krajevnih občinah Radomlje in Rova spadali v dostavni okoliš pošte Domžale, kraji v krajevnih občinah Holmec in Volčji potok pa v do stavni okoliš pošte Kamnik.
Redna dostava poštnih pošiljk na dom prejemnika se je seveda uvajala postopno. Kdaj je pričel iz radomeljske pošte raz-našati poštne pošiljke prvi pismonoša in kdo je bil to, nisem uspel ugotoviti.
Najstarejši pismonoša, ki se ga ljudje v Radomljah in oko lici spominjajo, je bil )anez Marinšek. Kdaj je Marinšek postal pismonoša na radomeljski pošti, mi ni uspelo ugotoviti, našel pa sem dokument - potrdilo, da je Mlekarska zadruga v ka domljah prejela dne 11.11.1908 pismeni poziv deželne sodnije v Ljubljani in da je ta poziv vročil naslovniku pismonoša Marinšek, kar dokazuje, da je Marinšek 11. 11. 1908 že bil pismo noša na radomeljski pošti.
KiitfcftJirin. Povratnica.
»»muirtm... «1 L L t.f.t.. ....
i r
Neposrednega dokaza, da je bil Marinšek prvi pismonoša na pošti v Radomljah, sicer nisem našel, vendar pa je bil Marinšek pismonoša približno 25 let in zato zasluži, da ga malo bolje spoznamo:
Janez Marinšek je bil rojen 28.8.1866 v Dolenjah očetu Valentinu in materi Mariji, rojeni lager. Domače (vulgo) ime Ma-rinškovih v Dolenjah je bilo Pehek. Leta 1902 se je poročil z Marijo Mlakar iz Rovš št. 16 in med letoma 1902 in 1929 se jima je rodilo 13 otrok, od katerih jih je odraslo 9,4 pa so umrli že v otroških letih.
Prvih deset k't po poroki je lanez Marinšek s svojo družino živel kot najemnik (gostač) po raznih hišah v ožji radomeljski okolici, leta 1912 pa so Marinški kupili skromno leseno hišo z malo zemlje na Hudem št. 11. Tu so živeli cJo leta 1944, ko je hiša pogorela. Mati Marija Marinšek je umrla že leta 1933, Janez Marinšek pa je dokačal starost 80 let. Umrl je v Mengšu 19.9.1946.
Do leta 1920 je Marinšek raznašal pošto v ožjem dostavnem okolišu radomeljske pošte, ko pa je bila 1. 6. 1920 uvedena dostava poštnih pošiljk tudi v kraje Rova, Volčji potok in Homec po selškem pismonoši, je ta selski pismonoša po stal lanez Marinšek.
Da je bil ta prvi selski pismonoša na radomeljski rx)šti res lanez Marinšek, dokazuje zapis v »Kroniki župnije Rova« iz leta 1920:
»5 /. junijem 1.1. smo prejeli selškega pismonošo Ijan. Marinšek). Prinese vsak dan dopoldne. Nosi tudi v Volčji potok, Hudo in na Homec. Doslej smo morali sami pošiljati na po-
Bivše
radomeljske poštarice: Tatjana Vavpotič, Valerija Sodnik in Marija Grašič (prva, druga in tretja od leve proti desni)
Prva poštarica v Radomljah po 2.
svetovni vojni ga. Vojka Bizjak v zaupnem pogovoru z ga. Fani Miheve, namestnico direktorja PE Ljubljana pošte Slovenije na proslavi 100. obletnice pošte v Radomljah.
što. Oi)ik)krat smo fe prej prosili za poštnega sela, pa nismo nič dosegli. Tukajšnji učiteljici g. Mari Estovi se je to boljše posrečilo, ker je bila v svaštvu z višjim poštnim uradnikrjm v ljul> Ijani. Skupni prošnji uradov se je ugodih«
Pripomnim naj, da selska dostava poštnih pošiljk na Hudo leta 1920 še ni bila uvedena, ampak šele 18 let kasneje, ko je bila 1. 3.1938 selska dostava razširjena še na kraje Hudo, Preserje in Nožice. »Kronika župnije Rova« še enkrat omenja Janeza Marinška, ko je med volilnim bojem leta 1920 delil pro pagandne letake samostojne kmečke stranke.
lanez Marinšek se je upokojil okoli leta 1933. Novi pismo noša naj bi po spominu starejših krajanov postal Janez Mer-čun-Burjev iz Radomelj. Pošto je raznašal le do leta 1937 ko je moral službo pismonoše opustiti, ker je na volitvah župana občine Radomlje, ki so bile 25. 10. 1936, preveč »navijal« za »napačnega«, na volitvah poraženega kandidata.
Vinko Marinšek, sin dolgoletnega pismonoše Janeza Marinška, je že pred začetkom 2. svetovne vojne postal pismono ša na radomeljski pošti. Pismonoša je ostal tudi v času nemške okupacije, in to tako dolgo, dokler ni bil mobiliziran v nemško vojsko, iz katere pa se ni več vrnil. Svojci ne vedo niti tega, kje je umrl, niti tega, kje je pokopan.
Med 2. svetovno vojno so pošto v Radomljah raznašali še naslednji pismonoše: Miha Belšak, predvojni orožnik v Mengšu, je pošto raznašal do svojega odhoda v partizane. Za njim je pošto nekaj časa raznašala njegova žena Hedi roj. Štempfl. Fortunat Cerar je bil pismonoša v Radomljah leta 1941 ali 1942. Ko je prenehal raznašati pošto v Radomljah, je odšel za pismonošo na pošto v Kamniku.
Po končani 2. svetovni vojni je bil prvi pismonoša v Radomljah Alojz Bečaj s Preserij. Pošto je raznašal do leta 1956, ko ga je zamenjal Pavle Rozman, ki je bil pismonoša na radomeljski pošti do leta 1970. Nasledil ga je Janez Svetic, pošto je raznašal do svoje prerane smrti leta 1983. Po smrti Janeza Svetica je prišel za pismonošo Zlatko Narobe, in ta je pismonoša še dandanes.
Do leta 1962 je imela radomeljska pošta le enega pismono šo. Poštni promet pa se je do tega leta toliko povečal, da je radomeljska pošta dobila Se drugega pismonošo. Kot drugi pismonoša se je avgusta 1962 zaposlila na radomeljski pošti Mirni Uršič. Pošto je raznašala več kot 21 let, do septembra 1983, ko je odšla v zasluženi pokoj.
Ker pa je promet na radomeljski pošti vztrajno naraščal, je leta 1983 radomeljska pošta dobila še tretjega pismonošo, Klemena Potočnika, ki je pismonoša tudi še sedaj.
Pismonoše na radomeljski pošti so bili tudi Darko Sitar, Janez Pavlic in Franc Oražem, vendar mi ni uspelo ugotoviti, kdaj in koliko časa so raznašali pošto na pošti v Radomljah.
Danes na radomeljski pošti raznašajo pošto Klemen Potočnik, Zlatko Narobe in Florijan Klopčič, kot pismonoša se je zaposlil na radomeljski pošti leta 1985. »
Peška pošta Radomlje - železniška postaja Jarše-Mengeš
Že ob ustanovitvi pošte v Radomljah -1. maja 1997 - je bila uvedena med poštnim uradom v Radomljah in železniško postajo Jarše-Mengeš takoimenovana peška pošta: poseben sel je iz železniške postaje Jarše-Mengeš prinašal poštne po šiljke, naslovljene na radomeljsko pošto, iz radomeljske po šte pa je odnašal poštne pošiljke na isto železniško postajo. Ta peška pošta je obratovala do 2. svetovne vojne in nato še nekaj let po končani vojni. Kdo vse je prenašal poštne pošiljke med železniško postajo Jarše-Mengeš in pošto v Radomljah, nisem uspel ugotoviti, zvedel sem le to, da je to prenašanje poštnih pošiljk opravljala po 2. svetovni vojni več let gospa Ao gela Perne, ki danes živi kot upokojenka v Radomljah na Cesti radomeljske čete St. 39.
Gospa Angela Perne, ki se danes po svojem pokojnem drugem možu piše Kozel, mi je o svojem večletnem prenašanju poštnih pošiljk iz radomeljske pošte na železniško postajo Jarše-Mengeš povedala naslednje:
Pot iz Radomelj do železniške postaje Jarše-Mengeš je prevozila s kolesom vsak dan dvakrat: zjutraj je odpeljala poštne pošiljke, odpremljene iz radomeljske pošte na železniško postajo Jarše-Mengeš in jih predala na vlak, ki je vozil iz Kamnika v Ljubljano, zvečer pa je na isti postaji pričakala vlak, ki je pripeljal iz Ljubljane in prevzela poštne pošiljke, naslovljene na pošto v Radomljah. Kadar je bilo več paketnih pošiljk, je morala pot med Jaršami in Radomljami opraviti peš, ker je imela za prevoz paketov na razpolago le ročni voziček Delo je bilo odgovorno in naporno, saj ga je morala opraviti tako v najhujši vročini kakor tudi med najhujšim nalivom, pa tudi plača ni bila preveč visoka.
Lokacije pošte v Radomljah
Prva lokacija pošte v Radomljah je bila v Nastranovi hiši, kjer je imela poštarica Marija Sedmak v najemu prostor v pritličju, v katerem je poštni urad posloval.
13.11.1997 se je Marija Sedmak poročila z domačinom Janezom Potokarjem, zato je pošto preselila v svoj novi dom, v Potokarjevo hišo na Prešernovi cesti št. 33.
Po upokojitvi poštarice Marije Potokar, roj. Sedmak, v začetku dvajsetih let tega stoletja, se je pošta preselila v Šrajer jevo hišo v Oegorčičevi ulici št. 1 in na tej lokaciji ostala do leta 1933, ko so radomeljski gasilci zgradili gasilski dom in v pritličju tega doma pripravili tudi nove prostore za radomeljsko pošto. Pošta v Radomljah se je zadnjič selila na novo k> kacijo leta 1975, in to v sedanje prostore v Baleževi hiši na Ce-sti radomeljske čete št. 2. JANEZ KRAMAR
/bmnik
Domžale
ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE
Šolsko športno društvo na OŠ
Domžale najuspešnejše
Eno glavnih področij dela Športne zveze Domžale je izvajanje programov šolskega (porta, v katerih so v letošnjem letu sodelovale vse osnovne Sole z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Kot so pokazale Številke, se je Število udeležencev iz preteklega Šolskega leta povečalo z 2b21 na 3061, od tega je v 12 Športnih panogah sodelovalo 1739 dečkov in 1322 deklic. Najbolj množična udeležba je bila v obeh krosih, koSarki ter malem in velikem atletskem Športnem pokalu, kjer je sodelovalo po več kot 500 Športnikov. Ti so se pomerili tudi v odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju, Šahu, atletskem troboju, badmintonu in rokometu.
Pohvala tekmovalcem, mentorjem in ravnateljem
V kratkem poročilu, ki ga je strokovna služba Športne zveze Domžale pripravila ob zaključku letošnje Športne sezone, so posebej pohvalili Osnovno Solo Jurij Vega Moravče, saj se je udeležba učencev te Sole bistveno povečala, hkrati pa sodelujejo praktično na vseh razpisanih tekmovanjih, opozorili pa so na težave OŠ Preserje pri Radomljah. Pohvalili so tudi mentorje in ravnatelje posameznih Sof, ki znajo spodbuditi učence za vadbo v posameznih Športih, in udeležbo ekip in posameznikov na regijskih tekmovanih šolskih Športnih društev.
Na razglasitvi najboljših Športnikov osnovnih Sol, ki sta jo popestrila smučarski skakalec Miha Rihtar, najmlajši udeleženec letošnje Olimpijade v Naganu, ter znani slovenski alpinist Silvo Karo, ki je predstavil odprave in vzpone v Patagoniji in Yosemite, so podelili tudi priznanja najboljšim v tekmovanju za veliki in mali atletski Športni pokal. Največ po-
kalov je iz rok. g. Marjana Gorza, predsednika Športne zveze Domžale, dobila OŠ Domžale, saj je zmagala v obeh tekmovanjih med fanti in dekleti pred OŠ Rodica in OŠ Mengeš.
Najboljši ŠŠD OŠ Domžale
Prvo mesto med šolskimi Športnimi društvi je v letoSnjem Šolskem letu zasedla Osnovna šola Domžale, saj je v tekmovanjih ŠŠD dosegla 12 ekipnih zmag, tri ekipna druga mesta ter pet ekipnih tretjih mest. Drugo mesto je osvojilo Šolsko športno društvo OŠ Vencelj Perko (mentor g. Primož Parkelj), tretji pa so bili člani ŠŠD OŠ MengeS (mentor g. Janez Zaje).
Posebno priznanje mentorju g. Darku Oražmu
Športna zveza je ob zaključku letošnjega leta podelila posebno priznanje učitelju športne vzgoje na OŠ Domžale, g. Darko Oražmu, za katerega so zapisali, da je učitelj športne vzgoje v pravem pomenu besede, saj poleg rednega pouka športne vzgoje ves svoj prosti čas posveča delu z mladimi športniki, učenci in učenkami »svoje« šole. Kadarkoli ga lahko najdeš v krogu mladine, katerim je predan tako v Soli kot zunaj nje. Njegova ljubezen je predvsem nogomet, temu namenja največ časa, posebno v NK Domžale, kjer vodi vse mlajše skupine.
Najboljši športniki osnovnih šol
Na zaključni slovesnosti je športna zveza Domžale razglasila tudi najboljše S[x>rtnike osnovnih šol v šolskem letu 1997/98, katerim sta g. Marjan Gorza, predsednik, ter g. Ranko Cu-krov, sekretar, podelila posebna priznanja. Športniki rrosameznih osnovnih Sol so pristali:
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE: Suzana MLidenovič, Borut Štrukelj
OSNOVNA ŠOLA VENCHJ PERKO: Tina Brojan, Ante Bratič
OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ: Mirela Ikič, Mibrad Drljača
OSNOVNA ŠOLA RODICA: Vida Repnik Prešeren, Tomislav Hajdič
OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO: Anka Rihar, Robert Matijevič
OSNOVNA ŠOLA TRZIN: Tina Levičnik, Jernej Gustinčič
OSNOVNA ŠOLA JURI) VEGA MORAVČE: Špela Poznič, Primož Peterka
OSNOVNA ŠOLA DOB: Karmen Groj-zdek, Matej Trop
OSNOVNA ŠOLA ROJE: Marija Peterka, Jože Stanek.
Vsem udeležencem tekmovanj v minulem Šolskem letu, Se posebej prejemnikom priznanj, športna zveza Domžale iskreno čestita za dosežene uspehe ter vsem želi prijetne počitnice!
Letošnje počitnice si mladi in manj mladi rolkarji lahko popestrijo v novem SKATE PARKU v Športnem parku Domžale.
Odličen nastop mladih karateistov v Trzinu
V petek, 19. junija 1998, je Karate šola DYNAMICA organizirala medobčinsko tekmovanje v shotokan karate-ju, potekalo je v telovadnici OŠ Trzin.
Nastopili so tekmovalci in tekmovalke iz Kamnika, Trzina, Lukovice, Moravč in Domžal - Karate društva ATOM. Kljub bližajočemu zaključku šolskega leta ter mnogim obšolskim dejavnostim učencev (tabori, šola v naravi, izleti,...), ki so potekale po osnovnih šolah v tem času, se je tekmovanja v katah udeležilo veliko mladih karateistov.
Njihovi imenitni in samozavestni nastopi so navdušili publiko in vrhunsko sodniško zasedbo: Rajko Sabo, mednarodni sodnik, državni sodnik A razreda, 3. dan, Ali-na Cunk - Perklič, državna sodnica C razreda, 2. dan, Zdravko Romih, državni SKI sodnik A razreda, 4. dan in Darjan Roškar, državni SKI sodnik C razreda, 3. dan.
Najboljši tekmovalci v posameznih starostnih kategorijah so prejeli medalje in nagrade sponzorjev.
Mlajši tekmovalci 7-8 let: 1. mesto Timotej KOKALI iz Domžal
Najboljši tekmovalci in sodniki na tekmovanju karateja v TRZINU
NOVO • NOVO• NOVO• NOVO
Trgovina s tekstilom
LIDO
Odprli smo novo trgovino s tekstilom v Zaborštu pri Domžalah na Šumberški cesti 56 (bivša Ajda).
Nudimo vam vse vrste tekstila (moško, žensko, otroško), po ugodnih cenah:
- moške srajce
- ženske bluze
- jeans hlače od
do
- športni copati
1.830,00 SIT 2670,00 SIT 3.950,00 SIT 7.500.00 SIT 3.360,00 SIT
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 9* do IZ1 in od 15h do I9h v soboto od 8h do 12h
Dobrodošli v trgovini LIDO
Telefon: 715-072
2. mesto Tadej BODD\J iz Domžal
3. mesto lan ČEŠNIEVAR iz Lukovice Mlajši tekmovalci 9-10 let:
1. mesto Aljoša GROŠELJ iz Domžal
2. mesto I Ivis Mt KIČ iz Trzina
3. mesto Sebastjan KUHAR iz Trzina Starejši tekmovalci 11-12 let:
1. mesto Haris ODOBAŠIČ iz Kamnika
2. mesto Denis MERIC iz Trzina
3. mesto Domen VIDERCAR iz Kamnika Starejši tekmovalci 13-15 let:
1. mesto Kristjan VIDMAR iz Lukovice
2. mesto Jernej HOMAR iz Domžal
3. mesto Miha KRALJ iz Domžal Tekmovalke 7-10 in 11-14 let:
1. mesto Janja ŠTRfTOF iz Kamnika
Tadeja POLAK iz Domžal
3. mesto Živa DIVJAK iz Lukavice
Vsem tekmovalcem in tekmovalkam ('csl il.imo, sponzorjem tekmovanja pa se v imenu Karate šole DYNAMI(Z\ in mladih karateistov najlepše zahvaljujemo.
To so: Pizzeria, kava bar >l cona rdi ■< z Vira, Trgovsko podjetje »Napredek« iz Domžal, Pizzeria »Pipca« iz Domžal, Pizzeria »Prešernova klet« iz Radomelj, Zavarovalnica »Triglav« PE Domžale, Pizzeria, bar »Melita« iz Kamnika, Gostišče in pizzeria »Rok« iz Krtine, Pizzeria »Korobač« iz Kamnika in »AS« - avtoservis in trgovina iz Domžal.
FRANC DIV|AK
Z VODJEM PRIMOŽEM PARKLJEM O
V V V
SSD na OS Venclja Perka
Profesor telesne vzgoje, Primož Parkelj poučuje na OŠ Venclja Perka dve leti in ena izmed njegovih prijetnejših dolžnosti je tudi vodenje Šolskega športnega društva na tej OŠ. Uspešen je bil že na začet-ku, saj ga je Že prvo leto Športna zveza Domžale nagradila s posebnim priznanjem za najboljšega mentorja ŠŠD v lanskem Šolskem letu, to pa je bila tudi velika spodbuda za še boljše delo v šolskem letu, ki se pravkar zaključuje. V njem je namreč ŠŠD z njegove Šole, potem ko so bili njeni člani trikrat najboljši v košarki, dvakrat v rokometu in enkrat v šahu, zasedlo drugo mesto.
Nekdanji kolesar se živo sfximinja vožnje z Martinom Hvastjo in uspešnega vodenja pionirske kolesarske ekipe Roga, s katero je osvojil tudi državni naslov. Deta v ŠŠD se je lotil z vsem srcem. Trudi se, da bi vanj vključil kar največ učencev in učenk predmetne stopnje. Košarka, odbojka, rokomet, nogomet, namizni tenis, attetika in še kaj so športne discipline, ki jih imajo učenci radi. Najraje seveda košarko, kjer so med mlajšimi dečki tudi najuspešnejši v Sloveniji, in nogomet, za atletiko pa je včasih kar težko pripraviti ekipo, mi pripoveduje o svojih izkušnjah v delu z mladimi Športniki. Ti so se v pravkar zaključenem Šolskem letu udeležili vseh tekmovanj in osvojili kar precej mest, ki vodijo do medalj. Njegova glavna naloga je, da uskladi vse dejavnosti, poišče zanje mentorje in trenerje, prostorske možnosti, načrtuje udeležbo na različnih tekmovanjih in še kaj bi se našlo. Mentorje in trenerje skušajo dobiti znotraj osnovne Šole, saj zaradi prostorskih možnosti (treningi so v glavnem od 13. do 17 ure) težko dobijo zunanje (zaposlene) sodelavce. Največkrat pomoč poiščejo med študenti, čeprav so ti zelo obremenjeni s Študijskimi obveznostmi.
Z možnostmi v telovadnici je zadovoljen, čeprav bi bilo nujno popraviti streho in zamenjati tudi tla, ki so zaradi »zamakanja« že precej poškodovana. Včasih pa bi si želel, da bi bila na razpolago tudi po 17 uri, ko jo navadno zasedejo zunanji uporabniki. Večina članov ŠŠD je zagnanih športnikov, ki radi prihajajo na treninge. Ti so navadno kar po večkrat na teden, zato skoraj nimajo časa za druge dejavnosti. G. Parkelj želi vključiti čimveč mladih v Športne dejavnosti. Pri tem ima kar precej težav, saj pravi: »Preveč smo »našponani« na rezultate in zato dajemo prednost kvaliteti,
manj pa množičnosti, čeprav je to eden izmed pomembnejših namenov šolskih fipOft-nih društev.
Tesnejših povezav s posameznimi športnimi klubi nimajo. Še največ sodelujejo s košarkarji, sicer pa mentor Primož meni, da če otroka zanima, bo zanesljivo sam in s pomočjo staršev našel pot do kluba in se vanj vključil, Za domžalski šport meni, da nekaterih Športov praktično nimamo, čeprav je zanimanja med mladimi kar precej (npr. odbojka), nekateri šrjx)rti pa so zelo zahtevni zaradi opreme in materialnih obveznosti ter možnosti poškodb (hokej na rolkah), zato jih kljub velikemu interesu med mladimi ni. Mladi se najra-
Najboljši košarkarji v Sloveniji
je ukvarjajo s Športi na zunanjih igriščih, zato moj sogovornik zelo pogreša h>\\ urejeno igrišče z atletsko stezo in več atletskimi napravami. Slabih 100 dolga steza, ob koncu katere skoraj padeš čez ograjo, ne omogoča sprinta«, ni pa tudi primernih možnosti za treniranje metov in upravičeno se jezi, Češ da ima prav njegova šola med OŠ najslabše zunanje možnosti. Upa, da bo kmalu drugače tudi pri vključevanju učencev z razredne Stopnje v delo šolskega Športnega društva, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti.
Učenci radi prihajajo tako k telesni vzgoji kot v Šolsko športno društvo in profesor Parkelj doslej slabih izkušenj nima. Me je pa opo-
zoril, da ne more biti povsem zadovoljen s financiranjem (Jela trenerjev na tem področju. Boj) uri ■jeno financiranje hi zanesljivo privabilo več dobrih zunanjih sodelavcev v Šolo. Obenem pa vodenja ŠŠD nimata »vodenje« posameznih krožkov, saj so tu večje možno sti za pridobitev točk za napredovanje v po klicu.
Mentorju ŠŠD na OŠ Venclja Perka Primožu Parklju želim veliko prijetnih ur z učenci tako pri urah telesne v/goje kot pri posameznih dejavnostih v ŠŠD, pa tudi pri usklajevanju doma in službe ter rekreativnega teka, s kalerim se ukvarja.
V. VOISKA
EVROPSKO PRVENSTVO V MOTO KROSU V RAZREDU DO 125 CCM, CONA D
Roman Jelen v vrhu
Mladi slovenski motokrosist Roman Jelen (doma s Pšate) se vse bolj uveljavlja tudi na mednarodni motokrosistični sceni. Lani je bil uvrščen v reprezentanco za pokal narodov.
Letos pa je visokč) v evropskem prvenstvu, v razredu rio 125 c:c:m. To je letos razrleljeno na štiri cone. Slovenija je v coni D skupaj z izbranimi dirkači iz San Marina, Italije, Avstrijo, Slova ške, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Makedonije in Hrvaške. 1'1-letni avto mehanik je po treh dirkah od petih na izvrstnem tlrugem mestu, le z osmimi tčx":kami zaostanka za vodilnim Italijanom Daniellom Briccom, ki je zmagal na prvi člirki na (jevgelijskem dirkališču v Makedoniji. Roman leten pa je bil skupno četrti, za 6. mesto v 1. vožnji in 4. v 2. vožnji. Sledila je druga dirka na stezi Vučak v Zaboku na Hrvaškem, kjer je naš šampion prvič letos dočakal svoj svetli trenutek za skupno zmago. V 1. teku je bil tretji v drugem pa dru-
ATLETSKI TROBOJ
Najboljša Anže Požonec in Vesna Gabor
Športna zveza Domžale je v sodelovanju z Atletskim klubom Domžale v okviru programov šolskega športa tudi letos organizirala tekmovanje učencev osnovnih šol iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče v atletskem troboju. Fantje in dekleta so se pomerila v teku na 60 metrov, skoku v daljino in metu žogice. Sodelovalo je 38 učenk in .39 učencev, med najboljše pa so se uvrstili naslednji atleti:
tekmovalke: 1. Vesna Gabor (Osnovna šola Domžale)
2. Katja Kordin (Osnovna šola Vencelj Perko Domžale)
3. Petra Babnik (Osnovna šola Mengeš)
tekmovalci: 1. Anže Požonec: (Osnovna šola Domžale)
2. Nejc Slatner (cenovna šola Trzin
3. Andrej Savernik (Osnovna šola Vencelj Perko Domžale)
Med ekipami je bila najboljša Osnovna šola Domžale, ki je zmagala tako med deklicami kot
dečki, na drugo mesto se je uvrstila Osnovna šola Mengeš, tretji pa so bili učenci in učenke Osnovne šole Vencelj Perko Domžale.
V.
ČESTITAMO!
Tomaž Kušar - državni
prvak
Na letošnjem državnem atletskem prvenstvu za mlajše mladince v Kopru je član Atletskega kluba Domžale Tomaž Kušar, tudi član mladinske državne reprezentance, v teku na 1500 m ovire osvojil na slov državnega prvaka. Tomažu, dijaku športne gimnazije Šiška, in trenerju Damjanu Berdiku iskreno čestitamo in želimo tudi na prihodnjih
tekmovanjih veliko športnih uspehov!
gi. Vendar pa je do tega uspeha prišel vse prej kol lahko. V 1. vožnji je padel in si poškodoval prst na levi roki. »V premoru sem dobil štiri šive in v drugem nastopu sem moral pošteno stisnili zobe,« je povedal hrabri voznik na hondi.
Pred domačimi gledalci na stezi Škerlenj, med obema predoroma na avtocesti Vransko-Hoče, je v 1. vožnji štartal šele kot 22. in se rk> konca prebil na 3. mesto. V 2. vožnji pa je zable-stel. Po velikem lx>ju z zmagovalcem I. vožnje Sebastjanom Kernom iz Komende, s katerim sta se večkrat zamenjala v vodstvu, na koncu pa je Roman jelen vendarle prvič letos zasluženo prevozil ciljno črto prvi. Karavana mo-tokrosislov se bo zdaj ustavila še na dveh dirkah cone D na Slovaškem in v Romuniji, veliki finale pa bo z desetimi najboljšimi iz vsake cone konec avgusta v Franciji.
Roman lelen tekmuje na treh »frontah«. Poleg EP je na prvi dirki za pokal
Naš as Roman |elen gre vse višje
Alpe-Adria osvojil drugo mesto za Hrvatom Nenatkrm Sipkom. V državnem prvenstvu pa vodi s prednostjo 22. t<x"k pred Sebastjanom Kernom.
Sicer pa Roman največjo finančno pomoč dobiva pri klubu, za katerega tekmuje. To je AMD Sitar pneumatic loam iz Kamnika, ki ga oskrbuje tudi z gumami dunlop. Za motor poskrbi uveljavljeni mehanik Luka Vesel, njegov trener pa je večkratni državni prvak lani Sitar.
MIRAN KOKALI
MANUALNA MEDICINA
bolečine v vratu, glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje v rokah ?
'občutek bolečin pri srcu, v želodcu, pljučih ?
bolečine v križu, nogah in mravljinčenje ?
K3l7 FIZIO CENTER TRZIN
VLADIMIR BORISSOV dr.med.
spec. manualne medicine
ODPRAVLJANJE TEŽAV PO K IR0PRAK7IKI
tel.', 162 18 37 I.O.C. Trzin, Hrastovec 10
Domžale
/lamnik
JULIJ <1*1 MALI SRPAN   J J
OLIMPIJSKI TEK - ŠESTIČ
Slovenija teče
Atletski klub Domžale je letos, kot eden izmed zelo redkih atletskih klubov v Sloveniji, že šestič organiziral OLIMPIJSKI TEK, ki ga že več desetletij tečejo po vsem svetu. V Sloveniji smo ga prvič tekli pred šestimi leti. Letošnji olimpijski teki po celi Sloveniji so šteli tudi za rekreativno akcijo »SLOVENIJA TECE«. Z njo je Olimpijski komite Slovenije želel promovirati tek in skrb za zdravje. Tekači rekreativci so morali opraviti štiri vzdržljivostne teke in pohvalimo se lahko, da jih je 19. junija 1998 veliko prišlo prav pod IHANSKE SKAKALNICE, kjer je g. Marjan Gorza, predsednik Atletskega kluba Domžale, točno ob 17. uri dal znak za start blizu 300 tekačem iz vse Slovenije. Žal smo med njimi pogrešali več mladih Domžalčanov, veseli pa smo bili naših tradicionalnih gostov iz vseh koncev Slovenije.
Tekači-rekreativci so se pomerili na 4 in nekaj več; kot 8 km dolgih progah, ki so jih vodile v okolico Krum|x>rka, prav vse pa srečno pripeljale na cilj. Najhitrejši med tekači na 4 km so bili I >fagp Uregar (Velike Bloke), Karol Fle-rin (Kamnik) in Dušan Zaje (AK Domžale), med dekleti pa je na isti progi prva v cilj pritekla Darja Kokalj (AK I Jom/.ile), pred Vido Repnik (Domžale) in Diano Kralj (Rodica). Med tekmovalkami in tekmovalci, ki so se odločili za daljšo progo, je med ženskami /maj;ala Ljubljančanka Helena Žigoh pred Tončko Jagodic iz Trzina, med moškimi pa je po tradiciji zmaga pripadla članu AK Domžale Boštjanu Brnotu pred Božom Starešiničem iz Grosuplja ter Tonetom Kopačem iz Podgorice.
Predstavnik Dr. Oetker g. Ivo Peterca je praktične nagrade podelil: štiriletnemu Dejanu OSOLNIKU (najmlajši udeleženec), ge. Heleni ŽIGONOVI (najstarejša udeleženka), ter g. Francu ROZINA (najstarejši udeleženec).
Na startu: pozor, pripravljeni, zdaj! In udeleženci 6. OLIMPIJSKEGA TEKA v Domžalah so krenili na štiri oz. osem kilometrov dolgo progo.
Organizator je skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije pripravil tudi žrebanje praktičnih nagrad za 14 udeležencev, posebej pa so bili s praktičnimi nagradami - proizvodi Dr. Oetker nagrajeni: štiriletni 3ejan OSOLNIK iz Mengša kot najmlajši udeleženec, gospa Helena ŽIGON iz Ljubljane kot najstarejša udeleženka, ter gospod Franc ROZINA, prav tako iz Ljubljane, kot najstarejši udeleženec.
Atletski klub Domžale je 6. OLIMPIJSKI TEK v Domžalah organiziral v okviru praznovanja 20-letni-ce uspešnega dela in se za sofinanciranje iskreno zahvaljuje Občini Domžale, za pomoč pri izvedbi teka pa Smučarsko skakalnemu klubu SAM Ihan. Na svidenje na 7. OLIMPIJSKEM TEKU!
V. V.
Taborjenje v Turnšah
Dragi bralci Slamnika, lepo pozdravljeni v imenu Smučarske sekcije Turnšo-ČVšonik, ki deluje v okviru Športnega društva Dob.
(eprav vam o našem delovanju Ze nekaj rasa nismo |x>-ro< ali, to ne |x imeni, da nk' ne delamo. Ker nam zima ni hila naklonjena, srno našo dejavnost preusmerili holj k razvijanju družabnega življenja vasi. K našemu, zdaj Ze rednemu letnemu progami, smo dodali le novost, n> itenja to otrokom: že drugič smo pripravili otroški talx>r.
I ansko leto je bil to 24-umi talx>r, udeležilo se ga je 17 otrok. Navdušenje otrok in staršev nas je prepričalo, da v letošnji-m letu to ponovimo. Po temeljitih pripravah se je 5. junija 1998 piK'clo iridnevno taborjenje, namenjeno predšolskim in osnovnošolskim otrokom: udeležilo se ga je kar !h otrok. Oh tem moram poudariti, da l>i bilo taborjenje povsem neizvedljivo brez pomoči tabornikov Kodu skalnih taborov Domžale, ki so nam posodili vso potrebno opremo in nam zagotovili izkušene vodnike, ki so pripravili program in ga tudi vo dili. Prostor za taborjenje je pripravilo IS vatla nov: ti so postavili šotore in vse potrebno za Cisto pravi tatx>r.
r llioi i so se zbrali v petek oh l(>. uri. N.ijprrj smo predsl.i vili vodstvo in program, nato so se Otroi i Igrali. Sprva so bile
to spoznavne lire, ki so otroke med seboj povezale, nato Ig-re z 2i tgo, itd. ()lroc i so bili razdeljeni v vode, ki so šteli od h db B olrok. Vsak vod je imel svoje ime, svoj izbrani količek, v katerem so kovali program za večer oh ognju. Igre so sledile tudi |x> večerji. Ko se K' zmračilo, smo prižgali taborni ogenj. ()l> njenr so se oh tabornikih zbrali številni obiskovalci - predvsem starši, domačini in gostje. Program se je začel s pozdravnom ognju, nato pa s točkami posameznih vockrv. Vmes smo |x-li, [xrsluSali šale in uživali ob nastopili otrok. Pred zaključkom smo vsi-m razdelili sveče. 1'rvo je prižgala laborovixlja n.i lil minem ognju, nato pa je plamen razdelila ostalim. V hi pil je v kri >)'!i zagorelo skoraj slo sveč. Večer smo zaključili s I »Srntjo I '.mi jr m n.ilo v lisini odšli nekateri v šotore, din gi domov. /,i nami je ostal le še kn«', svei, in nas spominjal
na krog sreče, prijateljstva, topline, ki so nas povezovali čez dan.
Naslednji dan smo začeli z jutranjo telovacllx>. Po slastnem zajtrku so otr(x i pospravili šotore, vodniki srn pa delo ocenili. I »opoldne smo preživali oh ribniku Črnolo, kjer je mnoge ol loke čakala verjetno najlx>lj zanimiva dogodivščina. Spretni vodniki so otroke v rešilnih jopičih s kanuji |x>|X'ljali |x> ribniku. (Jtroški obrazi so Žareli od navdušenja in vsi so komaj čakali, da pridejo na vrslo. Na obrežju so se kratkočasili s ciljanjem vodnih balončkov v tarčo. Po nekaj urah smo otroke komaj prepričali, da se vrnemo v talx)r, kjer nas je čakalo izvrstno kosilo gostišča Kovač in po njem ixx*ilek, ki so si ga želelli k" vodniki. (H> množici nadobudnih otrok, polnih energije, jim to seveda ni us|X"lo. Prav hitro so s|x>znali, da lx> treba program nadaljevali. Pričele so se delavnice ročnih spretnosti, v katerih so se otroc i izkazali kot zelo ustvarjalni. Kmalu smo lahko vick'li umetni™- iz gi|>sa, lutke, nakit iz obarvanih testenin, razglednice, risbe in še in še. Dan se je nagilial k večeru in prišel je čas priprave na večer oh ognju in večerja. V mraku so se olrcx i šji taborniško igro iskanje ranjenca. Bili so zelo uspešni in kmalu so se iz gozda vrnili z ranjenci. Med tem se je v taboru zbrala ogromna množka obiskovalcev. Prižgali smo lalx;rni ogenj in zackincla jo |xtsem. Večer smo s|x'l zaključili stisnjenih rok v soju sveč. Ah, kako čas hitro beži!
Že je bilo tu nedeljsko jutro, tako otrrx i kot vodslvo smo spanje make podaljšali. Namesto jutranje telovadlx' smo za
razgibavanje odplesali »mae esnov ples«. Po zajtrku je spet sledilo pospravljanje in cnenjevanje šotorov, med do|x>ldanskimi ck-javnostmi pa so se otrcxi urili v |x>znavanju in postavljanju taborniških ognjev, lokostrelstvu, progo preživetja pa so si po bregu utrli kar sami. S[x-t je bil čas za kosilo gostišča Kovač. Polni Zelodčki in neznosna vrelina so otroke in vodnike pošteno zdelali, zato so si poiskali senc o in si v njej privoščili kratek počitek, po njem pa zadnje opravilo. S |xisebnimi flumastri za blago so si popisali in |xiris,ili spominske majice. Sledil je še zaključek, ki smo ga zaradi utrujenosti make poenostavili, Otroci so prejeli nagrade za us|x,šnost pri igrah, pri pospravljanju šotorov in drugje. Še zadnje slovo otrok in vodnikov in že so bili otroci v naročjih svojih sarsev, mi pa smo se lotili pospravljanja šotorov, za katerimi je ostala samotna jasa brez sledu o dogajanjih. Kako pust in prazen se je zdel la kraj že nekaj ur po zaključku!
Za konec bi se želeli še enkrat zahvaliti tabornikom Rodu skalnih taborov Domžale za vso pomoč, njihovim vodnikom za sodelovanje, gostišču Kovač za imenitno hrano, g. Sadiku Fa-riju za sadje in zelenjavo, ribiški družini Bistrica za dovoljenje za vožnjo s kanujem po ribniku Črnelo, predvsem pa vsem domačinom in drugim prijaznim ljudejm, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi projekta. HVAIA in na svidenje spet prihodnje leto!
Smučarska sekcija Turnše-Češenik
KK PIRUETA
Piruetina četvorka peta v Evropi
Skoraj navajeni smo že, da beremo o odličnih nastopih in uvrstivah mladih domžalskih kotalkarjev kluba Pirueta. Tudi v zadnjem mesecu nas niso razočarali, tokratni uspeh pa je sploh nekaj posebnega. 22. in 2\. maja so nastopili v danskem Frederikssundu in dosegli enejja največjih moštvenih uspehov. V kategoriji ■ Četvork so v imenu Piruete nastopile Te-!■> RUS, Maja in Saša GRMEK ter Nina (,Rll|, usklajeno odkotalkale svoj prodam in si zasluženo priborile pelo mesto.
Na Danskem je konkurenta vedno huda lf1 letos je nastopilo 16 ekip iz vse Evrope, ki SO*e jim pridružili še l/raek i, skupno pa jeso-fHovalo 650 kotalkarjev in kolalkark . Vendar
v dekleta /a ta nastop pripravljala pod vodstvom priznane plesalke m koreografinje ' '"ne |( H 1NS( )N kar pol leta in uspeh ni mo-)',''! Izostati. Vaja pač dda rnojstra m te obre stuje, pri kotalkanju pa je p ileg trdega dela m vsakodnevne vaobe potreben Se talent In te ''.•i dekleta m idvornno I maji >. skupinski nastop
''aiiirei zahtev,] ogromno skupnega dela, lis klajevanja in enotnosti mod tekmovalkami.
( )i nori jena i'etvorka je nastopila v ahsolut ni članski kategoriji, /ato je doseženi uspeh Še 'oliko bolj jx)memix»n. Torka, ki je navdušili tako sodnike kot glodalce, ima /a osnovo in
štrumentalno glasbo z naslovom Sun( hyme, ki bi jo lahko uvrstili v zvrst afriškega melosa. Navdušeni pa so bili predvsem naši sosedje Italijani, ki so člane kluba povabili, da se predstavijo tudi v italijanskem mestu Mon-techio. Tam lx>do poleg l'iruetine četvorke svoje sposobnosti predstavili še vsi drugi naj-
boljši evropski Icvarteti! Tudi zmagovalci danskega tekmovanja, ki prihajajo iz nemškega kluba VVolfsburg in so zmagali že lani, bodo tam.
Ze lani je četvorka iz Piruete, ki M so jo sestavljale druge tekmovalke, zasedla na Danskem peto mesto, vendar je letošnji uspeh še v -U t p bolj slasten. Konkurent a je namreč" vedno ntouiejsa, ostale < clvorko vedno bofjfe in napredek je viden pri vseli ekipah. I'i mela [Ta jim uspešno sledi in ne zaostaja tbsli za ta voriziranimi Nemi i. Vsrk.iki u [h ihvali 'vredno in želimo si, da bi bilo tako tudi vnaprej in (ta se boob mladi kotalkarji Še naprej enakovredno kosali z moštvi, ki posegajo po najvišjih mestih. Seveda se bo zato treba |x>truditi, kajti dobri us[x?hi nikoli ne pridejo sami od sebe. Tega se zavedajo in zato bodo spet začeli vaditi takoj jeseni. Tronerka /<■ razmišlja o pravšnjem motivu in naslovu t(x*:ke za lekmovanje čotvork drugo leto. Se prej pa je potrebno uredili nekaj zadev, povezanih s piostorom za trening in visokimi finančnimi obremenitvami tako kluba kot staršev.
Vse to kaže, da Kotalkarski klub Pirueta zelo uspeSno predstavlja Slovenijo in nase mesto Evropi, kljub temu da nekateri trdijo nasprotno (je to morda posledica tega, da se počutijo ogroženi od odličnih tekmovalcev Piruete?). Dobri rezultati naših športnikov so go-lovo n.i|holjsa promoi i|.i države in mesta, i/ katerega prihajajo. Pirueta p.i ne promovira Slovenije in Domžal le z usfx»hi tekmovalcev, ampak tudi tako, da vsako Ido organizirajo veliko kotalkarsko priredilev v < entin len !rn. Letošnja prireditev, torej PIRUFTA '98, se bo odvijala 25. julija in seveda ste že zdaj vsi k*-\X) vabljeni. Prav gotovo vam ne bo žal in so-lx)ta vam bo ol) gledanju kotalkarskih figur in umetnij minila, kot bi mignil.
ANDRFIA KMETIC
Spomladanski uspehi KDK Domžale
Kotalkarsko drsalni klub Domžale je tudi letos začel z zelo uspešno tekmovalno sezono. Kljub težavam kluba z vadbenimi prostori so se mladi tekmovalci trudili in trdo delali ter se zelo dobro pripravili za novo tekmovalno sezono. Že na prvih preglednih in prijateljskih tekmah so pokazali solidno znanje in napredek.
V Renčali je bila 26. aprila letošnjega leta prva pregledna tekma v obveznih likih. Iz KDK Domžale se je tekme udeležilo osem tekmovalcev, ki so zelo uspešno branili barve kluba, saj so osvojili kar tri (3) prva mesta v različnih kategorijah ter eno drugo m eno tretje mesto. Druge uvrstitve so I lile I udi zelo solidne, čeprav so sami tekmovalci ugotovili, da bo potrebno še veliko trdega dela.
Prvo majsko nedeljo so se mladi tekmovalci odzvali na vabilo prijateljev iz KUK Medulin Pula na mednarodno tekmo. Kljub mračni konkurenci smo
Mladinsko državno prvenstvo v dviganju uteži
Domžale 10. .r>. 9(1. V prostorih TAK-Domžalc se jr v soboto odvijalo državno prvenstvo'za mladince v vseh kategorijah.
V najlažji ck> 45 kg je zmagal Vek-njčan, star M let, Miha (iermadnik z rezultatom i(>/4() (skupno 70 biatlona). Med ck-kleti je zmagala Brigita Girandon, I >omžale z rezultatom 1V50 (85). M. d lanli v kategoriji clo(i') kg je prvo mesto osvojil Aleš Štefan Olimpija, «0/92,5 (172,5), drugi je bil Velenjčan Janoš Kavnik z istim rezultatom 80/l)2,5 (172,5) ter minimalno večjo telesno težo, tretji pa je bil Marko Bevk iz Domžal 72,5/90 skupno 16223. V kategoriji do 77 kg pa je osvojil prvo mesto Iztok [>>minko TAK-Domžalo z rezultatom 80/95(173), drugi je I »I član Olim-pijeMina Keri m." 65/80 (160). V zadnji kategoriji ik>Hr>|>,i je zmagal loma/ Bovc ( Himpij.i IdV I20 (.'.">), drugi je bil Kristjan I "eter« .i IAK I lomZale z osebnim rekordom vpotegu 95 kg, -ji nil |>a je 105 kg (.'(HI), Irelji |ia je bil Bogdan Lutar iz Velenja 47«) (105). Sodniki n.i lekmov.i nju so luli Rajko Bevk, Ione Kov« lei glavni sodnik Alojz Dolenc zapisniška miza Ivo Peterca ter Simon Jene. Organizatorji TAK-Domžale smo tekmovanje odlično izpeljali v zadovoljstvo vseh mladih dvigovalcev uteži, vabimo |>a mladino od IS let naprej, da se nam pridruži v tej športni panogi, brez katere ni nobenega vrhunskega športa, saj brez moči ni rezultatov.
lopo vabljeni in Smrtni mzdrav iz ležkoalletskega klubi Domžale
SIMON |ENC
Hokejisti Olimpije iz domžalske občine
Navdušene hokejiste sem srečala pri nas, v Lukovici, koder je 13. junija potekal turnir v hokeju na ledu, imenovan Gajba in line. S hokejisti me je seznanil g. Kralj, ki je tudi tehnični direktor kategorije kadetov pri ljubljanski Olimpiji. V okviru igranja hokeja na rolerjih ti fantje nimajo tolikšne sreče (Olimpija nima svojega »roler« kluba), tako da igrajo vsak pri svojem klubu. Na žalost takšnega kluba tudi ni v domžalski občini (je pa v lukovški občini).
Z mlajšimi fanti smo se pogovarjali o njihovih uspehih (vsi se lahko |xxivalijo z naskivi državnih prvakov), veselju do hokeja, odrekanju, ambicijah... Da pa ni vse tako lepo, morajo, če hočejo igrati in uspeti, na leto nameniti samo za opremo okoli 100.000 sit, pa tudi mesečna članarina ni ravno prxeni. Kljub temu pa bodo fantje nekoč igrali vrhunski hokej, saj se že nekateri kalijo v Ameriki in Ka-
vsi s/xJelujpmo, igramo kot cekjta. Saj poznaš tisto: vsi za enega, eden za vse, in to hokej vvkakur je. Mi smo na prvenstvu igrali odlično, verjeli smo v svoje možnosti, hkrati pa smo firesenetili športno javnost in dokazali da igramo dober hokej. Na koncu vedno šteje rezultat, in to je pomembno.
Kmalu se pričnejo tekmovanja v alpski ligi. Kako to vpliva na igralce, boste zato na kvalifikacijah preutrujeni!
Spodbudno je za skivenski lx>kej, da igra mo v alpski ligi. Igramo z ekipami, ki imajo reprezentance v skupini A, tako vzdržujemo ni vo igranja oz. smo seznanjeni, kako igrajo najboljši.
Slovenska hokejska reprezentanca se jr uvrstila na kvalifikacije /a igranje v skupini A. Zanima me, kdaj bodo le kvalifikacije, kakine so priprave, pr,(ako\.i njaf
Kvalifikacije bodo potekale v Ljubljani, v
Domžalčani, ki igrajo za HK Olimpija
nadi ter tekmujejo na mednarodnih turnirjih.
Medtem ko smo klepetali s fanti, se nam je pridružil njihov starejši kolega in vzornik, g. Bojan Zaj(. Domžalčan (da ne bo pomote, sedaj z družino živi v Mengšu), ki je slovenskim športnim navdušencem zelo dobro poznan. Zato sem to priliko izrabila za kratek pogovor z Bojanom Zajcem, ki je kot kapetan slovenske hokejske reprezentance kriv, da se je Slovenija uvrstila na kvalifikacije za vstop v skupino A.
Clede na to, da je danes tu turnir v hokeju na rolerju, na katerem si tekmoval s svojo ekipo, me zanima, če raje drsaš ali rolašf
Vsekakor raje drsam. Pri rolanju se je precej teže ustaviti in v ta namen uporabljam kar »bando« (smeh). Mimogrede: tudi padci so pri rolanju veliko bolj lxileči.
Zanima me, koliko si ti zaslužen, da se je Slovenija tako dobro uvrstila na tekmovanju skupine B v Ljubljani!
En sam igralec ne more narediti dobre igre. Hokej je moštvena igra, tu ni individualizma, dober hokej se igra samo takrat, kadar
novembru. V boju za vstop v skupino A bodo reprezentance štirih držav: Skivenije, Ukrajine, Nemčije in Francije. Reprezentanc.i, ki se najbolje uvrstita oz. dosežeta najmanj dve zmagi, rxl[xitujeta na prvenstvo skupine- A maja 1999 na Norveško.
Zdaj vzdržujem kondic ijo v fitnesu, rolam, tečem... Sicer pa se že konec |uli|a preselimo na led v dvorano na Bledu.
Ali nameravaš svoje sposobnosti preizkusiti tudi v tujini'
Pri ljubljanski Olimpiji me veže enoletna jxigodba, ckihil sem nekaj ponudb, da bi ig ral v tujini, vendar sem se za letos rxllcx'il, da igram doma. Drugače se pa nikoli ne ve, mo guče bom kdaj kakšno leto igral v tujini, saj liravim, ponudbe so.
Hokejist Zaje je odličen športnik z veliko smisla /a humor, dobre volje. Da pa taksen je, je vsekakor za to kriva njegova družina, ki ga podpira in spremlja na ne prav lahki Športni poli. In ravno zaradi tegš /'■ pOgO^OI s takimi 1/udnn <r /,e vetrno zanimiv ter prijeten.
Pogovarjala se je MONIKA i)
se domov vrnili z lepo bero dosežkov: - Tretje mesto v skupni uvrstitvi ter štiri (4) prva in prav tako štiri (4) druga mesta in eno četrto ter eno sedmo mesto kar je prav gotovo lep dosežek.
V mesecu maju KDK Domžale že tradicionalno organizira tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, to je tako imenovani DOMŽALSKI SLAMNIK. Navkljub neštetim težavam in pomanjkanju časa so požrtvovalni člani kluba le uspeli in izpeljali tekmo, enajsto (11) po vrsti. Res, da ni bila v Domžalah, toda še vedno je bil to DOM-ŽAI.SKI SLAMNIK s priokusom polja (tekma je bila v veliki in lepi telovadnici Osnovne šole Polje v Kašlju -občina U-Polje). Tudi na domači tekmi so mladi tekmovalci KDK blesteli in dosegli lepe rezultate.
Naslednjo nedeljo, 23. maja, pa smo že tekmovali v Novi Gorici na te-
kmi za pokal Nove Gorice. Na tekmo je prišlo le pet tekmovakev in ti so osvojili prvo, drugo, tretje, deseto in petnajsto mesto. Pomembno je tudi dejstvo, da je bila udeležba v kategorijah pionirjev »C« in pionirjev »B« ter ka-detinj na ravni državnega prvenstva Slovenije glede na številčno udeležbo.
Vsi tekmovalci KDK Domžale so vredni pohvale za svojo prizadevnost in delovnost ter vztrajnost, posebno pa je treba pohvaliti Alenko Ivančič, Sašo Slane, Saro Pustotnik, Nejo Pen-gal, Živo Sabol, Ajdo Vodlan in Anjo Velepec. Za uspehe pa niso zaslužni samo mladi tekmovalci, temveč tudi glavna trenerka, Violeta Mordej, ter njuni prizadevni pomejčnici, Dragana Vujovič in Petra Klešnik. Nikakor pa ne smemo prezreti in pohvaliti najbolj prizadevne in požrtvovalne starše, brez katerih ne bi bilo takih uspehov, kakršne smo dosegli to pomlad.
SLAŠČIČARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
vas vabi, da pokusile naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike.
Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi.
Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin, tel.: 715-699
/lamnik
Domžale
frizersl^. scUbn 'Darja
Dole 19,
1 Momvce
7/731-301
13 - 20    TOR ČET,
7 - 14
V prijetnem okolju, v neposredni bližini trzinske osnovne šole, gradimo stanovanjsko poslovno sosesko T3-Trzin center; stanovanja, lokale in poslovne prostore. Nudimo ugodne kreditne pogoje
Investitorji:   SGP kraški zidar, d.d.,
Nepremičninska družba Poteza, d.o.o., IN.CO Invest, d.o.o. xv
Vse informacije o prodaji:
NEPREMIČNINSKA DRUŽBA
POTEZA
d.o.o.. Ljubljana. Stiska I. I ono Ljubljana, tel. /06! /I25 41 XI). taks OAI /222 4IIX
ac/cent
on Language d.o.o.
angleščina nemščina italijanščina francoščina
• začetni in nadaljevalni tečaji
• individualni pouk
• konverzacija
• prevajanje, lektoriranje
• NOVO - konverzacija za dijake in študente
Naše prednosti:
• majhne skupine (6 do 8 oseb)
• native speaker profs
Vpis: od 20. avgusta do 5. septembra 1998 od 9.-12. in 15.-18. ure
ACCENT - Šola za tuje jezike Ljubljanska 36, Domžale Tel.: 061 /712-658
V DOMŽALAH
V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA
OPTIKA
Helena Dolinšek
Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436
odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h
Mali oglasi
SLAMNIK
GARAŽO, zunanjo v Domžalah v SPB 1 oddam ali prodam. Tel.: 711-830. KMETIJO manjšo, urejeno, v okolic i Kamnika oddam mlajši družini v najem. Možnost dedovanja. Tel.: Ohl/842-457 DEKLE, 22 let, s končano trgovsko šolo išče zaposlitev. Tel.: 712-175.
KLJUČAVNIČARJA, lahko priučenega, mlajšega, za izdelovanje kovinskih konstrukcij, zaposlim. Domžale, telefon 721-228.
7  2 1
0   2 2
DVOSOBNO stanovanje na Krakovski 10 B v Domžalah ter garažo v centru Domžal prodam. Gsm: 041 704-278. PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722056, INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 SERVIS šivalni stroj, Kajuhova 15, Pre-serje (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure.
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 S, DOMŽALE TEL: N.C. 061/720-020
TRGOVINA 061/720-560 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas
Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
Trgovina z gradbenim materialom
Ig. Stranje I A, STAHOVICA TEL: 061/825-564
Franšizing: Slporex-SAM
SAK, d.o.o., KIS0VEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071
OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
UGODNE CENE:
strešnik BRAMAC
opeka MODULARNI BLOK in ostali opečni izdelki IZOLACIJSKI material APNO, CEMENT
tlakovci, prane plošče, porfido tlak,... za UREDITEV OKOLICE in DVORIŠČ zidarsko ORODJE mešalci, cevni odri, podporniki,...
stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a, ... in drugo potrebno za gradnjo in obnovo
c> NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD
o Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV in video aparatov na domu
• daljince za vse tipe tv aparatov
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
AKCIJA: SAT ŽE ZA 250 DEM
Telefon: 061/727-042 041/637-971
JmSktt&sbt salon
Ljubljanska 84 (SPB) DOMŽALE
Telefon: 061-716-299
Salon za ženske, moške in otroke
NOVO! Volumen trajne.
NOVO!
Delovni čas: pon.-pet: 7h-20h sobota po naročilu 7M3h
Da bi še bolj udobno preživeli dolgo in vroče poletje, se odločite za...
KOB,
i*
ar
...OPEL VECTRO s klimatsko napravo.
OPEL V DOMŽALAH
avtotehna VOS - KOSEC d.o.o
Servis, salon - Kamniška 19, Domžale, tel. 061/716-092, 715-333 UGODNI KREDITI T+4% do 4. let
Opel na Internetu: www.opel.com
OPELS
Domžale
/lamnik
< )l» ina I tomžate
(ifidrick za družbene dejavnosti
IAVNO POVABIIO
Organizatorje in izvajalce kulturnih prireditev vabimo, da se prijavijo za izvedbo projekta
POLETNE PRIREDITVE
V MESTU DOMŽALE,
v okviru katerega naj bi organizator izvedel eno otroško prireditev, gledališko prireditev za odrasle in glasbeno prireditev,
V proračunu je za ta namen zagotovljenih 1 mio SIT.
Prijave morajo vsebovati:
- ime, sede/ in status prijavitelja, opis programa,
- kraj in čas izvedla programa,
■ predračunsko vrednost izvedbe,
- vire financiranja.
Program lahko vložite najkasneje do II. julija I998 na naslov: ()ln ina I )omZale, ( »ddelek /a
družbene dejavnosti, l jubljanska
69, 12 10 Domžale.
POHIŠTVO salon |fctz Parantama
FARO (komplet) samo 187.060,00 SIT
NOVI MODELI KVALITETNEGA POHIŠTVA
- Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene!
- Dnevne sobe iz masivnega lesa (novi modeli)
- Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri!
- Otroške sobe
POHIŠTVO PO MERI!
<
garnitura ROMANTIKA (komplet) 148.588,00 SIT
Vse to v salonu Lnz Karantania:
Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130 -77-30. Delavnik: a do 12. in 15.30 do 19. ure.
V SPOMIN
Cirilu Komotarju
1933-199H
Na vedno skrivnostnem Brdu pri Lukovici smo se v petek, 29. maja 1998, poslovili od prijatelja Cirila Komotarja, si.
V torek, 26. maja, je na predavanju za oživitev Lukovice, za katero je vedno žarel, nenadoma ugasnilo njegovo plemenito srce. Nenaden odhod tega izjemnega človeka pu-
šča /.i sel K)j veliko praznino, pogrešali ga bomo na mnogih podu k jih, kjer je / vso vnemo deloval. Življenje, ki se je zanj končalo mnogo prezgodaj, je znal živeti |X)lno. Z ljubeznijo do avtomobilizma se je vključil v Avto-moto društvo Lukovica, v okviru katerega je deloval kasneje tudi Moto klub Ljubljana, ki I'' bil organizator ludi večjih med-narodnih tekmovanj. Pot ga je pripeljala v AvtO-mOtO ZVeŽO Slovenije, kjer je bil človek, ki je vedno kazal nove poti in odpiral vrata razvoju. ()d vsega začetka je bil tudi eden stebrov lukoviškega turističnega društva. S svojo prodornostjo, vztrajnostjo in sposobnostjo povezovanja ljudi mu je od vseh svojih lukoviškib kolegov uspelo prili da leč naprej. Tako je znal združiti vse lislo, kar je v I nkovii i obstajalo. Leta 1960 je nastal prvi Rokovnjaški talx>r, ki je kasneje postal tradii ija in je danes skupaj z Rokovnjačem zaščitni znak lukoviške občine. Spominjali se ga bomp tudi kot aktivnega člana drugih društev. Osebno pa bo ostal v lepem spominu kot izvr-
sten sodelavec pri pripravi in vodenju prireditev lubilejnega leta 1997 ob I00. obletnici smrti pisatelja Kersnika in 80. obletnici smrti pisatelja 1'odlimbarskcga, kamor je lakoj po upokojitvi v lanskem aprilu pristopil z veliko vnemo, da kraju s|X't povrnemo pravo podobo in mesto, ki si ga zasluži.
V spominu bo ostalo njegovo prizadevanje za dograditev OŠ lanka Kersnika na Brdu in še marsikaj. Pogrešali bomo njegovo vedrino, odkritosrčnost. Človeka, polnega novih zamisli, ki jih je znal tudi uresničiti. Bil je mož, ki se ni ustrašil napora in preprek, marveč je vedno z vso svojo močjo premikal nemogoče. Lukovica bi ga ravno v času, ki prihaja, najbolj potrebovala. Lukovica, ki stoji pred novim začetkom, ostaja brez ene od gonilnih sil. V zavesti vseh (Da ostaja njegova smela volja, da moramo delati za dobro vsega kraja in vseh ljudi. . Besedo v njegov spomin zaključujem z besedami, s katerimi sem se od prijatelja poslovil ob grobu na Brdu:
»Eno življenje je prekratko«
Spoštovani žalujoči domači in sorodniki. Spoštovani vsi, ki nas je danes tu na Brdu združilo slovo od našega prijateja Orila Komotarja. Eno življenje je prekratko, da človek spozna lepote Slovenije1, je on sam
Ljubljanska 72, DOMŽALE TeL/fax 714-875, tel. 721-726
Delovni čas: od 8. do 12. ure od 13. do 19. ure
sobota       od 7. do 12. ure
V naši cvetličarni vam nudimo:
- rezano cvetje
- lončnice
- dekoracijo daril
- aranžmaje za razne priložnosti
- žalni program z možnostjo dostave
Naše prijazne cvetličarke vam bodo strokovno svetovale pri izbiri aranžmajev.
Kolektiv Cvetličarne OMERS obvešča cenjene stranke, da je lokal v poletnih mesecih normalno odprt.
Dobrodošli v cvetličarni Omers.
zapisal kot moto v svojem Zadnjem prispevku naši Lukovici, ki ga je predstavil zadnjo uro svojega življe nja v torek, na predavanju za oživitev kraja.
Res, eno življenje je prekratko. I )a-nes lahko le zavidamo, kako polno je znal živeti, kako vsestransko je znal uporabljati svoje talente in srčnost. Koliko je stvari, kjer so njegove ideje od vztrajnosti in njegove moči oživele in premikale so se gore. Vsi iščemo v življenju pravo pot in srečo. Na tej poti tudi njemu ni bilo lahko, ("love'ško življenje le redko obira ravne poti. Množica nas, ki smo se zbrali ob tem težkem slovesu, pa je dokaz, da je na tej poti vedno znal najti čas za sočloveka in mu |X) svojih močeh pomagal. Znal je ljubiti in tako je prehodil pravo pot, pot, na kateri si je ustvaril družino, na katero je bil (Xinosen, kot smo vsi mi lahko ponosni nanj. Res, eno življenje je prekratko, da človek spozna vse lepote Črnega grabna, bi lahko razumeli ludi moto, ki ga je Ciril zapustil Lukovici. Ko sem prihajal v sredo zjutraj v Lukovico, sem v sončnem dnevu, ki ga za Cirila ni bilo več, opazoval nad dolino Radomlje dvigajoče se bregove in hribe, porasle z gozdovi in posejane z vasmi in cerkvami. Brdski grad je v svojih ostalinah ostajal v senci mogočnih krošenj... Kako poln ljudi, kako poln zgode ivine je ta Črni graben. Koliko usod se je in se še spleta tu. Ko človek spozna ta košček naše domovine, ga
ljubi. Ciril je ljubil ta košček sveta ob stari cesti in je imel rad ljudi, ki nas je tu včasih tudi težko razumeti. Kdo more našteti vse dogodke in dejavnosti, kjer je kot pobudnik in gonilna sila sodeloval. Zgodovina te doline bo s [x>nosom lahko vpisala še enega v vrsto svojih mož in žena, ki so ji darovali srce. Res, ene) življenje je prekratko, lahke) pa je polno, kot je bilo njegovo. V veliko čast si štejem, da sem ga mogel s|x)znati in globoko v meni bo ostalo najino prijateljstvo. Njegova |)reprosta odkritosrčnost mi je v teh časih zelo veliko pomenila. Kako je bil večino poln svežih idej in zamisli. Človek, ki je živel s časom. Navdušenje za vse boljše, sposobnost izpeljati najtežje stvari in vedno pripravljenost za pome« , tudi pri najbolj preprostih in na pogled nepomembnih opravilih, ki jih je bilo treba opraviti. Ponosno lahko rečem, da sem sodeloval z njim pri mnogih projektih, ki so v zadnjem e"-asu imeli veliko odmevnost za naš kraj in občino. Snovala sva že nove načrte za boljši in lepši kraj, za boljše odnose med ljudmi. Večkrat sva spel snovala načrte ob projektu CR-POV v Lukovici, pri katerem je videl korak naprej in se zanj tudi z vsemi močmi prizadeval. Žal je bilo predavanje v torek tudi trenutek, ko se je izteklo njegovo življenje. Eno življenje je prekratko in tako ostaja med nami vrzel. Ciril! Pogrešal bom tvojo izkušenost, znanje in široko obzorje, s katerimi si znal poiskati izhod iz vsake zadrege. Pogrešal bom tvoje) vedrino in preprostost. V Lukovie j ostaja za teboj pra znina. Hvala pa ti za vse, kar sem se v tem kratkem času najinega prijateljstva naučil od tebe. Prepričan pa sem v nekaj, Lukovica te ne bo pozabila. Eno življenje je prekratko, da človek spozna, zato naj nas ne žalosti težka izguba, kajti veseli nas lahko to, da smo ga poznali in smeli iti z njim del življenjske poti. Uživaj zdaj svoj mir tu na Brdu, ki si ga imel vedno rad. Od tebe se poslavljam z besedami našega pisatelja janka Kersnika, ki svojo črtico Kmetska smrt konča z besedami:
Pa kadar mrejo ti ljudje jaz sem jih že videl mreti - smrti se ne boje!
MATEJ KOTNIK
ZAHVALA
V 70. letu življenja je odšel v večnost naš dragi
Anton Novak
Potokarjev ata z Imenj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem Termit-a, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob Strani, darovali e vetje, svečo in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ubrane) petje1. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Moravče, Imenje, 9. julij 1998
V SPOMIN
Henriku rsicu
1952-1998
Bila je lepa, sončna junijska nedelja, 14. 6. 1998. Zvok siren bližajočih se vozil je pretrgal običajno nedeljsko dopoldne. Presunilo nas je vprašanje, kaj se je zgodilo? Nihče si ni upal pomisliti na najhujše, vendar se |c prav to zgodilo. Vesti, da si bil eden od ponesrečencev v nesreči z zmajem, kar nismo mogli verjeti. Poznali smo te kot velikega ljubitelja naših planin in narave. Neštetokrat si vodil razne ekipe na naš slovenski ponos - TRIGLAV. Užival si ob lepem razgledu z visokih očakov na prelepo slovensko zemljo in prav s takim pogledom se je pretrgala nit tvojega življenja. V gasilske vrste si stopil kot pionir. S svojimi vrstniki si rastel iz pionirja v mladinca in na mnogih gasilskih tekmovanjih dosegal lepe uspehe. Ob prihešdu v članske vrste si naredil izpit za strojnika ter opravil izpit za občinskega gasilskega sodnika ter redno sodeloval na občinskih tekmovanjih. V letih delovanja v naši organizaciji si pridobil naziv gasilca 1. stopnje. Predsednik našega gasilskega društva si bil več kot dvajset let; vse do tragične nesreče. Med tvojim predsednikovanjem smo se razvili v uspešno društvo, tako po strokovnem znanju kot tudi po tehnični opremljenosti. Ob spoznanju, da nekdanji gasilski dom ne zadošča več gasilskim potrebam, smo se odločili za razširitev in posodobitev. Bil si med najbolj pridnimi člani pri obnavljanju doma. Zrastel je lep večnamenski dom, katerega uporabljamo vsi krajani in na katerega si bil zelo ponosen.
S svejjim delom in pripadnosti gasilstvu v našem društvu si nam zapustil lepo dediščino, ki jo bomo vedno spoštovali in prenašali na mlade gasilke in gasilce. Tvoja prisotnost med nami nas je povezo-
vala v prijetno gasilsko družino. Veliko gasilcev in ogromno po-grebcev na tvoji zadnji poti je dokaz, da si bil spoštovan med nami. Pogre?šali te bonxj!
GASILCI PGD ROVA
Najboljši odhajajo med prvimi...
Iz sive megle se je rodil lep, jasen dan. Takrat, na pragu novega dne, še nismo slutili, da bo strašna novica zatemnila lepoto junijske nedelje. Ob kruti novici, da te več ni, nam je zastal korak, otrpnilo srce. Nikogar ni, da bi nam pojasnil, zakaj si odšel, odšel brez slovesa. Bil si delaven in vztrajen. Tvoj življenjski optimizem nas je prevzemal in napolnjeval sleherni trenutek, ki smo ga preživeli s teboj. Bil si eiober prijatelj. Rad si zahajal v planine, kjer si poznal vse poti in stezk:e. Vedno si znal preceniti sleherno nevarnost in se varno izogniti tvegani poti.
Le kaj te je tistega nesrečnega trinajstega dne v juniju vodilo, da si zase izbral to tvegano pote" je bila to želja po nečem novem ali igra zle usodef
Kruto je spoznanje, da te več ni. Odšel si na pot, pot brez vrnitve. Izguba ie velika in neizmerna. Grenko bolečino blaži misel, da si odšel v lepši svet, v rK>vo življenje. Ponosni srrxj na to, da si bil naš prijatelj.
Nikoli te ne bomo pozabili. V naših mislih in srcih boš večno živel. Mirno počivaj na prečudovitem koščku slovenske zemlje, ki si jo tako neizmerno ljubil.
N. Z.
ZAHVALA
V osemin.štiridesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mati, hči, sestra in teta
Slavka Vidic
roj. Cerar iz Zaloga pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, se posebej družinama Kunavar za zapete rjesmi v mrliški vežici, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentačema za odigrano žalostinko.
Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo pezslovili od nje.
Vsi njeni
Niti slx>Kt>m nmi rek/a, niti roke nam ,x>dala, le tiho, mirno si zaspala.
ZAHVALA
Ob nenadni in prezgodnji smrti naše drage sestre, tete in svakinje
Ančke Jerant
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in kolektivu
Univerzale za izrečena sožalja, za darove za svete maše, podarjeno cvetje, sveče in za denarno pomoč. Iskrena hvala g. župniku Antonu Perčiču, g. )anezu Gerčarju in g. patru Alojziju Klemenčiču za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na Prežganju. Najlepša hvala cerkvenim pevcem za petje pri sv. maši in pevcem za zapete žalostinke ob grobu ter Gasilskemu društvu Prežganje.
Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni
/lamnik
Domžale
		ZAHVALA
		
	*w mm	Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
	%	Jožeta Dolinarja z Gore pri Pečah 18
		
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga ohiskali med njegovo boleznijo in se ob smrti |X)slovili ixl njega v domači hiši in na pokopališču. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in vso pomoč ob slovesu.		
		Vsi njegovi
		ZAHVALA
		
	Q	V enainsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
		Rudi Javoršek, st
		s Količevega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, sočutje, za pomoč v trenutku izgube. Hvala Župniku z Vira, praporščakom, pevcem in pogrebni službi, saj so storili vse, da je bila njegova zadnja (X)l k večnemu pttfilku tako lepa. Zahvaljujemo pa se tudi delovnim kolektivom K(' 1 (ubijana, Sarrio Kolk'evo, Lespal, (i.o.o., Količevo, Glasbeni soli DomZale in Pošti Radomlje za |X)moč in razumevanje v času, ko nam je bilo to potrebno. Vsem še enkrat hvala.		
		Vsi njegovi
Št/h
VngšŠi triši n fupnj živiš, /,)!<> pot nas vodi '/■/. kjer v tišini spis, fmn ItK'k.i ljub(Vi)i vedno ipri in tvoj nasmeh med nami Sivi.
V SPOMIN
Drugega julija 19% je minilo leto, odkar sem ostala hre/ tebe, dragi moj mož
Anton Kos
Iskrena hvala vsem, ki se ga s|X)minjate, prižigate sveče in postojite oh njegovem grobu.
Žena Anica
ZAHVALA
V dvainšestdesetem letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
Tone Beravs
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustno in pisno soZalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, pevcem za zapete |xesmi in praporščakoma za izkazano pozornost. Hvala tudi Ribiški družini Domžale. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
Ko srce plemenito se nam vse je razdrlo, tvoje telo je za vedno zasfhilo. Če lučke na ffobu kdaj upiline vih.tr, v naših jih srcih ne bode nikdar!
ZAHVALA
Mnogo prekmalu nas je zapustil dragi mož in
oče
Janez Leve
z Vira
Iskrena hvala vsem, ki sle ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo |X)t, darovali (vetje in sveče in nam izrekli soZalje. Posebna zahvala soseetam, ki so nam tako nesebično stali oh strani, Papirnici Sarrio Slovenija za vso pomoč, g. ložetu Kaplanu z Vira za poslovilni obred in spodbudne besede tolažbe, Zahvaljujemo se oktetu rosama za izbrane pesmi slovesa, KS Vir, DU Vir, pra|x>rščakom ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala!
Njegovi najbližji
Zaman je bil tvoj lx>j,.
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
liolczvn je hil.i moOujSa odŽivljenja.
V SPOMIN
5. julija je minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, cx":e in dedi
Ivan Gujtman
z Vira
Vsi, ki se ga s[ximinjate ob njegovem grobu in niu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
		", ZAHVALA
		
		Ob boleči izgubi naše žene, mame, babice, sestre in tete
		Marije Sušnik
		iz Vošc nad Blagovico
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.		
Posebno se zahvaljujemo župniku za lepo opravljen obred, pevcem MPZ Lipa za zapete žalostinke, govorniku in trobentaču.		
		Vsi njeni
		Prcvcć sem trpel, da jok.ili hi z,i mano, le tiho h probu pristopite in miru mi zaželite.
		
		ZAHVALA
	,,£M "fll Ma m	Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
		Milana Cikača
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivoma Sarrio Slovenija in Heliosu za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, denarno pomcx": in spremstvo na njegovi zadnji |X)ti. Hvala dr. Hacetu in dr. Goršku za lajšanje bolečin. Hvala gos|X)du kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za lepo |X'tje in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!		
		Vsi njegovi
		
		ZAHVALA
		()b smrti naše Mici
		Marije Zalokar
		1902-1998
		
se zahvaljujemo številnim spremljevalcem na njeni zadnji poti: sorodnikom, znane eni, sosedom in prijateljem. Gospodu župniku Perčicu hvala za občutene besede slovesa. Hvala oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Hvala za cvetje in sveče ter darove za svete maše.		
		Družina Obervvalder
Ti nt veš, kako boli,
ker Mx? več med nami ni.
ZAHVALA
Poln življenjske moči, volje in načrtov je sredi dela tragično omahnil v smrt ljubljeni mož, ati, sin, brat in stric
Henrik Uršič
iz Rov pri Radomljah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, nekdanjim sošolcem, gospodu žujiniku lanezu jarcu za pogrebni obred, gasilcem, praporščakom, pevcem iz Naklega - Gorenjci, trobentaču Niku Legatu za zaigrano žalostinko, gospodu Radu Vollmajerju za poslovilni govor, gospodu Viktorju Hribarju za organizacijo pogreba, posebna zahvala PGD Rova in cvetličarni Omers. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na zadnji poti v njegov prerani grob.
Za njim žalujejo: žena Sonja, hči Neva, sinova Miha in laka, mama Mirni in brat Dari z družino
V življenju sla /me/a le s/cd) in delo, sedmog vsega truda mirno spita. OdSla sta tja, kjer več ni bolečin, a na vaju vet no bo t »s/a/ spomin.
V SPOMIN
29. junija je minilo leto, odkar ni      9. septembra pa bo minilo enajst več med nami naše mame let, odkar smo se poslovili od
našega očeta
Štefke Antona Brodar Brodarja
V naših srcih sta še vedno z nami.
Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate, jima prižigate svečke in postojite ob njunem grobu
Vsi njuni
Tako uho, skromno si trpela,
takšno tudi Življenje si imela,
zd.ij rešena vseli si lx>lec'in,
za talx> ostal lx> lep, a lx>leč spomin.
ZAHVALA
Na binkoštno nedeljo je v petindevetdesetem letu starosti v bolečinah in trpljenju za vedno ' zaspala naša draga teta in botra
Pavla Cencelj
s Podmilja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali maše, cvetje in sveče.
Hvala gos|X' Irmi Markovšek za ves trud in pomoč pri lajšanju bolečin. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Vrtovšku za
lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim |X'vcem za prelepo petje, pogrebcem ter g. Rajku Keršiču za prisrčne poslovilne besede ob grobu.
1 Ivala tudi domžalski prometni policiji. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti v njen poslednji dom v Sentožboltu.
Vsi njeni
V SPOMIN
Štiriindvajsetega julija bo minilo pet let, odkar nas je v cvetu mladosti, nepričakovano zapustil naš dragi
Jani Kepec
iz Doba
Čas hitro mine, a spomin nate bo v naših srcih večno živel. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Iv
V sedeminosemdesetem letu starosti se; je iztekla življenjska pot cx!eta, dedka, pradedka in brata
Ivana Čada-Toša
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na
|X)grebu. Hvala dr. Marku Frangežu in patronažni sestri Marjani za vso zdravniško pomcx; in nego, g. kaplanu pa za lepo opravljen fX)grebni obred.
Za posebno skrb in razvedrilo v zadnjih letih pokojnikovega življenja se zahvaljujemo upokojenski skupini Naša srečanja, ki jo vodi Majda Hroval.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi
Življenji- si ljubila, ljubila si svoj doni. A tiho brez slovesa orlšla si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v sn ih naših lx Ječ ina.
ZAHVALA
()b prerani izgubi nase ljubljene
Angelce Kuhar
rojene Kepic
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem,
kolektivoma Univerzale Domžale in Men ina Kamnik /a izrečena ustna in pisna sožalja, za darovat«) cvetje in sveče ter
spremstvo na njeni zadnji rx)ti. Zahvaljujemo se še prav posebno dr. Tomažu Mušiču za skrb in nego v zadnjih dneh, g. Stanetu Kerinu za lepo opravljen obred, pevcem MK/ /von za čustveno odpete pesmi in g. Franciju Stoparju za čudovilo zaigrano Tišino.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in postojite v njen spomin.
Vsi njeni
Domžale
/lamnik
ZAHVALA
V oseminšestdesetem lolu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta
Ivanka Hcine
rojena Beravs
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna soZalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji |x>ti. Hvala gos|xxlu Župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete \xsm\. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Saj ni rečeno, da te ni, Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si.
V SPOMIN
Mineva Žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Anton Podlipnik
iz Ihana
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite oh njegovem preranom grobi Vsi njegovi
ZAHVALA
C Jb smrti
Ivana Marolta
se iskreno zahvaljujemo vsem sotMavcem, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje ter za spremstvo na pogrebu.
Lepa hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi.
Enaka zahvala velja tudi gasilcem in govornikoma. Vsi njegovi
ZAHVALA
V |X'tinosemdosetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric
Mirko Mlakar
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svečo ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala volja dr. Milanu Banku, Lovski družini Domžale, Ribiški družini Bistrica Domžale, predstavnikoma ID in RD za poslovilne besede ter gasilskemu društvu STOB. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala.
Vsi njegovi
		ZAHVALA
		
	1 t :*mm «■«■>, ';l ■P*	V devetinšostdesetem letu starosti nas je po hudi in dolgi L>olezni za|>ustil dragi OČE, dedek in tast Jože Dolinar
	jdL]mii" ^	iz Trzina
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, |>rijateljem in znancem za izrečena ustna in |»isna sožalja, jx>darjeno cvetje, sveče ter denarno |x>moč. 1 Ivala wom, ki sto ga v tako velikem številu |x)sj)romili na njegovi zadnji jx»ti. Posebna zahvala tudi dr. Marti Brcgar-Kižnar za njeno dolgoletno zdravniško |x>moč. Gospodu žujjniku Pavletu Krtu hvala za le|x> opravljen |x>grebni obred. Ciisilskomu društvu Trzin ter vsem ostalim gasilskim društvom, pevcem, gospodu Stoparju za odigrano Tišino in vsem, ki slo kakorkoli |x>magali v težkih trenutkih. Vsem skupaj in vsakemu |x>selx.'j še enkrat iskrena hvala.		
		Hčerka Valerija z družino.
ZAHVALA
V štiriindevetrk-sotem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
Marija Gregorin
Hribarjeva Mici iz Ihana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in spremstvo na njeni zadnji pot i. Posebna zahvala uslužbencem (žoma upokojencev v Domžalah za vso nego v
letih, ki jih je tam preživela. Posebna zahvala tudi g. župniku za cerkveni obred in lopo lx>sede ob slovesu ter ihanskemu cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala tudi praporščakoma in trobentaču za Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Vsako jutro, ko se dan /budi, mi solze zalijejo oči, ker tebe med nami ni.
Pogrešamo tvojo besedo smeh in tvoj nasvet.
V SPOMIN
Štirinajstega junija je minilo pol leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in pradodek
Franc Petek
iz Rafolč 14
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjati«, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. *
Žena Pepca in vsi njegovi
Niti zlx>gom nisi rekel, niti roke nam podal, le tiho, mirno si zasuli.
ZAHVALA
V petinsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš dragi mož in ati
Ljubo Bevc
iz Domžal
llskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slali ob Strani, darovali cvetje in sveče tet izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivica, hči Irena z družino, sin Ljubo z družino, Maruša in drugo sorodstvo
( klšel si tiho, Itrez slovesa, za talio ostala je praznina m v naših se ih neizmerna bolet ina.
ZAHVALA
it* jLj^ i
BHBMMI!       Vili JNHM
V šestdesetem letu starosti je nenadoma prenehalo biti plemenih) srce našega dobrega moža, očeta, dedija, brala, sitic a, tasta in svaka
Andreja Drmala
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja.
Hvala tudi domžalski godbi, vsem praporščakom in trotentaču za zaigrano Tišino.
Vsi njegovi
ttiša tiha je poslala, ko si vzel od nas slovo, v srcih lxtleCina je ostala, ki firenchala ne lx>.
ZAHVALA
V sodominosomde-setem letu nas je za vodno zapustil dragi ata, dedek in pradedek
Martin Zaje
Kašnikov ata s Češnjic nad Blagovico
Ob lx>lee'i izgubi našega očeta so iskreno zahvaljujemo vsem vrrodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za sožalje, darovano c vet je, svečo in sv. mašo. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku za le|X) opravljeni pogrebni obred. Hvala sosedom Šinkovčevim, ( ebuljevim in Rokavčevim za vso |x>mcx', ki sto nam jo izkazali. Hvala jx'vskemu zlx)ru I i|>a za žalostinke. Hvala tudi pogrebu-m in vsem, ki sto našega očeta na zadnji |x>ti spremljali v tako velikem številu. So enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi!
Preveč sem lr\xll, da jokali bi za mano,
le tiho h grobu pristopite in miru mi zaželite.
ZAHVALA
V šest inšestdesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče, stari ižče, brat in stric
Emil Smodiš, st.
iz Ihana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter darove za sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in gospe Joži Hribar.
Posebna hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti
Se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
Zaman je bil tvojlx>j,
zaman vsi dnevi upanja in trpljenja,
Me/en je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, svak in stric
Tone Pak
z Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom bloka 3-4, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Hvala KPC jablje in AS Domžale - tehnični pregledi za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Gabrijeli Kovač-Mohar za nenehno pomoč ob hudi bolezni. Zahvala tudi gospodu župniku Pavletu Krtu za lepo opravljen obred svete maše, pevcem in gasilskemu društvu Trzin, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala še enkrat vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Žena Frida in sin Tone z družino
ZAHVALA
Pri 83. letih nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica
Alojzija Drčar
•       rojena Pevec Stankotova mama iz Zgornjih Prapreč
Hvala vsem, ki ste ji pomagali v njenih urah: dr. Pippu iz Zdravstvenega doma Lukovica, dr. Burjevi iz Zdravstvene-;^ doma Domžale, asistentu dr. Šviglju in osebju Nevrološke klinike v KC
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste počastili njen spomin z izrazi sožalja in spremstvom na njeni zadnji poti. Posebej gre zalivala g. Svetetu, župniku z Brda, Oktetu Tosama, g. Luki Gerarju za poslovilne besede in pra[X)rščakom.
V SPOMIN
Mineva tudi štiri mesece od smrti očeta in brata
Staneta Drčarja
iz Domžal, Miklošičeva 2a izolaterja toplotnih in hladilnih naprav
Nenadoma je zaključil svojo življenjsko pot v komaj petinpeldesetem letu starosti.
Ohranili ju bomo v svojih srcih.
Vsi njuni
Odšel si tja, od kock*r ni vrnitve,
kjer ni sovraštva in ne lxA'čine.
V naših snih ti naprej živiš,
zato /jot nas vodi tja,
kjer ti v tišini spiš.
lam lučka ljulx-zni vedno gori
in tvoj MM med nami živi.
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, vnuk in nečak
Karlo Kiselak
iz Turnš pri Dobu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem in profesorjem grafične šole ter učencem in profesorjem osnovne šole Dob za izrečena
ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala Karlovim prijateljem, sošolcem iz osnovne šole in smučarski sekciji Turnše-Češenik za ganljive poslovilne besede. Zahvala gospodu župniku Vladu Pečniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem kvintetu Gorenjci iz Na k lega za lepo zapete žalostinke.
Zahvaljujemo se kolektivom: Induplati, Napredek kooperacije, KIK Kamnik, Plastenka, športnemu društvu Dob, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Ostale so neizrečene besede, neizpolnjene želje, neizsanjane sanje...
Vsi, ki smo ga imeli radi!
/bmnik
Domžale
	JUS-SECURITY d.o.o.
	=9 AVTOŠOLA
	p, =» VARNOSTNA SLUŽBA
	*  => TRGOVINA (alanni in telefoni)
	Ljubljanska c. 102. LX)MŽALE Delovni čas: od 8.-12. in I5.-1S. ure Telefon:      719-890, 041/638-007
\ I /
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAX, dao. Tesovnikova 27a, Ljubljana
Naročila po tel.: (061) 16 83 700
Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure.
Nujni primeri ob vikendih in praznikih mob. 0609 634-945
Radovan ZajC, dr. vet. med. mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med mag. Iztok ValentinČiČ, dr. vet. med.
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980
Vrba 7 1225 Lukovica
IZDELUJEMO
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408 od S.-17.«re
Zaposlimo
DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA
Vas zanima odgovorno, samostojno, razgibano delo? Ste komunikativni, dinamični in pripravljeni spoprijeti se z novimi izzivi?
Če imate zaključeno visoko izobrazbo gradbene smeri, opravljen strokovni izpit, 3 do 5 let delovnih izkušenj in imate opravljen tudi vozniški izpit B kategorije ter ste pripravljeni sprejeti pogoj 3-mesečnega poskusnega dela, Vas vabimo, da se prijavite na prosto delovno mesto-
VODJE PROJEKTA
Prijave s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave tega oglasa na: RAZVOJNI CENTER TIVOLI, d.0.0., Šlandrova 10, 1231 ČRNUČE.
ISCG
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAEIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale. Kolodvorska h, tel. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-27'H
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko-komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
• PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- Seminar: računovodstvo malih podjetij
- Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- Varstvo pri delu in požarno varstvo
- Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- Tečaj strojepisja
- Tečaj skladiščnega poslovanja
- Tečaj za voznike viličarjev
- Tečaj za traktoriste
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-27a
V Izobraževalne programe se lahko vpišete do 30. 9. 1998.
Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo bencinskega servisa Domžale II, investitorja PETROL, Slovenska naftna družba, d.d.. Dunajska 50, Ljubljana
OBJAVLJA
1. da jc dne 10. 7. 1998 z odločbo št. 350-03-28/97-MP/VFvl   izdala   lokacijsko dovoljenje za
rekonstrukcijo bencinskega servisa Domžale II, na zemljišču pare. št. 1939/2, 1939/3, 1939/4, 1939/5, 1939/28, 1939/32 in 1939/38, vse k.o. Domžale.
2. da jp bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 8. 7. 1998 izdano okoljevarstveno soglasje št.
345-05-37/98.
3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje.
Sanja TRAUNŠEK, dia SVETOVALKA VLADE
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET.        13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
NI MBA d.o.o.
SLAMNIKARSKA 1, 1230 DOMŽALE Tel./faks: 716-222, gsm: 643-700
v sodelovanju z RainBird in Pipe Life ponuja celotno
opremo in montažo najsodobnejših ameriških namakalnih sistemov, ki bodo poskrbeli, da bo vaš vrt namakan redno in enakomerno, vam pa prihranili čas in denar.
v
Želite v novo stanovanje še v letošnjem letu?
IZREDNA PRILOŽNOST
V centru Domžal dokončujemo poslovno stanovanjski
kompleks D15.
V tretji etapi, ki bo vseljiva v letošnjem oktobru je po izredno ugodni ceni prostih še nekaj stanovanj. Možnost kreditiranja.
Informacije in prodaja: SGP Graditelj, d.d., Kamnik, tel. 818-800.
RGDLX
PEUGEOT
SERVIS, PRODAJA
Rova 3a
1235 Radomlje
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT
prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319
UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 2,5%
KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT
KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOT P-106 P-306 P-406
P-406COUPE P-PARTNER BOXER
348.000,00 SIT 1.330.000,00 SIT 2.203.000,00 SIT 3.100.000,00 SIT 5.286.000,00 SIT 1.648.500,00 SIT (5% p.d 2.583.000,00 SIT (5% p.d.:
P-PARTNER
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE
Domžale
/lamnik
NASTOPILI TUDI V DOMŽALAH
Celebrant Singers
CELEBRANT SINGERS, po slovensko bi jim lahko rekli PEVCI SLAVJA, so mednarodna ekumenska vokalno-instrumentalna skupina, ki deluje že 21. leto. Njihov ustanovitelj in vodja je Jon Sem-kovski, Američan poljskega rodu, ki je skrbno zbral glasbene umetnike, ki so svoje glasbene sposobnosti posvetili misijonskemu delu. Tako z glasbo, osebnim pričevanjem, molitvijo in odkrivanjem skrivnosti Božje besede vabijo poslušalce k razmišljanju o življenjskih vrednotah, ciljih in ne nazadnje tudi večnosti. Kot smo lahko prebrali v predstavitvenem listu, so glasbeniki s svojo glasbo in svojim pričevanjem gostovali v vseh zveznih državah Amerike, hkrali pa tudi na vseh petih kontinentih, kjer so obiskali več kot 70 držav. Njihovi izredni nastopi ostanejo na »straneh spomina« zapisani z zlatimi črkami: so doživetja, ki v mnogih poslušalcih vzpodbudijo temeljne življenjske odločitve, ustvarijo ozračje notranjega miru in vlijejo novih moči in novega upanja. V letu 1985 so PEVCI SLAVJA razširili svojo dejavnost, saj so svojim štirim rednim skupinam dodali še tri poletne skupine. V Sloveniji so prvič gostovali v letu 1986, nazadnje pa v letu 1996. Izdali so tudi več kot 10 kaset in zgoščenk.
Letošnji julij je Slovenijo obiskal,i ena od treh poletnih skupin, ki se je v organizai rji domžalske Karitas in ob pomoči Občine Domžale s svojim programom predstavila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Skupino, ki se je predstavila v Domžalah, sestavljajo mladi ljudje, največ jih je bilo iz Amerike, med njimi pa sta bila tudi dva Francoza, pričakovali pa so tudi dva glasbenika iz Indije, ki se jim bosta pridružila na
	p	
		
MALA LOKA 15, DOMŽALE, tel.: 061/16-12-164
MEHANIKA, KLEPARSTVO, LIČARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV
VSE NA ENEM MESTU
UGODNO!!! LANOS
ROMEO & JULIET
oprema:
servo volan • klima naprava • električna stekla • centralno zaklepanje
CENA: 1.649.999 SIT
petje mladih glasbenikov, ki s koncerti želijo predvsem slaviti Gospoda, hkrati pa vsem posluSaJosm, ki hočejo slišati dobro glasbo, posredovati tudi besede tolažbe, miru, upanja in ljubezni, hkrati pa so tudi obiskovalce domžalskega koncerta povabili, da sodelujejo z njimi. In teh besed, |X"smi in misli je bilo tudi na domžalskem koncertu veliko.
Ob koncu uspešnega koncerta CT-LEBRANT SINGERS, o katerih je Mati Terezija dejala: Sporočilo o božji ljubezni in milosti, ki ga posrednic skupina Celebrant Singers, prinaša mir in veselje mnogim poslušalcem,« se je glasbenikom zahvalil g. Franc Flerle in jim v zahvalo izročil spominsko darilo.
slovenski turneji, ki si< rr obsega sko
raj dvajset koncertov, l'o predstavitvi vseh nastopajočih smo prisluhnili koncertu, katerega namen je bil mnogo več kot le igranje in ubrano
OTROŠKO VESELO SREČANJE NA STUDENCU
S pesmijo, igro in plesom v srcu
Polelno gledališče Studenec je bilo v petek, 10. julija 1998, mladostno, kot že dolgo ne. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Slovenska šola iz Clevelanda v ZDA sta obiskovalcem pripravila otroško veselo srečanje, ki sta ga naslovila S pesmijo, igro in plesom v srcu, ki ga je dopadljivo vodilo znana napovedovalka Mojca Cirej Blažej.
LE, VE
LESONITE IN MEDIAPANE...,KI VAM JIH V NAŠI TRGOVINI LAHKO ODREŽEMO PO MERI.
Čf še ne veste •••••••••••••••••
KJE odrežejo po meri Vam POLIČKO, KJE dobite leseno HIŠICO za ptiiko, KJE vas talne in stenske čakajo OBLOGE, LETVE, PULTI in sploh VSE iz zaloge in KJE se z nakupom PRIVARČUJE in   KJE   strokovno   Vam SVETUJE
....... . . potem shranite tale Ust,
ki  popelje   k   NAM   Vas   na obisk!
r- SLOVENIJALES
Domžale, tel.: 061 - 714 71 G, Antona Skoka 20/a odprto od 7" do 19", sobota od 7" do 13".
Mlinček
Najprej je na oder povabila Folklorno skupino Mlinček, ki deluje v otroškem vrtcu Brezje na Gorenjskem. Kar 17 otrok, starih od 5 do let 7 let, je vključenih v folklorne plese. Skupino vodita Lidija Volk in Dragica černe, občasno pa skupino strokovno vodi tudi Bojan Knific. Abraham, Peričice, V šterenco gledam in Pleši, pleši črni kos so bili plesi, ki bi jih lahko imenovali tudi otroške igre, s katerimi so prvič nastopili pred obiskovalci Poletnega gledališča na Studencu. Z njimi je zaplesala Anica Černe, na harmoniko pa jih je spremila! Aljaž černe. Njihov drugi nastop je vse malce starejše spomnil na številne otroške pesmice in igrice, ki so se jih igrali v mladosti. Prisrčni najmlajši so nas popeljali od pesmice Majhna sem bila do številnih drugih igriv pesmic in bili deležni glasnega aplavza.
Učenci Osnovne šole Jurij Vega Moravče
Učenci Osnovne Sole Jurij Vega Moravče se imeli pri obisku Slovenske šole iz Oevelanda posebno pomembno vlogo. Že dve leti si namreč dopisujejo z učenci iz te šole in nastop na Studeni u je bil priložnost, da so se mladi dopisovale i prvič srečali in si podali roke kot prijatelji. Posebej za to priložnost so pod vodstvom učiteljice ge. Nade Mal pripravili gledališki prikaz, v katerem so se nam predstavili nekateri junaki Prešernovih pesmi: Povodni mož, Urška, lui jaška Rozamunda in Ostrovrhar. Da bi lažje sledili njihovemu pogovoru v sedanjih časih, nam jih je v Prešernovih pesmih predstavila recitatorka lana Kolenc z Vač, ki je tudi tokrat s svojim nastopom navdušila.
Zarja & Sonce
Otroško veselo srečanje na Studencu ni minilo tudi brez lepega |X't-ja. Obiskovalcem se je predstavila vokalnoinstrumentalna skupina Zarja & Sonce iz Novega mesta. Zbor šteje 54 članov, vodi pa ga zboro-vodkinja Irena Rešeta. Glasbena skupina, ki je izdala več avdio kaset in zgoščenk, je po instrumentalni glasbi, v kateri se je zlasti odlikovala solistka, zapela pesem Sanjam deželo in strinjali smo se s pevci,... da je danes srečen dan in občudovali njihovo izvedbo matere Tereze. Pa to še ni bilo vse. Mladi so občuteno za|x'li o tem, da bi posijalo vsaj malo sonca in malo smeha, nato pa je zapela ljubka Sanja Cerjak. Po glasnem ap-
Ljubljanska 70, Domžale: tel: 061/711-790 internet:http.//wvm».atudent8ki-»-clornzate.8l
lavzu so mladi dodali še pesem o prijateljstvu in o tem, da nas Se obiščejo, v kateri jim je pomagala tudi zbo-rovodkinja. Kljub uradnemu zaključku je večina gledalcev vztrajala tudi po koncu prireditve, saj se pesmi glasbene skupine Zarja & Sonce ne naveličaš.
Slovenska šola
iz Clevelanda, ZDA
V kratkem razgovoru sta ga. Silvi-ja Pišorn, ki se je spomnila predstave domačega gledališča Martin Krpan pred več kot 15 leti, in ga. Marija Sedmak predstavili slovensko šolo in program obiska v Sloveniji, ki obsega ogled prav vseh pokrajin. Povedali sta, da so ju podprli tako Slovenci v Ameriki, kot Slovenci doma in da sta zlasti veseli, ker lahko nastopata na Studencu. Nato smo prisrčno zaploskali otroškemu pevskemu zboru, ki je zapel pesmi Pozdrav domovini in Jaz znam igrati, prisluhnili smo skupinski recitaciji ter na koncu tudi eni od ameriških pesmi. S svojim nastopom so nas mladi prepričali, da imajo skupaj z učitelji slovensko besedo in pesem zelo radi in se ju pridno učijo. To so dokazali tudi s prisrčno igrico o Mirku in abecedi ter pesmi-
cah, v katerih smo se skupaj z njimi učili slovenskih samrjglasnikov. (žtro-ci so gledalce očarali s sproščenim nastopom, z dobrim znanjem slovenskega jezika, predvsem pa z velikim veseljem, ki je žarelo iz njihovih nastopov.
Srečno pot,
prijatelji iz Clevelanda!
Večer, namenjen odraslim in otrokom, se je prevesil v svoj drugi - dru-žabnejši del, ko je napovedovalka na oder povabila vse tiste, ki so omogočili in pomagali pri organizaciji Otroškega veselega srečanja na Studencu. To so bili predvsem predsednik KD Miran |arc Škocjan g. Lojze Stražar, ga. Nada Mal in ga. Marija Klopčič, ki so v spomin na srečanje prejeli spominska darila. Za učence - dopisovalce z OS Jurij Vega Moravče so mladi Slovenci iz Oevelanda in njihovi učitelji ter starši prinesli torbe, mladi iz Moravč pa so jim poklonili slovenske knjige, katerih nakup je omogočila Občina Moravče.
Srečno pot, dragi učenci Slovenske sok? iz Clevelanda, in hvala vam in vsem nastopajočim za prijetno OTROŠKO VESELO SREČANJE za Studencu.
Učenci Slovenske šole iz Clevelanda med nastopom na Studencu.
Naslednja številka izide v petek, 4. septembra 1998.
Slamnik
Ne pozabite! Rok za oddajo vaših prispevkov je torek, 25. avgust.
t"--'
Posezonsko
• V
znizanie
poletnih oblačil
od 20. 7. do 3. 8. 1998
V
blagovnici
Vele
in trgovini
Češminka
v Domžalah
ter trgovini
Zarja
v Mengšu
NAPREDEK
Od temeljev do strehe
v trgovini Kurivo
pestri ponudi
(ni
- Osnovni gradbeni material
(cement, apno, mivka, MB, betonski in opečni bloki)
- Armaturne mreže vseh dimenzij, železo
- Termo in hidro izolacije
- Strešne kritine
- Stavbno pohištvo
- Parketi in laminati
- Kombi plošče in pocinkano rabitz pletivo
- Vrtni sistem Bekaert
WmWmMkWkWmWmM
* UGODNE CENE o UGODNI KREDITNI POGOJI
* ODLOŽENO PLAČILO
* MOŽNOST DOSTAVE NA DOM Z AVTČDVIGALOM
OVina Kurivo, Masljeva 4, Domžale, telefon: 719-270 delovni čas: od 7. do 19.30, v soboto od 7. do 13. ure