Dopisi. Iz Maribora dne 17. rnaja. Daaes popoldae ob treh se je soalo v tukajšai čitalaici viae 30 štajarskih rodoljabov iz vseb straai sloveaakega Stajarja. Namea ahoda je bil, da bi ae pogovorili zastraa programa, kteri bi se naj predložil kandidatom za poslaflstvo ia kterega bi se po tem aaj držali sloveaski poslaaci. Za predsedaika je bil soglasno izvoljea dr. Eočevar, ia za perovodja dr. Rapoc. — Dr Sernec, kterema je že bilo prej rečeao, da aaj sostavi programov načrt, kar je bil tudi prevzel ia izvršil, je bral gvoj prograaiov načrt in ker aobeaega dragega prograaia več ai bilo, se je začelo taki posvetovaaje od točke do točke, ktero je trajalo više 4 ure. Prograraove točke so ae aeke sprejele celo nea bloc", t. j. brez premembe ia besedovaaja, neke več ali maaj premeajeae , aeke pa ao se celo ovrgle. Glavne točke prograaia, kterega celega priaesemo prihodajič, 80: Zediajeaje vseh Sloveacev v eao kroaoviao nSloveaijo", ia vpeljaaje sloveaskega jezika v vse arade ia aole. Po koačaaera posvctovaaju o programu so ae poatavili kaadidati za razae volilae okraje. — E sledajemu 8e je volil odbor 11 adov, ktereaia so izročeae vae volilae zadeve. Iz Boršta 16. maja 1870. Dragi nSlov. Gospodar!" Ne rnoreai si kaj, da Ti aebi povedal velikega veselja, ktero smo včeraj vživali. nSlov. Narod" je ozaaail, da bomo odprli bržaasko aarodao čitalaico 15. t. m. v Boljaacu, kar se je včerej reš zgodilo. Culi smo pa že poprej, da aas bodo na ta ioieaitea daa obiakali rodoljubi iz Trsta ia okolice. Nadjali smo se ajib, ali glej ! kdo bi bil mislil aa to maožico, ktera je šla aamo iz okolice krez Boršt. Ravoo se je koačal blagoslov ia v vasi je bilo vae aa aogab , kar je le pri tako lepem daeva mogoče kakor amo ga imeli včeraj. Naeakrat se zasliši godba ia živio-klici ia od severa se privali velika aiaožica sloveaskib rodoljabov s zastavaaii, godbo ia peljem ia to so bili okoličaai tržaški. Sprejeli smo jih z velikira veseljem , prav po bratovsko, ter se ajim pridražili ia se podali v Boljuaec, kjer stoji aaša aovosozidaaa aarodaa hiša. Ko srao odišli mi iz Boršta, se je že bližala vasi drnga maožica, ktera je prišla iz Bazovice po tisti poti ia ravao iz tistega aameBa ko prva. Od vseb krajev so prihajali rodoljubi ia aarodaa draštva, kterasmoeao za dragiai radostao sprejeli, ter je peljali v aašo novo hiao. Okoli sedme ure je odprl č. g. Peršio, kakor prvosedaik a svojira aavdušeaim govorom, kterega je zarad neštevilaih živio-klicov večkrat pretrgati moral, čitalnico. Potem sta govorila še gosp. Cegaar ia goap. Ravaikar (deželai poslaaec iaterski). Gosp. Cegaar je prebral telegram, v kterim je pozdravila čitalaica ljubljaaska svojo aovo rojeao sestro. Po besedi je bila igra ia po igri smo se podali na vrt, kder je igrala godba ia razaa pevska draštva pela. Vsakeaiu se je labko bralo aa obrazu, da inia polao srce radosti ia veselja. Posebao' srečae pa ao ae čutile tr žaake rodoljabkiaje, kterim je le malokedaj daao, se aa ze leai trati veseliti. Oh , dragi ,,Slov. Gospodar!" ae niorem Ti vse povedati, kar aem vidil, čul ia čutil, ker aimaai takib izrazov. Le aarao toliko ti rečera, da še aikdar tako vesele ure aiseai imel. Vse 8e je čutilo srečao, vse je bilo veselo Pa kdo bi ae bil veael? Saj arao iaieli vse kar je srce že lelo. Luaa ae mi je zdela veča ia bolj avetla kakor aa vadao, gledala je aa nas kakor bi hotela zapeti: ,,živi živi rod sloveaski, bodi živ aa veke !u Iz Ptuja. (Prizor prve 8eje okrajaega za stopa.) V ataroslavaem Ptaju ae vršijo dogodki, kakih ae bi pričakovali pod žulečim jarmom turškaga pašiastva, aiao go meaje v državi, kder je aearazljiva beseda ajegovega ve ličaaatva opetovaao račila zagotoviti aarodao ravaopravaoa vsem pod okriljem avstrijskega orla živočim aarodom , loda bivša vlada aam ai privoščila aijeae realke, nijeae girnaa zije, aa izlico aam je phala švabake aam se rogajoče uči telje. Ta divja prikazen je pomagala posamniai odpadaikom brezsramao predrzaost razvijati ia tržiti. Mikavao doai aaatavica: astavaa ia pravaa država, toda aam je bila rdeče jabelko izaotraj prek ia prek gailo, gluho klaaje; ugajala je hlepečim po tujih deželah Nemcem pa aapubaeaim brkašem Madjarota. — Dae 21. malega travaa t. 1. zbral se je vpr vič okrajni zastop ptujski v aeki aobici, kder amo bili aa tlačeai kakor alaaiki aatrpaai v sodčeku, češ ka maogo krot kih ovc ima prostor v tesai ovčaraici. Na daevaem redu je bilo aajprvlje overovljeaje volitev okrajaih zastopaikov; g. dr. Štrafela oglasivši se, nasvetoval je na pregled volitveaih zapisaikov odbor treb zastopaikov, ia ker aikdor ai prigo voril, imeaoval je dva gospoda pa sebe, čemur se aikdor a upiral. Bili smo že večkrat pri podobaih prilikah , veadai še aikoli ai bilo slišaao, ka bi kdo sarnega sebe predlaga ali aaevetoval v kak odbor, kar je storil mestai župaa dr. Štrafela, rodom iz Markovec, iaači Možiaov Franček. Sudbo o tem prepaščaaio častaemu občiaatvu, nam se zdi tak! postopek brezaramaost. Vse volitve bile so hipoma odobrea« razve oaih štireb okrajaib zastopaikovizvoljeaih v povolitvi ktera je prepisaaa v primeru, kedar nima nazaačeao števil rezpolovičae večiae glasov. Razložbo o tem pridržavši si g. dr. Štr. satn barkvasil je aajprvlje, ka beseda ,,skrutia"*) pomeaja samo štetev glasov, a ne tudi volitev, voljeaje, kar v zakoau točkesame razjasajujo, ia kar sta mu razve okrajaega glavarja tudi gg. dr- Ploj ia dr. Gršak do jedra raztolmačila, kaj bi aeki pomagalo, če beseda ,,skrutia" ae bi imela drugega pomeaa aego li izročeae glasove ateti in vzpet šteti, je li meada volilai liatki ra8tejo v piskru kakor za deževaega vremeaa gobe aa sprbaeleai štoru? iaači večkrat poaavljaao štetje ae bi imelo poaieaa. Takisto vsi drugi prigovori bili so aa eredi otli, okoli kraja pa jib aič ai bilo, ae preaiogši aikakšega držala ia aasloaila razve ediae zaslepljeae črae atrasti; če se je postavirao očitovalo, ka je volitev bila razpisaaa aa popoldne, treba bi se bilo pred oglasiti, aikar po dovraeai volitvi. Eljubu vseai pojasailoai došlo je do glasovaaja v tej-le obliki: kdor je za uaičeaje oraeajeaib volitev, vstaai; vatalo je aajprvlje 16 zastopaikov, in še le prece pozaeje, meada aa kak aarnig, štirje kmetovi, V8led česar je aastala večiaa aa aasprotaiški straai zrušivša volitev 4 zastopaikov iz občiaske skapiae. Odločivši kaietje pozaeje poprašaai, zakaj so vstali, rekli so: da ae bi trebalo druge volitve. Tako se postopa aa Sloveaskem, pred treoii leti je tudi bila povolitev, ia obveljala je, letos pa ae. Ede ie miselatvo, kde dosledaoat, kde poštovaaje zakoaovV Vedeti je, ka se je volitev vršila v povse pravilaem redu brez aajmeaše obličae pogreške, kar ie tudi vojvodiaski poverjeaik aarn že volitveai dea ia dae 21. aial. travaa potrdil, vendar vse to ai imelo vredaosti, kakor se je mestaemu župaau račilo, tako so mu oprode kaiali, rneae meada, ka je vse aajčistejša kapljica bohljajoča iz ajegovega govorila. To glasovaaje ovaja gosto mračaost pod tmečimi lebaajaaii razaih bitij, obogatevših iz krvavih žaljev sloveaske dlaai, ae mogočih več previditi, kar je pravo, kar krivo. Na tolikeai vrhoči koaje pase aeraškutarska aravaost ia omika. Vemo, ka so okrajai zastopi 8amoodločivai, veadar ae moremo si misliti, ka bi deželai odbor ia pa paaiestaištvo aioglo pritrditi tako v Bebo kričečemu brezpravju, ia če bi Bavedeai sklep obveljal, ukiaoti bi se moralo vse pravao draštvo, ter aastopilo brezredje, akrajae krivičaoati, razboji ia posledajič razdor vse človečaoati, avet, koBČi v okolji Bemakutarakera spremeail bi se v zveriajak BajIakotBejšib strupflikov. Poverao pa aaravaoč, ka bodemo avetovali ptujski okolici opustiti kapovaaje pri štacuaarjib sorražnib SloveBcem, raztrobivši jib imeaa očitao po časnikib, zakaj bi Sloveaec krmil ia mastil aasprotaike boteče še aadalje sisati aaš aarod nalik mori, ter mu delati aa poaižaaje 1b uaičeaje sloveaskesa govora in aarodaosti. Vzpet dokaz, kako ailao ia aaglo aam je delati, da ei priborimo zediajeBO Sloveasko. Odtod aauk, ka aaš aavadai seljak ai za taka društvovaaja, ae more ia Be ve se kretati**); aego treba je, zročiti zastop, zaaealjiviai sloveaskim razumaikom, ki umejo in hočejo dolžaost dolgujočo aarodu dostojao vršiti. Oča Leskovaek, sloveaski zležeaik, aagraovši si obilao blaga delavaimi rokarni slojeaskega ljadstva, vstal je zoper aarodao straa, tadi g. dr. Štrafela se je med aarni odvetaikaje tvarao okrepil, pa itak na vse kriplje ovira aapredek svojib rojakov. Take zgodbe si je treba začrkaoti železaim pisalom zbog bodočih volitev ia drugih vzrokov. Poglasovaaji je razamaištvo aarodae stranke aazaaaivše, ka v takem društvu, kder se ae prizaava pravo ia zakoaitoat, ne more aodelovati, šlo zapuativše kuraik okrajaega zastopa, a maboma akleaolo tegobo sestaviti ia odposlati v Gradec. — Čuda, isti dea je priaeala graška ,,Tagespošta" pod aapisom nGrossmuth?u sestavek, kder javlja, ka je bivši odbor okrajaega zastopa pred razhodom glasoval svojemu prvoaedaiku arebrao naaiizje (serviaD v vredaoati aekoliko stotia goldiaarjev, da si odbor ima samo vvršilao, aikar pa sklepavno ia določeralao moč, ktera poslednja je aaaiič lastaoat vsega zastopa. Dragi taoj Sloveaec ptujskega okraja! je li še izdaj ae zaaš, kdo je tvoj prijatelj, a kdo slepar našib ljadi ia motoik zdravih aazorov? jeli ti zato plačujea odstotke, da bi se prvosedaiku okrajaega zastopa miza srebraiaoj pokrivala? — Bratje! v kratkem bo treba *) Koristno se mi zdi g. dru. povedati, ka se čteje: scrutor, nikar škrutor, kakor nam je račil čteti, ka zabavni slovar nima dokazavnega ugleda, in ka scrutinium po Kirschiji pomeni način, glasove pri volitvi zbirati ne oziraje se na to, kdo glas daje. Pis. **) Nek pristuren oča je sedel, naj se je glasovalo za nas ali proti nani, zborovanje še jim je nov svet, toliko bolje, ako rabijo zvitosti. sopet na borišče, ne dajte se več za aos voditi svojim aaBprotaikom, poslašajte svoje iskreae prijatelje, kteri imajo srce, am iu kri za vas ia za sloveaski aarod, kteri velike daritve za vas darajejo, kteri za vas živijo. Naposled še vaa re8ao opomiBJam, Bikomur pe verjemite, kdor ne ve z vami v sloveaskem jeziku govoriti, zato Be, ker ne vede vašega lepega govora ne more ga Ijabiti, aego črti ga, ia s tem vaa in vašo Barodaost, vas pa hoče rabiti na svoj basek ia vašo pogubo. Slovenci! paaietao ia pazljivo.