štev. 7 Cena 15 din PTUJ, 19. februarja 1960 Letnik XIII OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ Vse za srečo delovnega človeka Veliko dvorano občinskega ko- miteja ZKS Ptuj so napolnili v sredo, 17. febr. 1960 zjutraj, dele- gati občinske konference SZDL, spredaj pa so se zbrali gostje, med katerimi smo videli tov. dr. Potr- ča, člana CK ZKJ in predstavnika Glavnega odbora SZDL za Slove- nijo, tovariše Toneta Kropuška, Jožeta Petejana in Mira Bračiča kot predstavnike Okrajnega komi- teja ZKS, OLO in Okrajnega od- bora SZDL Maribor. Spredaj so bi- li tudi člani sekretariata Občinske- ga komiteja ZKS Ptuj in pred- stavniki Občinskega ljudskega od- bora Ptuj tov. Janko Vogrinec, Lojzka Stropnikova in drugi. Se- kretar občinskega odbora SZDL tov. Andrej Mršek je urejal še zadnje nujnosti pred začetkom konference. Za časopis »Delo« je prišla na konferenco tov. Jelka Peš ta jeva, za »Večer« pa tov. Forštnarič, oba iz Maribora. Sliko predsednika Tita sta v ospredju dvorane obdajali dve za- stavi in parola: Z MOČNO IN ENOTNO SZDL K NOVIM USPEHOM MNOŽIC. Do začetka konference je bilo v dvorani zelo živahno saj so se de- legati in gostje medsebojno po- menkovali o vsem, kar si pač lahko ob takih srečanjih povedo. Potrebno je bilo počakati, da so prispele vozila iz vseh smeri in pripeljala povabljene delegate. Konferenco je začel predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Ivan Kranjčič s pozdravom navzočih gostov ter delegatov z željo, da bi bilo delo konference zelo plod- no in da bi» dala zaključke za uspešno delo nadaljnjih 2 let. Po uvodnih volitvah delovnega predsedstva in ostalih organov konference, je zavzelo svoje me- sto 5-člansko delovno predsed- stvo s, tov. Viktorjem Lešnjakom na čelu. Slednji se je zahvalil v imenu celotnega predsedstva za za- upanje in je nadaljeval dnevni red. IZ POROČILA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL Nato je sledilo poročilo predsed- nika Občinskega odbora Sociali- stične zveze delovnega ljudstva občine Ptuj tov. Ivana Kranjčiča. Tov. Kranjčič je po uvcdnih ugotovitvah, da so delovne mno- žice ptujske občine doseg.e s po- močjo neposi'ednega upravljanja gospodarstva in sploh vsega živ- ljenja kljub mnogim težavam ve- like uspehe in da je že ustvarje- na podlaga za še hitrejši razvoj proizvajalnih sili in za vsestranski dvig življenjske ravni, prešel na razčlenitev najbistvenejših poja- vov v občini in na obravnavo ne- katerih temeljnih nalog sociali- stičnih subjektivnih sil v bližnji bodočnosti. Rekel je: »Ker je izpolnitev družbenega plana komune v letoš- njem letu ena osrednjih nalog, se bom zadržali najdelj pri vpraša- njih, ki oo odločilnega p>omena za njegovo realizacijo. Realizacija plana ne bo zahteva- la večjih fizičnih naporov in bo odvisna predvsem od boljše orga- nizacije dela, večje delovne storil- nosti, od ekonomičnejšega gospo- darjenja ter od večje aktivnosti in skladnejšega dela vseh družbe- nih, političnih in samoupravnih organov komune. Ob takih pogo- jih in pred takimi nalogami bo morala tudi SZDL najti ustrez- nejše načine in metode za aktivi- zacijo najširših množic. Anadiza gospodarske in družbe- ne dejavnosti prebivalstva občine kaže ugodne rezultate. Rezultati dosežene družbene proizvodnje kakor narodnega dohodka kažejo prekoračenje planirane ravni. Od leta 1956 je bruto proizvod pora- sel za 45 odstotkov, narodni do- hodek pa za 44 odstotkov. To se ugodno odraža v višji ravni oseb- ne in sp.ošne porabe prebivalstva. Narodn; dohodeik na prebivalca se je dvignil od 88.0olagal letos občin- ski investicijski sklad z okrog 137 milijoni dinarjev, bo potrebno ra- zumno uiporabljati ta sredstva kot soudeležbo pri najemanju kreditov za razvoj trgovine, obrti, gostin- stva in turizma. Glede trgovine je dejali, da je njen razvoj oavrsen ou ^.isuva nomske krepitve komvme ter od porasta kupne moči. Ker so se osebni dohodki zaposlenih pove- čali v zadnjih treh letih za 66 od- stotlkov oziroma se je dvignil do- hodek na zaposlenega cd 130.000 na 180.000 din (za 39 odstotkov) in potrošni sklad kmečkega prebi- valstva za 36 odstotkov, se je te- mu ustrezno povečal tudi promet v trgovini. Družbeni plan pa pred- videva še povečanje osebne pora- be za 10 odstotkov že letos, če- prav je to bilo predvideno i>o per- spektivnem planu za leto 1961. Tov. Kranjčič je v nadaljevanju obširno govorili o problemih trgo- vine, gostinstva in turizma, nato pa je prešel na vprašanja obrti in industrije. Ugotovil je, da je naša industrija na pragu avtoma- tizacije in da je od hitrosti, s ka- tero jo bcmo uveljavljali, odvis- no naše hitrejše ali počasnejše vključevanje v področje medna- rodne delitve dela. Vsekakor ima- mo za tak prehod vse objektivne in subjektivne pogoje tudi v ob- čini, na primer ob rekonstrukciji TGA v Kidričevem, v obeh maj«- šperških tovarnah, pri razširitvi in modernizaciji nekaterih ptujskih obratov. Po nadaljnji obsežni obravnavi (Nadaljevanje na 2. strani) Konferenca SZDL občine Ormož Redna konferenca Občinskega^ odbora SZDL občine Ormož bo v soboto, 20. februarja 1960, ob 8. uri v dvorani Živinorejskega do- ma v Ormožu. Predlog dnevnega reda vsebuje naslednje točke: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsed- stva, zapisnikarja in dveh overo- vateljev, 3. izvolitev verifikacijske ko- misije, 4. izvolitev kandidacijske komi- sije, 5. izvolitev komisije za izdelavo sklepov, 6. poročila: a) predsednika, b) sekretarja, c) blagajnika, č) nad- zornega odbora, 7. razprava po poročilih, 8. razrešitev upravnega in nad- zornega odbora, 9. volitev: a) plenuma, b) revi- zijske komisije, c) delegata za V. kcngres SZDLJ, 10. razprava in sklepanje o pro- računu za leto 1960 11. pred ogi m sklepi, 12. razno. Udeleženci včerajšnje občinske konferenco SZDL v Ptuju. V prvi vrsti od desne proti ievi: dr, Jože Potrč, Tone Kropušek, Jože Petejan in Mirko Bračic. Eksplozijo francoske atomske bombe ne smemo jemati niti kot poskus s »pasjo« bombico niti ne smemo pretiravati njenega pome- na v nadaljnjem odvijanju med- narodnih dogodkov, kajti s tem, da je tudi Firancija dobila moril- sko orožje, se ravnotežje v svetu ni spremenilo niti za las. Vse je ostalo tako kot prej, le ljudstva v Afriki in ob Sredozemlju živijo v strahu pred radioaktivnimi pa- davinami. S humanega, človeškega stališča je francoski poizkus ne- potreben. ker so tri druge sile že dovolj dokazale, da je atomsko orožje izredno nevarno, poleg te- ga pa so p-red sporazumom o pre- kinitvi in igranje četrtega z bom- bo n- niti najmanj primerno. Protesti v svetu niso usmerjeni sedaj proti preteklosti, temveč so namenjeni bodočnosti. Francozi naj prenehajo s poizkusi in naj sedaj, ko so se uvrstili v atomski klub, pokažejo vso svojo huma- nost s tem, da zastavijo vse sile za ukinitev poizkusov in za miro- ljubno izkoriščanje atomske sile. Bolj kot vojaške so zanimive po- litične posledice saharskega po- izkusa Po pijanem navdušenju Francozi niso izjavili, da bodo s poizkusi prenehali, temveč obrat- no, da bodo z njimi nadaljevali in da ne bodo p-istali na prekinitev poizkusov, dokler ne bodo tri osta- le sile dosegle (»opojnega sporaz- uma o prekinitvi in o prenehanju proizvodnje atomskih bomb v vo- jaške namene. V tej njihovi borbenosti se ne skriva bahaštvo, temveč je to na- daljevanje dosedanje politične igre, v kateri so bombo le obljub- ljali. Z eksplozijo še niso dosegli v svetu vsega tistega, kar bi radi, kajti Američani stojijo ob strani in np preveličujejo francoskega poizkusa. I>-žijo jih ob steni, češ saj vaš poizkus ni nič posebnega in s tem še vedno niste dobili vstopnice za zaprt krog atomskih sil. Zato so sedaj potrebne fran- coske obljube o vodikovi bombi.(!) Tudi sovjetsko stališče je zani- mivo, čeprav so poizkus s huma- nega stališča obsodili, so bili s političnega bolj strpni, kajti do- bro vedo, da bodo sedaj lahko ri- barili v franco.sko-ameriških od- nosih in morda dobili celo nekaj prednosti. Ni vseeno, če zagovarja razorožitev dežela z ali brez atom- skega orožja. Mi samo želimo, da bi Francozi sedaj kljub svojemu nehumanemu dejanju pokazali ve- liko porcijo humanosti in bi ostro nastopili proti nadaljnji oboroži- tvi. Takšen francoski glas bi imel svoj atomski zven in velike sile ga ne bi mogle prezreti. Francozi naj ne gradijo svojega ugleda sa- mo z napadalnimi dejanji, temveč naj dokažejo, da je dobro dejanje najlepši uspeh v svetovni javno- sti in v svetovni zgodovini. Če pa bodo Francozi s svojo bombo sprožili vsesplošno atom- sko oboroževanje zahodnih zavez- nikov v NATO in vzhodnih v Var- šavski zvezi, so povzročili na sve- tu splošno zlo. Američani namreč pripravljajo zakon, po katerem bo- do sprostili zakon o atomskih taj- nah. Najprej bi postregli z njimi Francozom, da bi jih pridobili, nato pa bi jih dali še nekaterim drugim deželam, da bi ustvarili ravnotežje in ponovno porinili de Gaulla v množico enako močnih držav. Takšen razvoj bi bil za člo- veštvo porazen, posebno, ker bi tako tudi vzhodne države lahko dale atomsko bombo svojim za- veznikom. Dejstvo je to: čim več držav bc imelo bombo, tem teže bodo dosegli sporazum o prepo- vedi atomskega orožja. Zato naj velike sile dokončno dokažeio, da so za razorožitev, posebno ker bi pomenila atom^sJ^a vojna sto in sto milijonov mrtvih. ! Gkisilo Socialistične zveze delovnih ljudi )! za območje bivšega ptujskega okraja ^ Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem. I Direktor Ivan Kranjčič K Odgovorni urednik: Anton Bauman. I> Uredniito in uprava: Ptuj, Lackova 8. )! Telefon 156, čekovni račun pn Komimalni banki MarSKr, ^ podružnici Ptuj, štev. 6Q4-708-3-206. U Rokopisov ne vračamo. S Tiska Mariborska tiskarna Maribor. ^ Cek>tna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo icsn Hi M Zaključni računi in naloge sindikalniii podružnic Sindikalne podružnice gospo- darskih organizacij so v tem času pred važnimi m odgovornimi na- logami v zvezi z letnimi konfe- rencami in izdelavo zaključ- nih računov. S konferencami bo namreč iKrtrebno počakati, dokler ne bodo iizdelani zaključni raču- ni za preteklo leto, da bi na kon- ferencah lahko o njih razpravljaili. Obravnavanje zaključnega raču- na gosfKMiarske organizacije na sindiikailni konferenci je p>osebnega FK>mena iz več razlogov. Predvsem je to važno zaradi tega, ker se je v preteklem letu izvršil prehod na nagrajevanje po delovnem učinku in bo zaključni račun jas- no pokazal, kakšen uspeh je bil dosežen z novim sistemom nagra- jevanja in kako so delavski sveti in ug>ravni odbori gospodarili s sredstvi, ali so bili večji osebni dohodki rezultat večje produktiv- nosti dela ali kakšnih drugih mo- mentov, kako so nastajali skladi podjetja in kako so bili upoirab- Ijeni. Zaključ ' računi bodo jasno po- kazali gospodarsko in finančno stanje podjetij in bodo vsakemu odpeli perspektivo za bodočnost. Ob sprejemanju zaključnega ra- čuna bosta sindikalna organizacija in osnovna organizacija ZKJ lahko dali temeljito politično oceno po- slovanja v podjetju. Prav zaradi tega pa bi naj bila razprava ob zaključnem računu čim širša in čim bolj vsestranska. Zato nikakor ni dovolj, da se povabi računovodja ali kakega vodilnega tovariša na sejo izvrš- nega odtvora sindikalne podružnice in da se tam razlaga raizne po- stavke in načela zaključnega ra- čuna. I*rav tako je tudi nepravilno in za gospodarjenje v podjetju škod- ljivo, če bi se zaključni račun obravnaval samo s stališča razde- ljevanja ostanka čistega dohodka oziroma razpaložljivih sredstev. Prav tako bi bilo nepravilno, da bi zaključni račun obravnaval le ozek krog ljudi v podjetju kot DS, UO ali izvršni odbor sindikalne podružnice. O zaključnem računu mora raz- pravljati celoten kolektiv, preden gre na dokončno potrditev delav- skega sveta. Slehernemu članu ko- lektiva mora biti" jasno, kakšno je gospodarsko stanje v podjetju, kako se gospodari s sredstvi, kakšne so perspektive za naprej itd. Zelo koristno bi bilo, če bi pri razpravah o zaključnih račimih sodelovali tudi odborniki občin- skega zbora proizvajalcev in se tako neposredno seznanjali s pro- blematiko v p(^jetjih. Velikrat slišimo v podjetjih in tudi izven njih, da so posamezni odborniki zbora proizvajallcev premalo pove- zani s podjetjem in premalo se- znanjeni s problemi. Samo če bo zbor proizvajalcev v občini teme- ljito seznanjen z gospodarjenjem v podjetjih bo lahko koristno so- deloval pri raznih sklepih in raz- pravah na sejah ljudskega odbora. Zato naj organi delavskega samo- upravljanja, kakor tudi organi družbenega upravljanja vabijo na svoje seje tudi odbornike zbora proizvajalcev, posebno sedaj, ko se bo razpravljalo o zaključnih računih. Če se bo celotni kolektiv teme- ljito seznanil z gospodanskim po- ložajem podjetja, z načinom raz- delitve sredstev ustvarjenih v pre- teklem letu in razdelitvijo na sklade {Jodjetja, sam aktivno so- deloval v razpravah, stališčih in tudi odločal, kako sredstva deliti iz dela čistega dohodka, se bo v kolektivu dejansko občutilo, da je on kot celota res nosilec delav- skega samoupravljanja. Pri presojanju gospodarskih rezultatov in nadaljnjega gospo- darskega razvoja po družbenem planu občine, kakor tudi po pla- nih, ki jih imajo gospodarske or- ganizacije, morajo kolektivi upo- števati daljše obdobje od enega leta. Zato mora biti razprava okrog zaključnih računov usmerjena tudi v prihodnost, ne pa samo, kako razdeliti dohodek in izkoristiti vse možnosti, ki jih trenutno ima pod- jetje s svojimi sredstvi. Nekateri vodilni tovariši iz go- spodarskih organizacij v občin: Ptuj kaj radi mahajo s svojimi in- vesticijskimi programi in zahte- vajo razna jamstva, sami pa niso kreditno sposobni, da bi položili soudeležbe- pri najemanju investi- cijskih kreditov. So tudi primeri, da je šlo več sredstev tud; za manj važne namene. Zato je prav, da delovni kolektivii, predvsem pa sindikalne organizacije in tudi zbor proizvajalcev temeljito pro- učijo in tudi razmislijo, preden privolijo alli dajejo jamstva na nove dolgoročne investicije za razne namene. Če hočemo druž- beni plan v občini res realizirati, bo pdarskih organiizacij za investicije v gospodarstvo in tudi družbeni standa^. Mnoga prihranjena sredstva bo- do lahko koristneje uporabljena, če bo razprava o zaključnem ra- čunu množična, zato moramo ob- računati s staro prakso gospo- darjenja od danes do jutri, ali sredstva čimprej uporabiti iz ostanka čistega dohodka, čeprav je to velika sa-mostojnost v od- ločanju organov delavskega sa- moupravljanja. Zato je prav, da kolektivi, organi upravljanja in sindikalijia vodstva mislijo tudi za naprej, kako bodo gospodarili v bodoče. Ko bodo delavci in stro- kovni kadri razpravljali o zaključ- nem računu, se naj nikakor ne zadovoljijo s tem, kar često sli- šimo: smo delili čisti dohodek na osebne dohodke tako, kot smo to sprejeli po pripravljenem postop- ku, ko smo sprejemali novi tarif- ni pravilnik, ker tu nastopa vpra- šanje, iz jkakih virov je nastal či- sti dohodek in kako so se gibali osebni dohodki, ali so bili rezul- tat večje produktivnosti dela itd. Pokazatelj po pripravljenem po- stopku o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je le orientacija, zato bo potrebno iz- delati podrobno analizo s čistimi računi, ki mora jasno pokazaiti sliko gospodarjenja, če je gospo- darska organizacija res smotrno gospodarila s sredstvi. Sindikaihia organizacija mora aktivno sodelo- vati tudi pri predpripravah na sprejemanje zaključnega računa. Prvenstveno pa mora zagotoviti, da bo razpravljal o tem širši krog ljudi, da bo celoten kolektiv se- znanjen, s kolikšnimi sredstvi raz- polaga, kako so se ustvarj^a in kako jih nameravajo uporabiti. Odločno se naj bori proti temu, da bi se okrog zakljttčnega račo- na razpravljalo za zaprtimi vrati ali pa, da bi delavski svet samo formalno potrdil zaključni račun, kot smo imeli primere pri perio- dičnih obračunih, ko je neki de^ lavski svet v občini raagjrajvljal o periodičnem obrafcimni za II. poflt- letje brez raizpraive, v zaipisnUm o seji delavskega sveta pa je na po- lovici tipkane strani napisano, da je delavsiki svet sprejel p>oMeitni obračun. Zaključni račm ne pomeni sa- mo pisarniškega akta, temveč je z njim in preko njega opravljeno važno družbeno politično ddo ter izvršene naloge, ki jih je postavila družba pred gospodarske organi- zacije in organe delavskega sa- moupravljanja. Zato ni le formal- na odločitev sindikalnih forumov, da mora biti zakljui&ni račun glav- na tema razprave v kolektivih na občnih zborih sindikalnih podruž- nic, ker je s tem povezan pregled gospodarjenja organov delavskega samoupravljanja, to je dejanska realizacija delavskega samouprav- ljanja v trenutku, ko se presojajo gospodarski in finančni rezultati preteklega leta in ko se sprejema program proizvodnega in finanč- nega poslovanja za naslednje leto. ŠBGULA JOŽE: Dr. Jože Potrč zopet predaval v Ptuju Slušatelji sindikalne politične šole v Ptuju in drugi poslušalci iz Ptuja so poslušali v torek, 16. fe- bruarja t. 1., zvečer v veliki dvo- rani občinskega komiteja ZKS za- nimivo predavanje tov. dr. Jožeta Potrča o zgodovinskih bojih de- lavskega razreda, o vplivu razvo- ja socializma na sedanji mir ter o antiimperialističnih bojih kolonial- nih narodov. Njegovemu predavanju so vsi sledili z velikim zanimanjem. S ciklusom predavanj je tov. dr. Potrč pri širokem krogu svojih rednih poslušalcev utrdil zaupa- nje v stvar socializma, jim razši- ril vpogled v svetovno dogajanje in jim olajšal študij literature s tolmačenjem stvari, ki jih sicer niso razumeli. STP.ANT J PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 19. FEBRUARJA 1960 Prehodi meje m Tržaškem v januarju je bilo na vseh ob- mejnih blokih tržaškega območja 368.000 prehodov meje, od tega 169.000 prehodov italijanskih in 199.000 jugoslovanskih državlja- nov. Največ prehodov je bilo ka- kor doslej navadno skozi obmejni prehod pri Škofijah, skozi katere- ga je šlo 163.000 oseb. Prvi komgarn iz domače volne Ob koncu meseca bodo začeli prodajati v trgovinah prvi kam- garn, narejen iz volne makedon- skih ovac pasme »Merino«. V pro- daji bo deset sodobnih vrst tega blaga, ki v ničemer ne zaostaja za tkaninami, izdel. iz avstralskega ali ameriške voine. Novo blago so izdelali v tovarni »Vuče« v Le- skovcu, ki je prva pri nas upora- bila omenjeno surovino za izdelo- vanje najboljših vrst kamgarna in polkamgarna. Predelava koruze za živinsko krmo Povečanje pridelka koruze, ki ga pričakujemo letos, bo po mnenju Združenja za pospeševanje pride- lovanja koruze precej pripomoglo k napredku živinoreje. Po mnenju strokovnjakov je namreč povsem realen načrt, ki predvideva, da bomo že prihodnje leto dosegli letno proizvodnjo 10 milijonov ton koruze, zaradi česar bo lahko pre- cejšnji del tega pridelka uporab- ljen za živinsko krmo. Že letos bi po teh načrtih lahko uporabili za krmljenje živine okrog 4,7 mili- jonov ton koruze. Karlovška tekstilna tovarna rekonstruirana Perspektivni plan okraja Karlo- vac predvideva, da se bo do konca I. 1961 porabilo za rekonstrukcijo karlovške industrije nad 4 mili- jarde dinarjev. Doslej so največ vložili v rekonstrukcijo karlovške tekstilne industrije, ki ima naj- starejšo strojno opremo, in sicer predvsem v rekonstrukcijo bom- bažne industrije. V Trebinju nova tovarna gradbenega materiala v kratkem bodo dokončana dela v zvezi z graditvijo nove tovarne gradbenega materiala v Trebinju. V začetku bo nova tovarna pro- izvajala predvsem vibrirane be- tonske elemente (nosilce, okna in druge montažne elemente), stan- dardne betonske in gramozno be- tonske bloke za zidove, mednad- stropne konstrukcije in pregrade ter razne betonske cevi. Dograditev vodovoda Raša-Pulj Do 1. maja bodo končana dela pri gradnji vodovoda Raša-I^Jla, ki bo od izvira v dolini reke Raše oskrboval F\ilo z zdravo pitno vo- do. Večina gradbenih del je že končana, treba pa bo položiti še del cevi za napeljavo vodovoda. 200.000 TON Zagrebška tovarna cementa »Slo- boda« izdela letno nad 150.000 ton cementa. Ker pa je povpraševanje po cementu v Jugoslaviji in tudi za izvoz čedalje večje, bodo po- večali zmogljivost te tovarne ter računajo, da bodo prihodnje leto izdelali nad 350.000 ton cementa ali 200.000 ton več kot doslej. Statve za tkanje voinenlh tkanin iz domače proizvodnje »Tekstilstroj« v Zagrebu zače- nja izdelovati statve za tkanje volnenih tkanin v več barvah. Pr- vih sto statev za tkanje teh tka- nin pravkar dokončujejo in so že skoraj razprbdane raznim tkalni- cam doma. V kratkem bodo začeli izdelovati »bunt-avtomate«, ki smo jih doslej izključno uvažali in po katerih je precej povpraševanja zaradi izdelave kariranih tkanin iz bombaža in sintetičnih vlaken. Huda prometna nesreča v Središču Prejšnjo nedeljo popoldne okrog 16.15 je prišlo na republi- ški cesti Središče—Cakovec v bližini meje med Slovenijo in Hrvatsko na precejšnjem ovinku do težke prorrietne nesreče, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, ene- ga težkega poškodovanca in en razbit tritonski tovornjak. Smrt- na žrtev je Alojz Lah iz Biša v Slovenskih goricah, ki je hotel v nedeljo prepeljati nekaj koru- ze s Hrvaškega v Slovenske go- rice, pa ga je na ovinku zaneslo s ceste, nato pa ga je preobrnje- na kabina vozila zmečkala pod seboj. Sovozač Ernest Murko je odnesel resne poškodbe. Vozilo je dokončno uničeno. Za večji učinek dela Nad 9 milijonov za izobraževanje - Predavanja in tečaji za vodilni in ostali kader - Začetek le pri novosprejetih delavcih - Velika pridobitev za delavce in podjetje Med najvažnejšimi sklepi izred- ne seje delavskega sveta Tovarne glinice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo je n;.'dvomno • klep o ustanovitvi centra za strokovno izobraževanje, ki ga bo vcdil uči- telj Alojz Janzekovic; imenovam je bil na tej seji imenovan za vcdjo izobraževalnega centra. V glavnem bo imel izobraževal- ni center TGA Kidričevo nalogo posredovati vodiinemu in vsemu cstalemu kadru vse potrebno teo- retično in praktično znanje, ki mu je ix>trebno za večji učinek dela, za boljšo kvaliteto proizvo- dov, skrajšanja časa izdsJave, pri- hranke v denarju, manjšo fluktu- acijo delavcev, boljše odnese med ljudmi, manj nesreč pri delu, manj izcstankov z dela, boljše odnose do dela ter večjo skrb za poverjene naloge in zaupani mate- rial Vse to bo izobraževalni center v Kidričevem tudi lahko dosegel. Novodošli delavci bodo seznanje- ni s posebnostmi deda in uprav- ljanja v uvajalnem seminarju. 2e za,p>aslenim delavcem bo center posredoval dofK>lnilno znanje. Or- ganiziral bo specializacije posa- mezniikov in skupin, urejal pre- kvalifikacije delavcev in pomagal, delavcem pri doseganju raznih kvalifikacij. Skrbel bo za oprav- ljanje prakse po dclcčenem siste- mu in za mobilizacijo vseh moči v podjetju, ki lahko kader izobra- žujejo in ludi za to, da bo ta načrtno razporejen. Za ureditev in delo centra v letu 1960 mu je zagctovljenih okrog 9 in pol milijonov dinar- jev dohodkov. Toliki bodo tudi iz- datki po proračunu za 1960. leto. Delavsiki svet in upravni odbor tovarne ter njen direktor so po- kazali za ustanovitev in delo tega centra vse razumevanje že ko je bil lani koncem leta imenovan ini- ciativni odibor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev in zače- tek rednega pKjsIovanja centra. Sedež centra bo v upravi, pre- davanja pa bodo v dvorani tovar- ne. Predavatelji bedo iz tovarne in iz strokovnih šol pa tudi drugi, ki jih bo po programu predavanj predvidel center. Januarja 1960 je bila proizvod- nja v Kidričevem skoraj 3950 ton glinice in nekaj nad 1100 ton alu- minija. Pri proizvodnji glinice in aluminija je bil proizvodni p"an presežen Enako je bilo pri pro- izvodnji anodne mase. Pri slednji so presegli plan proizvodnje za celih 36 odstotkov. Ker je bila januarja ukinjena omejitev potrošnje električne energije, je lahko obratovalo v elektrolizi 114 peči. Sedaj je v pogonu vseh 146 peči. Tovarna obratuje sedaj z vso prcizvodno zmogljivostjo. Letos bo v Ki'dričevem seminar za metodo proučevanja praktične- ga dela. Poseben tečaj bo za pol- kvadificirane delavce in drugi za vse člane delavskega sveta in upravnega odbora. Uslužbenci bo- do na posebnem tečaju seznanje- ni z novimi ekonomskimi merili in instrumenti. Za delavce in uslužbence, ki jih veseli znanje « francoskega, angleškega in nem- škega jezika, bo potreben tečaj. TGA Kidričevo proizvaja s polno kapaciteto DOZ nagrade najboljšim Heprevldnoit m pogum Sedem učencev hajdinske šole je prejelo v ponedeljek, 15. t. m. od direktorja DOZ Maribor, tov. Erna Svajgerja praktične nagra- de za nagradni spis »Neprevid- nost ni pogum« v okviru nagrad- nega tekmovanja, ki ga je raz- pisal DOZ Siovenije. Za naj- boljše naloge, spise in skice ter slike je DOZ določil skupno na- gradno vsoto 1,800.000 din. Na območju DOZ Maribor je bilo izbranih 93 del in kupljenih to- liko nagrad. Dela učencev je ocenjevala posebna veččlanska komisija. Tretjina nagrad za ob- močje DOZ Maribor je odpadla na učence šol z območja bivšega ptujskega okraja. Razdeljene so bile v ponedeljek, 15., in torek, 16. februarja t. 1. po šolah vpričo sošolcev nagrajenih in učitelj- stva ter profesorjev. Ob tej pri- ložnosti je govoril povsod zbra- nim direktor DOZ Maribor Erno Svajger o velikem pomenu ne- zgodnega zavarovanja šolarjev. Tekmovanja pod naslovorm »Neprevidnost ni pogum« so se udeležile šole Cirkovci, Gorišni- ca, Starše, Markovci, Hajdina, Hum in Ormož ter 5 ptujskih šol. V nekaterih šolah so sicer pisali in risali v okviru tega tek- movanja, izdelkov otrok pa ni- kdo ni odposlal na naslov DOZ, da bi bili ocenjeni in nagrajeni. V mariborskem okraju je tekmo- valo oziroma sodelovalo v akciji 32 šol. V začetku šolskega leta 1959'60 je bil ustvarjen med DOZ in šol- skimi upravami ter učiteljstvom potreben in koristen stik, ki je olajšal izvedbo zavarovalne ak- cije. V nekaterih šolah je bilo doseženo lOOVo zavarovanje otrok, ker je znalo učiteljstvo na roditeljskih sestankih, pa tudi potom otrok staršem predočiti velik pomen zavarovanja otrok za slučaj nesreč in nezgod ob mi- nimalnem prispevku. So pa še šole, kjer se tak stik med DOZ in upravo šole ter učiteljstvom, pa tudi med šolo in domom v tem oziru ni tako posrečil in tudi od- stotek zavarovanja otrok ni vi- sok. Pri DOZ upajo, da bo uspelo v tem in prihodnjem letu po- vsod, kjer se le ljudje zavedajo neprecenljivega pomena zavaro- vanja in pravic v zvezi z njim. Z akcijo »Neprevidnost ni po- gum« sta torej zadovoljna DOZ in otroci. Zadovoljstvo pa ni sa- mo v delitvi in prejemu nagrad, ampak v ugotovitvi, da si je DOZ utrl pot skoraj do vsake hiše in poleg staršev in šole tudi on varuje otroke pred nesrečami z opozorili na nevarnost, če pa se te otrokom vseeno pripetijo, je v pomoč staršem in otroku pri prizadevanju, da se zdravje čimprej vrne in čimprej odstra- nijo posledice. »Ves mesec že prejemam gro- zilna pisma.« »Kdo ti jih pa pošilja?« »Nioj krojač.« ★ Poročene žene so ženske, ki se ne morejo totresti občutka, da pre- malo plešejo. Med razdelitvijo nagrad Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Rajh Franc, Pavlovski vrh 34, ki je padel z lestve in si poškodoval ključnico; Felicijan Ignac, Gra- jenščak 35 — hlod mu je poško- doval nogo; Šegula Alojz, Dor- nava 9 — vsekal se je v nogo; Kranjc Simon, Mestni vrh 120 — nekdo mu je z nožem poškodoval rebra; Strašek Nikolaj, Ptuj, Trubarjeva 6 — poškodba desne noge; Trol Franc, Lovrenc 75 — padec, poškodba desne noge; Obadič Milan, Cerje 41 — po- škodba glave; Murko Anton, Ja- neževski vrh 28 — padec, po- škodba desne noge; Kuharič Ma- rija, Ormož, Vrazova 3 — padec, poškodba noge; Puklavec Mirko, Kog 94 — padcc, poškodba na glavi; Ciglar Peter, Videm 35 — padec, poškodba na glavi; Vur- mezovič Milutin, Ptuj, Lackova 4 — nekdo mu je poškodoval gla- vo; Mohorko Viljem, Zetale 36 — v nogo se je vsekal; Murko Alojz, Tibolci 4 — padec, po- škodba reber; Horvat Štefan, Spuhlja 100 — nekdo mu je po- škodoval rebra; Kokol Anton, Markovci 53 — stroj mu je po- škodoval roko; Krivec Dominik, Vareja 20 — padec, poškodba hrbtenice; Levanič Marija, Štuki 23 — padec, poškodba na glavi; Njivar Janez, Sakušak 41 — ne- kdo mu je poškodoval roko in ramo; Veis Herman, Kidričevo 24 — stroj mu je poškodoval ra- mo; Kiselak Vinko, Kungota 22 — vsekal se je v roko; Primožič Ivan, Ptuj, Aškerčeva 14 — pa- dec, poškodba roke; Prašnički Drago, Zloganje 59, poškodba na nogi; Dodeš Stevo, Ptuj, Ljuto- merska 20 a — poškodbe po te- lesu; Sinanovič Radžep, Ptuj, vojašnica — poškodbe po telesu; Cverbler Ivo, Ptuj, vojašnica — poškodbe po telesu; Kokol Jože, Nova vas 13 — poškodbe na nogi. na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 17. februarja 1960. Povrtnina: krompir 20, čebula 40—50, česen 100—120, rdeča pesa 40, zelje v glavah 50, ohrovt 50, solata endivija 120, korenček 40 do 50, peteršilj 50—60, luščen fižol 50, kislo zelje 50, radič 120, motovileč 200, por 50, regrat 200, hren 100, zelena 50, čebuljček 200 do 250. Žitarice in mlevski izdelki: ajdova kaša 100, pšenica 30, ko- ruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna mo- ka 40, prosena kaša 80. VSE ZA SItEČO DELOVNEGA ČLOVEKA (nadaljevanje s 1. strani) avtomat.zacije in nvcdemizacije obrti je predsednik občinskega od- bora prešel na storilnost zap>csle- nih v proizvodnji. S t€m v zvezi je govoril o politiki zaposllovanja nove delovne sile in nadaljeval o načinu nagrajevanja ter o stro- kovnem izobraževanju delavcev. Posebej je obravnaval splošno iz- obraževanje, ki se lahko odvija v sekcijah ljudskoprosvetnih dru- štev, in ozko strokovno izobra- ževanje, ki mora zagotoviti v čim krajšem času čim hitrejši eko- nomski napredek. Nadalje je obravnaval vprašanja osnovnega šolstva ter delo ljud- skega odbora in njegovih svetov oziroma družbenih organizacij dr- žavljanov. Precej časa je posvetil problemom zdravstva in njegovim sedanjim in bodočim kadrom, na- to pa je obravnaval socialno za- varovanje. telesnovzgojna društva, zdravstveno preventivo, delo ob- činskega sind:i!kalnega sveta, orga- nizacijo ZB, mladinsko organiza^ cijo in sploh vprašanja mladine, delo osnovnih organizacij S7DL in delo z ženami. Slednjič je govoril o nalogah SZDL na vaseh, o druž- benih kmetijskih {Ksestvih in kmetijskih zadrugah. Razprava OSNOVNE ORGANIZACIJE IN NALOGE V ZDAVSTVU Delegatka dr. Nada Pavličeva je v razpravi opozorila na za- htevne naloge, ki čakajo zdrav- stveno zavarovanje. Razširiti kmečkega prebivalstva v zdrav- stveno zavarovanje. Rajširiti bo treba mrežo ambulant in po- svetovalnic ter okrepiti patro- nažo. Dr. Pavličeva meni, da lahko SZDL — zlasti zato, ker imamo premalo možnosti za zdravstveno prosvetljevanje vpliva na svoje člane, da se bo- do varčno posluževali pravice zavarovancev, saj zdravstvena mreža v občini komaj zmaguje težavne naloge. Lojzka Strop- nikova pa je poudarila, da bo kljub kmečkemu samoprispev- ku skupnost morala mnogo pri- spevati za zdravstvo, kar je treba prebivalcem pojasniti. Janko Vogrinec je govoril o nujni povezavi osnovnih orga- nizacij SZDL s krajevnimi od- bori, Karel Šepec pa je orisal vlogo SZDL pri kulturno pro- svetnem delu in dejavnosti Svobod. Alojz Donaj je opozo- ri na naloge KZ v zvezi s pre- vzemanjem zemlje v zakup in odkup ter o vlogi poravnalnih svetov. Ciril Žerjav je obsodil tiste člane SZDL, ki se ne bori- jo proti družbeno nezdravim in nemoralnim pojavov, kot so pi- jančevanje, kriminaliteta in podobno. V razpravi je sodeloval tudi organizacijski sekretar okraj- nega komiteja ZKS Maribor Tone Kropušek. Poudaril je, da naj SZDL vključi v sode- lovanje in odločanje o proble- mih kraja čimveč državljanov, ki naj tudi vidijo koristne re- zultate prizadevanja SZDL za boliše živlienie liudi v komuni. Dr. Jože Potrč: SZDL in skrb za človeka Dr. Jože Potrč je v uvodu svo- je krajše razprave dejal, da so delegati na konferenci dobili bo- gate napotke za svoje delo. Po- udaril je tudi, da je v občini, kot je ptujska, potrebna ogromna prizadevnost, če hojejo izpolniti gospodarske naloge v industriji in kmetijstvu. »Toda jaz bi se v kratkem še dotaknil,« je nadaljeval Jože Potrč, »gesla, ki morda nikjer v svetu ni tako živo kakor pri nas. To je geslo: skrb za človeka. Najlepše je to geslo izraženo v Programu Zveze komunistov Jugoslavije ,ki pravi, da je naj- višji smoter socializma — sreča človeka. To geslo je treba imeti vedno pred očmi, kadar razprav- ljamo o gospodarskih in politič- nih nalogah Socialistično zveze. Velike gospodarske spremembe, ki so bile in še bodo v prihodnjih letih, prinašajo s seboj tudi pro- bleme človeka, morale, življenja, socialnosti — skratka družbene probleme. Bil sem presenečen, ko sem slišal, da je v Sloveniji le še 35 odstotkov ljudi na vasi in da je menda čez 60 odstotkov jugoslo- vansko povprečje. Potemtakem je po številu kmečkega prebival- stva, v primejavi z mestom, ptujska občina nad jugoslovan- skim povprečjem in ima torej v neki meri zaostalo strukturo prebivalstva. Razumljivo je, da tak položaj nalaga organizacijam SZDL v ptujski občini posebne naloge. Tudi vas je namreč treba zreti skozi geslo skrbi za človeka. Naj navedem na videz nepomemben problem. Zvedel sem, da je ptuj- ska občina prva med občinami, ki imajo v Sloveniji najvišji od- stotek otrok s posledicami alko- holizma. Priznati je treba, da je to simptomatično za zaostalost. SZDL, ki kot ugledna politična organizacija usmerja delo vseh organizacij, bo morala pri od- pi-avljanju takih oblik zaostalo- sti pač nuditi največ podpore Rdečemu križu, zdravstveni, so- cialni službi itd. Podobna, kakor prej navedeni problem, so tudi vprašanja, ki zadevajo skrb za stare ljudi, za slepe, za težke in- valide in podobno. Veliki uspehi v socializmu so namreč zbir vseh drobnih oprav- ljenih del. Socialistični razvoj nam odpira široka obzorja in to naj nas izpodbuja, ko opravlja- mo še tako težavno nalogo.« Delegati za V. kongres SZDL Ob zaključku predvčerajšnje ob- činske konference SZDL v Ptu- ju so izvolili pet delegatov za zvezni kongres SZDL. Delegati so živahno pozdravili izvolitev zveznega ljudskega poslanca in člana CK ZKJ dr. Jožeta Po- trča, sekretarja okrajnega ko- miteja ZK Maribor Miloša Le- dineka ter Andreja Mrška in Ano Tršavec iz Ptuja. Novoaradnfe trgovin v zadnjih letih se je stanje : trgovin v našem mestu že močno 1 popravilo. Imamo nekaj lepih, novo i urejenih trgovin v živilski stroki, • kjer je bila potreba največja. i Že ob koncu tekočega leta pa bo na križišču Ljutomerske ceste in - Ciril-Metodovega drevoreda zgra- 1 jena nova trgovina za živila, meso i in mesne izdelke ter kruh in pe- civo. Objekt bo grajen v paviljon- : skem stilu. Gradbeni investitor bo Ob. LO Ptuj. opremo pa bo zago- tovilo podjetje »IZBIRA« Ptuj. v letu 1961 pa bo na križišču Zagrebške in Mariborske ceste zrastel dvonadstropni objekt, ki bo imel pod svojo streho večji trgovinski lokal za živila in go- stinski obrat z nekaj tujskimi sobami; v obeh nadstropjih pa bo- do stanovanjski prostori za uči- teljski in trgovski kader, v kolikor bo za to sklenjen sporazum, ker še sklep ni dokončan. Del sredstev za te gradnje je zbran pri ObLO Ptuj iz vplačane- ga 3 "/o občinskega prometnega davka od prometa na drobno ne- živilskih artiklov. -on PTUJCANI! NA PUSTNO SOBOTO POPOLDNE KUREN- TGVANJE PO PTUJU * PRIDITE POLNOŠTEVILNOl Prireditelfi Mleko in mlečni izdelki: mleko !0—35, smetana 160, sir 40—80, urovo maslo 500. Perutnina in jajca: kokoši 400 lo 600, piščanci 400—800, jajca 6 din za kos. ^ Sadjarji ne odlašajte s škrop- ljenjem. Vsak ugcden zimski dan je treba izkoristiti. Zakonski predpisi za varstvo rastlin pa lah- ko vplivajo tudi na tiste, ki vseh nasvetov-in navodil ter priporočil za urejanje sadovnjakov in zašči- to sadnega drevja pred škcdljiv«- ci, na besedo ne upoštevajo in tudi ničesar ne storijo. Teme'-jni zakon o varstvu rastlin pred bo- lezenskimi škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) vsebuje določbe, da je varstvo rastlin pred bolez- nimi in škodljivci obveznost kme- tijskih prctzvajalcev ;n drugih oseb, ki imajo rastline (Člen 1.). Od 57. do 62. člena tega zakona so navedene kaizni, ki se izrekajo proti kršilcem tega zakona. Ni namen ljudske oblasti kaznova- nje. Vsak pameten in napreden sadjar bo razumel, da je škrop- ljenje pameten in koristen ukrep v sadjarstvu ;n se zato izvedbi teh akcij ne bo upiral. OBVESTILO NAROČNIKOM PRIHODNJE DNI bodo pismonoše pošt v CIRKOVCIH, CIRKULANAH, DESTERNIKU, GORIŠNICI, HAJDINI in v IVANJKOVCIH dostavljali naročnikom »Ptujskega tednika« položnice za plačevanje naročnine za prvo polletje 1960. PROSIMO NAROČNIKE, naj naročnino takoj poravnajo, ker lahko samo ob rednem izpolnjevanju obveznosti naših naročnikov uprava lista redno izpolnjuje svoje obveznosti do tiskarne, kar je pogoj za redno in nemoteno izhajanje lista. NEKATERA GASILSKA DRUŠTVA nam še vedno vračajo »Ptujski tednik«, ki jim ga pošiljamo. Dotična društva smo že v časniku obvestili, da jim je Ust naročila občinska ga- silska zveza in jim ga bo ona tudi plačala. Zato lista nikar več ne vračajte, temveč rajši pazljivo zasledujte v njem ob- jave in obvestila Občinske gasilske zveze Ptuj. UPRAVA »PTUJSKEGA TEDNIKA« PTUJ, 19. FEBRU.^JA 1966 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 I JUT>SKA KNJIŽNICA V NOVIH PROSTORIH Ormoška ljudska knjižnica je Icončno dočakala svoje nove prostore. Zadnje dni so bila Končana zadnja pleskarska dela v prostorih sedanje ormoške Ljudske knjižnice, kjer ima svoj sedež tudi Ljudska univerza. Ljudska knjižnica šteje okrog 2200 knjig in je imela v letu 1959 nad 280 stalnih obiskovalcev, ki so si 1692-krat izposodili 3850 knjig. Ta knjižnica je daleč naj- nnočnejša knjižnica na občin- skem področju, ker vseh ostalih 9 zunanjih knjižnic šteje skupaj le okrog 3000 knjig. Ljudska knjižnica zato od časa do časa pošilja komplete knjig v okoli- ške vasi, kjer si jih lahko bralci izposojajo. ZBORI VOLIVCEV Te dni (od 17. do 21. t. m.) so na področju občine Ormož zbori volivcev. Na programu je obrav- nava občinskega družbenega plana, poročila krajevnih odbo- rov in sprejemanje krajevnih samoprispevkov za vzdrževanje krajevnih cest. Volivci so na ne- katerih dosedanjih zborih zelo živo razpravljali o raznih vpra- šanjih občine. SOGLASJE NA POGU ZA ZDRU- ŽITEV KMETIJSKIH ZADRUG Na občnem zboru Kmetijske zadruge Kog, ki je bil v nedeljo, 14. t. m., so člani izglasovali pri- ključitev zadruge h Kmetijski zadrugi Središče. Občni zbor je obiskalo lepo število zadružni- kov, ki so po obširni razpravi sprejeli omenjeni sklep. S spre- jemom tega sklepa se je število kmetijskih zadrug na področju občine znižalo na tri: Ormož, Središče in Tomaž. OBCNI ZBOR ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V nedeljo, dne 21. t. m., bo v Ormožu občni zbor Zveze Svo- bod in prosvetnih društev. V ob- čini delujeta dve Svobodi in sicer v Ormožu in v Ivanjkovcih ter prosvetna društva v Veliki Ne- delji, Podgorcih, Tomažu, Run- ču, Miklavžu, na Kogu, v Sre- dišču in na Humu. IVANJKOVCI v Ivanjkovcih so imeli 13. t. m. občni zbor telovadnega društva Partizan. Društvo šteje 60 čla- nov, ki so v poletnem času, ko se lahko povsod udejstvujejo, zelo aktivni, jeseni in pozimi pa delo skoraj povsod prestane, ker nimajo primernih prostorov. Društvo se je lani udeležilo zveznega zleta Partizana v Beo- gradu ter priredilo dva nastopa, bilo bi pa še mnogo bolj agilno, če bi imelo vsaj telovadnico. V Ivanjkovcih bi naj v bližnji bodočnosti začeli graditi novo šolsko poslopje za osemletko, ki bi naj zajela sedanja šolska oko- liša Svetinje in Runeč. Šolo bi naj gradili v bližini ivanjkovske- ga kolodvora. S tem bi v veliki meri odpravili sedanje težko stanje na šoli v Svetinjah, kjer je pouk v treh izmenah ter tudi na Runču, kjer zelo primanjkuje učiteljev. KONEC MESECA — ODHOD MLADINSKE BRIGADE Letos bo mladina nadaljevala z gradnjo avtoceste na odseku južno od Niša in bližini grške meje. Pri letošnjih gradnjah bo kot vedno sodelovala tudi mla- dina iz področja občin bivšega ptujskega okraja. V prvi mari- borski mladinski brigadi, ki bo odšla na gradbišče že koncem tega meseca, bo tudi okrog 30 mladincev in mladink s pod- ročja občine Ormož. Doslej se je že prijavilo za brigado 21 mla- dincev in mladink, na občinskem komiteju LMS v Ormožu pa ra- čunajo še z nadaljnjimi prija- vami. Največ prijavljencev je doslej s področja Miklavža (8 mladincev in mladink), sledi Ve- lika Nedelja s 6 prijavljenci itd. Vsekakor bo lep uspeh, če bo odšlo v brigado toliko mladin- cev in mladink glede na to, ker so najpreje predvidevali, da jih bo največ 15. Glede na kmečki značaj občine je razumljivo, da se mladina sedaj odloča za bri- gado, ko se še ni razmahnilo delo na polju. ŽETALE v teh zimskih mesecih je delo prosvetnega društva v ŽetaJah precej razgibano. Za svoje člane je društvo pripravilo primerno proslavo ob obletnici smrti Fran- ceta Prešerna. Kmalu pa bo igral- ska skupina nastopila s Čehovim snubačem in drugim veselim &f>o- redom. Najbrž bodo tudi gosto- vali v Podlehniku. Za najmlajše pripravljajo^ lutkarji Peteršiljčko- vo mamo. Člani društva si želijo zdrave zabave, zato bodo dvakrat mesečno obiskovali najbližji kino, ki je v Rogatcu. Z avtobusnim I>cdjetjem so se že pogodili glede prevoza. Društvo pripravlja tudi za d-cmače talente javno oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Pred kratkim je 13 deklet do- vršilo drugi letnik zdravstvenega tečaja. Do konca marca bedo še obiskovale gospodinjski tečaj, ki ga je tudi letos Kmetijska zadru- ga Žetale finančno podprla. De- kleta kažejo za sodobno prehrano veliko zanimanje. Tečaj imajo v lepo opremljeni šolski kuhinji. S pomočjo zavoda za gos;pKxiinjstvo se bedo seznanile tudi s kroje- njem. Skoda, da ne morejco up>o- rabljati sodobnih eleiktričnih pri- pomočkov, ker v Žetaile elektrika še ni našla poti. Med učenci višjih razredov je veliko zanimanje za ustanovitev pionirske zadruge. Primernega zemljišča še nimajo. Pač pa že obiskujeta dve skupini zadružni- kov pletarski tečaj, ki ga vodi ple- tarski mojster iz Dcbrine. Tudi za sadjarski krožek kažejo pio- nirji veliko zanimanje. Vcdil ga bo predsednik šolskega odbora, ki je izkušen sadjar. Mladi zadruž- niki upajo na vso podporo — or^-dvsem strokovno — od strani KZ Žetale, ki je najbolj poklicana dati mladini prve napotke za so- dobno kmetijsko gcs.podarjenje. Tovarišu Ivanu Rudolfu ob rojstnem jubileju Težko bi našli Ptujčana, ki ne pozna tovariša Ivana Rudolfa, ze- lo aktivnega urbanista in politič- nega delavca, predsednika orga- nizacije SZDL Breg, ki opravlja to in druge funkcije z vso predano- stjo socialističnega človeka. Ved- no nasmejan, čil in zdrav je znova pripravljen prevzeti strokovno in politično delo v dobrobit prebi- valstva. Vedno je pripravljen po- magati sočloveku z besedo in de- janjem. Te dni slavi tovariš Rudolf rojstni dan, osemdeseti po vrsti, obdan z mnogimi poslovnimi in osebnimi prijatelji in znanci, ki mu bodo ob tem osebnem jubile- ju prisrčno stisnili roko in mu že- leli, da bi mu zdravje in moč še dolgo dopuščala, da bo lahko na- daljeval s svojim delom. Rodil se je 22. februarja 1880. leta kot sin kmečkih staršev v V Črnem vrhu nad Idrijo. Ker se je rad učil, ga je oče dal v šole. 12 let star pa je izgubil očeta. Smrt je pobrala še 5 mlajših bratov, ki so zboleli za nalezljivo boleznijo. Šolal se je v Idriji in Ljubljani. Službo je po končanem šolanju dobil na sodišču v Metliki, kjer je delal kot uradnik v zemljiški knji- gi tudi po I. svetovni vojni. Na lastno prošnjo je bil leta 1920 Premeščen na sodišče v Ptuj. Nje- gova specialnost je bila delo v zemljiški knjigi. Po o letih sreč- fiega zakona z učiteljico Milico foj. Cernigoj, ki je poučevala na h^jdinski šoli, se je njuna dru- žinica povečala za nadarjenega sitika-edinca Marjana, ki jima je bil v veselje in ponos. Tovariš Rudolf je marljivo de- loval v naprednih društvih stare "Jugoslavije, č an Sokola je bil od 1898. leta dalje. Po vpadu nem- ških fašistov v Ptuj je bil med Pt^vimi, ki je bil zapisan preganja- •^JU. S celo družino je bil izgnan ^ Srbijo, v Vrnjačko banjo. Tu se pričelo zanj in njegovo družino ^^jtežje življenje, vendar ni '^ilcdporo javnosti te posebej od organov oblasti. Zat računa, da bo tudi letos njegov prošnji in želji ugodeno. Brž ko se bo spomladi zope umirilo vretne. bedo dnevno pla vala po zraku v območju Aero kluba Ptuj jadralna in motom letala, k: jih vsakdo rad pogled, med vožnjo, hojo ali delom ii poreče: »Kaj si vse upa ta naš mladina!« SINDIKATI SINDIKALNI koledar V ponedeljek, 22. februarja 1.1. bo ob 19. uri na Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj 16. redna seja predsedstva Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. Na dnevnem redu bosta dve zelo važni vprašanji: Kadrovsko- socialna služba v podjetjih in delo centrov za izobraževanje kadrov. V sredo, 24. februarja t. 1. bo v Beogradu posvetovanje Cen- tralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem bo obravnaval značaj proizvodnje kooperacije za hiter porast pro- duktivnosti dela, zaslužke de- lavcev in nekatera vprašanja v zvezi z združevanjem v gospo- darstvu. V petek, 26. februarja bo ob 16. uri v dvorani komiteja ZKS posvetovanje predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic iz podjetij. Na posvetovanju bo obravnava kadrovske socialne službe in potek letnih občnih zborov, zaključnih računov za 1959. leto in o predpripravah na volitve delavskih svetov in upravnih odborov. V soboto, 27. februarja 1960 bo imela letni občni zbor sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Ptuj. Občnega zbora se bo ude- ležil član predsedstva Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj, Adoll Praprotnik. Med prvimi sindikalnimi po- družnicami se je na razpis de- lavskih zimskih športnih iger odzvala sindikalna podružnica Zavoda za socialno zavarovanje Ptuj, ki bo sodelovala v tekmo- ranju s petimi svojimi ekipami vseh panogah. Ta podružnica ie zgled vsem ostalim sindikal- nim podružnicam, kako je treba sodelovati v množičnem tekmo- /anju pri delavskih športnih grah. Kidričevo Fotoklub Kidričevo bo organiziral razstavo amaterske fotografi[e Fotoklub Kidričevo, ki šteje 27 članov s sodobnejšimi fotoaparati, namerava letos prirediti samostoj- no razstavo amaterske fotografije ali pa skupno s foto-kino klubom Ptuj in z njo vzbuditi veselje in smisel za tovrsten šport med vse- mi prebivalci iz Kidričevega, ki se že bavijo s fctografiranjem ali pa so se zanj že odločili. Kolikor bo razstava v Ptuju, se bodo lahko na razstavi obiskovalci prepričali, da sta oba kluba aiktivna in da imajo njuni člani smisel za lepo foto- grafijo iz vseh področij življenja in dela našega ljudstva. 84,9-oclstoten uspeh v šoli v Kidričevem v novi šoli v Kidričevem, ki jo obiskuje 352 otrok, je bil v prvem letošnjem pciletju dcsežen 84,9- 'juoLvi.eu Liii>.j>en. v lej novi, so- dobni šoli se učiteljstvo in učene; sicer udobno počutijo, vendar bo glede na vsakoletno večji prira- stek otrok postaila pretesna. 2e sedaj ima 1. razred 100 otrok in je pouk glede na štiri učilnice v treh izmenah. Taka razporeditev pouka se bo jKrnavljaJa vse do- tlej, dokler nova zgradba ne bo podaljšana in povečana za nove štiri učilnice. Že sedaj se bavijo z mislijo na povečanje poslopja, čeprav še ni dolgo, cdkar so pre- nehala dela na sedanji šolski zgradbi. Priprave na praznik žena v zvezi s pripravami na medna- rodni praznik žena 8. marec pri- pravljajo pionirji ob pomoči od- rasilih iiz Kidričevega igrico »Sne- guljčica«, s katero nameravajo go- stovati tudi po bližnjih šolah. — Pri odboru SZDL Kidričevo je po- seben cdbor za pripravo priredi- tev za 8. marec, ki se je že lotil dela in je že sestavil program prireditev. Samski blok bo uredil svojo okolico Samski blok v Kidničevem, ki ima 80 samskih sob, 9 prehodnih sob in 15 garsonjer, se bo že to pomlad poskušal rešiti turobne okolice z novi.nKi nasadi oitizaC npsAn os 1941 je bilo sedem tečajev, v ka- terih je bilo skupaj 297 ljudi. Od teh je 274 plačevalo učnino po 2,5 HM na mesec. V seznamu udeležencev so stenografske be- ležke: govori dobro nemško, malo, nič. Poučevali so po direktnih me- todi, ker je bilo prestavljanje prepovedano. Od prve minute so govorili le nemško. Politischer Informationsdienst je pisal septembra 1941 (štev. 2): »Spodnja Štajerska je in ostane nemška. Vsak Štajerc naj se čuti ponosnega, da je član enega naj- večjih narodov na svetu. Kdor ne zna nemško in se še vedno poslu- žuje slovenskega jezika, se ne bo mogel nikdar oceniti kot polno- vreden član našega ljudstva.« Tako so začeli Nemci s potuj- čevanjem slovenskega ljudstva. Vse zavedne ljudi pa so zapirali v ptujske zapore in na gradu Borlu.« Ha iorlu Kostanjevčeva tetka piše v svo- jih spominih tudi o Borlu: »Dne "10. junija sem šla prvikrat ob- iskat internirance na grad Bori. Prav živo se spe m in jam, kako smo čakali pred dvoriščnimi vrati oče- tje, matere, brati in sestre na svojce, ki so bili zaprti med de- bele zidove, ki so jih stražili ge- stapovci. Neko drugo nedeljo smo med zelenjem okoli Borla ča- kali, kdaj bomo milostno lahko od- dali pakete za naše jetnike. Mimo! nas so hodili gestapovci v uni- formah, naduti, rejeni, oblastni.) Pozneje pa smo zagledali na dvo- rišču ob vratih naše ljudi, siro- mašne, pK)lne podpludb od udar- cev, ki so jih prestali. Nemi smo stali pred našimi z željo, da se naslednjo nedeljo .zopet vidimo. Brat mi je neikoč pokazal na dvo- rišču skrušenega moža, ki je osi- vel v nekaj dneh, ko je na pla- katu, ki so ga gestapovci obesili na grajskem dvorišču, videl ime- ni svojih dveh ustreljenih sinov. Takrat sem odhajala domov v mi- slih na nemške pesmi, ki jih pre- peva nerazsodna mladina, v mislih na trpinčenje najboljših sinov na- šega naroda in zdelo se mi'je. da stojim ob grobu svojega naroda.« Letošnja 1. številka revi^^ OTROK iii DRUŽINA »Ljudje smo čudni. Samo po se- bi umevno se nam zdi, da je po- trebno in prav, če se kakega dela, ki ga nismo še opravili, naučimo prej, preden se ga lotimo, da se s ■ tem Izognemo diletantizmu in škodi, ki jo slabo delo povzroča. Edinole pri vzgojnem delu smo sila širokogrudni in brezskrbni; mnenja smo, da se tega dela ni treba učiti, da to delo že vsak odrasel človek zmore in zna. Mirno in zaupno, a brez kakršne- gakoli utemeljenega razloga, ^ se postavimo na stališče: ,Bo že šlo.' Kaj pa, če ne bo šlo? In kaj je še hujše, kaj pa, če se sploh ne bomo zavedali, da ne gre? Če bomo v trdni veri, da ne gre? Če bomo v napako, in to na račun otroka?« — takole je povedala dr. Iva Šegula v letošnji prvi številki revije Otrok In družina in moramo pri- znati, da velja to za mnoge starše izmed nas. Vendar se stanje iz- boljšuje s šolami za starše in v veliki meri tudi s pričujočo vzgoj- no revijo. Zelo zanimiva razprava v tej številki revije je o nepopolni dru- žini. Pojav različnih oblik nepo- polne družine sproža v naši družbi svojevrstne ekonomske, socialne pa tudi vzgojne probleme. Saj je dobro znano, da žive nepopolne družine v mnogo težavnejših oko- liščinah kakor popolne družine. O tem je pisala dr. Milica Bergantova in bo svojo razpravo nadalje- vala še v prihodnji številki. Še en socialno vzgojni problem, ki je obravnavan v tej številki: Pomagajmo dekletom, ki prihajajo s podeželja v mesto! Gre za pr- venstvene naloge družbenih orga- nov tako na vasi, cxi koder dekleta prihajajo, kot v mestu, ali Indu- strijskem središču, kamor priha- j&jo- In nato drobnejši problemi pri vzgoji. V pomenku s starši se je neka mati oglasila z vprašanjem: Moja dvanajstletna hčerka se večkrat upira, kadar mora čuvati mlajšega bratca, ko greva z možem v kino ali kam drugam po opravkih. In druga mati: Moja štiriletna hči noče jesti, moja lo-letna hčerka bi pa rada plesala itd. Na težko vprašanje: skleniti ali ne skleniti zakonsko zvezo z alko- holikom, odgovarja dr Jože Potrč. Kakor vse doslej, bo revija tudi v letošnjem letniku pomagala staršem in vsem drugim, ki delajo na neštetih toriščih z otrokom. To nalogo opravlja revija z najbolj- šim namenom — pomagati. Odgo- vorna urednica Zima Vrščaje^/a piše v uvodniku: »V letošnjem letniku bomo skušali nadoknaditi, kar smo pri urejanju dosedanjih letnikov prezrli. To je le del programa, ki ga želi revija uresničiti. Gotovo je razveseljivo dejstvo, da se revija zelo širi med naroč- nike In ppktpt^ ^ISS Tajcev. Mestni muzoj Ptuj Starost arheoloških najdb Mislite si, da ste gledalec pri nekem arheološkem izkopavanju, kjer se naenkrat izpcd delavčeve lopate pojavi večja rdeča lončena črepinja. Tako velika'je, da jo vsi opazimo. Arheolog, ki sledi zama- hu vsake lopate, črepinjo prvi po- bere. Vlažna zemlja se od nje sa- ma odlušči in tako zagledate, da so na črepinji trakovi lepega re- liefnega okrasa. Prvo vprašanje, ki se vam pri tem porodi, je, kaj je črepinja in koliko je stara. Arheo- log vam razloži, da je to del ve- like kupe, ki je služila verjetno za pijačo. Pove vam tudi, da je starorimska, izdelana y začetku II. stol. n. št. in da so jo iz da- našnje Nemčije ali Francije pri- peljali trgovci v naše kraje. Na prvi pogled se vam zde ti podat- ki, milo rečeno, malo neverjetni. Pa stvar vendar ni tako zpletena! Najprej se morate zavedati, da arheolog dela že dalja časa na ti- stem najdišču in da pazljivo spremlja vse zemeljske plasti. V enih plasteh so ruševine, v drugih je žganina, tretje so čisto prste- ne, za vse to so pa posebni vzro- ki. Ob upoštevanju krajevnih po- goje^/ in primerjavi z drugimi naj- dišči, lahko kmalu ugotovimo, na kakšen način so se zemeljski sloji stvorili, sloji, ki vsebujejo tudi ostaline človeškega življenja v ti- stem kraju. Tako na samih ze- meljskih slojih lahko večkrat ugo- tovimo, kateri so nastali prej in kateri pozneje. S tem pa je tudi določeno, da so ostaline v prvih starejše od onih v drugih. Včasih pa določajo starost plasti samo ostaline. Plast, v kateri so starejše ostaline je ob običajnih pogojih starpjSa od druge. Zdaj pa po- glejmo, kako moremo priti do te- fl^ -da n^^re PfMmg^ ki ^ je uporabljal človek pred tisoč- letji, lahko celo na leta natanko določimo, koliko so stari. Vsaka doba v sedanjosti In prav tako v preteklosti ima drugačen okus in predmeti v uporabi so podvrženi spremembam mode. To arheologija izrablja. Po dolgo- trajnem opazovanju in primerja- nju predmetov iz raznih najdišč je uvrstila določene predmete. Spoznali so, kakšni so izdelki ka- mene, bronaste in železne dobe, izdelki Rimljanov in njihovih pod- ložnikov in Izdelki plemen zgod- njega srednjega veka, med njimi Slovanov. Kameni, lončeni in ko- vinski predmeti so arheologu, kot geologu kosti in okamenine, vo- dilne fosillje posameznih dob v razvoju človeške zgodovine. Predmetov pa ne opredeljujemo samo v posamezne kroge določe- nega okusa — kulturne kroge In v posamezne dobe zgodovine, dolo- čimo jim lahko tudi starost v le- tih. Zdaj poglejmo, na kaj se pri tem opiramo. Za najstarejša obdobja človeške zgodovine, tako imenovano staro kameno dobo, ki je trajala deset in deset tisočletij, nam pomaga geologija in astronomija, ki dolo- čata čase posameznih poledenitev ledene dobe. V mlajših dobah pa opiramo dotacijo izraženo v letih na podobne pojave v deželah, ki so že spoznale pisavo, koledar in so nam to ohranilo. Tako sloni skoro vsa razporeditev evropske prazgodovine, v okviru nekaj let- nic, ki so določene in zapisane predvsem v egipčanskih napisihin kronikah. V tistih važnih letih so pretresli Sredozemlje veliki do- godki, običajno velike selitve, ki so odjeknile v Evropi in Egiptu enajco. Egipt je to zabeležil. V Ev- ropi pa zasledimo spremembe v načinu življenja, naseljevanja in večkrat iste predmete iz uporabe novih ljudstev, ki so tedaj in te- daj prestrašila Egipt. Po dolgi po- ti opazovanja takih pojavov je prišla arheologija do letnic, na ka- tere se danes opira. V železnih dobah se stanje iz- boljšuje. Pisave so se naučili Grki In od njih Rimljani. Zabeležili so dogodke tudi v sosednjih pokraji- nah — naših krajih in jih uokvi- rili v svoje štetje let. Grki so imeli koledar razdeljen na štiri letne dobe med posameznimi olimpijadami, Rimljani pa so šteli leta od bajeslovne ustanovitve Ri- ma nekako 754 let pr. n. št. Let- nice grških, rimskih ali egiptov- skih koledarjev in štetij let pa nam pomaga spet določiti astro- nomija z določitvijo leta kakega luninega ali sončnega mrka. Se- veda pa so nastajale in še nasta- jajo razne spremembe pri dataciji. Vendar čimbolj se približujemo začetku n. št. tembolj se te raz- like in napake manjšajo, ker so viri pogostejši In boljši. Poglejmo na dveh posebno lepih primerih iz dobe obstoja rimske države, kako nam neki, pri zgodo- vinarjih zabeležen dogodek, oba- krat katastrofa, pomaga pri dolo- čanju starosti slojev in predme- tov v njih v tistem najdišču. Za Emono, današnjo Ljubljano, ve- mo. da so jo prebivalci zažgali le- ta 238 n. št., da je ne bi dobil v roke sovražni cesar-samozvanec. Po vseh plasteh na arheoloških terenih tega mesta je možno vi- deti mogočen sloj žganine, ki iz- vira od tedaj. Plasti in predmeti pod žganino so starejše, one nad njo pa mlajše od leta 258. Še lepši pnmer so nam Pompeji. ko kruta je včasih znanost. Kdia- strofa, ki je terjala življenje ti- sočev ljudi, je eden najboljših pripomočkov rimski arheologiji. Rimski pisatelji so namreč dobro opisali strašno nesrečo, ki je leta 79 po n. št. pretresla svet in po- krila z morjem lave in pepela me- sta Stabiae, Herculanum in Pom- peji ob izbruhu Vezuva. Danes ta mesta izkopavajo in vemo, da so tam najdeni predmetni izdelani pred letom 79. Takih primerov bi mogli našteti celo vrsto In v njih bi videli, kako zanimivo pot je prehodila arheologija od svojih početkov, pot vredno opisa v knjigah. Časovno najbolj pa so do- ločeni dogodki v zgodnjem sred- njem veku. Razni evropski zgodo- vinarji, ki beležijo dogodke važne za naše kraje, se že poslužujejo našega štetja let, ki so ga uvedli Bizantinci. Vendar je zabeleženih dogodkov malo, zato so mnoga vprašanja iz tega časa čakala in še čakajo izključno na odgovor lo- pate. H koncu pa lahko rečemo le to, da se bodo podatki, na katere se opiramo pri določanju starosti arheoloških predmetov, vsak dan bolj izpopolnjevali. Poznali bomo vedno več predmetov iz preteklih zgodovinskih dob, obenem pa ved- no več dobro določenih zgodovin- skih dogodkov, da bodo mejniki v času vse številnejši in trdnejši. Tudi od sodobne kemije in fizike si lahko obetamo pomoč. Danes je določanje starosti po tako imeno- vani metodi C 14, kjer se določa starost predmeta ali zemlje po meri razpada radioaktivnega og- lja, šele v povojih in še ni dala konkretnejših rezultatov, vendar morda ni več daleč dan, ko ne bo- mo mogli delati brez pomoči te metode. I. MjW PTUJ. 19. FEBRUARJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Kakšne žene ugajajo možem Kaj hočemo, moški so romanti- ki, kadar gre za žene. Vzhičeni so, kadar srečajo lepo ženo, kot so le-te prijetno presenečene, če na- letijo na pozornega in simpatič- nega moža. V primeri z moškimi so žene pač mnogo realnejše. Le- pota je sila kočljiva zadeva. V različnih deželah jo možje različ- no ocenjujejo. Pa ne samo iz de- žele v deželo, v očeh moža se spreminja ženska lepota iz dobe v dobo, iz meseca v mesec, iz dne- va v dan. Še več! Če ne sprem- ljajo lepote še druge vrline, je ta le beden okras človeka. Lepa že- na, ki ji manjka topline, ki se ne zna navduševati, žena, ki ne zna izražati veselja in razumevanja in ki ne kaže nobenega zanimanja za svet okrog sebe, postane kaj kma- lu nezanimiva in dolgočasna. Kar vleče može k ženam, je nekaj več kot lepota. Šarm, očar- ljivost, prisrčnost bi lahko imeno- vali tisto nadomestilo za lep obraz, ki je, kot pravijo možje, cvet vsake žene. In Evini hčeri ki se lahko postavi s to lastnostjo, je lepota odveč. To je tista sila, ki spravlja ljudi v prijetno razpolo- ženje, da nevede odpirajo svoja srca, to je vrlina, ki ne dopušča moškim, da bi bili surovi in zlob- ni. Razen privlačnosti in lepote so seveda še druge stvari, ki »raz- burjajo« moške: način oblačenja na primer. Povprečen moški sicer nima mnogo pojma o ženski modi, vendar mu je všeč in hitro opa- zi, če je žena čedno in okusno ob- lečena. Kaj hitro pa seveda zame- ri, če se mu zazdi, da se žena ne oblači čedno zanj in v svoje za- dovoljstvo, temveč zato, da bi vzbudila pozornost ali celo nevošč- Ijivost drugih žena. Ekstrava- gantne žene so možem všeč le na filmskem platnu, če bi se pa mo- rali pojaviti s tako sireno v jav- nosti. bi jih bilo verjetno hudo sram. Z leti možje spoznajo, seveda ne vsi, da je osnovna in največja vrlina žene njen značaj. Ameriški predsednik Lincoln je nekoč de- jal, da je po 40. letu vsak moški odgovoren za svoj obraz. In isto. bi lahko dejali, velja tudi za žene. Na njihovih obrazih ni začrtano samo tisto, kar jim je prineslo življenje, temveč tudi vse ostalo, kar so mu dale. Veselja, žalosti, skrbi in jeze ne more skriti no- beno še tako učinkovito kozmetič- no sredstvo. Neumna doba v življenju žene ni vedno mladost, temveč tista leta, ko žena spozna, da je mladost za vedno minila in se ha vse načine trudi, da bi to pred ljudmi skrila. Toda starosti se ni treba sramo- vati. Nasprotno. Vsako dozoreva- joče desetletje prinaša ženi nove čare, ji poglablja poteze in podu- hovlja vse njeno bistvo. In vse te spremembe, ki jih prinesejo zrela leta, naredijo žene zanimive in privlačne na svoj način. Pokojni angleški dramatik Shaw je veliko gledališko igralko Eleonoro Duše visoko cenil prav zato, ker se ni sramovala in skrivala gub, ki jih je zarisalo življenje v njen obraz. Moški sicer ne iščejo v življe- nju svetnic, toda kaj hitro odkri- jejo tisto »nekaj« na tej aH oni ženi, da morajo misliti nanjo, da so srečni, kadar so z njo skupaj in da je ne morejo pozabiti. Res prava sreča za može in žene, da je tisto »nekaj« tako raznovrstno. Belinda Liee, angleška filmska igralka Kje je naiveč zlata Svetovna produkcija zlata je na- rasla v letu 1957 na 1500 ton. Verjetno je doživela v letu 1958 še večji porast. Južnoafriški rud- niki ' zlata nakopljejo letno okoli 550 ton zlata; toda Sovjetska zve- za, katere proizvodnjo zlata ce- nijo na okoli 300 ton letno, se zadnja leta zelo trudi, da bi spod- riniila Južno Afriko s prvega me- sta. Izvedenci domnevajo, da je sovjetska proizvodnja zlata juž- noafriško danes že vsaj dohitela, če je že nii prehitela. Tako od- padeta dve tretjini celokupne pro- izvodnje zlata na svetu samo na ti dve državi. Od konca 15. stoletja je celotna proizvodnja zlata na svetu dose- gla okoli 56.000 ton. Na podlagi uradne ameriške nakupne cene ustreza ta količina zlata vredno- sti 63 milijard dolarjev. Oglejmo si malo pot, ki jo je opravilo to zlato. Takoj spočetka je treba ugotoviti, da je v rokah zasebni- kov le malenkostna količina vse- ga zlata na svetu. Ogromna veči- na zlata je v državnih blagajnah, ki ga uporabljajo za kritje papir- natih bankovcev ali pa služi kot mednarodno plačilno sredstvo. Po uradnih podatkih so zlate rezerve v državnih blagajnah leta 1938 znašale 26,42 milijarde do- larjev. Do leta 1956 so te rezerve narasle na 37,98 milijarde. Pri- bližno polovico vseh zlatih rezerv zahodnih držav imajo ZDA. O zla- tih rezervah v vzhodnih državah nimamo nobenih podatkov. Po ce- nitvah izvedencev imajo vse dr- žavne blagajne na svetu približno dve tretjini vsega zlata. Preostala tretjina zlata pa ni iz- ključno v zasetaih rdkah. Pred- vsem je treba odbiti tisto količi- no, ki je uporabljena v umetniških predmetih in je v posesti muze- jev in galerij. Nadalje je treba odbiti tisto zlato, ki ga porabi in- dustrija oziroma je šlo v izgubo pri katastrofah in med vojnami. To izgubo zlata cenijo na deset do enajst milijard dolarjev. Tako od- pade na zlato, ki je v zasebnih rctkah, vrednost okoli enajst mi- lijard dolarjev, kar ustreza pri- bližno šestini celickuipne proiz- vodnje. Polet v raketi preko Atlantika Direktor ameriške agencije za astronavtiko in vesolje dr. Keith Glennan je izjavil, da bo v pri- hodnjih šestih mesecih sedem iz- branih ameriških astronavtikov napravilo svoj prvi polet z raketo čez Atlantski ocean. Glennan je nadaljeval, da bo tak polet opravljen v okviru pri- prav na polet rakete s človeško posadko v vesolje. Ta načrt ime- novan »operacija Merkur«, naj bi bil realiziran leta 1961. Prvi polet bodo astronavti na- pravili v posebnih kabinah, lansi- ranih z raketo »Readstone«, ki deluje podobno kot raketi V-1 in V-2 med drugo svetovno vojno. Avtomatsko stikalo V Zahodni Nemčiji so izdelali električno stikalo, ki samodejno prižiga in ugaša električno luč. Kakor hitro se zmrači, prižge stikalo luč in jo ugasne, kakor hitro se malce zdani. Avtomat deluje na principu fotocelice in je reguliran na tisto intenzivnost svetlobe, pn kateri je moč še brati. Kakor hitro je ta meja prekoračena, se avtomat vključi. Novi aivtomat je že našel svoj »življenjski prostor«. Predvsem ga bo moč uporabiti pri razsvet- ljevanju izložb in pri javni raz- svetljavi. Žrtve atomskih poskusov Zaradi radiacij, ki je posledica atomskih poskusov, je umrlo do- slej že nad milijon in pol oseb. Tako je izjavil znani ameriški strokovnjak dr. Linus Pauling, ki je zraven še zatrdil, da bi od vsa- ke nadaljnje atomske bombe, ki bi jo preiskusili, umrlo najmanj 30.000 do 60.000 oseb. Po mnenju dr. Paulinga bodo že dosedanji poskusi terjali v bodoče še naj- manj milijon žrtev. »Slamnati vdovec« Za može, ki so nekaj časa lo- čeni od svojih žena, poznajo po vsem svetu izraz »slamnati vdo- vec«. Vendar malokdo ve, od kdaj in od kod izvira ta irraz. Ko so Angleži kolonizirali Indijo in pošiljali tja svoje strokovnja- ke, uradnike, delavce itd., so ti odhajali v Indijo s svojimi dru- žinami. Toda v Indiji je poleti takšna vročina, da so jo otroci in žene težko prenašali. Zaradi tega so možje pošiljali svoje družine v hribovite kraje, v letovišča ob vznožju Himalaje, sami pa so za- radi dela morali ostati v niži- nah. Ker pa je bila neznosna vro- čina, so si iz bambusa zgradili kočice, ki so jih pokrili z vejami, največ pa s slamo, da bi manj trpeli od vročine. Zato so si sami rekli, da so »vdovci pod slamo«. Ta izraz se je kasneje razširil vsepovsod po svetu. Asfskltno fe^eero v deželi pojočih ptic — kot pravijo domačini tropskemu Tri- nidadu — se lahko pohvalijo tudi s posebnim jezerom. Po njem namreč lahko hodiš ali se pelješ. Vendar nekje na sredini jezera se ne smeš zadrževati dlje časa, ker bi utonil. To jezero je pravzaprav prirod- na posebnost — je namreč rud- nik asfalta. Sivočrna gmota jezera zavzema površino 46 hektarov in dosega ponekod globino do 90 m. Skorja, ki se na površini sproti oblikuje, prenese težo človeka in tovornja- ka, ki odvaža to »rudnino« od iz- kopa k ozkotirni železnici. Iz krožniku podobnega jezera so v zadnjih 50 letih izčrpali že več kot 50 milijonov ton asfalta. Za izkoriščanje zadošča navaden kramp ali podobna sekira, s ka- tero lomijo strnjene asfaltne kose s površine. Kopalci asfalta delajo v vrstah in kopljejo dolge, plitve jarke, ki jih kmalu napolni asfaltna gmota s strani in od spodaj. Čez čas se gmota strdi. Tako je zarastlina sposobna za nov izkop. Rastlinstvo okoli jezera je okrnelo, sama površina jezera pa je deležna pogostih ploh. Po najbolj razširjeni teoriji je nastalo jezero zaradi premikov zemeljskih plasti. Curek nafte in plina je naletel na blato. Izsilil si je pot na površje skozi krater mrtvega ognjenika. Nafta je sča- soma izhlapela, kot usedlina pa je ostal asfalt. Jezero je pravi zaklad za prirodoslovce, saj je razkrilo številne fosile sesalcev, ptičev, žuželk, plazilcev in rastlin. Muze- ji hranijo okoli 4000 takih najdb. Marsikateri predmeti pridejo sami na površje. Leta 1928 se je pojavilo drevo, ki je bilo po ce- nitvah staro vsaj 500 let. Dvigalo se je navpično in se hkrati premi- kalo vodoravno, dokler ni bilo deblo tri metre nad vodno gladi- no. Končno se je spet potopilo in izginilo. To pojavljanje in izginja- nje pojasnjujejo s tokovi v no- tranjosti jezera. Za vsakega moškega pride čas. ko mu je zakon potreben. ★ Bolj ko ljudje sami sebe jem- ljejo resno, bolj se oddaljujejo od humorja. Skri^no^ll ptic »Ptice so zame prav tako skriv- nostne kakor zvezde, je rekel ne- ki ornitolog. Ko jih bodo dodo- bra spoznali, se bo pred nami raz- grnila kopica prirodnih skrivno- sti.« Pri pticah je vse podrejeno le- tenju, osnovni nalogi. Celo njiho- vi možgani so majhn^ — pogosto pravimo o kom, da ima ptičje možgane — preostali del lobanj- ske votline pa zavzemajo oči. So- kol in sova imata tolikšne oči kot človek, pri drugih pa je eno sanK) oko težje od možganov. Nekatere ptice imajo dvojne veke; spodnje jim služijo za čiščenje zenice, ka- dar letijo v meglenih višavah. Sova vidi v temi desetkrat bo- lje kot človek, sokol vidi kilome- tre daleč, žolna pa ima tako dolg jeziček, da si lahko seže z njim na teme. Ptiči dihajo s pljuči, zrak pa prodira skozi luknjice prav do ko- sti. To jim olajšuje polet. Nar«va je ptičem odvzela zobe. Ti bi za- htevali močne čeljusti, spričo teh pa bi ptice teže letele. Ptičje pero je glede na lastno težo ena najmočnejših struktur v naravi. Človeške roke bi morale biti osemnajstkrat močnejše, če naj bi sorazmerno s težo telesa izpolnile naloge vrabčjih kril. Ptičje noge so verjetno najpo- polnejše orodje na svetu. Nobe- no letalo nima tako trdnih in prožnih koles, ki bi omogočala lažji, elegantnejši in varnejši pri- stanek kot ptičje noge. V primerjavi s človekom so ptiči naravnost nenasitni. Kralji- ček pospravi dnevno štiri metre črvov. Mnogi pojedo na dan pre- cej več hrane, kot sami tehtajo. Selivke premagujejo izredne da- ljave, nekatere izmed njih prele- tijo vsako leto 13.000 km v vsaki smeri. Iz zgodovine birokrocite Svoje dni so imeli Ijtidje časa na prebitek. V Parizu so na pri- mer cerkvene ure p>o 60 minut ali pa še več odbijale peto uro; ko je ena ura bila pet, je druga odbi- jala šele četrto uro. Nikomur se ni nikamor mudilo. Značilen pri- mer neikdanje ekspeditivnosti je znan tud iz naših krajev. Leta 1538 (aili 1539) so sklicali piranski plemiči ljudi na tlako, da bi gra- dili pristanišče. Podložniki so ugo- varjali, češ naj se gradi luka s sredstvi občinske blagajne. Niti plemiči niti podložniiki niso hoteli popustiti. Navsezadnje so sporo- čili v Benetke, naj pride razsodit spor posebna komisija. V Benet- kah so sprejeli prošnjo »na zna- nje«. Piranski podložniki so čaka- li, čakali m čakali... komisija se je pa ravnaila po zlatem načelu: >^lje pozno kot nikoli.« V Piran je prišla čez 18 let. Ugotovila je, naj gredo stroški v breme občin- ske blagajne. Zdaj so se pritožili plemiči in zahtevali novo komisi- jo. Ta komisija je bila pa še bolj umih nog. Zmigala se je šele po 30 letih. Tolikšna je. bila pa tedaj povprečna življenja starost. NAJHITREJŠA RAKETA Eden najuglednejših sovjetskih strokovnjakov za balistične iz- strelke akademik Štemf©ld je objavil v časopisu »Sovjetskaja Roslja« članek z zanimivimi po- datki o najnovejši sovjetski super raketi, ki je bila pred nedavnim uspešno Izstreljena. Kakor je znano, je ta raketa padla v Tihi ocean samo 2 km od predvidenega cilja, kar ima,jo za Izredno precizen zadetek. Aka- demik Štemfeld trdi, da je ra- keta za toliko zgrešila cilj zaito, ker je Imda nekoliko manjšo hitrost od predvidene. Zato se smer njenega poleta in trajanje le-tega nista docela ujemala s prvotnimi računi. Članek akade- mika Stemfelda je lliistriran tudi z risbo, ki kaže, da je pot rakete imela obliko, ki se docela ne sklada s klasično balistično pa- rabolo. — Raketa je namreč vzletela fKipolnoma navpično s hitrostjo 7534 m v sekundi in se šele kasneje začela gibati v smeri, ki je imela obliko para- bole. V tem, ko je dosegla maksi-: malno višino, kakršno je dose- gel Sputnik I, se je začela spu- ščati prcrti cilju. Ko je raketa dosegla maiksi- malno višino, se je njena hitrost IX)d vplivom zemeljske težnosti zmanjšala na 6040 m v sekundi Za tem je hitrost začela spet naraščati, tako da je v nižjih plasteh aitmosfere dosegla za- četno. Pot rakete od izstrelišča do cilja je znašala 14.290 km. To pot je raketa premostila v 36,5 miniutah s povprečno hitrostjo 23.500 km na uro. Mleko proti kratkovidnosti že dolgo je znanio, da mleko vsebuje vitamin, ki je nujno po- treben za človešike oči. Med vojno se je pokazalo, da so mnogi ljudje imeli težave z očmi zaradi po- manjkljive prehrane, predvsem zaradi tega, ker dolge mesece ni- so niti poskusili mleka. Nedavno pa so v neki angleški bolnišnici raiziskovali, kakšna je zveza med kratkovidnostjo in po- manjkljivo prehrano, ali kaj vpli- va, če človek ne uživa dovolj mle- ka. Jasno se je pokazalo, da se otroikom zelo poslabša fcratkovid'- ncst, če ne uživajo dovolj primer- ne beljakovinaste hrane. Nekateri otroci nimajo radi mleika. Nevar- nost je, da se jim posJabša vid, če s hrano ne d<^iv»jo dovolj be- Ijakiovin. Zato so zdraivniki dajali otrokom, ki niso uživali mleka, posebne pripravke, ki vsebujejo snovi, kakršne so v mleku. Po- kazalo se je, da se kratkovidnost otrok v starosti od dvanajst let nadalje nI povečala, če so otroci dobivali beljakovinske pripravke ali če so uživali dovolj mleka. Zato je prav, da to vedo starši aH tisti, ki so dolžni skrbeti za prehrano otrok; otroci naj uživa- jo dovolj mleka. Kako pa je s kratkovidnostjo odratsllh, je težko povedati, saj v starosti tudi mle- ko ne more biti čudodelno zdra- vilo. Leteča piramida Britanski inženirji so skonfitni- irali tako imenovano letečo pdra- mido, o kateri menijo, da bi Ia'hko v njej potovala po vesolju pilota, ki bi poletela 1150 kilometrov da- leč in se potem vrnila na zemljo. Konstruktorji leteče piramide me- nijo, da so rešili problem vročine, ki nastaja zaradi trenja med vra- čanjem rakete iz vesolja v ze- meljs'ko ozračje. Prav zaradi te vročine je nevarno, da bi se vsa- ka vesoljska ladja in potniki v njej spremenili v žareč met.eorit. Piramido, ki naj bi se vrnila v ozračje s hitrostjo 18 milj na upo, bi ščitil oklep v obliki delte, ki bi oddajal toploto okoliškemu zra- ku. Polet, med katerim bi raketa štirikrat obkrožila naš planet, bi trajal samo 6 ur in 45 minut. Pi- ramida bi pristala 35 minut po vrnitvi v zemeljsko ozračje. HIROSIMA (Nadaljevanje) Čez čas sem prilezel do praz- nega prostora, kjer so porušili hiše, da bi napravili nekak požarni jašek. Iz somraka so se polagoma izluščili čadasti obrisi Direkcje za pošto, telegraf in telefon, velike stavbe iz železobetona, ob kateri je stala bolnišnica. Pogum se mi je povrnil. Uverjen sem bil, da me bo zdaj že kdo našel; če pa prej umrem, bodo vsaj naleteli na moje truplo. Za hip sem se odpočil. Polago- ma je dobival prostor okrog me- ne svoje prave oblike. Megleno sem razločeval obrise ljudi, a vse je bilo tako, kot da hodijo mimo mene duhovi. Videti je bilo, kakor da se nekatere teh senc z nepo- pisnimi bolečinami pomikajo na- prej kot ptičja strašila, saj so molele roke proč od teles in z njimi krilile. Nisem razumel, kaj naj to pomeni, dokler nisem na- posled opazil, da so vsi ti ljudje strahotno opečeni in da tiščijo roke proč od sebe zato, ker hočejo preprečiti boleče trenje opečenih udov ob živo meso. Iz megle se je itluščila flola žena 7 nagim otro- kom v naročju. Povesil sem oči. Kaj če ju je presenetilo v kopal- nici? Ko pa sem zagledal še raz- galjenega moškega, mi je padlo na um, da se jim je najbrž pripe- tilo isto kot meni; neka neznana sila jim je strgala obleke s teles. Stara ženska je ležala tik ob meni in na obrazu se ji je poznalo, kako trpi; tod niti črhnila ni. Pravzaprav so imeli vsi, ki sem jih videl, nekaj skupnega — vsi so bili popolnoma tiho. Kdor je mogel, se je pomikal k bolnišnici. Brž ko sem zbral še nekaj moči, sem se pridružil tej procesiji nesrečnežev in tako sem naposled le prilezel do vrat Di- rekcije za pošto telegraf in tele- fon. Znano okolje in domači obrazi. Tu sta bila gospod Iguči in Jošihiro pa moj stan prijatelj gospod Sera, upravnik bolnišnične pisarne. Pri- hiteli so mi nasproti, toda ko so opazili moje rane se jim je izraz zadovoljstva spremenil v prepa- lost. Tako sem bil srečen, ko sem jih zagledal, da nisem razumel njihove tesnobe. S pozdravljanjem nismo zaprav- ljali časa. Brž so me položili na nosila in odnesli v poslopje direk- cije, ne da bi se zmenili za moje ugovarjanje, da lahko hodim sam. Pozneje sem zvedel, da je bila bolnišnica prenatrpana in so zato uporabili pisarne v direkciji kot pomožno bolnišnico. Po sobah in hodnikih so se gnetli ranjenci, med katerimi sem opazil precej sosedov. Zdelo se mi je, ko da se je zbrala vsa soseska. Moji prijatelji so dvignili nosila in jih skozi odprto okno potisnili v vratarjevo čumnato, ki so jo preuredili za zasilno postajo prve pomoči. Le-ta pa je bila prej po- dobna klavnici; po tleh je ležal omet, pohištvo je bilo polomljeno in vse je bilo pokrito z razbitina- mi; zidovi so bili polni razpok; te- žak jeklen okenski okvir je bil docela skrotovičen in napol izru- van s podbojev. Res, nenavaden prostor za previjanje ran. Zelo sem bil presenečen, ko sem zagledal najprej svojo posebno bolniško sestro gospodično Kado, potem pa še gospoda Mizogučija in staro gospo Saeki. Gospodična Kado se je. ne da bi črhnila. lotila pregledovati moje rane. Nihče ni govoril. Prosil sem za srajco In pi- žamo. Dali so ml oboje, a še zme- rom ni nihče odprl ust. Čemu vendar vsi molčijo? Gospodična Kado me je pogle- dala, tisti hip pa se mi je zazdelo. kakor da so se mi vnela prsa. Jo- dirala mi je rane, a vse moje ro- tenje je ni moglo pripraviti, da bi prenehala. Ker mi ni preostalo drugega kot pretrpeti te muke, sem se hotel razvedriti z gleda- njem skozi okno. Na nasprotni strani sem videl bolnišnico in prav dobro razločil del strehe in sončilišče v tretjem nadstropju. Ta razgled mi je po- magal, da sem za trenutek pozabil, kako me vse skeli. Skozi okna sončilišča se je pokadilo. Bolnišni- ca vendar gori! Moji prijatelji so se ozrli. Bol- nišnica je gorela! Dali so znak za poplah In od vsepovsod je bilo slišati kričanje. Ostri glas gospoda Sere pa je prevpll vse. Zazdelo se mi je, kot da je to prvi človeški glas, ki sem ga slišal ta dan. Konec je bilo tesnobne tišine. Naš mali svet je postal blaznica. Spomnim se, kako se je dr. Sasada, predstojnik otroškega od- delka, sklonil k meni in me sku- šal pomiriti, vendar ga sredi hrušča nisem razumel, kaj mi pri- poveduje. Razločil sem tudi glas dr. Hinoja, potem še dr. Kojame. Oba sta kričala, da je treba Iz- prazniti bolnišnico; tulila sta na vse grlo. misleč, da bo že njun glas pripravil k ubogljivosti tiste. ki so se obotavljali. Plameni so razsvetljevali vse nebo. Tudi direkcija za pošto, te- legraf in telefon je bila v nevar- nosti in zato je gospod Sera uka- zal, naj jo izpraznijo. Moja nosila so zanesli na bližnji vrt, pod staro češnjo. Tudi ostali ranjenci so se pomikali na vrt, aH pa so jih pre- našali na nosilnicah. Kmalu je bila na tem kraju taka gneča, da so lahko ležali samo najhujši ranjen- ci. Nihče ni govoril in samo kdaj pa kdaj je bilo slišati mrmranje te gneče, trpeče in prestrašene množice, ki je nemirno čakala, kaj se bo še zgodilo. Nad nami se je valil črn dim, poln žarečih isker Zublji so po- stajali vedno daljši, valovi vročega zraka pa so butali v nas. Začelo je tako silovito pihati, da j« s strehe odtrgalo pločevinaste plo- šče in jih med brenčanjem in si- kanjem zaganjalo proti nebu. Po zraku so frčali žareči kosi lesa in kot goreče lastovke padali nazaj na tla. V bližini sem si prizadeval pogasiti ogenj, pa mi je ogorek oplazil roko. To je bilo tudi vse, kar sem lahko storil, da bi ne zgorel živ. Direkcijo so zajeli plameni. Drugo za drugim so se okna spre- menila v ogenj bljuvajoče pravo- kotnike in kmalu je bilo vse po- slopje en sam šumeč in hr«ščeč pekel. Okrog nas je zavijal razžarjen veter in nam trosil v oči in nos- nice prah in pepel. Usta so se nam osušila; stiskalo nas je v grlu, razdraženem od ostrega dima, ki nam je silil v pljuča. Dušil me je kašelj. Že smo hoteli proč, toda prav tisti hip so se za nami vnele lesenjače In zagorele kot kresilna goba. Kmalu njj^bilo mogoče več pre- našati vročine in nam nI preostalo drugega, kot umakniti se z vrta. Tisti, ki so lahko hodili, so zbe- žali; tisti, ki niso mogli so zgo- reli. Če bi ne imel vdanih pri- jateljev, bi gotovo umrl, toda še enkrat so mi priskočili na pomoč in odnesli moja nosila no drugo stran poslopja, h glavnemu vhodu v direkcijo. Tu se je že gnetla skupina ra- njencev, med katerimi sem našel tudi svojo ženo. Pridružila sta se nam še dr. Sasada in gospodična Kado. Na vseh koncih so izbruhnili požari, ker je strašen vihar pre- našal ogenj s tega poslopja na drugega. Ogenj nas je brž obkolil. Prostor, na katerem smo tičali pred poštno direkcijo, je nenado- ma postal zelenica ?redi ognjene puščave. (Dalje prihodič) STR-AN 8 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 19. FEBRUARJA 1960 Občinsici ljudski odbor Ptuj ODLOKI IN OBVESTILA OPOZORILO VSEM OBRATOM ŽI- VILSKE STROKE IN USLUŽBEN- CEM, ZAPOSLENIM PRI ŽIVILIH Ugotovljeno je, da odgovorni uslužbenci in osebje zaposleno pri manipulaciji živil, čedalje bolj zanemarja predpise o zaščiti ži- vil in oisebno higieno. V trgovinah z mešanim blagom je le delno opaziti, da imajo za- poslene osebe vsaj predpisani de- lovni prlašč, nikjer pa ne nosijo čepic, predpisanih rut ali trakov. V gostinskih obratih je stanje še slabše. Danes bi bil že zgolj slučaj, ako bi bila natakarica pravilno oblečena. V večini pri- merov nosijo temnejše obleke, čm ali bel predpasnik in to je vse. Da pa je potrebno zaščititi živila tudi pred izpadanjem las lin prhljajem, na to se je pa po- polnoma pozabilo. Navadno sma- trajo to celo za nepotrebno. Večkrat se posamezniki izgo- varjajo, češ da pK>djetje noče. oziroma da ne morejo iz finančnih vzrokov nabaviti delovnih oblek. To ni izgovor. Podjetja so delov- ne obleke dolžna nabaviti in se zato nabavlja iz materialnih sred- stev. Podjetja .so po zakonu dolž- na skrbeti tudi za čistočo delov- nih oblek. Pranje se mora oprav- ljati po potrebi, pa tudi. če je to potrebno, vsak drug dan. Opozarjamo tudi na to, da se delovna obleka ne sme nasiti iz- ven delovnega mesta. Uporablja se lahko le pri delu, kjer je opra- viti z živili. Opozarjamo vsa podjetja. ';otem kori- stili skupaj s šolo. Potrebno bi bilo tudi u/editi prosvetno dvo- rano v Zadružnem domu. V Mar- kovcih so tri dvorane: Dom Par- tizana, prosvetna dvorana in za- družni dom, vendar ni niti ena v takem stanju, da bi lahko služila svojemu namenu. Zato je dolž- nost vseh krajevnih in občinskih mercKiajnih činite".jev, da bi se v tem pK>gledu nekaj uredilo. Tu ni samo marljivo telovadno društvo, ampak tudi šola, ki jo obiskuje nad 500 otrok; tudi oni nimajo primerne telovadnice. Markovčani se zavedajo, da so takšne težave še drugod, vendar menijo, da bi se ta problem dal rešiti z manjšimi stroški kot tam, kjer še ni ničesar zgrajenega. Nič boljše ni s telovadiščem. Tega skoraj ni. Površina nekaj arov pri zadružnem domu je vsekakor pre- malo za kakršno koli športno al: telovadno dejavnost. Poleg tega je prostor nehigieničen. Društvo namerava dokupiti zemljišče pri- vatnika in bi tako dobili Markov- čani primerno telovadišče za Par- tizana in za šolo. Na zboru so sprejeli program dela za leto 1960. Sklenili so tudi, da bodo sodelovali z vsemi mno- žičnimi organizacijami in pred- vsem s šolo. OP Občinsko »zlato puščicou osvojil Štefan Skok iz Tumišča v nedeCjo dopoldne se je v kul- turnem domu na Bregu pK>merilo z zračno puško za naslov občin- skega prvaka 42 naj^boljših strel- cev iz devetih strelskih družin. Največ sodelujoičih je bilo iz dru- žin: Kidričevo, Železničar, Tumi- šče, TAP in TETO. Pohvaliti je treba družino Podlehnik, od ka- tere sta kljub slabemu vremenu prispela na tekmovanje dva strel- ca, in to tov. Mauirer in Pulko, ki sta osvojila prvi 9., drugi 11. me- sto. Graje vredna pa so vodstva ptujskih družin Pletame in Re- monta, ki niso poslala notoenega tekmovalca. Tekmovanje je potekalo v na- petem vzdušju in mnogo je bflo ugibanj, kdo bo naj-boljši. Rekord dneva je s 349 krogi od 400 mož- nih ponovno_ postavil '.anskoletni zmagovalec Štefan Sikok iz Tur- nišča in tako osvojil občinsko zla- to puščico. Sledili so: Cerjak (Že- lezničar), Mihelač (Tumišče), oba 348 krogov (oba mladinca), Hoh- nec st. 346 krogov, Hojnik 345 krogov (oba Kidričevo) itd. — Za okrajno tekmovanje, ki bo 19. 3. v Mariboru, se je plasiralo 26 tek- movalcev. Najboljši rezultat je le za krog bo'jši od lanskega. Pričakovati je bilo namreč višjih, toda dokler v Ptuju ne bo primemo urejenega sobnega strelišča, istih ni priča- kovati, kajti za taka množična tekmovanja dvorane niso primer- ne. Zato bo moral občinski strel- ski odbor rešitev tega problema smatrati za eno glavnih nalog v tefkoičem letu. Zmagovalcu čestitamo in želimo vsem najboljšim mnogo uspeha na okrajnem tekmovanju. KA UPRAVNI ODBOR REŠEVALNE POSTAJE PTUJ razpisuje naslednja delovna me- sta: 2 bolničarja-spremljevalca, po- goj ustrezna bolničarska šola, 1 kvalificiranega ali visokokvali- ficiranega avtomehanika z voz- niškim dvoljenjem »D« ali »C« kategorije. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Plača po uredbi. Prošnjo z opisom dosedanje zaposlitve poslati na gornji naslov. DOMISLICE Nemški jezik v verziji z I. 1959 je mogoče obvladati samo z ame- riško nemškim besednjakom v roki. ★ Velike čednosti so občudovanja vredne, majhne pa ljubezni. ★ Koliko je tolažbe na svetu že samo zategadelj, ker je mogoče vse nadležno odriniti komu dru- gemu. Komisija za kadre pri TOVAKrsji vulne.mh izuelkuv MAJŠPERK razpisuje naslednje štipendije: 4 štipendije za šolanje na ekonomski srednji šoli; 3 štipendije za šolanje na administrativni^ šoli; 3 štipendije za šolanje na Srednji tehnični tekstilni šoli v Kranju; za apreterski odsek; v poštev pridejo prvenstveno moški kandidati; 1 štipendijo za šolanje na srednji tehnični šoli — strojni odsek; 1 štipendijo za šolanje na srednji tehnični šoli — elektro oddelek; 3 štipendije za šolanje v Industrij.<;ki tekstilni šoli v Mariboru — oddelek predilstva. Prvenstvo pri dodelitvi štipendije imajo otroci delavcev Tovarne volnenih izdelkov Majšperk in otroci članov Zveze borcev NOV ter žrtev fašističnega nasilja. Kandidati naj predložijo upravi podjetja do 30. junija 1960: 1. lastnoročno napisano prošnjo; 2. potrdilo o sprejemu v šolo; 3. potrdilo o prejemanju otroških doklad oziroma i>otr- dilo, da otroških doklad ne prejema; 4. priporočilo vaškega odbora SZDL; 5. priporočilo mladinske organizacije; 6. otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja naj predložijo priporočilo krajevne organizacije ZB NOV.