ff šmink- iter. li. V Gorici, die 17 »Sloga*' izhaja Tank prvi, tretji in četrti četrtek meneča ter veljft po poiti prej emana ali na (lom poSiljana skupaj z „OoriSkim Vestnikom“ za vse leto . . . gld, 3.— „ pol leta . . „ 1.B0 „ četrt M » • • m — *75 Za tuje dežele toliko več, kolikor znaia poštnina. Posamične Številke po B kr., dobivajo «e v Stolni, Semeniiki in Šolski ulici. I Uprnvništvo in uredništvo: Morettijeva ulica, Štev. 22. ^ x » prinaia oznanila za četrti »trtni od k« katerih te pinca za itiriatopno potit-vrsto po 7 kr., če se jednnkrat tiskajo; po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. 4e se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Dopisi poiiljajo se nredniitvu; reklamacij e in naročnina upraf niitvo. Nefrankovnna pisma se navrnejo. Rokopisi se ne vračajo. Železnica Predel-Ture. Pred kratkem je izšla v Gorici knjižica: „Die Predil-Tauern-Bahn. Promemoria liber die in dor Giafschaft Gora-Gradisca projektirten Balinen, und zwar I. liber die Predil-Tauern-Balin, II. liber die drei Bača-thal-WocheinerLinien, IH. liber die Idriathal-Balin, IV. liber die Wippacherthal-Babn und V. liber die Divača- Laak-Loibl-Bahn, mit besonderer Beriicksicktigung der Theilstrecke St. Lucija-Predil-Tarvis, sowie der gegen dieselbe angeblicli obwaltenden strategi sciteli Bedenken. Herausgegeben volli Local-Comilè fiir deli Predilbalin-Ban in F'Iitscli44. Vsebina knjižice je izborna in vsega uvažanja vredna in zasluži, da bi je primorski, kranjski in koroški listi prerešetali na vse stranij, ali žal, da dosedaj se tega ni lotil že nijeden list. Nepoznani pisatelj prične z glavno črto, namreč z črto Predel-Ture ter dokazuje, da je tA črta od vseh projektiranih prog najkrajši zveza Trsta s Solnograško, z južno in sredno Nemčijo ter da je za Trst z ozirom na trgovino najprikladnejži, kajti trgovino teli dežel kakor tudi ono severne Tirni. vino teli dežel kakor tudi ono severne Tiroi ske, Švice in drugih na severo-zapadu ležečih krajev bi se pridobilo z to zvezo, ker je najkrajši, to pa je pri trgovini glavna stvar. Ako se hoče sedaj po železnici priti iz Trsta v Solnograd, more se potovati po velikanskem ovinku skozi Ljubljano, Maribor, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Kufstein in Rosenheim; za to pot, ki je dolga 966 km. potrebuje se z brzovlakom 22 ur; ko bi se zgradila pa proga Predel-Ture potrebovalo bi se iz Trsta v Solnograd, dolgost 349 kui., samo 10 ur. A proga bi se morala zgraditi iz Trsta v Devin po Vallouskej dolini v Gorico črez Predel ; z to črto bi se zmanj •Slog»' j»4i — neslog» tlači« — torej aložimo m 1 gala dolgost ix Trot* do Pendola »a l«--Irm. Bohinjska proga in sicer črta, katera bi se pri Potoku spojila z Rudolfovo železnico ter peljala črez Trbiž iu Beljak v Sol-liograd bila bi dolga 391 km.; črta od Potoka skozi Bistrico po Rožni doliui, Foderinoli in Beljak v Solnograd 363 km., a ona iz Potoka po Rožnej dolini, Celovec, Beljak-Solnograd celò 394 km. Te tri varijante Bohinjske železnice so toraj daljši kakor proga črez Predel za 48, oziroma 14 in 35 km. Ako bi se pa dalo Bohinjskej železnici ravno črto na Češko, bi ta proga nikakor ne bila v korist Trstu, ker bi uzbok drugih potij za Trst ne bilo zadostno terela, od katerega je jedino odvisna rentabiliteta železnic. Železnica po Idrijskej ali Vipavskej dolini meni pisatelj, bi državnim interesom ne odgovarjala; mi smo gledé obeh prog drugih mislij, katere bodemo svoječasno razvili. Potem ko pisatelj ovrže tudi progo Divača-Loka-Ljnbno pride do zaključka, da je iu ostane jedino le črta Predel-Ture najkrajša zveza Trsta z Solnogradom, južno in sredno Nemčijo, z severno Tirolsko, Švico, Francozko i. t. d. Pisatelj potem opisuje koristij in dobiček, kateri bi prinašala proga Trst-Predel. Trgovina Trsta, Gorice, Beljaka, Solnograda in bližnjih krajev bi se jako povzdignila in oživela. Posebno bi ta proga pospešila in oživela trgovino Gorice, Soške doline in nje postranskih dolin kakor tudi Koroške 'in sosednih dežel. Prebivalstvo teh krajev je sedaj siromašno in ubožno, z železnico pa bi prišla v te kraje industrija in obrt, tudi bi se razni pridelki ložej izvažali ter tako prinašali več dobička. Vstanovile bi se obrtne šole; zgradilo bi se več in boljših občinskih cest; dobivale bi se boljši in cenejši za življenje potrebne rečij. Pomnožile bi se ljudske in druge šole, po deželi, v okrajih in po občinah nastavljeni uradniki bi se ložej in boljše plačevali, da bi zamogli vsaj po človeško živeti; sezidale bi se ubožnice in bolnišnice, namestili bi se toliko potrebni zdravniki i. t. d. Prihajalo bi na Goriško, posebno v gore radi naravnih lepot mnogo tujcev, kateri bi pustili v deželi lepih denarjev. , Petelj razpravlja še koristi svetovne kupčije in trgovine, katere bi se s zgradbo Predelske železnice navezala na Trst ter preide na štete, katere bi ta železuice imela za deželo iu državo. V prvtg vrsti omenja strategiške pomislike glede železnice Predelske, katero bi peljali od Sv. Lucije na-pi'ej ob italijanskej meji ter bi jo sovražnik lahko razdjal in to pri Žagi iz Učejske in pri Kobaridu iz Nedižijske doline. Proti temu razlogu nevede pisatelj, da je sedaj Avstrija v zvezi z Italijo in se toraj napada od te strani ni nadjuti. Ako bi pa Italija in Avstrija tudi ne bili več mejsebojuo ute zane, se ni bati napada od italijanske drMve, kajti Italija je sama zase preslaba za Itak korak, pomoč pa bi jej mogla priti jedino Francije, na to pa pri mejsebojneui sovrai in nasprotovanju obeh držav še misliti ako bi se pa vendar le sprijaznile, molala bi naša diplomacija preprečili nam sovražne nakane. Vojaške oblasti v prejšnjih čAsih niso bile mnenja, kakor sedaj, da se ob državnej meji ne sme graditi železnice iz strategiškili ozirov. Zato trditev navaja pisatelj več izgledov, mej drugimi tudi progo južne železnice iz Trsta v Tržič, katero se od morske strani prav lahko uniči. Ljudstvo ne veruje, da se Predelska železnica ne zida iz vojaško strategičniii ozirov in to tem manje, ker je vlada za časa, ko sta si Avstrija in Italija nasprotovali že trikrat resno mislila na zgradbo te črte ; ljudstvo je marveč prepričano, da zgradbo te proge zapre-čujejo mogočni akcijonarji južne železnice. Pisatelj opisuje nadalje prehode iz I* talije in nasvetuje, kako bi se lahko zabfanil italijanskej vojski od Kobarida do Predela prehod ; ker so ta razpravljanja čisto vojaška in bi toraj naše čitatelje ne zanimali ter je nekateri tudi ne razumeli, je opustimo. Kot drugi uzrok, da se Predelska železnica ne zida, se navajajo politični razlogi, kakor da bi se z direktno zvezo južne iu srednje Nemčije v naše čisto slovenske kraje privabilo mnogo Nemcev ter da bi se škodilo Hamburškej trgovini, s ččmur bi se razdražilo Nemčijo. Ta je pa za dolgo časa od Francoske in Rusije tako odvisna, da si mora našo prijateljstvo na vsak dačiu ohraniti. Pri zgradbi koristnih želesnlčnih prog se nijedna država ne ozira na drugo, zakaj bi se toraj ozirala Avstrija na Nemčijo. Tudi nimajo stranske države fMake pravice mešati se v naše notranje tt&ve. Pisatelj misli, rta bi nemški novonaseljenci nam v narodnem oziru ne bili škodljivi, ker Nemec se hitro asimilira z narodom mej katerim živi; tudi bi se z njih pomočjo ložje preprečilo rovanje iredente, katero najbolj pospešuje do sedanja finančna iu trgovinska politika. Stroški Predelske železnice bili bi za 7—10 milijonov manjši kakor oni Bohinjske ter bi se ložej amortizovali. Železnico po Idrijskej doliui do Logatca ali Postojne pisatelj odločno zavrača, ker se ma ne vidi v nijeduem oziru koristna ; tudi Vipavska železuica ni v milosti, ako* prem bi Vipavskej dolini iu Gorici prinašala nekatere koristi, a nikakor ne takih kakor črta črez Predel*); istotako ne odgovarja niti trgovinskem niti strategičnim zahtevam črta Divača-Loka. Državnim, deželnim, narodnim, političnim, trgovinskim in vojaškim zahtevam odgovarja torig jedino le črto Predel-Ture. Za nje zgradbo mg se dela na vse kriplje in naj se opuste malenkostne in lokalne želje, ako imamo to črte, potem je še-le misliti na sekundarne proge. Strogo vojaški ugledni in strokovni list „Reichswehr“ na Dunaju z dne 28. decembra in. 1. razpravlja v enakem smislu železniško progo Predel-Ture ter zaključuje svoj obširni članek z besedami: „Ta železnica bi stala okolu 60 milijonov. Mislimo, da bi državi prinašala tak dobiček, da bi se morala zapričeti nje graditev, ako bi se moralo najeti i državno posojilo14. kami slovanske narodnosti obravuovati v slovanskem jeziku ; da morajo biti sodišča tako sestavljena, da razumejo vsi sodniki obtoženca, ako hočejo njega zadevo razpravljati. Osobje državnega odvetništva mora na to delati in skrbeti, da se zatožencu pojasni predmet obtožbe v njegovem jeziku ; morajo se razsodbe in motivi obtožencu v njegovem jeziku prijaviti. To je jedeu ministerjelni odlok. \ Druga ministerjelna naredba z leta 1886. tiče se specijelno Goriškega. Ta naredba določuje, domnevno, da so soduijski činovniki slovenskega jezika zmržni, da s slovenskimi strankami v nje jeziku obravnavajo in pišejo zapisnike, ter nalaga kot navodilo za slovenskega jezika nezmožnim uradnikim, da se priuče slovenskemu jeziku vsaj toliko, da sprejmejo v zapisnik glavne točke. V novejšem času se je pokazalo, da se sodnije na Goriškem ne ravnajo po teh na-redbah. Okrajna sodnija v Ajdovščini ravnala se je nekoliko časa po teh odlokih, v novejšem časa pa ne več, akoprem ima sposobnih uradnikov. Zapisniki se napravljajo v nemščini, akoratno je sodnijski okraj popolnoma slovensk. Kaj je proužročilo to najnovejše postopanje tamošnjega okrajnega sodišča? Nič bolje ni pri okrajnih sodnijah v Kanalu. Bovcu in v Cerknem. Da, v Ka- nalu se delajo še celo z italijanskimi stran kami, ako kedaj kaka k soduiji pride, izjeme ter se piše zapisnik v italijanščini, z Slovenci pa v nemščini. Čudno! Pri državnem odvetništvu v Gorici so nameščeni posamezni uradniki, ki so sloven-' skega jezika popolnoma zmožni, a uzlic temu dela se slovenskim strankam krivica s tem, da morajo poslušati obtožnice v jeziku, katerega ne razumejo, toraj tudi ne vedd česa se jih obdolžit je. To smo navedli samo ta to, da pokažemo, kako se tolmači član 19. osnovnega zakona iu kako se spoluujeti navedeni ministerski naredbi. j Ako bi se Italijauom taka krivica godila, kaj ne bi vsega počeli ter ropotali, da je čuje celi »vet. Slovenci pa smo potrpežljivi, čakamo in moledujemo za kako drobtinico jednakopravnosti. A dalje tako ne gre; Slovenci moramo odločno zahtevati, kar je nam v postavah zagotovljeno; tudi mi smo avstrijski državljaui, iu še kaki, tudi mi plačujemo davke, imamo toraj pravico, da se nas sodi v našem jeziku, k^jti uradniki, katere plačujemo z našimi žulji, so zaradi nas tuk^j in ne obratno. Radovedni smo, zakaj se je opustilo slovensko uradovanje pri sodnijah ; Triester-ca, tukaj imaš zopet nekoliko na tvoje vprašanje, odgovori nam jedenkrat v tvojem zamotanem, prerokovalnem tonu! Imeli bi še mnogo za povedati, a osta-vimo za prihodnjič, in grajamo le postopanje nekaterih Slovencev, kateri .dajo pri zborovanju prednost tujemu, italijanskem n jeziku. Kaj si mislijo glede tega italijanski zastopniki? Da smo Slovenci krotke ovčice, katere se sme dragevolje pestiti in tkttbiti. • • Deželni glavar otvori sejo ob 6*/• ori. Prečita in verificira se zapisnik sadnje seje. Deželni glavar nasnani namestništveni dopis, po katerem se nalaga deželnemu zboru, da izvoli komisijo za uravnavo zemljičnega davka. Člani se bodo volili v jednej prihodnjih sej. Deželni glavar prečita razne paticije, mej temi prošnjo občine Prvačine, da bi se ločila od Dornberške občine ter postala samostojna. Občine srednje in zgbrnje Soške doline prosijo za zgradbo Predelske šeleznice. Nastopna brzojava in peticijo v tej zadevi zročil je deželnemu zboru visokorodni g. Alfred grof C or oni ni. Brzojava se glasita : Bovec, 10. jsnnvarja. Vsi žnpani Bol-škega, Kobaridskega in Tolminskega .okraja kakor tudi odbor za sgradbo Predelske železnice želeli so se visokemu deželnemu zboru osobno predstaviti. Ker pa je potovanje radi velikega snega nemogoče; prosijo po tej poti, podpirala jedino prava železniika DMii zbor Goriški. Hoj selimo in zahtevamo. »Triester Zeitungr« je v svoji številki z dne 18. decembra m. 1. pozvala primorske Slovane, naj jej naznanijo svoje želje iu zahteve. Mi smo Triesterci že naznanili nekatere konkretne želje in opravičene zahteve goriških Slovencev, a do sedaj še nismo dobili odgovora. Da pa gospodi’uredniki Trie-sttrce ne pozabijo stavljenega nam pitanja, nadaljevali bodemo v vsakej številki naše želje in zahteve. Danes stavimo Trieste: si in predsedniku višjega deželnega sodišča v Trstu vprašanje, ali jim je znan ministerijelni odlok z dne 15. marcija 1862, v katerem je odločno izrečeno, da se mora v kazenskih zadevah z stran- . ... t).Mi ? ff°8podom pisateljem nismo jednakih mislij. Vipavsko zelezmeo potrebuje vojua uprava, ker je erta Nabrežina — Tržič od morsko strani ekspo-nirana. Vojno lmnlsterstvo je pripoznalo stratedčuo «rednost te progo, ker nastaja, (la se zgradi e normalnim tirom; morala se bode torej zgraditi tu proga prej ali Blej, njo zgradba bi stala samo tretjino Čuje ^in™*’0 ^*ccr je(l,lft ^rta nikakor ne izkljn- Opornba «red. Minoli torek bila je tretja seja, katere so se udeležili vsi poslanci, izuzemši na smrt bolnega Mohorčiča; tudi poslušalcev, posebno Italijanov, bjlo jo toliko, kakor še pri no* benej letošnjej seji. Slovenski poslanci čitajo svoje referate v obeli jezikih, zakaj je pa dr. Versegli a s s i prečital samo italijanski del svojega referata o premembi cestnega zakona in prepustil čitanje dotičnega slovenskega zakonskega načrta uradniku opravljajočemu službo deželnega tajnika? To ne gre! Zakaj je dež. poslanec dr. Pajer prečital svoj referat o volilnem pravu ljudskih učiteljev samo v italijanskem jeziku? Kaj Slovenci nimamo večino v deželi? To je ošabno preziranje, katero si pripovemo. Italijanski poslanci naj se naučijo tudi slovenskega jezika, ali pa naj prepuste svoje sedeže drugim sposobnejšim osebam. Kar so tiče referata dr. Pajerja, pričakovalo se je, da stavi dr. L' o v i s o n i predlog, naj se izroči ta zadeva dotičnemu odseku v poročanje. A dr. Lovisoni je molčal kakor riba in s tem pokazal, koliko nm je mar za ljudske učitelje. Slovenski poslanec dr. Abram je poročal o podpori 1000 gold. cestnemu odboru komunskemu za most črez Reko pri da bi se r__,_____ ______ ,______, črta Predel-Ture. Župan : J o a k oi Bovec, 15. januvarja. Zabranjeni vsled velikega snega osobno se visokemu deielne-mu zboru predstaviti, dovoljuje si ta odbor kot zastopnik celega bolškega okraja po tej poti ponižno prošnjo: Visoki deželni zbor naj izvoli storiti vse potrebne korake, da se zgradi Predelska Železnica, katera je jedino prava ne samo sa našo deželo, temveč tndi za celo državo važna, in za zgornjo Soško dolino bistvenega pomena. Akcijski odbor za Predelsko železnico. Peticija se glasi: Visoki deželni zbor! Ker se radi ala-bili potij ni mogoče, osebno predstaviti visokemu deželnemu zbora prosijo žnpani srednje in zgornje Soške doline, visoki deželni zbor naj blagovoli kolikor mogoče nplivati in naj toplejše priporočati pri visoki vladi, da se v najkrajši dobi dodela ufie pred leti zagotovljena Predelska železnica. V Tominn, 10. januvarja 1895, Po naročilu vseh finpa-nov srednje in zgornje Soške doline. C n s n-fara, žnpan. Poslanec Blasij Grča prečita nastopno : lBltrpnltel|fi poslanca Blazija Grče in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra notranjih zadev radi nemških zapisnikov pri prvotnih volitvah za dopolnilno volitev enega poslanca v deželni zbor goriški meseca avgusta 1814. . Volito« skupina kmetskih občin v oko-lici Gonilu I« d»« 117. «Tguu 18«- im-Sevala dopolnilno volitev enega poslanca v deželni zbor. Prve dni avgusta so se. vršile prvotne volitve. Pri teh so c. kr. vladni komisarji jako postrežljivo podpirali volilne komisije. Oni so v vsih občinah napravili zapisnike ; komisijam, ni bilo treba, nego predloženi zapisnik podpisati. C. k, vladni kc Dobri. Deželni zbor je to podporo dovolil 41 ................. II že leta 1881., ali ker Luknji predsednik cestnega odbora korminskega ni bil naklonjen Bricem, je ta zadeva zaspala Dr. Abram je poročal lev italijanskem jeziku. On je podpisal interpelacijo poslanca Grče glede rabe nemščine pri volitvah, a poroča v italijanskem jeziku l ;omisarji so s seboj nosili kaunotiskane zapisnike. To je vse lepo ; ne more se pa odobrovati, da so "bili vsi ti zapisuiki pisani v nemškem jeziku. To ni prhvituo, to žali postavo in narod. Volilna skupina kmetskih občin v okolici Goriški obsega samo slovenske občine izuzemši furlanski Ločnik. V vsih občinah pa so c. k. vladni komisarji pisali oziroma predložili kanmotiskani zapisnik v jeziku, ki ni navaden v teh občiuah, ki tudi ni deželni jezik — v n e m š Č i n i. To postopanje c. k. vladnih komisarji oči vidno ni pravilno in s6 ne tgems z postavnimi naredbami,, ki določujejo sestavljanje zapisuikov v jeziku dotičnih strank. Uvaževati je pa tudi, da to postopanje c. k. Vladnih komisarjev je ude volilne kopiisije sililo k podpisu zapisnika, kateri večina njih ui razumela. Ta šila sicèr ni bilatalca, da bi se jej volilna komisija ne ttija mogla upreti. Djauski se je uprta volilna komiaija v uempasu, ter zahtevala iu * Ulna komisija -t-» —---------— — dosegla slo- venski pisan zapisnik. Bila pa Je Vbndar moralična sila, koji so sé drugod Udale Molilne komisije, deloma M spoštovanja ilo ose-be c. k. vlaanèga komisarja, deloma JŽ prl- rojene Slovenske krotkostl, ter So podpisale nemški zapisnik. '4 1 ! ~ ■5 J m 4 M Tam kjer so c. k. vladni komisarji se It nadejali upora, so ga skušali preprečiti i prjjam besedo. V Oepovanu n. p. j« c. k. vtahri koanrar a tolažil volilno komisijo z izgovorom, da ima s seboj za vse občino enake formulare ▼ nemžkem jezika ; v Lo-koven, da je doma pozabil slovenske obrazce. Opisano postopanje c. kr. vladnih komisarjev pa tadi žali slovenski narod, ker ga ponižuje, in daje močno moralično podporo vsim onim, ki se trudijo in dolijejo na to, da bi se odrekla in uzela enakopravnost slovenskemu jeziku v javnosti. Razni faktorji so ravno pretečeni čas v Gorici in drugod na Primorskem se tem pogumneje borili zoper enakopravnost slovenskega jezika v javnih uradih in zavodih ker čutijo v preziranju slovenščine od strani vladnih organov močno moralično zaslombo. Naravno, da tako postopanje c. kr. vladnih činovnikov globoko žali vedno zvesti slovenski narod. Dostavlja se konečno, da neporabljeui izvodi kamnotiskanih fornmlarov se rabijo pri c, k. okrajnem glavarstvu v Gorici za zavitke nradnih pisem. Opisano dejsUo sili podpisane, da it-praiajo Njegovo Vzvišenost gospoda ministra notranjih zadev: 1. Je-li visoka c. k. vlada naročila volilnim komisarjem zapisnike prvotnih volitev za dopolnilno volitev enega deželnega poslanca v Goriški okolici meseca avgusta 1894. pisati v nemščini, ali so to c. k. vladni komisaiji storili is lastuega nagiba? 9. Kedo je dal kamnotiskat formulare omenjenih zapisnikov? 3. Hoče-li visoka c. k. vlada pri bodočih volitvah vladnim komisarjem naročiti, da ne smejo volilne komisije Militi pisati nomike zapisnike. Mulj Aria, Alfred Coronini, dr. Rojic, dr. Gregorčič, dr. J. Tonkli, dr. N. Tonkli, dr. Abram, Klaučič, Kocijančič. Deželni glavar izroči to interpelacijo vladnemu zastopniku. Poslanec grof Alfred Coronini-Cronberg stavi do Njegove Vzvišenosti gospoda deželnega glavarja nastopno Vprašuje. .Železniškemu odseku, ki je bil voljeu v drugi seji sedanjega zasedanja, so se oddale prošnje in predlogi glede železnic in cest, ki so za vso deželo velike važnosti. Zato se mi zdi potrebno, da bi ta odsek kmalu začel svoje posvetovanje, ki se lahko precej na dolgo raztegne. Ker pa ta odsek ni imel do sedaj še nobene seje, dovoljujem si staviti do Njegove Vzvišenosti gospoda dsielnega glavarja vprašanje; Kedaj se skliče železniški in cestni odsek k svoji prvi seji?« Gosp. deželni glavar odgovori hitro na to vprašanje priporočevaje odsekom naj pridno delajo. Dolžnost sklicati seje odsekov je dotičnih predsednikov, ker pa železniški in cestni odsek do sedaj še ni držal nobene seje, bode imel prvo v petek, 18. t. m., ob tretji nri popolndne. Preide se na dnevni red. Dr. V e r z e g n a s s i poroča o prementi cestnega zakona in sicer, da se premeni prvi odstavek § 28. cestnega zakona z dne 21. maja 1894., štev. 13 dež. zakona nastopno: ,j. 29. Vrhu tega ima izmed udov katere občine, ki imajo v zmislu naslednjega (. 23. pratico voliti in izvoljen biti, tisti, kateri plačne v dotičnem skladovnem okiaju nsjveč neposrednega davka, če tudi ni izvoljen, ima pravico, da stopi kot ud sam ali po pooblaščencu v, odbor ter v njem gla- Se sprejme enoglasno. Poslanec dr. P tj er poroča o volilnem pravu učiteljev ljudskih šol; ker se nihče ne oglasi in se tudi nobenega dotič-nega predloga ne stavi, mora se smatrati predlog kot odklonjen. Poslanec dr. Abram poroča, da 'bi se z novo dovolila podpora 1000 gold. cestnemu odboru Komunskemu za most črez Reko v bližini Dobre. Se dovoli. S tem je dnevni red izcrpljen, deželni glavar zaključi sejo in objavi, da bo prihodnjo naznanil pismeno. V tajnej seji razgovarjalo se je baje o komisiji glede uravnave zemljiščnega davka in o akciji deželnega zbora glede zgradbe Predelske železnice. Mi se od akcije deželnega zbora prav malo nadjamo, ako se bodo seje še dalje le tendensko držale. Zdi se nam, da gosp. deželni glavar posnema koalicijo iu predsednika državnega zbora in da ima namen, vsa dela deželnega zbora v zadnjem trenutku opraviti s parnim strojem. * • * V torek dopoludne je imel sejo peti-cijski odsek, v katerej so se izročile peticije do deželnega zbora dotičnim referentom. Prošnje dijakov za podporo izročile so se večinoma aru. Venutiju ; peticije glede cest pa dru. Abramu; druge prošnje pa med o-stale Člane odseka. Po dovršenej tajnej seji zbrala sta se finančni in pravni odsek ter so se razdelili referati. V finančnem odseku se je izročila prošnja »Sloge- za podporo obrtne nadaljevalne Šole dr. Gregorčiču; je toraj v dobrih rokah. Jutri v petek ima, kakor že rečeno, prvo sejo železniški iu cestni odsek, čegar predsednik je dr. Josip Tonkli. V ponedeljek, 21. t. in., ima sejo ob treh popoludne fiuančni odsek. Bodoča seja deželnega zbora bo najprej v torek, 22. t. m. Deželni proračun za I. 1895. Akoprem imamo Slovenci ua Goriškem večino,' slavui deželni odbor ne pripoznava našega jezika jednakopravuim z italijanskim. Pred nami leži tiskan deželni proračun za leto 1895. v italijanščini, ker deželni odbor slovenščine ue pozna. Čudimo se jedino le slovenskim deželnim odbornikom, tla se ne postavijo za to, da bi se deželni proračun obelodanil tudi v njih jeziku. Tudi ne razumemo slovenskih deželnih poslancev, da se pusté terorizirati in ne zahtevajo odločno, da deželni odbor spoštuje jezik večine v deželi in mu prizua ono mesto, katero mu gre po zakonu. Od slovenskih poslancev pričakujemo iu zahtevamo, da bodo v bodoče znali uveljaviti jednakopravnost slovenskega jezika v deželnem zboru, v deželnem odboru kakor ne manje tudi pri deželnih uradih. Deželni proračun kaže potrebščin gold. 231.817 Dohodkov „ 94.610 Piimankljaj Potrebe : 137.207, . gold. 2.355 . » 23.736 1.451 3.784 16.510 3.550 98.798 25.637 10.150 1,396 18.091 9.159 17.200 Deželni zbor............... Upravni stroški............ Stroški dež, nepremičnega prem. Poljedelski in obrtni stroški . . Stroški za javno varnost . . . Zdravstveni stroški............. Dobrodelni zavodi............... Stroški za izobrazbo in uzgojo . Podpore skladovnim cestam . . Vojaški stroški................. Deželni dolg.................... Razni stroški................... Izvanredne potrebe .... • . V proračunu potrebščin nas zbadajo posebno neke točke, v prvej vrsti stroški za stenografa z 150 gold. in sicer za to, ker je stenograf nameščen samo za italijanščino. Zakaj se ne ustanovi tudi mesto slovenskega bitropisca, mari mi Slovenci nimamo pravice zahtevati, da zvemo dcslovno kaj in kako se v deželnem zboru v našem jeziku razpravlja? Nadjamo se, da se bode za prihodnjo zasedanje preskrbel tudi slovenski stenograf! V proračunu je dalje svota 1000 gold. kot deželni prinos za nadaljevalno obrtno šolo. Ker ta šola uiti najmanje ne spolnuje pogojev, pod katerimi se jej je dovolila ta podpora iz deželnega zaklada, se nadjamo, da bode deželni zbor dovolil tudi slovenskej obrtnej nadaljevalnej šoli, katero uzdržujemo mi Slovenci iz lastnih dobrovoljnih doprinosov, enako podporo. Ako deželni zbor slovenskej šoli te podpore ne dovoli, slovenski poslanci ne smejo glasovati za subvencijo italijanske šole. Pravica je za vse jednaka ! Tretjič je v proračunu navedana tudi svota 525 gold. kot podpora Goriškemu mu-nicipiju za uzdi žavanje glasbene šole. S kako pravico podpira dežela to šolo? Ako občinski svet Goriški potrebuje to šolo, naj jo uzdržuje sam; dežela nima od te šole, v katerej se goji le narodno sovražtvo, nika-kega dobička; neumljivo je toraj, zakaj bi dežela doprinašala za nje uzdržavanje. Mi smo toraj odločno zoper to podporo. Proračunu čuditi se mora tudi vsak pameten človek, kako se more zahtevati plačo 1500 gold. za vodjo kmetijske šole, italijanski oddelek, ker to mesto ni popol-njeno kakor tudi ne mesto asistenta — z 900 gold. A naša državljanska pamet se zgubi, ko čitamo v proračunu svoto 1000 gold. za asistenta — ravnatelja slovenskega oddelka kmetijske šole. Kaj mi Slovenci nimamo večino v deželi? In Vi nam hočete oktrojirati asistenta za ravnatelja? Kaj nismo jednakopravni in ali se ne peča večina slovenskega prebivalstva z kmetijo ? In Vi se drznete slovenskemu oddelku kmetijske šole dati za ravnatelja asistenta, namesto pravega ravnatelja kakor pri italijanskem oddelku ! Kaj mislite, da smo na glavo padli gospodi členi deželnega odbora, da nam predložite tak proračun? Slovenski oddelek kmetijske šole je tudi brez asistenta! Kaj pomeni to? Zakaj ne razpišete izpraznjenih mest? Kake nakane imate? Sposobnih kom-peten tov je zadostno! Polagano toraj gospoda deželnega odbora, mi nismo več slepe miši. Nas Slovencev je v deželi dvakrat toliko kakor Italijanov Zakaj imata pa slovenski in italijanski oddelek kmetijske šole enako število štipendijev iz deželnega zaloga ? Ako imajo Italijani 8 štipendij, nam jih gre po pravici 16. Odgovorite nam na to gospoda!» Zakaj je mesto deželnega tajnika že tako dolgo izpraznjeno, a vendar stavite v proračun njegovo plačo z 1200 gold. že več let? Kam gre ta denar? Prosimo odgovora. Taki proračuni se nam nikakor ne dopadejo, ker niso v nijednem obz'vu jasni ter prosimo, da se nam za bodoče leto predloži liatanjčen in jasen proračun tudi v našem slovenskem jeziku, ki ima večino v deželi, ako ne, bodemo se pogledali. Proti drugim točkam proračuna potrebščin ne ugovarjamo, opomnimo samo, da, ako dežela troši 400 gold. za tisek „bollet-tino provinciale-, moral bi biti ta mnogo boljši v vsakem oziru pravičen tudi Slovencem, ki imamo večino v deželi. Deželni stroški bodo se pokrili z sledečim: Dohodki deželnega premoženja gold. 23.411 Občni dohodki...................... 70.808 Razni dohodki.................. „ ,391 Redne potrebščine toraj znašajo gold. 180.439, izvanredne gold. 51.378; primanjkuje toraj gold. 137.207, in sicer gold. 95,889 za redne iu gold. 41.318 za izvanredne potrebe; ta premankljaj se bode pokril 1. z dokladami po 8% »a skupno svoto vseh državnih zemljiščuih davkov z gold. 24.730. 2. z doklado po 12% «a skupno svoto državne najemnine, hišnine obrtnine in dohodnine z gold. 49.336. 3. z doklado po 20% na užitiiino mesa, vina in mošta z gold. 38.030. 4. z davščino 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva z gold, 4.611. 5. z davščino 18 kr. od vsakega litra na drobno potočenih žganjin, navedenih v I. členu, R II 1. točka postave z dne 18. maja 1875 (dež. zak. štev. 84) in 10 kr. od vsakega litra na drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki iste postave z gold. 20.500. Potrebščine deželnega zbora so toraj za leto 1895. za 200 gold. večje, kakor za preteklo, dohodkov je pa 271 gold. več. Prošnje z« podpore. Na deželni zbor dohajajo od vseh stra-nij različne prošnje za podpore, iz njih števila je razvidno, da potrebe vedno rastejo, deželni zbor pa pri najboljšej volji ue more zadovoljiti vsem prošnjam, ker mu pomanj-kujejo sredstva. V seji z dne 8. t. m. naznanil je deželni glavar nič manje kakor ' 91 raznih prošenj iu peticij za podpore iz deželnega zaloga. Med temi prošnjami jih je 59 od raznih dijakov na višjih šolah. Konsorcij za zgradbo furlanskega tramveja prosi, da bi se mu dovolila deželna podpora letnih 5000 gold skozi 50 let. C. kr. namestništvo vpraša, koliko bi doprinesla dežela za vravnavo ceste v Ravujak in koliko k stroškom za zgradbo ceste ob levem bregu Soče iz Kanala do Sv. Lucije skozi Tolmin v Kobarid. Goriški oddelek nemško-avstrijskega planinskega društva prosi podporo za zgradbo kolibe na Čaninu, istotako bolško županstvo po c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu. Občinski zastop v Pliskovici prosi podpore za popravo cerkve poškodovane po streli. Cestni odbor v Komnu prosi podpore za uravnave ceste v Rihemberg, Gorico in Ajdovščino ; istotakov odbor za cesto ob Branici pri Gabri j ah. Županstvo v Čepovanu prosi ea uvrstitev neko oooto moj ekJadovne. Cestni odbori v Podgori, v Bolcu in Kanalu prosijo za podpore. Občinski zastop v Žagi prosi, da bi se razveljavil dekret glede paše koz. Županstvo v Versi prosi podpore za napravo sesalk v občinskih vodnjakih, ker bi se s tem poboljšalo zdravstveno stanje. Municipij v Tržiču prosi izvanredne podpore za ustanovitev zasebne obrtne šole. Občinski zastop v Romansn prosi predajam 2000 gold. za napravo pokopališča.’ Županstvo Kal za most pri Badujn. Cestni odbor v Tolminu za uvrstitev nekih cest mej skladovne in podpore 5000 gold. za leto 1895. in predloži peticijo sela Stražišče za zgradbo neke ceste. Županstvo v Kobaridu za ustanovitev obrtnega tečaja na tamošnjej ljudskej šoli. C. kr. namestništvo vpraša glede do prinosa 1.600 gold. za uravnavo bregov reke Judrijo pri Versi. Občinarji Mirnika prosijo za ustanovitev lastne občine. Odbor morskega kopališča v Gradežu prosi podpore. „Družtvo za podpiranje ubogih dijakov na višji kmetijski šoli na Dunaju-, vodstvo družtva „Asyl-vereiu- na Dunaju, družtvo za uzgojo otrok in njih izobrazbo v ročnih delih prosijo podpore. Vodstvi slovenskega in italijanskega oddelka zavoda sv. Alojzija v Gorici prosijo materijalne in moralne podpore in konečno prosi tudi provizorični kuratorij slovenske obrtne uadaijevalue šole za letno podporo. BPSSSHBKHHSS Deželni zbor Tržaški. Slovenski poslanci v deželnem zboru tržaškem izročili so povodom otvoritvene seje deželnemu glavarju, dr. Ferdinandu P i 11 e r i j u, nastopno, italijanski sestavljeno izj avo: Prej asili gospod deželni glavar! Uvažujč, da slovenskim poslancem o-kolice tržaške v deželnem zboru ob narodnostnih vprašanjih stoji nasproti j e d n a sama in kompaktna večina; uvažujč, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje iz sedanje legislativi^ dobe, da se je ta večina v vsakem slučaju pokazala nasprotna vsem opravičenim zahtevam Slovencev te mestno pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak celò moralnim in materijalnim ; uvažuje, da je položenje podpisanih poslancev v deželni zbornici nevzdržljivo tudi zaradi dejstva, da so i z p o s ta vijem zasramovanju od strani občinstva na galeriji, kar jim onemogočuje svobodno izvrševanje svojega mandata; uvažujč, da so v programu sedanjega deželnozborskega zasedanja razili predlogi, kateri neposredno zadevljajo narodne, moralne in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažuje, da bi se morali podpisani postaviti v n a j o d 1 oč n ej š o opozicije proti tem predlogom ; uvažuje, da dogodki iz najnnvejših časov opravičujejo bojazen, da bodo podpisani poslanci v tem zasedanju izpostavljeni še s iln ej šini napadom, nego doslej in uvažuje, da visoka vlada še n i dala z až e 1 j en i h garancij, k a-k o r š n i h so zahtevali nekateri poslanci v državnem zboru z interpelacijo, predloženo v seji z dne 14. decembra 1894. glede na svobodo osebe iu govora v sedanjem zasedanju deželnih zborov istrskega in tržaškega: izjavljajo podpisani poslanci, da se v z d r ž é v s a k o r š n e g a so d e 1 o v a n j a v sedanjem d e ž e 1 n o z b o r s k e m z a-seda n j u. Zajedno prosijo Vašo Prejasnost, da blagoizvolite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejasni gospod deželni glavar, vsprejeti izraz najglobljega spoštovanja in «danosti podpisanih. V Trstu, dne 10. januvarja 1895. Ivan Nabergoj, Ivan Gorinp, Ivan Marija Vatovec, Fran Dollenz. Ta izjava nas oprostuje, da se ne ba-vimo dalje z razpravljanji tržaškega deželnega zbora, kateri bode najprej, kakor istrski zaključen. Deželni zbor istrski imel je dne 10. t. m. prvo sejo. Po sveti maši, kojo je daroval škof Flapp, otvorilo se ie opoludne zasedanje deželnega zbora. Deželni glavar dr. Cam piteli i je nagovoril zbor kakor običajno, za-kljnčivši svoj govor trikratnim živio-klicem na cesarja, kojemu vskliku so se odzvali poslanci. Smrti bivšega poslanca iu namestnika deželnega glavarja, dra. Dukiča, predsednik niti omenil ni v svojem govoru. Vladni zastopnik je pozdravil poslance v italijanskem in hrvatskem jeziku. Toda že ob začetku pozdrava v italijanskem jeziku protestovaia je italijanska večina proti vsakor-šneinu pozdravu se strani vladnega zastopnika vsklikaje: basta, basta! ter je potem ostavila dvorano. Galerija se je seveda pridružila večini kričanjem, sikanjem in žvižganjem. Deželni glavar je zahteval mir, tona DrezTsposno. k« jc /,uwsii rhuini Zastopnik svoj pozdrav, zaključil je predsednik sejo radi nesklepčnosti. V drugi seji je posl. Defranceschi n-temeljeval postopanje večine pri prvi seji * teni, da vlada protežira Slovane na troške Lahov in potem se je vzprejelo več predlogov, katerih vsaki je udarec slovenskemu prebivalstva v obraz. Predlagalo se je : Naj se izreče obžalovanje zaradi ukaza o dvojezičnih naj *sih, naj se protestile, da se je kaznoval Piran, naj se zahteva, da se porotne liste sestavljajo po prejšnjih načelih in naj se sklene, da je italijanščina izključni poslovni jezik deželnega zbora. Tudi vladni zastopnik je v tej seji govoril. Odgovoril je na inlerpelacijo Amorosovo glede Slovanom podeljenih »koncesij- in na Spinčičevo in-i terpelacijo glede sodnega postopanja proti Mandiču. Slovansko poslanci so v soboto ker niso bili več varni lastnega ž i-žljenja ostavili Poreč, brez da bi bili obvestili deželni odbor niti c. kr. oblasti. Italijanska večina se je rogala vladnemu zastopniku, ko se je protivil predlogu, da se hrvatski in slovenski jezik izključita iz razprav deželnega zbora, ko se je protivil predlogu poslanca Bubbe radi dvojezičnih napisov, ko se je protivil protestu posl. Nicolò Venierja radi dvojezičnega napisa v Piranu in slednjič, ko se je vladin zastopnik protivil predlogu posl. Glezerja, da se uničijo liste porotnikov za 1. 1895. Ko je govoril vladni zastopnik proti predlogu radi dvojezičnih napisov, kričali so poslanci iz večine: No, no! Non è vero! Protestiamo ! Fuori ! Pri yspi ejetju vseh teh predlogov je galerija tulila kakor zbesnela in ni bilo ploskanju ne konca ne kraja, poslanci pa so se porogljivo smejali v lic® vladnemu zastopniku. Toda s tem še ni bil konec demonstraciji, kajti ista se je nadaljevala zvečer po mestu. Mesto je bilo raz-svitljeno, godba je svirala po ulicah, spremljana po veliki množici ljudij, ki so kričali živio italijanski Istri in italijanskim poslancem —■ upornikom. V očigled tolikemu žaljenju je slednjič vladni zastopnik v imenu cesarjevem proglasil deželni zbor zaključenim. Oiicijozna „ Presse- konstatuje glede na predlog, stavljen v deželnem zboru istrskem radi razveljavljenja porotniških listin za leto 1895., da se je pravosodje na Primorskem že leta borilo proti liedostatkit, da porotniki ne razumejo slovanskega jezika. Ker je ustnemu neposrednemu postopku v naši kazenski pravdi glavna podlaga zahteva, da se morajo razumeti sodnik, toženec in priče torej je naobratno stanje s tvari v o- Sitnem nasprotju s pravico in koristmi pravosodja. Isti list naglaša, da je komisija, sestavljena za sestavo zadnjega imenika porotnikov pri okrožnem sodišču v Rovinju, brez ugovoro sklenila to listo. Še le neko-liko dni pozneje ugovorjali so zaupni možje radi namišljenih, pri razpravah komisije do-godivših se nedostatkov. O tem se vrši sedaj razprava in je skoro pričakovati konečne rešitve. Dunajski »Vaterland “, glasilo grofa Hohenwarta, očeta koalicije, izraze se v uvodnem članku z dne 15. t. m. o dogodkih v istrskem deželnem zboru nastopno : »Kouečno odgovorila je vlada na vse že bresnosne izzivanja Italijanov v istrskem deželnem zboru, da ga je zaključila. Kaj je vlada vse dopustila, predenj se je odločila do tega koraka! Kakor znano provocirala je italijanska večina že v prvej seji na do sedaj nezaslišan način vlado. Ko je dne 10. t. m, vladni zastopnik deželni zbor pozdravil, hotela mu je večina prepovedali govoriti, a ker je hotel vendar dokončati pozdrav, zapustila je večina dvorano, da je bil deželni zbor nesklepčen in vladni zastopnik razpostavljen sramotenju galerije. Pričakovalo se je, da bo vlada na to sramotenje brez primera hitro razpustila deželni zbor, a to se ni zgodilo. Nasledek te popustljivosti je bil, da je večina v drugi seji naznanila celo vrsto predlogov, katerih ost je obrnjena proti znanim naredbam vlade in so imeli očividen namen, izzvati prepir. Vlada zopet ni nič ukrenila. Še-le v tret jej seji se je konečno odločila vlada, datem ko so je nekoliko časa zasramovali na najpodlejši način večina in galerija. Da so dejanji večine predsledile gotovo pogajanja za kulisami, razvidi se iz tega, da so člani deželnega odbora, kateri so v sobotne) seji naznanili svojo demisijo v tej seji to zopet preklicali. Potrpljenje, katero je vlada v tem slučaju pokazalo, je nerazumljivo. Na vsak način pa se more pričakovati, da bo vlada znala varovati svoje avtoriteto in vkrotiti zlobno predrznost ekscesivno in tolerantne stianke. Zaključek deželnega zbora napravil je velikansk utis. Laški poslanci so se zbrali na posvetovanje o nadaljenjem svojem postopanju. Najeti ljudje so ves dan uprizarjali demonstracije, zvečer pa so najeli mestno godbo ter tudi razsvetli; nekatere hiše.“ Iz Dunaja se poroča iz verodostojnega vira, da namerava vlada te dui razpustiti deželni zbor istrski. To bi bilo tudi najpametnejši. Domače vesti. Škofovi! nlllelnlr*! v pnnoduljok, 10. t. m., bila je 12. obletnica škofovskega posvečenja Njegove Frevzvišenosli knezo nadškofa dia. Alojizija Zorna. V stolni cerkvi bila je pon ti likalna maša. Bog nam ga ohrani še mnogo let! Priznanja. Visokorodnemu gosp. grofu Alfredu C o r o n i n i j u - K r o n b e r š k e-m u došli so v priznanje njegovih zaslug in njegovega truda, da bi se zboljšale ceste na Goriškem in še posebej v Tolminskem okraju nastopni laskavi brzojavi; Tolmin. 11. januvarja. Toplo se Vam visokorodnemu grofu zahvaljuje za visoko-dušno postopanje in za vse, kar ste ukrenili v prospeh izvršitve naših prepotrebnih cest hvaležna občina Tol m i n. Tolmin, 11, januvarja. Najiskrenejše zahvaljuje se Vašemu Visokorodju za neutrudljivo in neustrašeno delovanje glede zboljšanja gmotnega stanja in zgradbo naših jako potrebnih cest cestni odbor T o l-minski. Tolmin, 11. januvarja. Razveseljena usled poročil čatopisov o Vašem zagovarjanju za zgradbo naših neobhodno potrebnih in toliko časa zaželjenih cestnih zvez zahvaljuje se Vašemu Visokorodju za skazano veliko zanimanje in trud udaua občina Sv. Lucij a. f Dominik Sciolta, c. kr. svetovalec pri višjem dež. sodišču v Trstu in državnega pravduika namestnik, umrl je po kratki bo- i lezni dne 8. t. m. 63 let star. Pokojnik bil je rodom iz Rovinja ; bil je na glasu kot izboren govornik, izvrsten penalist, ki je nmel jako spretno voditi porotne obravnave. Poslednji čas bil je član grem i ja deželnega in višjega deželnega sodišča tržaškega. j Osebne vesli. Ces. kr. namestnik za Trst in Primorsko kot predsednik deželnega finančnega ravnateljstva imenoval je : cari-nunskega oflcijala Alojzija K n o 1 fa višjim carinarskim ofleijalom v Trstu ; prejemnika Kazimirja C h e r s i c h a in carinarska asistenta Pranja Z e r b o n i j a iti Franja T o-rosa carinarskimi oficijali v Trstu ; cari-liarska vežbenika Rudolfa Dell a m a r t i n o in Ivana R u s s a carinarskima asistentoma; računarskega oflcijala Angela B e r a n k a ir plin »irskim rpviflmifmv» . ki««.,. lk.« i: Za slovenščino! Piše se nam: „Pač blažene prsi, katere so dojile laške oziroma židovske Goriške odvetnike, katere je redila in redi največ slovenska žuljeva dlan. Te blagodušne in dobro nam hoteče dušice, rectius pijavke, postale so zbok samega slovenskega „futra“ tako site, da jim že preseda vsaka stvarica, ki ima količkaj slovenskega znamenja. V najnovejšem času pa se je ta plemenita kasta laških, rimskih in čifutskih odvetnikov razkoračila nad ubogim trpinom — slovenskim jezikom, rada bi ga izbacila popolnoma iz človeške družbe, iz vsakega najmanjšega javnega meda, ter spravila po sili v promet j«dino »voj pela-grični jezik; a gospoda naj bo prepričana, da nam ga nikdar in nikoli več ne vsili ! Mislimo pa, da se gospoda jako moti, kajti lotila se je za petdeset let prepozno. Solnce na nebesnem obzorju stoji že jako visoko in sije prav močne žarke, katere nam ne moro več prikriti, bodisi najgorostasnejši laški zastor. Da pa tem zagrizenim in kle-tim nasprotnikom slovenskega jezika trebuhi za nekoliko splahnejo, odvisno je od nas, bratje slovenski, da j ili od zdaj naprej toliko več ne „futramo“, kakor smo jih do zdaj. Vsakega pravega zavednega Slovenca sveta dolžnost je, da svoje nevedne brate pouči, dii ne hodijo več k laškim odvetnikom, osobito k čifutskim ne, pač pa jedino le k slovenskim, ker le tako nam bo možno take zagrizene ošabneže uničiti. Z veseljem moramo pozdravljati vest, da so se nekatere naše občine v tej zadevi zganile, ker so si odbralo odbore zavednih mož, Ki hočejo delovati na to, da ne bo več naše nevedno .ljudstvo polnilo mošnjičkov laškim odvetnikom. Taki odgovori našega slovenskega občinstva sn res primerni laškim odvetniškim rogoviležem, drugega pač niso zaslužili. Zapomnijo naj si, kedaj so se razkoračili nad slovenskim jezikom! Italijanska obrtna nadaljevalna šota. Vodja te àule je Žid, akoprem so vsi učenci katoliške vere, in dobiva lepo letno plačo, kar pa nasprotuje ministerijalnemu odloku z dne 23. maja 1888, ki slove; »Romune-racija za vodstvo obilne nadaljevalne šole ne sme presegati «voto 100 gld.; le pri šolali, katere imajo več kakor tri oddelke, sme se i em-iiieracija povišati za 25 gold. za vsaki oddelek. \ od ja italijanske obrtne nadaljevalne šole pa dobiva veliko večjo plačo! (loH.ski laudali. Po noči na nedeljo je goriška fakinaža v rokavicah zopet pokazala svojo starodavno oliko italijansko. Okolu pollinoci prihrumela je drulial po Placati v Skaliusko ulico, v katerej je pobila več okenj, na cesto, ki pelje k SoČineniu mostu. Tam je pred Formeutinijevo palačo ukradla tri poulične svetiljke, od katerih je jedno vfgla skozi okno v stanovanje grofa Barbo-ta. V hiši'grofa Rome je. odtrgala hišni zvonec, v hiši dia. b rapportija in v stanovanju baronice Widinann razbila je drulial vse oknja in najtravila še drugo škodo. Iz vsega se moia sklepati, da je bila to nekaka demonstracija. Le čudno, da nobeden teh vinjenih iu zagrizenih lahonskili bralcev ni prišel v roke policiji. Bil bi že skrajni čas, da se v Gorici pomnoži redarstvo, kajti 12 mož nikakor ne zadostuje. Glede na število Stanovnikov moralo bi biti v Gorici 36 redarjev. Slavnemu policijskemu ravnateljstvu v Trstu priporočamo to nujno zadevo v specijalno uvažanje z pristavkom, da bi imeli dobivati oženjeni redarji tudi v Gorici primerno stanarino, kakor jo dobivajo oni v Trstu. če bi se pa ta doseči ne dala, odobrava vsa tista načela, katera se naglašajo v nasvetu, kojega je gledé volilne reforme v imenu narodne stranke stavil poslanec dr. Ivan Tavčar v deželnem zboru Kranjskem*. Lahonoka nestrpnost. Mestne bolnic« koperske uprave ni hotela vzprejeti nekega hrvatskega dopisa, kateri je poslalo okrajno sodišče v Buzetu in ga zavrnilo tudi ko se je dostavilo drugič, vsled česar se je dotični dopis pribil na vrata mestne hiše koprske. Imovfl siromak. V Trstu je umrl bivši delavec v Lloydovem ursenalu Gašpar Klun. Živel je jako siromašno, a ko je policija pregledala njegove stvari, našla je hranil-nično knjižico za 3157 gld., menico za 300 gld. in nekaj drobiža, Dediči Rinnovi niso znani, vender ni misliti, da bi ne imel sorodnikov kje na Slovenskem. Gašpar Klun je stanoval v Trstu v ulici Rena št. 1. Kdor želi izvedeti kaj več naj povpraša pri tržaški policiji. Zasačen tat. V Ver to j bi zasačili so nevarnega tatu baš v trenotku, ko je hotel s pomočjo ponarejenega ključa vtihotapiti se v tamošnjo cerkev. Dotični lopov imenuje se Josip Mervič iu je došel nedavno iz kaznilnice v Gradiški, katere stalen gost je ta malopridnež. Isti je tudi na sumu, da je nedavno ukradel župniku v Šturjah pri Vipavi svoto 280 gld. in poleg tega ima na vesti še druge razne tatvine. Razne vesti. Pevski iker Slavjaiskega se nahaja na zadnjem svojem potovanju. Obiskati namerava Italijo, Fraucijo, Špansko, Algerijo, in Palestino, potem pa še Angleško iu Nemčijo. Namen mu je, da s svojimi koucerti pridobi kolikor je še treba, da se dogradi iu ustanovi od njega zasuovana šola v Kijevu, v kateri se bo gojilo narodno iu staro cerkveno petje. Ta zavod bo svoje vrste jedini na svetu posvečen slovanski glasbi, bo pristopen vsem Slovanom. Slavjauskij misli tudi temu zavodu iztočiti vso svojo zbirko posvetnih in cerkvenih pesnij. Misel je že sama velikanska, nje izvedenj« pa je zagotovljeno, ker je Slavjauskij tej najljubši svoji ideji žrtvoval velik del svojega imetja. Hrialsku Čilaonlea v Masivi imenovala je jednoglasuo prvaka stranke prava, dra. Ante Starčeviča, počastniin članom. Cigareta! papir ,Starčevi*“. Trgovec Stepan G a m u 1 i n v Jelši v Dalmaciji je dal izdelati nov fin papir za cigaret«. Na zavojčkih je spredaj slika dra. Ante Starčeviča in vrhu nje v trobojueui napisu: „Bog i'Hrvati*. Na drugi strani je naslikan Starčevičev dom, nad katerim izhaja solnce. Papir je jako fln iu se prodaja v zabojčkih po 100 snopičev (1 gld. 20 kr.) in po 250 snopičev (2 gld. 90 kr.) Ali v Gorici ni nobenega slovenskega trgovca, ki bi naročil ta cigaretni papir? tendence. Prav sa to vlada indi ni Obnovila privilegija in na mesto »severne agentur.** je z novim letom stopila »Roška telegrafska agentura*, katero so ustanovili izdajatelji peterburških in moskovskih časopisov in katerim je vlada dala privilegij aa dobo 12 let. Riakl (esita v Ieaèl(l. Berolinska „Na- tional-Zeitung* priporoča, naj se uvede ruski jezik kot učni predmet v srednje šole v Nemčiji iu podpira svoj predlog nastopno: Slovanski jeziki, in pred vsemi ruski, se odlikujejo tolikim bogastvom, da glede o-brazovauosti ne zaostaja njihovo značenje za značenjem klasičnih jezikov, grškega in latinskega. Poleg tega ima ruska književnost zdaj takih pisateljev, katerih dela spadajo mej proizvode svetovne književnosti, mej del«, ki brojijo največji krog čitateljev. A tudi če se ne oziramo na te idejalne prednosti ruske knjige in gledamo samo na razloge praktičnosti, moramo tudi v tam slučaji priznati, da poleg Avstrije ni nobene države na svetu, za katero bi, ker smo z Rusijo zvezani s tolikimi raznovrstnimi od-nošaji, imelo učeuje ruskega jezika toliko interesa, kakor ravno za Nemčijo. Ko so že začeli na Francoskem in tudi na Angleškem v velikem učiti se ruskega jezika, bi li mi prvi zarad prevažnih svojih interesov ne morali v tem oziru nadkriijevati Angleže in Francoze". — Kaj pa mi Slovani storimo v tem oziru, katerim bi bilo učenje ruskega jezika gola igrača? Nam li ne daje Bero-linski list izgleda, ki naj bi ga posnemali ? lHi. » M 1813. Marsikoga utegne zanimati dejstvo, da je koncem minolega leta ininolo že 1890 let po rojstva Kristo-vem, a ne 1894. Naše današnje štetje let namreč temelji na računu učenega meniha Dijonizija, kateri je živel v VI. stoletju po Kr. Isti isračuuil je kot rojstvo Isveličar-jevo leto 753. po ustanovitvi mesta Rima in po tem računu štejemo ie dandanes. Pozneje pa so dokazali razni ačenjaki več pomot v Dijonizijevem računu ter z^jedno dokazali tudi to, da se je Kristus rodil 6 let prej, uego je bil izračunil Dijonizij. Te pomote v našem štetju let pa učenjaki niso popravili zaradi tega, ker bi drugače nastala velika zmešnjava. Kljubu temu pa je neoporečno dejstvo, da bi morali letos že pisati prav za prav 1900 po Kristovem rojstvu, a ne 1895. KultlUnv je na zemlji 320 milijonov iu imajo v Evropi 626, v Aziji 107, Afriki 13, Ameriki 215 in v Avstraliji 22 škofij. Nsjveč-je škofije so pariška, ki ima 3,141.600 duš, vratislavska z 2,500.000 dušami, koloujska z 2,062.600 dušami, bahijska v Braziliji z 2,053 500 in riodejaneirska v Braziljji s 2,037.900 dušami. Nekatolikov je na zemlji 1158 milijonov in sicer 95 milijonov pravoslavnih, 145 miii/ouov protestantov, 180 milijonov muhamedauov, 7l/a milijona Židov, 150 milijonov bramanov, 460 milijonov bu-dajistov, 130 milijonov drugovercev in brezvercev. računarskim revidentom ; blagajnika Ferdinanda E ki a računarskim ofleijalom; računarskega asistenta Ivana P e ra novi c h a računarskim ofleijalom ; rač. vežbenika Karla Verg no rač. asistentom in rač. oflcijala Nikolaja Costanza začasnim blagajnikom pri c. kr. deželni finančni blagajni v*Trstu. t Josip Tomšič, vikar v Levpi, umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v 45. letu. Pogreb je bil v torek v Gabrijah pri Mirnem. Naj v miru počival Iz €crlmrga se nam poroča, da je tam toliko snega, kakor malokedaj prej. V. č. gosp. dekan in kaplan sta se peljala v Tolmin; na poti jih je pa sneg zapadel, da so konji obležali. Z največjo težavo in muko vrnila sta se gospoda v Cerkno. Snežni plazovi. Prebivalci v gorah bodite pozorni na krajih, kjer deró snežni plazovi! Kakor smo že v Članku za Trento omenili in je gosp. grof Alfred C o r o n i n i 1 v svoji interpelaciji radi državne ceste po j Soški dolini povdarjal, udirajo se v gorah po zimi ko je veliko snega, kakor letos, cesto nevarni plazovi. Tako se nam poroča iz Loga: V Logu pod Predelom dogodile so se radi neprevidnosti dva dnij zaporedoma nesreče. Dne 9. t. m. pobral je plaz jednega, dan pozneje pa dva moža naenkrat' tako da je v par dueli tri osebe zasulo. Vsi trije so smrtjom plačali svojo neprivicluost. Vojaški nabor. C. kr. glavarstvo je razposlalo okrožnico, v koji napoveduje žrebanje mladeničev I. razreda (t. j. rojenih 1. 1874.) dne 24. januvarja ob 9 uri za go-riški, ajdovski in kanalski sodnijski okraj. Zupani morajo biti osobno pričujoči pri žrebanju. Imeniki mladeničev rojenih 1. 1872, 1873. in 1874. so na razpregledu v občinskih uradih. Ugovori se imajo naznaniti glavarstvu. Po dokončanem žrebanju bo volitev komisije za vojaško takso. Mladeniči, ki so bili 'prestavljeni v nadomestno reservo iz družinskih ozirov ali poslani pred časom na odpust., morajo ponoviti prošnjo v mesecu januvaiju. l’azinski župan. Občinski zastop v Pazinu jo včeraj jednoglasuo izvolil dra. Dinka T p i n a j s t i č a županom. Slovensko druživa v Ljubljani je imelo v nedeljo dobro obiskovan shod, na kateremu se je na predlog dra. T a v č a r j a zaključila naslednja resolucija: »Današnji shod še izreka za splošno in direktno volilno pravico, Sežgani milijoni. Te dni se je v bančnem poslopji na Dunaju za 20 milijonov gld. bankovcev, iu sicer po 10, 100 in 1000 gld. sežgalo, ki so tekom časa postali neporabui. Sežiganje se vrši pred posebno komisijo v podzemskih prostorih v peči. ki služijo je-dino v to svrho. Bankovci se vlože v nalašč za to napravljene železne košare, ki se vrte tako dolgo v peči, da so vsi bankovci upepeljeni. Bismarckova slavnost v Avstriji. Poročali smo že, kako jo je skupila oficijozna graška „Morgenpost“, ko je v svojem starokopitnem patrijotizmu se izrekla zoper to, da se v Avstriji slavi Bismarckova osemdesetletnica. Tisto fanatično avstrijanstvo, katerega so se časih držali oficijelni krogi, ni več moderno, odkar so levičarji prišli v koalicijski raj in so v vednern strahu, da jih iz njega preženo nemški uacijonalci. »Montags-Revue* javlja, daje minister Bac-4licheni sklenil, dovoliti vse Bismarckove slavnosti, in sicer zato, ker »ne kaže braniti proslavljanje osemdesetletnice uajvečje-ga (?) državnika naše dobe" in ker „bi finančni minister Plener smatral prepoved teli slavnostij za udarec, nanj namerjen*. Daleč smo prišli v naši staroslavni Avstriji, da se iz strankarskih ozirov na levičarje ne prepovedo protiavstrijske Bismarck-demoustra* cije ! Pravosodni Škandali v Srbiji. Beli grajsko sodišče je v škandalozni pravdi Čebin-čevi izreklo sodbo. Oproščena sta bila dva zatožen ca, Cebinac je bil obsojen na dve leti v zapor, vsi drugi na tri leta. Ta škandalozna sodba priča, kako korumpirano je vse javno življenje srbsko. Tudi v pravdi proti Gjakoviču in Miškoviču se je izrekla sodba. Zatožene«, obdolžena, da sta hotela zastrupiti kralja, sta bila oproščena. Ruska telegrafska agentura. Koncem 1894. leta je potekel privilegij, kateri je ruska vlada svoj čas podelila »Severni telegrafski agenturi.“ To agentstvo je pošiljalo inozemskim listom poročila o ruskih stvareh, ruskim listom pa poročila o inozemskih do-godbah, Take agencije niso nikjer nepristranske, povsod skušajo občinstvu sugerirati gotove politične tendence, ali samo »severna telegrafska agentura" je bila tako pogumna, da je zastopala Rusiji sovražne Narodno gospodarstvo. Tlpnraka Menica. Proti koncu leu se je mnogo govorilo iu slišalo o nekaj deputaci ji županov in drugih odličnih mol Vipavske doline, katera se je imela pokloniti deželnim poslancem ter je prositi, da se f deželnem zboru zopet spravi zgradbo te že-leznične proge na dnevni red. Hkrati je pa vse zaspalo ! Mari res mislite, da bo vlada metala za Vami železnico, ko je Vam dobro znano, da si moramo najmanjšo drobtinico priboriti z največjem naporom ? Trkajte. Da se bo Vam odprlo t ifMhuurakl bankovci. Odredba fiuanè- nega ministevstva, da cesarske blaggjnice in uradi ne izdajo več goldinarskih bankovcev, je vzbudila mej občinstvom napačuo mnenje, kakor da bi ti baukovci sploh ne imeli več veljave. To mnenje je pa popol-noma uapačno. Goldinarski bankovci se sicer zadržujejo v blagajnicah in se ne izdavajo več, a veljavo imajo r zasebnem prometu do konca leta 1895. in jih mora vsakdo vsprejemafci brez izjeme. Ni se torej treba nikomur braniti bankovcev, katerik je že itak mnogo manj v prometu. Nekateri brezvestni špekulauti pa že zdaj varajo nevedne ljudi ter kupujejo bankovce po 95 novč. Take sleparje bi bilo dobro naznaniti oblastvom. Sellili». ieulJUkeé sa potne troike po 1 gl. 50 kr. sa mirijameter. Yhttkl MM|I v Treti Ker ee javne dražbe vin v Trstu niso obnesle, je sklenila uprava c. kr. javnih skladišč, stvar nekoliko predrugačiti in bodo odslej po štirikrat na leto veliki vinski semnji v Trstu, na katerih se bodo prodajala v početku samo isterska, pozneje pa tudi dalmatinska vina. Javiš dražb« kei. unija Itd. v Trstu. Dne 10. t; S. bila je v pritličju borznega poslopja v Trstu že prijavljena druga javna dražba kož, usnja itd. Tndi ta dražba ni imela užaljenega vspeha, dasi je bila sploh nekoliko žlvalinejia, nego je bila pi va. Pro-'dalo1 so jo «skleni partij in sicer 4 psi lije z skupno 605 kož, 8 partiji ježic (871 vreč) in otednjič partija anglelkega ribjega olja (4= sodi). Strokovnjaki pripisujejo nezadostni ▼speh okolnostl, da svetovno tržilče ni sedaj Uič kaj naklonjeno takemu blagu in potom tudi nasprotovanju nekaterih intereso-Vanih oaob is čisto zasebnih vzrokov. Storili so so škodni koraki, da se pride v Okorn tomu nasprotovanju in nadejati se je, da se veliki produceutje udeležijo prihodnje take dražbo v veči men. Ia obrillke. Upravno sodiiče resilo je vpralanje, ki je za koncesijoniraue obrte veliko važnosti, namreč vpražanje, je li je Òbrtnik, čo st preseli v drag kraj, primorau isposlovati si koncesijo, ako jo takrat, ko je mol »voj obrt izvrievati, ni bilo treba, «•k obrtnik ua Tirolskem, ki jo prej svoj obrt luvvloval io mnogo let, preselil ss je v drag krši. Okrajne glavarstvo, namestili-živo in ministenlVo zahtevali so dokaz sposobnosti, obrtnik se jo skliceval ua to, dà zakon z dno 85. marca 1898 nima vzvratno veljavo. Upravno sodiiče js razsodilo, da js odločba minnteratva nezakonita. Od o-bvtnika, ki jo obrt že izvrieval, ne more se zaktovati doka« sposobnosti, tndi ne v slučaji, ako so presoli v drag kraj. nfUTtaukl pogodba Mej Avstro Oger-sko in Bolgarsko se je sklenila trgovinska konvencija na dve leti. Konvencija postane veljavna dno 19. t. m. i Tržužkn prulileu ia pur, ustanovljena, da bi delala konkurenco slovenskim pericam v okolici, je le malo škode naredila. Ljudje •o je niso mogli navaditi in konečno je bila primorana ustaviti svoje delovanje. Mava litallu. Baron Ožegovičiu drogovi so dobili od ogerskega trgovinske- ga ministerstva predkoncesijo za lokalno Železnico od postaje Karlovec do B r o-da oziroma do kranjsko meje proti Metliki. Prutl gAHP krompirja v Metih je dober pomočeh žgauo apno, ker hlastno nase vleče vlažnost in tako preprečuje razvoj gljivic. Ko se spravlja krompir v klet, se pod kup, v sredi ali na vrhu kupa dene živega apna in krompir (»tane potem zdrav. Apno se s slamo loči od krompirja alt pa se v kaki vreči dene na krompir. Pozneje se to apno lahko porabi ie za gnoj. Še boljše sredstvo jo pa klorovo apno. Tega apna se raztopi 1 funt v 100 litrih vode. V tej vodi se krompir opere in potem posuši. Tak krompir potem ne gnije. Mike |e s Špehom munti, da ne postane žaltav. Okajeni kos Špeha, katerega hočemo spraviti, izplakujmo toliko časa v ▼odi, dokler popolnoma ne izgine sol, ki Sé ni le raztopila; potem Špeh obesimo tako, da bodo Visel prosto v suhem prostoru. Tak Ipeh se bode v 8 dneh potrdil in bode kri-stoliaoval. Nikar pa ne ovijajmo Špeha s papirjem, kajti papir zabranjuje vlažnost ter ovira kriatalizovanje. Ki) Je (reku utiriti, da mlada živina dobi lepe roge f Da mladi živini ne zrasto rogi na tisto strin, Kamor ne želiš, napravi z nožem dve ali tri majhne zareze na tisti strani, na katero želiš, da bi rasli. Videl bbdeš, da se bodo rogi hitro nagnili na ona stran. Na ta način làhko zasučeš roge, kakor hočeš. Mumije Hvalnega stroja. Če hočemo, da šivalni stroj ostane več let rabljiv, moramo ga vsak mesec očistiti in z nova namazati. V ta nameu se vzame čolnič s stroja in odstrani gonilni jermen. Sedaj se vlije Dialo kapljic petroleja v vse oljne luknje Stroja in na vse drgnoče se dele stroja in stroj se goui malo naprej in nazaj. Dober petrolej raztopi in omeči žaltovo olje na stroji in je odstrani. Na to pa stroj dobro Očisti in obriši s kako cunjo in namaži ga z oljem za stroje (mašinskim oljem). Sedaj se pa očisti se gonilni jermen. Smola, ki se je na njem nabrala se ostrže, potem se pa dobro s petrolejem namaže in zbriše. Na to se dene jermen zopet na stroj in pritrdi čolnič. Ki^jlževnost. „prusvjetltt, največji in najboljši ilu-strovani list hrvatski, ki se peča tudi s slovenskimi pokrajinami, ima v prvej letošnji številki nastopno vsebino: K mladom Jjètu, Spjevao dr. Avgust Harambašič. — Ribama kči. Pripovjeda Juraj Cariò, -- Vasantaseim. Drama indijskega kralja Su-d rake u pet čina. Za pozornimi priredio Emil Polil. Preveo dr. August Harambašič. — Ljudsko srce od Preradoviča. Napisao dr. Gj, Turič. — Plemstvo i bogatstvo obitori Erdbdy. Piše dr. Ivan Bojničič-Kninski. — Ch. M. Leconte de Lisle. Literaturni prikaz iz Francezke književnosti. Napisao M. Šabič. — Materina osveta. Napisao Guy De Maupassant. Preveo Ivan Širola. -- Stara priča. Pripoviest I. I. Kraszewskoga. Ilu-strovao Andriolli. Iz poljskog preveo Stevo Sušnik. — Opis slika : Dvie slike Vlaha Bukovca od Tresiča. Lav Tolstoj u radionici. Isus na masliiiavu brdu. San umjetiiika. Franjevački Samostan u Dubrovniku. Listale. Zagonetke. Slike : Zamisao Gundnličeva Osmana. Slikao Vlalio Bukovac. ■*- Isus na masliuavu brdu. Slikao E. Liška. — Hodnik franjevačkog samostana u Dubrovniku. — Dubrovački pisci prisustvuju prikazivanju «Dubravke". Slikao Vlalio Bukovac. — Kolo u Dalmaciji. Slikao P. Jovanovič. — K mia-dom Ijetu. — Lav Tolstoj u svojoj radionici. Slikao Rjepin. — Slika k pripoviesti od Kraszewskoga. Slikao Andriolli. — San n-mjetnika. Slikao I. Malczewski. — Ukrca-vauje vina u Splitu. „ Prosvjeta “ izhaja že tretje leto v velikem formatu dvakrat na mesec na štirih polah. Naročnina znaša celoletno 7 gold. Toplo priporočamo ta izvrstni hrvatski ilustrovani list našim čitateljem. Nakladna tiskara Antona Scholza v Zagrebu pošlje ua zahtevo posamezne številke na ogled. «tiesplna krup*eau V Splitu je začel pod tern naslovom izhajati nov list pod u-redništvom glasovitega propovednika o. Angela Marija Miškov a. doktorja bogoslovja. List se bo bavil z političnimi vprašanji v katoliškem in hrvatskem duhu in izhaja v mesečnih zvezkih. Letna cena mu je 4 kroue; uredništvo je v samostanu sv. Dominika v Splitu. Prvi zvezek prinaša sliko sv. Očeta Leva XIII.; izboren članek, v katerem se stavlja na oprez Banovina, da se jej ne usili civilni zakon. Dalje priobčuje program , Gospine krunice pismo Splitsko - ma* karskega škofa Nakiča uredniku, okrožnico škofa Strossmayerja o sv. poslanstvima in o “Gospinoj Krnniei", jako podučljiv članek «Budimo oprezni!*4 „ Povjestičke črtice o Rnžariju** in «Svega po malo". Tisk Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Mažgou. sk .Prve i' slov. tiskarne11 A. m. Obizzija v Gorici. OQO 11 5 S 3= *> ! p- =•» s- a. o * ■< s m. a tl* s*,* d • 5.g-" S 5*3 - * S. g S S ' ' * I ** r5 “J, I-rili M ® s* Es- - ES- 50 e- S- ** ? e&3 3. S 3 T S » S ? » IVAN DEKLEVA veletržcc z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. — Prodaja m debelo. — PAULIH KUV|BJ) v Nunski ulici èt IO. V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže veduo po mogočih cenah. Hiša r najem. Tik cerkve Sv. Janeza, na skla-dovni cesti v doleti ji Vertojbi ležeča hiša, štev. 48, s kuhinjo in dvemi sobami v pritličju in štiri sobami v prvem nadstropju ter podstrešjem in podzemeljsko klet — nekoliko vrta, z zdravstveno preiskano pitno vodo, se odda v najem po tomenti ceni. Hiša je sposobna za obrt in trgovino. — Dolenja Vertojba ima vsakdanjo pošto in je oddaljena iz Gorice 6 kilom. Nadaljne poizvedbe pri g. županu v gor. Vertojbi. USIXIXSStSdKXICSSSXjl k Zal»ia Vrhniškega piva m U poti vodstvom Joška Rovana v Raba* jj N tišči št. 18 prodaja pivo v sodčkih H K in steklenicah, Ne boji se konkurence H || ue glede cen in ne glede dobrote || m piva. Steklenice so napolnjene že v u y pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi n 2 le dobro uležano pivo. Yisxixxiiiiiiiia ANDREJ ČERMELJ nn Korenju št. 10 ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite njega in obiščite ga, ko kaj rabite*! Anton Obidič čevljar v Seminiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici zabl a-gohotna naročila. N Peter Birsa, «Corte Caraveggia**, toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergu in po-tsieže sè bramo, ima tudi hlev za živino. * Anton Bortolotti, kamnosek, v Gorici ulica Treh Kraljev št. 8, ima veliko zalogo nagrobnih kamenov, mrtvaških spomenikov in žar. S zbiralnica t kamena in marmorja, s Naročbe se izvršijo toéno in po niški ceni. 0. Likar n t; Semenišlci ulici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovnije in žr-panije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah. 8(14 Januari Torek Novo loto Priporočamo naš že četrto leto izhajajoči «Skladni Koledar11 za navadno leto 1895, ki je te dni išzel. «Skladni Koledar" jo za vsak ura«! in trgovino ueobhodno potreben. Odjemniki naše tiskarne ga dobe kakor vsako leto, tudi prihodnje leto brezplačno. — Cena za dvuge mn je 85 novčičov. PRVI SLOV. TISKARM Alt. i. Obizzija t Mi dobiva se knjiga LIBER IN QUO PERCEPITO STIPENDIORUM PRO MISSIS MANUALIBTJS HARUMQUE PERACTIO NOTATUR. Trdo vezana knjiga (100 pol) stane samo 3.- giti. jt Lup Me 1 1 za iva ali teč iniiu parlai M ia Trtam se Paia J aain r fi Mi olitici. il Vež se live pri «privi Cej Ivan | gostilničar v ulici Ascoli toči " vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna. Karol Makuc, v Rabatišču št. 20, voditelj izdelovalnice vinskega oeta Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesih, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor še le enkrat prepriča o dobroti tega oeta, gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesiha napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zmerne. Kupiti« oikana vina. 0+0+040*0+0404004040+0+0+6 >© «ar «liiiii Mšmmm, ** f, + •V,_fciVf 0^ Odlikovana livarna xa zvonova Franc Bróili G0RICA-V1DEM —t*#*1— Zala« *«e,J cavarovalnega društva litio - Catliolica nn Duunjii. Prevzema kojo si bodi livanjo in prelivanje zvonov vsakojake težine in uglasbe. Jamči za popolno izvršitev dola proti cenam žolč nizkim, da se ni bati tekmovanja. Sprejema pkčila na letno obroke na ugajanje dobavljavcev. Prvi vplačilni obrok, se ne vroči, dokler niso bili novi zvonovi preskušani, popolnoma ubrani in najdeni, da so ujemajo harmonično, da so glasni in razlegajoči. JM+OtO+C 0+0+0+0+00+0+0+0+0+0+0^;