MISIJONSKI ZBORNIK 1955 se imenuje okrog 260 strani obsegajoča knjiga, ki jo izdajo slovenski „Kat0' Liški misijoni“ za svetovno misijonsko nedeljo (letos 18. oktobra) I. DEL: BARAGO NA OLTAR! | Dr. Tine Debeljak j3 za sitoletnico Baragovega škofovskega posvečenja raplS11 prelepo pesnitev za Baragov oratorij, ki mu je v tisku dala slikarsko podla« Bara Remčeva, akad. slikarka. — 1‘rof. dr. Franc Jaklič je opisal misij ne, 1 katerih je Baraga ustvaril marqucttsko škofijo. — Maksimilijan Jezernik odkriv nove podrobnosti o imenovanju Barage za škofa. II. DEL: SVET KRISTUSU! Prof. Lojze (leržinič razlaga to slovensko misijonsko gesilo. — Nikolaj J v 32 strani dolgem sestavku kaže, kako si svet osvaja Antikrist — brezb»2',, komunizem. — Dr. Ignacij Lenček v znameniti razpravi „Še vrtino ne razumem0 biča našo misijonsko otopelost in razlaga misijonsko dolžnost. III. DEL: OD VZHODA DO ZAHODA h Različni pisatelji podajajo p|odroben pogled: v življenje poglavitnih misijon*'51 poduočij in kažejo prizadevanje C rkve v njih: France Glavač obda la JaponsK ’ Drago Pokorn CM poda (zgodovino komunizma na Kitajskem, m. Ksaverija 1 ' O. S. U. nam kaže Siam v silikah, prof Geržinič naslika probleme Indije Al»0 ö položaj v mohamedan k m Pakistanu in v meh medanskem sv tu sploh, cm Afriko in nje cvetoči krščanski razvoj predoči spet prof. Geržinič, in dr. Bran Sušnik pola obširen in prezanimiv popis svojih doživetij med Indijanci. IV. DEL: HVALEŽNI MISIJONARJI '»p K Skoraj že dvajs ibletni dopisnik z vsemi slov nskimi misijonarji Ladislav LL'n^|. CM je dbral in povezal še neobjavljena pisma in slike kakih 30 slovenskih m'-jonarjev v en sam pest: r mozaik slovsnskega d la za osvojitev sveta Kiastim V. DEL: NAROD OB VOLGI Zedinjenje pravoslavnih ,3 Cerkvijo zavisi pred vem od velike pravoslavne RuSl^ji Nje zgodovin'ko duhovno rast ploda mladi slov: r-ski jezuit Silvin Eiletz, sed° ^ položaj raznih ruskih Cerkva opiše dr. Franc Jaklič, prof. Geržinič pa opozori velikega ruskega d lavca za zedinjenje Scilovjova c'b njegovi stoletnici. VI. DEL: VSAKEGA MALO .1/^1 V t m d?lu še ostati odlični slod lavci podajajo nič manj dragocene prispe* Marjan Marolt opisuje domačo umetno obit v lužbi misijon: v: Nikolaj Jel<;c,^|, poda; pogled v pcatanek teatra pri azijskih narodih. Objavjsna je vrsta Tagorejev pesnit.v v Gradnikovem prevodu. Karrl Wolbang CM opisuje borbo za P^,, tabernakelj v Baragovem kitajskem mi: ijonu. Martin Mizerit pa prevaja o Tomažu, poštenem tatiču. Nada Martelanc, Janez Zupan SDB in Niko Jel°c' poda jajo vtise o Misijonski dijaški zvezi — za nj j desetletnico teta 1953- ^ Poleg že navedene Bare Renvčeve sodelujejo z risarijami, slikami in lesorez* Vlad mir Mazi, Hotimir Gorazd in Marjan Tršar. Kakih 150 kliš jev ilustrira vse članke in razprave! Misijonski izbernik 1953 bo izdan poleg v tej celotni obliki še v skrčeni izdaj' 100 straneh, ki bo v ebovata ses'avk dr. Tineta Deb tjaka, prof. Geržiniča, £j0, Ignacija Lenčka Nikolaja J ločnika in Ladislavi Lenčka oziroma tridesetih venskih misijlonarjev. Cena izvodu 2 dolarja ali 20 arg. pasov; skrčena izdaja pa 1 dc^‘l 10 pesov, 200 lir, itd. OČETOVA beseda UONSKA OKROŽNICA PIJA XII. „EVANGELII PRAECONES“ Prevaja in razlaga Karel Wolhang CM. — Nadaljevanje Gostovati je treba vse, kar je dobrega'v kulturi in običajih RAZLIČNIH NARODOV '••nboli ycos*aia nam dotakniti se še točke, o kateri močno želimo, da bi bila vsem Ze,° mrJaSna' CerkeV je od sv0iih Požetk<>v dd današnjih dni vedno sledila onemu ^ so s remu načelu, d.a Evangelij ne sme uničiti tega, kar imajo različni .narodi, 'aÜh n ff-a ok*en'^> dobrega, poštenega 'in lepega v svojem značaju in svojih obi-bzacjjj .as'ravn° torej Cerkev vodi narode pod vplivom katoliške vere k višji civi-boh^tnim * mogla nekoč roditi boljše in slajše sadove. Srek0 sr'3" ®,0V€®ka narava zaradi žalostnega Adamovega padca po izvirnem včasih varjenega, nosi vendar v sebi nekaj naravno krščanskega,43 kar more biti S>os;-ra2SVet,jeno 2 ho*i° ločjo in okrepljeno z božjo milostjo, dvignjeno do prave 1 »n nadnaravnega življenja. iih rai^at0vk?tob^ka Ccrkev ne prezira in ne odklanja poganskih naukov, marveč vrši pr’ očiščene vsake zmote in navlake, s krščansko modrostjo izpopolni in uso-Zn;iHosfaV rta^° )e dobrohotno sprejela njihov napredek na področju umetnosti in do t i, ' Ponekod dosegel tako odlično višino, ga skrbno izpolnila in dvigni ni 3 t0 v*soke stopnje lepote, do kptere se nista povzpeli morda nikdar poprej. c«onain P°vsem zatrla, marveč na nek način posvetila posebne običaje in tradi-Sl)rcttien US-ta-nOVe naro,dov; in ce,° njihovi prazniki so bili smiselno in oblikovno ,)isJeni |n uvedeni za praznovanje spomina mučencev in svetih skrivnosti. O i je t ?d^^no sv- ßäzilij: „Kakor barvarji, kadar morajo barvati, najprej to, a^VaJo-rav~ barvat'> skrbno pripravijo in nato s škrlatno ali kako drugo barvo besten]' Sli£na bomo tudi mi, če hočemo vedno ohraniti nepoškodovano slavo dete naa’, 2a^°'‘ s Poučevanjem teh svetnih naukov, potem pa doumeli svete in razo-bftČj Sau ,e- In navajeni zreti sonce v vodi, bomo dvignili na ta način pogled k ba niy nu--- Kot je gotovo bistveno za drevo, da ob svojem času 'rodi sadove, Iddi ?aV^ndar dajejo tudi listi, ki se premikajo okoli vej, nekaj okrasja; ‘tako je !Vethe < US0 Pcvcstveni sad resnica sama, vendar se ne sme prezirati oblačilo I dijo (jnanosU, podobno onim listom, ki dajejo sadu senco in ljubek pogled. Zato iddstvi a S-e i® tudj ze,° °dlični Mojzes, čigar ime je zaradi njegove modrosti med ^Chiigij naisJavnejše, vadil v vseh egiptovskih vedah, predno se je povzpel do b’odr; jj Va.aia Njega, ki je. Tako se tudi v poznejših časih omenja, da je bil t>t0l>Čev»a”'''e* Pnučevan v Babiloniji v kaldejski modrosti, nakar se je posvetil vanju svetih ved.“44 v^al^T tudi sami v Prvi okrožnici „Summi Pontificatus“, ki smo jo izdali, pr' ° ^e: ”®rez®tev'Ina raziskavanja, izvršena z največjim trudom in n??-lazUm(>v'Zadevnostj0 P® misijonarjih vseh časov, so si prizadevala olajšati globlje 'n sP°®tovanje civilizacij različnih narodov in njihovih ustanov ter °Ve£a (.v' In razvijati njihove duhovne vrednote za 'lažjo in obilnejšo rast Kristu-anBelija. Kar koli v običajih narodov ni nerazdružljivo povezano s prazno- Verjem in zmotami, bo vedno blagohotno preiskano in kolikor mogoče ohranjeno ^ pospeševano.“43 44 45 V govoru, ki smo ga imeli pred predstavniki pdpeških Misijonskih družb v letu 1944, smo pa med drugim dejali to-le: „Apostol je oznanjevalec evangelija ‘n Kristusov glasnik. Služba, ki jo vrši, mu ne 'nalaga dolžnosti, da bi ‘kako svojsk1’ evropsko kulturo kot drevo v misijonske pokrajine presajal in širil, marveč bolj pouči in nastroji one narode, ki se včasih ponašajo z zelo staro in visoiko k0*' turo, da bodo pripravljeni in sposobni z radovoljnim in dejavnim duhom spreje,, krščanske navade in načela krščanskega življenja, ki so skladna z vsako zdra^ in ‘čisto kulturo in ji nudijo obilnejšo moč za varstvo človeškega dostojanstva Jn dosego sreče. Domači katoličani šo sicer najprej državljani velike božje družine 1 božjega Kraljestva,46 vendar zato ne prenehajo biti tudi državljani svoje *e' meljske domovine.“47 43 pr. Tertulijan, Apologet., cap. XVII; ML. 1, 377 A. 44 Sv. Bazilij, Ad adolescentes, 2; MG, XXXI, S67 A. 45 A. A. S. 1939, str. 429. — 46 pr. Ef 2. 19. — 47 A. A7. S. 1944, atr. 210. NAČELO AKOMODACIJE Vsak ve, kako težko se je vživeti v nove prilike. Mnogi tega nikdar ne dosežejo, veliko se jih pa v novih okoliščinah povsem spremeni. .Slovenski kmet, ki bi hotel svoj gorenjski sadovnjak posaditi s figovimi in oranžnimi sadikami, bi kmalu uvidel, da bi zlahka ne uspevale. Koliko .naporov, opazova-vanja, študija, poizkusov, predno bi se mu vsaj delno kaj posrečilo. Vse težje je s presajanjem katoliške vere v človeška srca. Cerkev .božja mora polagoma doseči s svojim evangeljskim naukom vse človeštvo: vse narode in rodove vseh ras po širni zemeljski obli. Misijonska .naloga Cerkve ni spreobrniti določeno število poedin-cev, marveč vse človeštvo, odrešeno z Gospodovo smrtjo na križu, povezati v Bogu in medseboj v Življenju in Resnici Kristusovi. Kristus mora postati po zasajanju, širjenju in utrjevanju svete Cerkve ,,vsem vse“ (1 Kor 9, 22). Brezdvoma bo ta idealni cilj misijonskih naporov Cerkve nekoč dosežen. Tedaj bo med vsemi ljudstvi razvito dušno pastirstvo že v rokah domače duhovščine, pa tudi domače cerkvene hierarhije, ki bo po rojstvu, mišljenju, čustvih in nagnjenjih lastnemu ljudstvu zelo blizu in bo ta živi stik z rojaki iznašel najprimernejši način za osvojil njihovih duš. A do tega je še daleč in pot, ki edij*® vodi do začrtanega cilja, je misijon® ^ dejavnost za pokristjanjenje sveta pomočjo prilagojevanja ali akomodac)! tujih misijonarjev, ki prihajajo narit v večino dežel sveta. Lahko rekli v ves svet, ki jim je dostopen. “ lagojevanje je torej naklonjena deJa, nost misijonarjeva med gotovim ll1?. stvom, modro asimiliranje ljudskih ob> čajev, navad, tradicij in spajanje ^ nanjih oblik krščanskega življenja bogočastja z njihovim kulturnim lZ „ Čilom, kjer koli je to brez škode m0» če. Vse „naravno, pristno in nepokv . jeno“ je v tem vključeno. Cilj pa je praviti ljudstvu pot za sprejem kr®c^ stva v čimbolj naravni obliki ,>d° zrasle vere“. ; STARO KOT CERKEV Že apostoli so uporabljali to naČe'0 , sporu med Judi in prvimi spreobr nimi pogani, ko so jih obvezali *zPj,j njevanja judovske postave. Sv. so zvesto sledili apologeti in cei'kv v | očetje. Dokaz imamo na primer z izrazoslovju Cerkve. Le redke , • sede so ostale iz judovskega 1 ra. Vsem znani izrazi grške in K Koti i ob Primeru tega oltarja, postavljenega v kitajskem slogu, bo pri-siomtev cerkvene liturgije na domačo umetnost lepoto hiše božje in bogoslužja samo neizmerno oboga/tila in popestrila k ske literature so bili takoj uporabljani in takratna filozofija je bila kot potegnjena v misijonsko osvajanje grško-rimskega sveta. Platon in Aristotel sta bila pritegnjena v službo križa in Kristusa. Isto velja za poganske običaje in navade. Vzeti iz poganstva so bili pokristjanjeni in preneseni v krščansko liturgijo. Enako poganska umetnost. Očiščena je služila krščanstvu. Tako se je Cerkev nekako vrasla v kulturo rimskega cesarstva. Dobro je prevzela, zlo zavrgla, indiferentno pa pokristjanila. V teku stoletij je Cerkev ostvarila svojo lastno kulturo ob razcvitu krščanskega življenja v rimskem imperiju. Vendar ob novih pokristjanjenjih ni pozabila na načelo prilagojevanja med tedanjimi barbarskimi narodi. Sv. Patrik, sv. Avguštin, sv. Bonifacij to dokazujejo. Papež Gregorij Veliki je v svojih navodilih sv. Avguštinu podal Magn» Carto misijonske akomodacije, prilago' ditve. Cerkev je sicer tolerirala stare n3' vade vedoč, da bo s časom pozablj611 njihov poganski pomen. Poganskih praks pa ni prevzela. Narodnih in rasnih zna' čilnosti ni zatrla, marveč jih naravnost gojila. Rezultat pa je bila zapadna kul' tura, ki je — krščanska. Ob pokristjanjevanju severne Evro' pe so prvi franšičkani in dominikanc* pri svojem delu prilagoditev uposteval1' H koncu srednjega veka je bila Cerke* tipično zapadna religija. Ko pa je čela era evropske ekspanzivnosti & osvajanja, je bila akomodacija marsikJ pozabljena. Monštranca, narejena po vzorcih domače umetnosti RAST V NOVI SVET Začetki kolonizacije so misijonarje*1* olajšali odhod v tuje novoodkrite ^ žele. Nastala pa je škoda zaradi h* pačnega pojmovanja, da je vse iz*e evropsko slabo: kultura, civilizacij*’ verstva itd. Osvojevalci so zatirali vS poganske vere, pa tudi kulturna izr0 čila teh ljudstev. Učinek je bil, da ® želeli, naj bi postal pogan „zapadnj** pred vstopom v Cerkev. Vendar je v * tinski Ameriki in na Filipipih še h* precej akomodacije uporabljene. Misijonar Matej Ricci in Robert ^ Nobili sta prva eksponenta prilag0^. vanja na Daljnem vzhodu; prvi na tajskem, drugi v Indiji (KM 1952/ „Samotno bije ura nekje“). številni novi dekreti, ki jih j® letih 1935—1940 zapovrstjo izdala gregacija za širjenje vere v Rimu, puščajo sedaj gotove obrede in kultc> . so v zvezi s čaščenjem Konfucija, V*^ nikov in s pred leti ukinjenim držav*1 sintoizmom. S tem je odstranjena te va večih stoletij in predmet dolg0**, nih razprav. O tem bomo o prilik* sebej razpravljali. je h0!6!"3 r?zstava domače umetnosti v misijonih, ki je bila v letu 1950 v Rimu, cerky. .Prikazati prizadevanja cerkvenih kroigov v uporabi domače umetnosti v rityj eni liturgiji, slikarstvu in stavbarstvu. Ta slika kaže visoke udeležence pri otvo-razstave; spredaj na desni strani je najprej sedanji kardinal Celso Costantini, Pobudnik razstave, poleg njega pa predsednik italijanske vlade De Gasperi ^ILAGOJEVANJE KULTURNIM TRADICIJAM akomodacija ima dog-izj. vC.n° Podlago. Krščanstvo je božje pa Cl 0 vsem ljudem. Naloga Cerkve i)revesl'i božjo besedo v številne i°nar rnno^^ uurodov in plemen. Misi-«ato * ,Je uosilec tega evangelija in je kate 0bvezan govoriti jezik naroda, med rega je prišel Cerkev zasajat. tešea ■S'‘l'ons^a J® naobračanje od- harav-0-116 le na to’ kar j® slabega v ip 1 elovekovi, marveč tudi na dobro t'je .s0VeŠk0 V vse*1 ljudeh. To naobrača-ak0^e nauaša na razne kulture. In to je stoja0dacija- -^tšeuustvo objektivno ob-v verskem izročilu, ki je nespre- menljivo in neodvisno od rasnih, kulturnih, narodnih faktorjev. V obliki dogem se nam hrani v verskih resnicah: o presveti Trojici, stvarjenju, milosti, izvirnem grehu, odrešenju, Cerkvi in podobnih. Te so univerzalne vrednosti. Subjektivno pa se krščanstvo v pobožnosti javlja na različne načine, ker vplivajo na to okolje, zgodovina in spreminjanje časov ter pogojev življenja. In ta zunanja oblika pobožnosti, ki se javlja v tem ali onem narodu, se kaj težko prenaša v drugo okolje, ker ni v njem navadno predpogojev za to. Tako je nujna akomodacija, če naj se vera v vsakem narodu zakorenini in postane del njegove narodne samobitnosti. AKOMODACIJA IN NEKRščANSKE VERE Katolicizem je po božji zamisli stalen in nespremenljiv glede vsebine, živ pa v svojem dinamičnem realizmu, stvarnosti, kar mu omogoča, da ga zamore sprejeti in izražati vsak človeški razum, vsaka rasa in kultura. Cerkev ni vezana na nobeno posebno kulturo. Krščanstvo ni dopolnitev poganstva. Je pa dopolnitev iskanja Boga v poganski duši. Poganstvo vsebuje nekaj dobrega. Misijonar bo to plemenito gojil. Cerkev je tudi prevzela veliko obredov iz poganskih ritualov. Ker je za vse dobe in vsako ljudstvo, ji vsaka doba ter ljudstvo prinaša svoje bogastvo, da ga očisti in dvigne, ponadnaravi. Akomodacija ni stapljanje krščanstva z raznimi verstvi. Cerkev ni nikdar sprejela v svoj verski zaklad kako pogansko verovanje ali prakso. Včasih je potrpela s kako prakso, ki je bila priložnostna. če pa je prevzela oblikovno kak obred, mu je vdihnila takoj katoliško vsebin^ in smisel. Torej ne vsake vere nekaj, kot bi radi vsi, ki zmotno trdijo( da so „vse vere enako dobre“. NUJNOST PRILAGOJEVANJA Formalni cilj misijonske dejavnosti je reševanje posameznih duš z zasajanjem Cerkve v misijonskih področjih. Pri tem prizadevanju se mora Cerkev obračati na celotne narode. Nele posameznik, marveč narod, rod ima svoje mesto v božjem načrtu odreševanja človeštva. In v tem je razlog za prilago-jevanje. Kar je v katolicizmu bistvenega, ne dopušča nobene akomodacije. Kulturne oblike krščanstva to dopuščajo. So prvi predmet prilagojevanja. Akomodacija ne vsebuje izročitve vseh kulturnih pridobitev, ki jih je zapad v sodelovanju s Cerkvijo ustvaril. Akomodacija združuje zapad z vzhodom. In bo doprinesla k obogatenju vseh narodov po krščanstvu in krščanstva po vseh narodih. VISOKA NAPETOST Kdor koli pozna današnji položaj v misijonskih deželah, ve, da ni rožnat. Če odmislimo Mau-Mau delovanje in borbo južne in severne Afrike za izri' njen j e belokožcev iz dežele in se ozremo preko mohamedanskega azijskega blo' ka, ki je belim vedno bolj nenaklonjen in delovanje Cerkve močno ovira, naj' demo na Daljnem Vzhodu polno nesoglasij, ki grozijo vsemu misijonskemu delu predvsem zaradi vprašanja starodavnih kultur in očetnih izročil. Kitajska, Japonska, Indija so glasen opomin k čim prožnejši akomodaciji v vseh stvareh, ki naravnost ne zadevajo nedotakljivost katoliškega verskega zaklad») izročila. Vedno pogostnejši so klici: „Tujci! Pojdite ven!“ Kako zaboli miši' jonarja, ko ponovno slišj, da je katolicizem, ki ga oznanja, „vera tujejev“; Saj je to najpogubnejša propaganda, h' prodor vere med domačimi ljudstvi siln° hromi. Tako je gotovo danes dolžnost vsakega, ki želi v misijonskem svet» graditi Cerkev, da pusti doma vse interese svoje dežele in se da voditi le duh» Cerkve. Samo tako bo Cerkev sodobn® težave z božjo pomočjo lahko premagala in počasi prodrla v vsa podrožj® življenja misijonskih narodov, da jih P®' lagoma pokristjani. Zacelila pa tud* rane, povzročene v času kolonizacij novoodkritih dežel. MIŠLJENJE KONVERTITOV Zanimivo je mišljenje novodobni^ misijonskih konvertitov. Spreobrnjen Kitajec dr. John Wu, eden najugledn®! ših katoliških laikov, o katerem trdij^ da je „totalni Kitajec in totalni katoh, čan“, je zapisal v svoji avtobiograf1! „Beyond West and Est“: „Zmota ^ zreti na kršanstvo kot na nekaj zaps nega. Zapad je lahko krščanski, a h ^ ščanstvo ni. Krščanstvo je nad dom in Zapadom, nad starim in novi Je starejše od starega in novejše od n vega. Meni je bolj naravno kot kon*^ ceizem, taoizem in budizem, v kate lcei.JU Sem rojen. Hvaležen sem jim, su ir me kot Pedagogi vodili h Kristu-Sr‘v'Kr'stusu pa se imam zahvaliti za V!,„C0.’ da sem se rodil rumen in bil zgojen kot bel.“ j dr. Paul Shih ob popisovanju svo-fun^ sPre°brnjenja v knjigi „From Con-OrttS t0 Christ“ med drugim trdi: 2’ ar sem postal katoličan( sem spo-Uj .’ da nič iz kitajske tradicije zame re IZgubijenega; nasprotno sem iz stade ^)pon.esei v novo življenje nove zakla-SD‘ ®s. Je Pa, da bi mi bilo veliko težje stva^i v sklad Konfuceja s pogan-stv7 s Kristusom. In po krščan-2a„ ,s.em ®e jasneje spoznal Konfuceja. ljen. i posebnih okoliščin mojega živ-dici'3’ V ^aierib 80 se povezovale tra-da Vzhoda in Zapada, sem spoznal J^ resnica univerzalna, splošna.“ She predg°voru knjige pa znani Fulton en, pomožni škof newyorški poudar- ja: „Drugo zanimivo dejstvo, ki sledi iz tega življenjepisa, je da noben Ori-jentalec, ko je enkrat spreobrnjen, ne obrne hrbta svoji kulturi, marveč da skuša s hvaležnostjo do domače tradicije ponadnaravljati njene ustanove z na novo pridobljenimi darovi svete vere. Kot naroča kitajski pregovor: ‘Kadar piješ vodo, misli s hvaležnostjo na njen izvir!’“ Literatura : Mons. Stanislau* Lokuang, De adaptione in Missionibus; „Buntes docete“ 1952, štev. 1-2, Rim; Missionary Accomodation, by Gustav Voss, S. J., Academia Studies, New York 1946; Alfons Vath, S. J., Das Bild der Weltkirche. Akkomodation und Europäismus im Wandel der Jahrhunderte und in der neuen Zeit“; Hannover, Giesel, 1932; Dr. John C. H. Wu, Beyönd East and West; Sheed and Ward, New York, 1951; Dr. Paul K. T. Sih; ibid. New York, 1952. '"A POTI SPREOBRNJENJA H KRISTUSU KitT-1''. Jar*ez C. H. Wu, ki je bil poslanik pri Sv. stolici, je v francosščini katoi-?£ed nekaJ leti knjigo svoje poti v _lsko Cerkev Dod naslovom? Od WV Cerkev pod naslovom: -. Uceizma do katolicizma“. V „Od njej po dolgotrajnem in te- Or,; . ‘"‘“a uu Žav^Je’ kako J'e e- —bC- Pfjg,6111, blodenju končno našel pot do lišL-: an'^a osrčujoče gotovosti v kato- veri. liski skriv k° Je bil rojen, je imela mati starcn°S*;!le 54111 je: videla je častitljivega nja a’ I11 Je nosil na hrbtu belega ko-g0gD,Majbno dete, ki ga je izročil neki 6 z besedami: „Tu je vaš sin.“ rea ,arn je te sanje razložil tako-le: sta-Vi, G Konfuce; bel konj je božja Pregelj/ toz; božja volja, ki hoč« vse ljudi in ’’ jn vabi k eebi ljudi vseh ras botih ^ ga J'e vodila, nosila po katoij’y£l So V0(lila do resnice; gospa je y s a Cerkev, dete pa je on sam. teljj jfb sanjah so izraženi vsi čini-obr^j l. So delovali pri njegovem spre-bok0 nJU: konfuceizem s svojo glo-^oralno kulturo, božja Previdnost s svojo milostjo, Cerkev s svojo veličastno privlačnostjo, in on sam, ki mu je Bog Stvarnik podelil obilne darove uma in plemenitega srca. Konfuceizem je bil dejansko mnogim začetek poti, na katere koncu stoji Kristus. Tako je znani konvertit P. Ge- lestin Lou napisal: „Tradicija konfu-ceizma in milost božja sta me pripravljala, da sem ee vedno bolj približeval krščanstvu in katoliški Cerkvi.“ Podobno je bilo z dr. Wu jem: „Zame, Kitajca, je velika prednost krščanstva v tem, da druži globoko mistiko Lao-tzeja in notranji humanizem Kon-fucejev.“ Poglejmo to podobnost malo bližje. Stari učitelj Kitajske, Konfucet je resen, uravnovešen, globok. Po njegovem nauku je nravnost najvažnejša, prva poteza človeškega bistva in daje osnovno in glavno vrednost človekovim dejanjem in delom. Posebno važnost polaga na svetost sinovske ljubezni in na potrebo popolne harmonije, skladja, med nebom in zemljo. Kitajska kultura je zgrajena na teh osnovah in zdi se, da po njih nekako od daleč kliče Kristusa, ki je posvetil človeško ljubezen in spravil zemljo z nebom prav v svoji osebi, kot božji in zemski sin. Drugi učitelj Lao-tze razodeva teženje duše kvišku, bližje popolni lepoti. Vsebuje tisti notranji nemir, ki kakor „beli konj“ v diru nese in vleče človeka v božje višine. Dr. Wu je iskreno in globoko študiral stare modrece svoje domovine. Pri Lao-tzeju je bral: „Modri je dober z dobrimi in dober s slabimi, ker krepost je dobra sama v sebi.“ Učil ga je nesebične ljubezni: „Če bi se jaz branil stopiti v pekel, da rešim eno dušo, kdo bo šel?“ Kakor da bi se nekje od daleč čuli odmevi pridige na gori! Dr. Wu je hotel razširiti svoje znanje in spoznanje. Študiral je tudi druge nazore in tako naletel na krščanstvo. Tako ga je zajelo, da ga je v Šanghaju ameriški metodist Rant pridobil za svojo sekto in krstil. A ta protestantska sekta ga ni zadovoljila. Ni mu dala trdnosti v prepričanju, motili so ga dvomi in nesoglasja v protestantizmu, in prišel je do roba racionalizma. Učili so ga svobodnega razlaganja sv. Pisma. To ga je dovedlo v težke dvome. Ni doumel Kristusa, Boga-člove- ka. „Moja vera,“ pravi, „se je g'^a.a med dvemi nasprotji. Včasih se mi Je razodeval Jezus kot zgolj človek, saJ se je sam imenoval Sin človekov-Torej ni bil Bog, marveč človek, čepra^ najpopolnejši med vsemi ljudmi. Drug> sem ga motril kot le Boga in ne kot res" ničnega človeka. Tako se mi je zdelo, a je mogel po mili volji enkrat si nade i človeško obliko in jo spet odložiti. P takem v svojem trpljenju ni resnicn trpel.“ Nejasnosti, dvomi, negotovosti. Sko raj bi bil padel z belega konja. Ni naseo rešitve v nauku o Bogu-človeku, ki njem pravi sv. Avguštin: „Kristus-B0® je domovina, kamor romamo, Kristus človek je pot, po kateri romamo.“ A božja Previdnost ga je vodila. Leta 1937 se mu je zbudila želja P0 znati velikega katoliškega pesnika Dau tej'3- ..-n8 Dante je poznal, sam romar, razlic pota božja. Zato je mogel voditi romal J ^ k Bogu. čeprav je ostro bičal P°^.varje, nost in napake v visokih cerkvenih stojanstvenikih, vendar ga te niso ’ da ne bi zvesto ohranil vso krščans^ resnico in jo cenij v svoji veličini in poti. Ni bil, kakor jih je danes mnof? ’ ki so zmožni odpasti od večne samo ker so trčili na kakega nepnja ^ godrnjajočega duhovnika ali na redov ka z umazano kuto. Pred dr. Wu-jevimi očmi se jc r‘l*8. devala lepota krščanstvo v Božji ko diji (La Divina Comedia). A obsta ^ negotov, neodločen, v suhem juv^-Pj.e-testantizma, dokler ni srečal sv. 1 zije od D. J. Sam popisuje to srečanje: _ ^ j,Prvič sem slišal ime Terezij0 Lisijeja v hiši svojega dragega P^jet telja Juan Kia-Loang-a, ki je bil j katoličan. V zimi leta 1937 sem b1 njih gost. Globok vtis je napravilo na 8, kako so molili skupaj rožni venec. . ^ zil sem tudi sliko male sv. Terez1 Jo j vprašal, če jo Devica Marija. Odgov so mi, da je to Cvetka Jezusova. .Kdo je cvetka Jezusova?“ — sem vPrašal. .Kako?“ mi je dejal s pretsenečenim Pogledom, ,ne poznaš še sv. Terezije iz Usijeja ?“ Takoj mi je dal v roke knjigo z na-gjiOVo!T': Sveta Terezija od Deteta Jezu-a> ki obsega njen kratek življenjepis in ^Pogo izvlečkov iz njenih misli. Čutil sem, da mnogo teh misli izraža , ay moje najgloblje prepričanje o rscanstvu. Rekel sem si: če ta svetnica Predstavlja katoliško enega razloga, da Pcan. po načelih protestantizma sem imel pavico, da sem svobodno izbral tisto ^az ago evangelija, ki se mi zdi najbolj se V!?’ .*n Prav pojmovanje sv. Terezije .p P1* je pokazalo kot edino utemeljeno. a o sem postal katoličan, i . T'.0 Rem to svojo odločitev sporočil pri-SeT U’ ',e s^oro padel v nezavest od veja. kajti že 10 let je bij molil za mojo vero, ne vem no-ne bi postal kato- spreobrnitev. Bog ga je uslišal prav v njegovem domu.“ Vkljub globoki in široki kulturi, ki jo je dr. Wu črpal iz starih kitajskih modrecev in iz velikih duhov modernega časa vseh narodov in jezikov, je njegova duša ostala preprosta in ponižna: pustila se je voditi od skromne karmeličanke v srce krščanstva. Dr. Wu se ji ni upiral. Njegovo geslo po spreobrnjenju je geslo starega Lao tzeja: „Bodi potoček!“ To se pravi: biti potoček v svetu je, hoditi po poti kreposti, ne da bi se kdaj oddaljil od nje, in vedno znova se vračati nazaj k viru. Po obljubi Odrešenikovi se bodo verniki spremenili v „studence žive vode“, ki bodo širili resnico, veselje, svežost in življenje. Vode sv. Duha vse prerodijo in poživijo: „Na podlagi osebnih izkušenj sem prišel do prepričanja, da je veselje nad življenjem tem večje, čim Vvčja je naša zveza z Bogom.“ bolimo za kitajsko kat. mladino, da vztraja v Cerkvi kljub rdečemu preganjanju USTANOVITELJ „UNIO CLERl" JE UMRL Patra Pavla Manne ni več. ,,Umrl je, ne da bi mogel doumeti, zakaj se nekateri katoliški duhovniki ne zanimajo za misijonsko delovanje.“ Pokojni je bil velik borec. Vse življenje si je želel dela na terenu, a ga je božja roka pripeljala preko bolezni nazaj v domovino in mu izročila težko nalogo: buditi misijonsko idejo med duhovniki. Z ustanovitvijo „Misijonske zveze za duhovnike“ si je pridobil eno najzaslužnejših mest za misijone. Poleg Pavle Marije Jaricot in drugih ustanoviteljev velikih združenj za pomoč misijonom, bodo od sedaj naprej vse knjige, vse revije prinesle tudi njegovo ime. Manna si je želel neopažene smrti. „Rad bi umrl, kot umirajo misijonarji. Ne bi rad vznemirjal nikogar.“ Smrti sta prisostvovala samo nečak in redovni sobrat. Tako je umrl popolnoma neopaženo in nepričakovano človek, ki je ves gorel za poganski svet, ki ga je božja previdnost izbrala za odgovornejšo službo v Cerkvi, ki je s svojim originalnim značajem oblikoval skozi pol stoletja misijonsko miselnost. P. Pavel Manna malo pred smrtjo, ustanovitelj „Duhovniške misijonske zveze“, katere člani so tudi skoraj vsi slovenski duhovniki V MISIJONIH Rodil se je pred 80 leti v Neaplj11’ Morje mu je prinašalo obilo razvedril* in veselja. Misijonstvo je bilo njeg°* cilj. Kot desetletni mladenič je zace. zbirati, čudno naključje!, naslove vse misijonskih redov in njihovih predstoj' nikov. Z 19 leti se je odločil za lansko misijonsko družbo“ (Mission* Estere di Milano). Družina je sicer n»' sprotovala, a brez uspeha. Leta 1894 J pel prvo sv. mašo in zvedel, da so £* predstojniki namenili za Birmanijo. Age quod agis! Najprej si je dal teren in si pripravil načrt za sv0j® nadaljnje delo. Volje ni manjkalo. PrV' zaključek je bila popolna prilagodit® birmanskim razmeram in stvarni kaz, da katoličanstvo ni nekaj tuječ^ ampak ga nosijo na nek način že srcu. Bivšemu domačemu bogoslovcu * svojemu učitelju je zaupal svojo taK tik/o: „Nočem pridigati po evropsk®*^ načinu, hočem govoriti ljudstvu v uje govem jeziku, spoznati njegove običaj,' navade, si pridobiti njegov način šljenja Ln uporabljati njihove doma zglede.“ Umetniško žilico je znal i^f biti v dobrobit Cerkve. Še danes hrami slike, ki jih je naslikal mladi duhovU* Volja je bila močna, da, jeklena, ^ zdravje se je izneverilo. Zdravniki 8 nasvetovali predstojnikom, naj ga **^ mudoma odpokličejo v Italijo. Ves i^8*. ližem je splahnel. Predstojnikom Pj8^ „Vse nade so splahnele, vsi lepi na®*^ so uničeni. Pred sabo zrem le „te®* bodočnost“.“ „Faliran misijonar“ ni čutil, da je Bog odmeril še vse važnejšo sluz** BORBA V ZALEDJU Po enoletnem oddihu v domači d®8 Žini je že na delu. 1809 mu izro®", predstojniki uredništvo „Katoliških **, sijonov“ (Le Mission! cattoliche). c do! V kratkem času je vse prenovljeno. Claflki so prežeti z nekim novim duhom. ^ »jih govori misijonar, ki je bil na bojnem polju, videl položaj in ima skušnje. „Misijonarjevo srce, ki se ne Zadovolji s samim branjem, ampak zre Pj'ed sabo strašno podrtijo brezštevil-n|h duš, in to samo zaradi pomanjkanja delavcev in sredstev, je podobno ''alkanu, napolnjenemu z bolestjo in ža-.°?tjo.“ — Prenovljena revija mora •siti vsak teden, število naročnikov rafte iz dneva v dan. Berilo širi obzorje •a kaže .neko drugo stvarnost. Manj romantičnih bajk, več realnosti in prak-•cnega življenja. Nekateri duhovniki s® začno vznemirjati. Čez nekaj mesecev izide knjižica "Verniki za nevernike“, ki pokaže kvarni položaj. Prihodnji mesec .na-*JJfni „novost“: „Operarii autem pau-1 . Sledi koledar. Opazi, da je treba »ti preprostemu ljudstvu bolj tehtno ,v_° in ustanovi „Propaganda missio-„Le eno je važno: gorečnost do •fijonov mora postati življenjski del, ® cutena dolžnost vsakega katoličana.“ »mo sodelovanje vseh sinov Cerkve bo "'iRočilo spreobrnjenje poganstva.“ 1^. mladino ustanovi posebno revijo, lo 'n,a veliko odgovornost. „Glavni raz-R Pomanjkanja delovnih moči in sred-®v> ki ga občuti Cerkev v apostolatu Pogani, je pomanjkljivost širše ,s'jonske izobrazbe pri mladini.“ Odrasli verniki in mladina sta prav bit’OVo ®*Va v'ra’ bi jih je treba izraba*' »t®!»» pomoč misijonom je tre-dv ^aK°toviti neprestano črpanje iz teh Vo 'i T*rov* Kako? P. Manna je odgo-! Pozitivno in si s tem zagotovil Žal*10 1,eumrljivost. „Oh! Ob pogledu na vi,°> stanje, v katerem mrtvijo šte-b * narodi, zakopani v tvarno in du-n» bedo, bi rad kričal, močno kot Prv*11’ k* me slišali vsi kristjani, v duS* Vrsti vs* mladi bogoslovci: ‘Verne tap6’ ßiejte, koliko žita je še nepože-a- Zakaj spite? Poglejte, koliko S sobratom škofom Polli-jem, ki so ga izgnali kitajski komunisti, in v družbi z mladimi semeniščniki ubogih nevernikov moramo še rešiti!!’.“ Brez misijonske izobrazbe pri vernikih ne bo uspešnega dela v misijonih. Ne moremo izobraziti laikov, če duhovniki nimajo primerne misijonske izobrazbe. Cilj je tako velik, da zasluži posebno organizacijo. Ustanovi „Duhovniško misijonsko zvezo“, ki drži v roki „ključ vsrga misijonskega vprašanja“. Njegov načrt je originalen in drzen. Na svoja staral leta je priznal, da je zmagal bitko po zasluženju dveh velikih ljubiteljev misijonov mons. Confortija in prefekta Propagande kardinala Van Rossuma. „Duhovniška misijonske zveza“ je njegovo podvzetje in zasluga. Propaganda Ob 80 letnici — z vrhovnim predstojnikom njegove družbe p. Risa jo je kmalu pritegnila pod svoje okrilje in jo praktično enači z drugimi papeškimi društvi v pomoč misijonov. P. Manna je sejal na vse pretege. V trku svojega življenja je videl rasti že sadove. Njegova ustanova je sprožila vedno večje navdušenje in tvarno pomoč v prid misijonov, doma in po drugih deželah. „Duhovniška misijonska zveza“ je postala v kratkem času gibalna moč vsrga misijonskega organiza-tivnega aparata v zaledju. POKOJNIKOV ZNAČAJ Nekateri so ga imeli za „trd značaj“, drugim je ugajal. Je bil trd značaj za površne, lahkomiselne, sentimentalne ljudi, ki si pripisujejo sposobnosti in izvedenost v stvareh, ki jih v resnici ne razumejo. „Blag značaj“ je bil za ljudi, ki se niso ustavili na površju, temveč so prodrli v njegovo dušo, ki je plamtela za Boga. Mladina je gorela za njega, posebno ji je ugajala njegova taktika. Nekaj presenetljivih vprašanj, ki so razgibala zanimanje, in na koncu jedrnata misel, majhna zanka, ki je ujela žrtev in jo zagotovila za Gospodov vinograd. Po značaju je bil izredno praktičen in aktiven. Kamor koli ga je poslala božja previdnost, je v kratkem času dal Na mrtvaškem odru, kjer molijo za pokoj njegovi duši mladi mi.;, kandidati osebni pečat. V Birmaniji se je poprijel dela z vso resnostjo. Kot urednik „Katoliških misijonov“ je skoraj vse preuredil, v kratkem pomnožil naročni" ke, spremenil način; začel izdajati nove revije in še druge publikacije. Ko je postal vrhovni predstojnik svoje miši' jonske družbe, je nemudoma ustanovil lastno tiskarno, zgradil teološko bogoslovje za svoje kandidate. Stvari je gledal stvarno v oči. Izide nova miši' jonska enciklika. Vsi se radujejo nad napredki. Istočasno p. Manna opozori svoje bralce na veliko nevarnost iluzije: „(Sv. oče) je navajal, kar smo storili« a ni povedal, česar nismo napravili. •• 13 milijonov .novih katoličanov v... 25 letih ni nič čudnega. Približno pol milijona na leto. Pomislite na Indijo, kjee narastejo pogani (brez umrlih) letn0 za pet milijonov. Nekatoličani narastejo letno za 20 milijonov. Kaj pomeni naš polmilijonček v primeri s temi Številkami? Nič! Pomanjkanje sodelovanja (saj ga skoro ni!) katoličanov Pri veliki nalogi Cerkve je vzrok žalostnega položaja.“ Je še prezgodaj, da bi sodili o njegovi duhovni veličini. Kljub vsej svoj1 nadarjenosti, je prav rad poslušal nasvete drugih. Uspehi, s katerimi bi s.e bil lahko ponašal, niso bili njegov'' „čim manj govorimo o naših stvareh; tem bolje bo.“ Nekaj tednov Pff-“ smrtjo ga je vprašal prijatelj o „Du' hovniški misijonski zvezi“. Upal je. bo povedal kakšno posebnost, ki ^ bila zanimiva za zgodovino. Starost se res hitro razneži in začenja obujati i1^' naška d-janja preteklega življenja. . Manna je tudi tokrat zmagal. V nokilJ besedah je potrdil svojo veličino: „Se"1 bil vedno prepričan, da dolguje .,Duhov niška misijonska zveza“ svoj izrede" napred'k edi.no božjemu blagosh»''-' Drugače ga ni mogoče razložiti. bolj bodo izginili ljudje, tem obilne) bodo sadovi.“ MAKSIMILIJAN JEZERNIK . z MRTVE STRAŽE NA KITAJSKEM Salezijanski misijonski brat Rudolf .rvztT ki deluje na zadnji nekomunistični postojanki kitajske zemlje, v Ma-£a?’v torei na nekšni mrtvi straži ^sčanskega sveta, prav pred vrati decega železnega zastora, nam je še ‘ini pisal zanimivo pismo, ki ga zaradi neodložljivega drugega gradiva do zdaj nismo mogli objaviti. Iz obširnega pisma podajamo na- slednje: KITAJSKA KROJAŠKA „ENCIKLOPEDIJA“ Pred šolskim letom 1951/52 so me P'edstojniki poslali sem v Macao v po-J^nč pri pripravi nekih krojaških stro-ovnih knjig v kitajščini. Prvi del te 'Enciklopedije krojaštva“ je zagledal sveta. To je prvo delo te vrste v k'tajščini. Macao in še dva otoka tvorijo del P0r*'Ugalskega imperija. Kraj je važen, °r se nahaja ob ustjih velike reke Čii-^ °n- Oba ostala otoka — Taipa in Ko-nne skušajo danes z velikimi mostovi ezati z glavnim otokom Macau. ŠE SKROMNO MISIJONSKO DELO I i stoji na šestih gričih kot jj^oa. Po obsežnosti je še dokaj maj-Hk kraj’ četudi so z izsuševanjem radli že kar precej zemlje morju. Mesto samo ima danes kakih 350.000 trt' CeV’ oc* katerih je morda ena če-na rdeča, druga nevtralno-oprezna, 0stala nar0(i polovica pa goreče narodna. To no gorečnost še podžigajo cela na- Rol* — fevjLccuvai* ac ceičt na- tr Ja. kitajskih beguncev, ki so iz no-j) ajosti dežele v zadnjih letih bežali tai ^ao tse-jevim paradižem. Neki-p0®ev Je okrog 10.000; v večini so to Cev URa*ch vojaki Afrikanci, nekaj tuj-&tevnSe" mOK°čih narodnosti in srednje Jon 1 ?. naisijoharjev. Portugalski misi-arji so bili do zadnjih časov kaj ma- loštevilni ; skrbeli so predvsem za svoje sonarodnjake. Tako se je zgodilo, da so imeli večino cerkva v Macau Portugalci, Kitajci pa le eno samo cerkvico. V zadnjih 10 letih so zgradili nekaj šol, ki jih vodijo misijonarji. Seveda so tudi cerkve in kapele teh misijonskih postojank namenjene izključno za kitajsko mladino in Kitajce sploh, število poklicnih misijonarjev je še danes več kot nezadostno. Morda Portugalci niso r pravem času razumeli vse globine misijonskega dela. Vzdržujejo sicer semenišče za domačo duhovščino, a duhovniki, ki iz tega semenišča pridejo, še zdaleka ne zadoste kričečim potrebam misijonske akcije. Posebno občutno je pomanjkanje misijonarjev na otokih, kjer so prebivalci skoro še vsi pogani. Salezijanci imamo v Macau tri postojanke — šole in eno na Coloane, kjer je kmetijska šola. Notranjih gojencev je kakih 320. V semenišču imamo kakih 50 mladeničev; oddelek „Dobrega tiska“ zaposli tudi kakih 50 delavcev; na naši gimnaziji študira 1.500. študentov; v sirotišnici oskrbujemo 120 duš. Delo med kitajsko mladino je zelo lepo in uspehov polno, seveda moraš imeti pri tem predvsem precej dobre živce in pa veliko mero kitajskega potrpljenja. Za spoznanje evangeljskih resnic so Kitajci zelo dovzetni. Od naših gojencev, ki so ob sprejemu v zavod vsi pogani, se jih letno kakih 30 da krstiti. Tu v Macau so Kitajci mnogo bolj odkriti do belih kot pa v Hong Kongu. Zakaj? Portugalci so se znali kaj dobro prilagoditi Kitajski in skoraj ga ne najdeš med njimi, ki bi ne znal težkega kitajskega jezika; seveda je le malo Kitajcev, ki govore portugalsko; prav nasprotno s Hong Kongom, kjer jo kaj malo Angležev, ki govore Kitajsko, pa lepo število Kitajcev, ki kar dobro lomijo angleščino. K slikama na pričujočih dveh Straneh: Tu se vidi eden izmed šestih gričev _v Macau. Cerkvica .na desni je Penja, kjer je sedež škofa; razgled izpred nje je krasen. Salezijanska sirotišnica je nekaj sto metrov zadaj. Na griču levo je vidn» ena izmed šesterih mestnih utrdb. — Druga slika kaže Macao z „reko“; zemlja na levi onstran vode je otok Lapa, ki je v oblasti rdečih; na desni onstran ,,reke“ - morja je celina ZAČETNE PRASKE MED RDEČIMI IN — ČRNIMI Preden so komunisti postali naši sosedje, so naši gojenci lahko zahajali na sprehode in izlete v notranjost dežele in na bližnje griče, ki so že v kitajski državi. Novi gospodarji pa, ne samo da so mejo kar zasekali, ampak so jo celo premaknili, kar je eden glavnih vzrokov nedavnih oboroženih spopadov s Portugalci. Obe nasprotni si straži sta bili ločeni po kakem 500 metrov širokem nevtralnem pasu. Rdeči pa so svoje stražne postojanke postavili prav pred vrata vojašnice črnih afriško-portugal-skih vojakov: nova razdalja je znašala le kakih 20 metrov. Da imajo rdečkarji svoje muhe in da se z ničemer na svetu ne zadovolje, ni nobena skrivnost več. Na vse mogoče načine so se lotevali črnih vojakov: zdaj z laskanjem, zdaj z grožnjami. A tile naši zamorci s puškami so v splošnem zelo resni in zaprti fantje. Izvečine so muslimani; med njimi jih je kar dosti, ki so prav naklonjeni krščanstvu. Radi obiščejo naš lepi novi Don Boscov zavod v Mong Ha, kjer sta tudi dva vojaška kaplana. Eden med njima, mlad Portugalec, je zelo g°' reč misijonar. Po njegovi zaslugi se j® pred dobrim mesecem dalo tam krstit* kakih 100 zamorskih vojakov. Tudi vo' jak, ki mu je komunistična granata v zadnjem spopadu raztrgala nogo, je tik pred smrtjo prejel krst. No, potem je prišlo kaj kmalu do praske same: naši črni vojaki, dobr® duše, kot so, niso bili kaj preveč P°' zorni na straži. In tako se je nameril0’ da je mejo kar na lepem prekoračil® večja skupina rdečkarjev, ki so napadi' portugalskega poveljnika straže in (t® začeli vleči s seboj; a zdaj je slednji® le zagorela zamorska kri: črni so pl®* nili po rdečih in oficirja rešili. Kom11, nisti so zbežali. Drugič spet je nek' višji portugalski oficir, ki je bil Preis nje čase policijski komisar, čolnaril dvema Angležema blizu obale. Nen®' doma so jih napadli rdeči: Angleža srečno odnesla pete, Portugalec pa J romal s Kitajci v „rdeči paradiž“; k® so se ga še od prej „dobro“ spomin kot policaja, so ga vtaknili v zapor, kj® je po nekaj tednih ,,skrivnostno“ umf' NEVAREN SPOPAD S tistim glavnim incidentom, o ka-erem se je razpisalo svetovno časopisje, J® bilo takole: črni vojak je utrje-a‘ žične ovire na cesti pred vojašnico; OHiunisti so ga z one strani pozdravil s salvo iz strojnice... Vrnili so še olj vojaki, ki so napadenemu hiteli v P°>noč. Prasketanje in bobnenje ročnih granat je stvar še podkrepilo; Portu-®alci so se zavlekli v zaklonišče in glav-k°. Poveljstvo je brž vprašalo Lisbono, J storiti. Odgovorili so: „Na enako z Oakim odgovarjajte!“ Rdeči so čedalje jV 1 Pritiskali, ker so se zanašali tudi v komunističnih petokolonašev "iacau samem. Ob prvem večjem spo-atla je obležalo kakih 150 rdečih. Por-n ?a\c* Pa skoraj niso imeli izgub. Za v KaJ ur se je vse pomirilo, a proti ve-0 so Kitajci spet užgali. Zdaj se je .s asilo tudi topništvo. Stvar je posta-no? resna. Rdeči so napadali vso dolgo J") a zamorci niso popustili niti za iz' ’ r(^e®e 30 imeli zaradi nenehnega jiVa”ia že itak „v želodcu“; in zdaj se je nudila prav lepa priložnost, da se za vse staro oddolžili... In so tako odlično odbili vse napade; še nekaj dni po tistem so plesali svoje afriške bojne plese v znak zmage in se kar naprej objemali od samega navdušenje in veselja za „sveto stvar“! Napetost je potem trajala še več tednov in kitajsko časopisje, tudi naše v Macau, je Portugalce in Angleže obdelovalo z „vsiljivci in tatovi“, ki da jim je bila ta zemlja podarjena; ni pa njihova in naj jo zato čimprej prepuste spet pravim Kitajcem (Kitajci so po njihovo samo tisti vrä rdeči strani!). Potem pa je le prišlo po mnogih pogajanjih do sporazuma: Komunisti, ki so trdili, da so Portugalci izzvali spopade, so za svojih 160 mrtvih zahtevali 600 tisoš USA dolarjev odškodnine. Portugalci sami niso ne prej ne pozneje ničesar priznali in o kakšni odškodnini sploh slišati niso hoteli. A macauški veletrgovci so „zaradi ljubega miru“ plačali rdečim skoraj polovico tiste vsote... Pri dokončnem podpisu nove pogodbe sta obe strani slovesno „obžalovali neljube incidente“ in si zagotavljali mir in spoštovanje v bodočnosti! L. NOVI INCIDENTI Pa so kmalu nato komunisti, navkljub pogodbi, spet eno svojih že znanih zagodli!! Krog polnoči so s strojnicami napadli neko portugalsko ladjo, češ da se ni hotela ustaviti; poškodovali so jo toliko, da je morala prekiniti plovbo; Portugalci so spustili rešilne čolne, a teh so se brž poslužili tudi napadalci in segli po ladji sami; prijeli so nekatere izmed moštva, češ da so „izdajalci“, drugi pa ,,gverilci“ (med moštvom je bilo veliko Kitajcev), in mornarjem bi kaj slaba predla, da niso prišle pomagat angleške vojne ladje in jo ubrale za bežečimi komunističnimi pirati do nekega bližnjega otoka, kjer se je potem vnelo kar prijetno obstreljevanje med ladijskimi in obrežnimi topovi. Spodnja slika kaže pisca tega sestavka, salezijanskega brata Rafaela Mrzela, še ko je bil v Hong Kongu KAJ RAZLIČNI PRAZNIKI imajo tu te dni svoj6 «n nn ppstah S hi' Komunisti imajo tu te dni „praznike“. Postavili so po cestah sto" vilne slavoloke, razsvetlili ulice in še svojih pajdašev, zraven pa čez in o6^ izvesili rdeče zastave; tujec, ki sem P1^ de, ima vtis, da je zašel v „rdeči Par9 diž“. Pa je na srečo vse v miru in poteklo. Nekaj dni pozneje so Portugalci s'*, vili svoj narodni praznik, ki je pote^ v znamenju delovnega počitka in P°J din... 10. oktobra bo pa kitajski rodni praznik „Leung Sap ri — Dvoj križ“. Upam, da bo tokrat poteklo v v miru, ne kot lani, ko so naše k0 sarje-tekmovalce komunisti s streli 1,9 PadlL u; 9 Portugalcem zares ne kaže, da m bili kaj preveč v laseh z rdečimi, k®!. Macau sam, s svojimi 350.000 P1"6 valci je že zaradi prehrane nujno 11 vezan na rdečo Kitajsko. PRED 20 LETI JE UMIIL KARL MLEKUŽ u slika na naslednji strani kaže ^ rE’ga šal. misijonarja Mlekuža kot ovornašnika skupaj s škofom posveti-Jem in ostalimi misijonarji v glavnem estu indijske pokrajine Assam visoko a severu pod Himalajo. Umrl je na ^®rnih duš dan 1. 1933. Naši fantje so sk* Z m^s’j°narji ravno v cerkvi pri prUEn' sv, maši, ko tedanji apostolski L a • ’ eei^aj madraški nadškof mons. ^ ,ik Mathias SDB, nepričakovano j -V med nas in s solzami v očeh iz-j, »Danes ob pol 7 zjutraj nas je za-Ätl l? gospod Mlekuž. Naš dragi gospod dn ’,e mr^ev' Darujte vaše molitve pQSv‘ obhajilo za njegov dušni mir!“ — ob ^ ^escdah se je apostolski prefekt j/1}11 proti oltarju, pokleknil k obha-u/11 mizi, skril svoje obličje v dlani f ^olil in jokal. Z njim so zajokali aju . ’ skoraj vsi bivši gojenci pokoj-8(. zajokali kakor da bi izgubili Malokateri misijonar je bil tako “Jubljen kot g. Mlekuž. le,-,?VeW Janez Boško je bodril svoje sa-^ Oänce: „Kadar bo kak salezijanec ^ ‘ garanja za duše umrl, bo to pohode' na®* družbi veliko zmago in bla- 5 2 neba na nas.“ lil„ejna rosa božjega blagoslova bo kar bisai^0 ^oveško rečeno,“ je tedaj za-^0118- Mathias, „so naši ljubljeni 'leti mlsijoni nepopisno težko priza-A t ® smrtjo našega dragega Mlekuža, bj] aši nas trdno prepričanje, da je trüd®'. Mlekuž eden tistih redkih neu-delavcev in misijonarjev, o ka-s6(]e Veljajo gornje Don Boskove bete,^' desnično, ,,brevi cursu implevit tli! ;0'.a niulta — v kratki dobi je izpol-4li ve 'k čas“ .Veliko več pomeni deset ka]^6 manj let temeljitega delovanja, dolga leta nepomembnega živo- Hj6tnak° je bilo s kratkotrajnim življe-1$ lijl^šega velikega misijonarja Kar- ^°dil se je v Vinjeviku pri Gorici 20. januarja 1902. Še mlad je izgubil očeta in mater. A dokler jo je imel, je od matere prejemal globoko versko vzgojo, za kar ji je bil vedno hvaležen. Leta 1916 je prišel na Rakovnik v Ljubljano, kjer je po nekaj letih gimnazijskega študija vstopil leta 1921 v salezijanski noviciat in 29. avgusta 1922 naredil prve obljube. Pozneje je študiral v Turinu in 3. decembra 1925 je odpotoval proti Indiji. 23. decembra je bil že v svojem prvem misijonskem delokrogu, v Shillongu. Začel je, kot večina mladih misijonarjev, poučevati v šoli salezijanskega sirotišča v Shillongu. Brž se je izkazal za dobrega, zrelega, učljivega delavca in pred vsem tudi moža železne volje. Močan in zdrav se je kar zarežal, če mu je kdo priporočil, naj malo bolj pazi na zdravje. A na drugi strani so mu vsi prerokovali, da bo vse tedanje misijonarje preživel, trden kot je bil. A nerazumljiva so pota božja: prav ta hrast je moral pred vsemi pasti... 8. novembra je bil posvečen v duhovnika in takoj nameščen kot vikar v Shillongu, kjer se je tako obnesel, da ga je hotel imeti predstojnik na važnejšem mestu: zaupal mu je vodstvo Che-rrapunjee District, to je misijonskega okrožja, ki je merilo približno polovico Slovenije. Temu misijonu je poslej mladi Mlekuž posvetil vse svoje moči, žrtvoval svoje življenje. Ko se je poslavljal od sobratov v Shillongu, jim je dejal: „S sobratom odhajava na delo brez počitka in brez mere; ne bova mirovala, dokler nama predstojniki ne porečejo: Dovolj!“ — Na neprestanih in dolgotrajnih misijonskih potovanjih po krajih, kamor še ni stopila noga Evropejca, je živel življenje napol divjih domačinov, med katere je prišel. Nikdar ni jemal s seboj posebne hrane, ampak se je hranil ■ tjstim, kar je dobil v kolibah sredi asamskih gozdov. In če ga je kdo po- baral, kaj želodec k temu pravi, mu je smehljaje odvrnil: „Odlično se počutim, nikdar se še nisem tako počutil kot sedaj...!“ Seveda s takim načinom življenja na svojih potovanjih si je prihranil mnogo časa, stroškov in ovir, zlasti v primerih kar celomesečnega potovanja po gozdnih naseljih. Vsi so se mu čudili, ko je prihajal nazaj vedno vesel in šaljiv in zdrav, med tem ko so drugi misijonarji prihajali do smrti izmučeni in pogosto mrzlični. Sedež njegovega misijona, kjer je, kadar ni bil na potovanju, bival s sobratom, ki mu je bil dan ▼ pomoč, je bil Laitkynsew, naselje, ki se zdi kot orlovo gnezdo vrhu visoke gore. Od tu je mogoče uživati morda najlepši razgled v vsem Assamu. A od misijonarja ta postaja terja nadčloveške napore, če hoče v redu obiskovati številna naselja, okrog in okrog po gorah in dolinah raztresena. Misijonar si ne more pomagati z nobenim prometnim sredstvom; samo peš je mogoče doseči te kraje. Gospod Med Khasijci, kot je ta, je deloval Mlekuž Mlekuž je bil ves čas na nogah. Mord» ni bilo tedna, da bi ga preživel v celo1 na misijonu. ' — A ta naporna potovanja po nezdravi*1 krajih so ga končno zdelala. Z nekeß® obhoda se je vrnil z vročino. A klju® temu je šel še isti večer na verski sho® v od postaje precej oddaljen kraj. poslednja njegova misijonska pot, ki 1 še vedno obdana z neko skrivnostjo ^ vsi Laitkynsewčani so uverjeni, da s° ga na poti protestanti zastrupili — ^ bila zaključek njegovega misijonske?® delovanja sploh. Daši na pol mrtev se je še sam Pr’ vlekel domov. Naslednji dan, petek oktobra 1933, je z 419 vročine še z8 kakor nihče. Pisal je veliko lis^ Jez>ku in bil več let tudi urednik 'Hžio’uj1 Jinp Kristan“ („Katoliška '?°c vrstic je bil letos v janu-sijQf) februarju na pettedenskem mi-ern potovanju po krajih, kjer je °nar Mlekuž začel in zaključil svo- je dragoceno misijonsko delovanje. Videl in čul sem, kako ga verni in ne manj poganski Khasijci cenijo. Lahko smo ponosni na tega našega rojaka — misijonarja. Prosimo združeno Gospoda žetve, naj pošlje iz naše srede še veliko tako močnih misijonskih osebnosti na svojo žetev! Prosite Ga tudi zame, ki sem že v Njegovi službi, da bi šel y misijonskem idealizmu po stopinjah pokojnega vzornega sobrata Karla Mlekuža! Nace K ustec, Shillong, Indija CVETJE V OSRČJU AFRIKE Znano je, da misijonsko prizadevanje sv. Cerkve že par desetletij sem najbolje uspeva v centralni Afriki, v Belgijskem Kongu in Ruandi-Urun-diju. V dokaz nekoliko številk iz najnovejših statistik: Belgijski Kongo in Ruanda-Urundi sta razdeljeni v 34 cerkvenih pokrajin, to je 29 apostolskih vikariatov in 5 apostolskih prefektur. V vseh teh cerkvenih okrožjih delujeta 2002 misijonarja-du-hovnika, od katerih je 1617 Belgijcev in 385 drugih narodnosti. Prištetih je k temu številu še kakih 349 duhovnikov domačinov. V omenjenih cerkvenih okrožjih deluje dalje 701 misijonski brat, 540 Belgijcev in 161 iz drugih dežel ter še 361 bratov domačinov. IVÜ' sijonskih sester je 1878; od teh je 336 nebelgijk in 675 zamork. Katoličanov domačinov je trenutno 4,138.641, katehumenov pa l,033.78l-Porast zadnjega leta je posebno visok: 227.512 katoličanov več. V zadnjem le' tu je bilo posvečenih 23 novomašniko'r domačinov, število redovnikov in redov' nie iz domačih rodov je pa doseglo 93-V katoliških družinah je bilo krščenih 13.173 novorojenih otrok. Mali semeniščniki pred semeniško kapelo v Kabgargi Proti koncu 15. stoletja so se izkrcali prvi misijonarji na zapadni afriški obali, v sedanji Angoli. Bili so to Portugalci. Kralj Alfonz je začetkom naslednjega stoletja močno podprl prve misijonske podvige nosilcev katolicizma *n celo dovolil svojemu sinu, da se pripevi na duhovništvo. Leta 1546 je kralj Ivan III. Portugalski pozval prve člane mlade Jezu-s°ve družbe, da pridejo misijonarit v dol' njegove posesti. Prvi štirje jezuiti So tako zaorali misijonsko ledino na °zemlju sedanjega Belgijskega Konga. Toda žal, ostalo je le pri sijajnih Začetkih. Težke in skoraj nemogoče prometne zveze, nenaklonjenost zamorskih Poglavarjev ter njih sovražni nastopi ®o naglo zaustavili pot božjim poslancem, ^ezdravo podnebje te še nepoznane de-Zele jim je zavratno izpilo fizične sile. ~~ ^ novejšem času so bili odkriti sle-ovi teh prvih poizkusov evangelizacije , k pokrajin: najdena so bila razpela m križi in pri nekaterih rodovih so se °kranile nekatere krščanske navade. Nanovo so misijonarji poprijeli šele 19. stoletju. Bili so to Očetje sv. Du-tla> ki so leta 1843 zastavili vzdolž j®Ptralne zapadne afriške obale. Leta so bili naprošeni, da se zavzamejo va zamorske rodove notranjosti, kamor ‘e Pi stopila misijonarjeva noga. j. Toda do leta 1876 ni še bil ustanov-■j®n noben misijon na ozemlju današ-^ega Belgijskega Konga. V juliju Omenjenega leta je o. Carrie, kongrega- ^ sv. Duha, dobil v last teren na ob-^°fskem kraju Borna. Višina, na ka-s?r* je leta 1880 nastala prva misijon-' a Postaja, je po tej dobila ime Grič skl Nekaj let pozneje je Družba n^P'la postaviti temelje novi postaji 400 km v notranjosti, kjer se ^anes nahaja glavno mesto Leopoldville. j ’ ^Pgouard, poznejši apostolski vikar, dneh hoje dosegel ta kraj. Radi ^Pažnega nastopa domačinov je bil nioran swY.-.r'+i*-; fr»V co vrniti 'moran opustiti namero ter se vrniti 'zhodišče k obali. S poskusi, ki jih je Apostolski delegat za Belgijski Kongo in Ruanda-Urundi mons. Sigismundi. — Spodaj domačin v starodavni bojni opremi. — Naslednja stra.n: črni bogoslovec; bela sestra s črnim otročičem v naročju pozneje napravil drugje, je imel več sreče. Beli očetje kardinala Lavigerie so pa prodrli v Kongo od vzhoda. Bilo je ustanovljenih več misijonov med leti 1880 in 1883. Leta 1886 so se beli očetje prvič izkrcali tudi na zahodu, z nalogo da prodrejo v notr.njost dežele po reki Kongo navzgor. Na tej poti so zapluli v prvi veliki pritok Konga, v Kasai in na njega desnem bregu postavili misijon Naše ljube Gospe v Ban-1 gana. Pozneje so šli še dalje proti jugovzhodu, a so se radi pomanjkanja hrane morali vrniti na svoj izhodni misijon. Sedaj je zaupanih belim očetom sedem apostolskih vikariatov na ozemlju Belgijskega KJonga. Med temi je zadnji ustanovljen Nyondo (Ruanda), kateremu je sveta stolica postavila na čelo mons. Bigirumwami; ta je prvi zamorski duhovnik, ki je dosegel škofovsko čast- Na ponovne prošnje je kralj Leopold II. dosegel, da je predstojništvo belgijske misijonske kongregacije >z Scheuta dovolilo leta 1888 odpotovati v Kongo, ki je med tem postal belgijska posest, prvim svojim misijonarjem. Bil' so le štirje po številu, toda tej prvi skupini je kmalu sledila druga in naslednje. V dobrem desetletju, konec zadnjega desetletja, so bili po teh misijonarjih postavljeni temelji važnim misijonskim središčem, na katerih se dane3 trdno gradi Cerkev v Belg. Kongu. Pritok misijonarjev je rastel od let8 do leta, kajti mnoge redovne kongr®' gacije, moške in ženske, so hotele pr'' spevati svoj delež pri spreobračanju 'n civilizaciji zamorcev domače kolonij6. Papež Leon XIII. je naložil jezuitom» naj oskrbujejo eno misijonsko pokrajino. Belgijski jezuitje so tedaj imeli zf svojo misijonsko pokrajino v Kalkut1» a so po nad 300 letnem presledku zop6* leta 1893 pričeli z delom v Kongu. Pre koncem stoletja so se pojavili na te11] misijonskem polju trapisti, norbertin6 in člani kongregacije Duhovnikov pres',• Srca. Tem naštetim so v našem stoletju sledile še druge misijonske družine, tako da predstavlja danes sveto Cerk6 22 kongregacij misijonarjev duhovnika''' 6 kongregacij šolskih bratov in nad 6 ženskih misijonskih družb. Da enotno poveže misijonsko delo Belgijskem Kongu, je sv. stolica usta"<’ vila že leta 1929 apostolsko delegatu! ter imenovala na to mesto kot prv poleg šestih tujih, od katerih je l)redstojnica iz Kanade, dve sestri sta iena Francozinja, ena Poljakinja Slovenka. j;, ^amo tudi zavetišče za starke, ki z je 153^ Tu ge nam nu(ii lepa prilika misijonsko delo, ker vstopajo vedno v Ve starke po smrti drugih. Ker so no-^topivše po veliki večini še poganke, in i?re^ smrtjo lepo na krst pripravimo ne kakor hitro so dovolj pouče- ’ ®e ne, pa ob smrtni uri. j i.a vi&>lijo božičnega praznika smo in o ^ krstov v naši kapeli: 7 odraslih ^ otroka. Ob praznikih je bila kapela ‘to polna. Vsako leto pride več ljudi. VeRRAj KRALJ, DANES GUVERNER, JUTRI... Veij^.tadi Rala Rama Varna, maharadža, iup v*adar Travankorja, na skrajnem d0B02aPadnem kotu Prednje Indije, je bil Ig^oglasitve indijske neodvisnosti leta kralj v Travankorju. Po novi ustavi l^jjpP vse oblike vladarskih oblasti v vk ,J‘ ukinjene in preidejo na osrednjo to v.0 v Delhiju. Bivši kralji imajo le !Pravic°. da ostanejo dosmrtni gu-sv°j'k pokrajin. Tudi Bala Ra-"arna je ostal le Raja-Pramukh (guverner) travankorski. Najbrž so mu iz spoštovanja do njegovih slavnih prednikov, katerih rodovnik sega nazaj v deveto stoletje, izročili še upravo nad sosednjim Cochinnom. Vsi njegovi predniki so bili naklonjeni krščanski veri, kakor ji je osebno naklonjen on sam. Izrazil je celo željo, da bi dobil na svoj dvor jezuite za vzgojitelje. Toda zaradi nasprotovanja nekega vplivnega člana vladarske rodovine in drugih tehtnih razlogov, ni vrhovni predstojnik reda prošnji ustregel. Po nekem starem izročilu je sv. Frančišek Ksaverij rešil tedanjemu vladarju, kraljevsko krono s tem, da je s svojim osebnim vplivom pregovoril tamilska plemena, ki so napadla Travankore, da so se umaknila nazaj na vzhod. Hvaležni kralj je ob tisti priliki naslovil nanj sledeče besede: „Moje ljudstvo me imenuje Velikega kralja, Tebe pa, dragi oče, imenujem Velikega očeta naše domovine!“ O tem dogodku poroča sam sveti Frančišek svojemu vrhovnemu predstojniku sv. Ignaciju v letu 1551. Mladi ex-kralj ni oženjen. Med kristjani gre glas, da je hotel vzeti za ženo indijsko katoliško dekle iz ugledne katoliške rodovine, pa so mu njegovi sorodniki to zvezo zabranili, zato se je odločil, da se sploh ne poroči. Z njim torej izumrje 1.100 letni rod vladarske rodovine Rama Vama. Včeraj kralj, danes guverner, jutri prah — tako, maharadža, mine slava tega sveta!... O. Jože Cukale D. J. NEVARNOST ZA MISIJONSKO ŠOLSTVO V BELGIJSKEM KONGU Poroča1 nam misijonski brat Karel Kerševan CM, dne 25. januarja 1953, iz Belgijskega Konga v Afriki: Naše sestre bodo tu skoraj začele z gradnjo dekliške šole; kajti misijonarjem se mudi iz dneva v dan bolj, ker žetev zori vedno bolj in naš nasprotnik je iz dneva v dan nevarnejši; saj skuša izrabiti sleherno priložnost, da bi nam uspehe pri naših akcijah preprečil. V zadnjih mesecih so nekateri vplivnejši tukajšnji krogi napeli vse sile, da bi mi-misijonarje odstranili iz šol in bi sami prevzeli vso šolsko vzgojo mladine. Lani so v bližnjem mestu začeli izdajati poseben listič, ki si je nadel nadvse hvaležno nalogo: osrečiti naše črnce z laici-stično šolo... Številka za številko po mili volji napadal misijonarje. Pred nedavnim je, postavim, zapisal, da so misijonarji povsem nesposobni za vzgojo mladine, češ da ne poznajo življenja, še manj pa zahteve sodobnega časa; osmelil se je celo trditi, da so med misijonarji tudi mnogi nepismeni... V svoji najnovejši številki je ta list, ki izhaja: v francoščini in se nazivlje „Gazette de l’Equa-teur — Ekvatorsko glasilo“, dne 15. ja- nuarja 1953 svoj stalni članek v ,,čas* misijonarjem“ takole zaključil: „čč. gg. misijonarji so nepazljivi prl svojem delu, skoraj nebrižni, kaj mal0 izobraženi, nič kaj vneti v svojih Pr'” zadevanjih. Težko razumemo, kako more vlad* takšnim ljudem zaupati tvegano in te' žavno nalogo vzgajanja primitivnih mačinskih množic v Kongu. Prav nič a1 razveseljivo, če ugotavljamo, da šo a3' pehi takšne politike dokaj klavrni. Kdaj se bo razjasnilo? Kaj nam veliki uspehi uradnih la'0' nih šol v Evropi res niso zadosten zgle°' ki bi ga uspešno mogli tudi pri nas P°' snemati ? Kaj tedaj čakamo z laično vzg0!0 med domačini ? ...“ Sedaj so tu šolske počitnice, ki trajal0 od božiča do drugega tedna v febr0' arju, nakar se spet začne novo šols^° leto. Učna oblast zahteva v letu 2* učnih dni. . Na naši misij, postaji je bilo P1* božičnimi prazniki krščenih 88 kateb11 menov; kakih 20 oseb je prejelo P1^0 obhajilo; sedem zakoncev se je krščansb0 poročilo. Te številke so sad enoletne#0 misijonskega prizadevanja na naši P° staji. V gornjem številu krščenih so ključno šolski otroci: dve tretjini de kov in ena tretjina deklic. Starejši Ij0, d je se kaj malo dajo krstiti: krst me^ njimi ni več „v modi“; prav redki 9 med nami, ki začutijo potrebo po nje111' Odrasli so le preveč materialisti00 usmerjeni, saj takšna je tudi vsa čiri1 zacija, ki jim jo prinašajo Evropci: v, jih vodi samo v tostransko življenl edino pojemajoči vpliv misijonarjev ^ nekako zastavlja to žalostno padanje- , če bo prišlo tako daleč, da misijone1^ ne bomo imeli več dostopa v šole, bo 0 predek Cerkve v Kongu silno prizad posebej če pomislimo na vneto delova0^ protestantskih ločin, ki jasnost tako 00 šajo, da črnci prenekaterikrat ne z1'*/, ločiti prave Kristusove Cerkve od ganih. Vse to pa vodi v vedno ve ‘ brezbrižnost. kraljica misijonov «Ljudski glas — božji glas!“ pravi ® ar pregovor. Resničnost tega prego-ora se je še posebno izkazala ob naj-ecjem Marijinem prazniku — Velikem bI«anui. Verno ljudstvo je namreč že od nek-t*]! .verova*°> je vzel Marijo a °j Po njeni smrti z dušo in telesom nebesa, čeprav tedaj t(o še ni bila ver-a resnica. Tega se je spominjalo vsa-0 'eto na praznik Vnebovzetja — 15. 'rSusta. Sedanji sv. oče, Pij XII. pa je ^ dosedanji verski nauk proglasil tudi versko resnico. Tako vemo sedaj brez ni{ CSa dvoma> da je bila Marija res-eno vzeta v nebesa z dušo in telesom, stala je Kraljica nebes in zemlje, Kra->Ca vsega človeškega rodu. da kraljica .ni lahko, kakor si morij. n»islj kdo izmed v.as. Dolžnost kra-vjCe ni ta, da nosi zlato krono na gla-Ijj lepe obleke na sebi. Prava kra-8t'a niora skrbeti za vse svoje Ijud-a >n za vsakega posebej. Lahko si ]as‘te, da j; te skrbi dajejo veliko de- la opravkov. Vudi Marija je prava Kraljica — Mladi misijonar a nebes in zemlje, vseh narodov ie |8 '.n vs,akega človeka na zemlji. Ona »tf U. ^ati nas vseh, mi pa smo njeni Zato pa so njene skrbi toliko dl- 's°če in tisoče ^ dviga v nebo in prošenj se dan za prosijo: „Marija, W. uv*kri •nagaj;.. tim barija pomaga! Pomaga posebno S4: ^ ki so v nevarnosti, da se pogube, najbolj žele to, da bi vsi ljudje p' v nebesa. kj °Sebno skrb ima za duše poganov, 'k h*0688 ®'na ®e ne poznajo. Tudi tem C4, ^Sebno tem je Marij.a tudi Kralji-a<^a> kako rada bi šla sama med oi 6 in «v. širila med njimi ljubezen do Sina. Pa Bog je določil dru- gače: „Ljudje naj se sami rešujejo med seboj!“ Zato pa odhaja tisoče in tisoče misijonarjev med pogane, da širijo med njimi Kristusovo kraljestvo. In Marija — Kraljica misijonov — jih pri tem delu podpira s svojimi prošnjami pri Bogu. To je res: veliko je misijonarjev, ki rešujejo duše poganov. Pa — še vedno jih je premalo. Prav zato pa potrebujejo pomoči prav vseh katoličanov. Marija, Kraljica misijonov, želi, da tudi otroci pomagajo po svoje, kolikor morejo: z molitvami, dobrimi deli, s premagovanji. Ne bi tudi ti skušal ugoditi tej Marijini prošnji? OČE ČRNCEV D^oje moramo imeti pred očmi, kadar govorimo o ,,očetu Črncev“ — IGNACIJU KNOHLEHARJU: tisti lepi košček Slovenije, ki ji pravimo DOLENJSKA, pa tudi ogromni del Afrike, ki mu pravimo Sudan. Zakaj to dvoje? No, to bomo takoj videli. IGNACIJ KNOBLEHAR je — tudi to moramo dobro vedeti — za Baragom največji slovenski misijonar. Kar je bil Baraga Indijancem Severne Amerike, to je bil Knoblehar črncem v Sudanu. Doma pa je bil iz Škocjana pri Mokronogu. To je majhna vas na Dolenjskem. V tistem času, ko je Baraga že mi-sijonaril med Indijanci Severne Amerike, je bil Knoblehar še dijak v Novem mestu. Z velikim zanimanjem je prebiral misijonska poročila, ki jih je Baraga pošiljal v domovino. Ko je Baraga prvič prišel iz svojih misijonskih dežel v domovino, je govoril o misijonih tudi v Novem mestu. T# govor je poslušal tudi mladi Knoblehar. Baragove besi’de so ga tako navdušil®* da je tudi sam sklenil postati misijo' nar. Ta svoj sklep je tudi izvršil. San»0 — božja previdnost ga je poklicala * čisto drug kraj, kakor Barago. K.noble' bar je šel misijonarit v Sudan. Kaj in kje je Sudan? Sudan (po naše pomeni „držel® črncev“) je pokrajina v Srednji Afrik*' Razprostira se južno od puščave Sah»' re in sicer od Gvinejskega zaliva do Ab® sinije. Deli se v Zahodni ali Visoki S®' dan. Srednji ali Nizki in Vzhodni m'1 Egiptovski Sudan. Knobleharjeva misijonska dežela i* bila Vzhodni — Egiptovski Sudan. GI®^' na reka je Nil, kar bi se po naše re^ „oče veletokov“. Nič čudnega, če j® d0* bila reka to ime. Saj je najdaljša r®^* „starega svetai“. V tej dež"li je torej misijonaril K*1® blehar; med divjimi zamorci, ki do daj še niso ničesar slišali o Kristusor®1" nauku. Njegovo delo je bilo silno težko. riti se je moral proti divjaškim n®''® dam zamorskih rodov; proti njihov®!®, nezaupanju napram „belim“ ljud®J®' zlasti pa proti nezdravemu podneb) ki vlada v tistih krajih. ... Mnogo mladih misijonarjev je sl®®^ lo zgledu Knobleharja in šlo za üj'®1,., črni Sudan ustanavljat Kristusovo Ijestvo. Toda večina .njih je podl®č|j strašni malariji, ali pa so sc i®°.r\ zaradi nezdravega podnebja vrnit' Evropo. Knoblehar pa je vztrajal- Z vMiko ljubeznijo in potrpežljivo®“^ posebno pa še s svojim lepim zglcdo!®^ širil med zamorci luč Kristusove n Ustanavljal jim je šole, jih navaj®^ poljudeljstvu in raznim obrtim —^ tako, kakor je delal Baraga med t®^ ja.nei in kakor delajo še dandanes misiionarji. „i Pokrajina, kjer je Knoblehar jonaril, je bila tedaj — razen z® mačine — skoraj popolnoma n-P0^' na. Zato je Knoblehar na svojih 10 želo^1 po^ovanj'h tud> raziskoval de-jn ’ ®P*soval kraje in navade zamorcev ve ak°.ie postal v svetu znan in sla-a tUt*' ^ot raziskovalec. nia ,e^ravo podnebje pa se je sčaso-ja », '^0 ta^i Knobleharjevega zdrav-Nam °^a* zaPust*t> ljubljeno Afriko. Ij. 'enil se je v domači kraj, kjer naj spejC Z0|)et okrepil — da bi pozneje Saj • a*1*10 odšel med drage zamorce. ljenjJ0 ^e tem posvetil vse svoje živ- ie K°S odločil drugače. V Evropo tie v^nv°blehar še prišel, v domači kraj "tes^'x^0 se i® l2*41-®3! v pristaniškem le). »J N®aPUu v Italiji, je še huje zbo-Hat. 0ral Je v bolnišnico, kjer je kmalu al® «mrl. Slovon0^e*,ar nam dokaz, da imamo v®lik'.,C' T" ®ePrav majhen narod — tudi kakor l^'^jonarje. Morda celo večje, ^oSt.r J**1 'majo mnogi drugi .narodi. Vpr '1V j® nam pa tudi zelo pomembno hijjj anie: Ali ne kliče Gospod žetve jo > anes marsikoga izmed nas v svo-"'«ne < V^ Kai Pa’ ®e morda kliče prav Tu vidimo zemljevid Afrike. Različno črtkana polja naj nas ne motijo. Pozorni bodi- mo samo na gornjo polovico belega polja na desni. V tistih krajih je namreč Sudan in njega glavno mesto Kartum, kjer je deloval afriški misijonar, oče črncev, Ignacij Knoblehar IZVOLJENO vegarV^’ naj bi bili deležni Jezuso-iih je°drešilnega drla, so bili Judje. Saj r°dov ”0g sain 'zbral izmed vseh na *'ega . sveta za svoje ljudstvo, iz kate-Sv0jj Je izšel Odrešenik. Pa so Judje v vrgu asal>nosti in svojrm napuhu za-sprej 0 Prednost. Jezusa niso hoteli 1 za Odrešenika. vlada^e** 80 «meti mogočnega, svetnega "ovfjj- .’ bi naj bi premagal njihove 'iestv 'aC *n ustanovil judovsko kra-''a krjj nU zembi*> Jezusa so pa pribili "Nje Pri tem pa nespametno kričali: aas» °.Va bri naj pride nad nas in nad otroke!“ St l4*® r!r° Je pravičnost kazno- Uinai|1Udovsk' narod za njihov greh. ^jai.P0 ^zusovi smrti so Rimljani ' njihov« kraljestvo in razru- LJUDSTVO šili sveto mesto Jeruzalem. Judj? pa so se razkropili po vsem svetu in žive razkropljeni vse do današnjega dne. Svojega ljudstva pa Bog ni popolnoma zavrgel. Zato so se Judj? ohranili med tujimi narodi vse do dandanes in se bodo ohranili do konca sveta. Iz skrivnega razodetja sv. Janeza vemo celo, da se bo večina Judov tik pred konerm sveta spreobrnilo in priznalo Jezusa za božjega Odrešenika. Vseh Judov je danes približno 17 milijonov. Med njimi so mnogi bogataši: lastniki tovarn, veletrgovin, bank, časopisnih in industrijskih podjetij in podobno. Največ Judov je naseljenih v Združenih državah Severne Amerike. Tam jih je približno 4 do 5 milijonov. Ostali so razkropljeni drugod po svetu. Pred n kaj leti se je okrog 1 milijon vrnile v svojo prvotno domovinoi, deželo. Naredili so pa to precej ..P0 mače“: tam naseljene Arabce S0TTexa. stavno izgnali in si osvojili dezelo- U^ü novili so si svojo državo, ki so ji v ime Izrael. Glavno mesto nove ^rza je Tel Aviv. So Judje tudi pogani? Ne, saj rujejo v istega Boga Očeta, kakor ve jemo mi. Sveto pismo stare zaveze ^ njim prav tako sveto, kakor je na .. Njih greh in zmota je v tem, da ne P znajo Jezusa Kristusa za obljublj611 Odrešenika. Zato tudi .ne priznajo vS tega, kar uči sveto pismo nove zav ^ ne priznajo sv. očeta, sv. Cerkve, tyramentov. še vednd čakajo ^ svoje ^ „odrešenika“ — in ga bodo čaka i sodnega dne! Ali sei Judje tudi lahko izpre nej0? -.kliu*1 Tudi! Saj Bog ■'ni nikogar izk ^ iz svojega kraljestva. jj, Res se je že mnogo in celo ‘»d l^f$ in učenih Judov izpreobrnilo. Njih jih ni zadovoljila. Zato so •1leU*r'!aiit. iskali RESNICO in jo tudi našli kjer je: V Kristusovi Cerkvi. Pri iskanju te resnice pa more Judom pomagati mi z molitvijo. 1,i „Kaj? Naj tudi za Jude moli"10' se boš nemara vprašal. Tudi! Moramo se ravnati po *^„11 sv. Cerkve, ki na sam veliki pel®" pri cerkvenem bogoslužju tako-lc- < „Molimo za nezveste Jude, da h'^jj, Bog in Gospod odvzel kopreno ^ ^ src, da bodo tudi oni spoznali J® Kristusa, našega Gospoda!“ Tu zgoraj vidimo sliko velikega r pj-(nekakega judovskega škofa) y103 gob1" ma, ki se je pa pred nekaj leti SE nil. čudno, kajne, da je celo v pjil[ ■mestu nekaj Judov. Spodaj .vidim, ^lt1 glavno molilnico-sinagogo, ki le*1 pctrs' Tiberi, nedaleč od bazilike sV;vorlstv'S ki je središče vesoljnega krsc Misijon ARjisvipNDUi Ogledali smo si nekdaj pravljično szelo Indijo-Koromandijo, ki pa danes 1 Prav nič več pravljična. Nismo pa 6 spoznali slovenskih misijonarjev, ki t^r,J.0 v Indiji Kristusovo kraljestvo. In 0 Je za nas, mlade misijonarje, bolj a!8n°> kakor pa dežela sama.' Zato je rav* da zvemo še to! Qa ^enda še veste:' v Indiji je reka s 8e®> ki ji pravijo „sveta reka“. Njen °dnji tok teče po rodovitni ravnini, ki he Prayimo Keingalija. In prav tu, v bomo začeli spoznavati 'slo-tuv8*4,6 m*s'jonarje v Indiji. Zakaj prav ka' ^°’ pa^ ker je že 25 let, od- Vin S° za^eI> odhajati iz naše domo-Vj,e sl*>venski misijonarji, d.a ustanova tam Poseben „Bengalski misijon“, aterega bi skrbeli skupaj s Hrvati. Rot ajbo,i Poznan v tem misijonu je 1 tovo O. STANKO PODERŽAJ, ki de- sedaj v KHARIJU. Prav zdaj do-^kak'6 gradni° cerkve v Khariju, ki je >>Ile k> središče bodočega slovenskega dobil neRa •Jgalskega misijona“. Zadnje čase je v o. VIKTORJU SEDEJU odlič-Pomočnjka, kajti le-ta je bil že pred P°deržajem v Khariju župnik. ^aLKUTI, važnem pristanišču v Sy, zalivu, imajo jezuiti zavod n brat LUKAN. Tu gori vidimo Poderžajevo cerkev v Khariju, ko jo še gradijo. Spodaj pa stojimo takorekoč pred „zvonikom“ te cerkve; pa še tu ne služi za cerkvene namene zvon. ampak gong; zvon je le za klicanje misijonarja V južni Indiji je še brat IVAN GERM EK, ki opravlja svoje misijonsko poslanstvo v MANGALORE. Mnogo Pa je '‘udi salezijanskih misijonarjev v Indiji: V TIRRUPATTURJU imajo salezijanci sirotišnico, katere ravnatelj je g. PAVEL BERNIK. Pri njegovem delu mu je do lani pomagal bogoslovec IGNACIJ KUSTEC, ki pa deluje sedaj v ASSAMU na severu Indije in je imel letos biti posvečen v mašnika. V salezijanski industrijski šoli v MANDALAYU je mizarski mojster br. JOŽE KRAMAR, ki je že nad 15 let v Indiji. Tudi br. LUDVIK ZABRET in br. IVAN KEŠPRET pa delujeta šele pet let v indijskih misijonih. Poleg misijonarjev-duhovnikov delujejo na'misijonskem polju v Indiji tudi redovnice. V MORAPAJU — Bengalija — je M. MAGDALENA KAJNČ. Njej je posebej poverjena skrb za bolnike, Ki se vsak dan zatekajo v velikem številu po pomoč. Tudi S. ŠTEFANIJA URIH deluje v Bengalskem misijonu. Nad 20 let je že v Indiji S. TEREZIJA MEDVEŠČEK. Sedaj se nahaja v Assamu, kjer je sirotišnica, notranja in zunanja šola ter „dispanzer“ (po naše bi rekli „postaja za prvo pomoč“) .S tem človekoljubnim dolom pripravljajo sestre Hčere Marije Pomočnice, h katerim spada tudi s. Medvešček, pot Kristusovemu nauku. S. KONRADINA RESNIK ima svoj delokrog v BOMBAYU. Je že 22 let, odkar je zapustila domovino. Njena opravila v misijonih so kaj različna. Vsa pa imajo edini namen: Bogu v čast in v zveličanje duš! Poleg teh delujeta v Indiji: .na jugu M. MARIJA FINK, na severu pa DR. MIRIJAM ZALAZNIK, ravnateljica učiteljišča. Kajne: koliko naših misijonskih delavcev je v Indiji-Koromandiji! Zato se jih pa čestokrat spominjajmo v naših molitvah: da bi gospod Bog tudi po naših priprošnjah blagoslavljal njih delo! V L A 0 T 1 N G (Konec) Temna noč je že bila, ko se ot!"0Jlr prebudita. Začudeno se ozirata <> r^. sebe: kraj jima je čisto neznan. bus drvi med mestnimi hišami z bleS čimi okni in m.nožica ljudi hiti mrz 1 po cestah. Na nekem oglu vrli sprev0C'n ^ otrokoma, naj izstopita. Pove katero smer naj kreneta, da bo P ^ Hitro se napotita Tomaž in določeno smer. Tu in tam vpraša maž mimoidoče za zavod misij0118 sester. Končno dospeta do visokc&a^j du, v katerem je bila majhna lina- ^ mrežo, ki je bila pritrjena Vv*'n’0"’ ia je blestel križ in tako je Tomaž sod* ’ sta dospela do misijonske postaje- , . Irfllia**1 Otroka vstopita v poslopje 'n ^j, se znajdeta v veliki, razsvetljeni 8 ^ kjer je bilo mnogo otrok. Sredi n j1 gledata velika gospo, oblečeno v obleko. Tomaž se napoti k njej, I1 svojo zgodbo in ji izroči mamino P „Uboga otroka!“ je dejala gosPa ju prijela za roke. ^e. „Malo čudno govori,“ si je mis '^ ^ maž, „jaz vendar nisem otrok! 1 si je bolj natančno ogledal R‘>8,5!> gi' luči in zagledal njeno belo kožo * roki nos, se je še bolj začudil: a.ujc*' Tomaž ni še nikoli videl nobenega ^ No, vsekakor je morala biti tuj dobra. Prinesla je otrokoma top ® r0]i» in naročila neki ženi, naj potcin umije in spravi k počitku. ^ Naslednji dnevi so bili za oba gfi' čudovito lepi. Imela sta mno£° ,a t šev, s katerimi sta se lahko i£r . pf zavodu je bila tudi kapelica z leP'gol0; in svetlimi slikami. Videla sta u .gjoS*' v kateri so se otroci Tomaževe s ce< učili zelo zanimivih reči, ki so dan ponavljali. „af Nekega dne pokliče dobra 0i{0 'f otroka k sebi, prime Anico za 1 jima pove: Vagj '"“J Je bil duhovnik v ^avnn^881 Pri vaj'ni mami. da je ar..se j® vrnil in pravi, ^htro i Va^'na mama odšla to da st V nebesa. Povedal ji je, h» ja svečno vidva rešila »Ha j sedaj pri nas. Ma bič j: . a tega zelo vesela in ni bilo težko umreti.“ Ranil in tudi besede ni Wmaž Se ni ^0j'le0^Oril,' Najrazličnejše misli so mu Po glavi in •h ve ‘V' glav* 'n čutil se je žalostnega _ ega obenem. Anica St“'* <• »* pa je rekla: v nebesa? No, lepo. b° v tistem lepem kraju ,kTed VeŽ. bo,na-“ 8p®j> Pok v -naročje dobri go- lala: t p az®la s prstkom njen nos in de- Sestr08**0^1} 1,08 ze^°’ zeb> vebb!“ ^si>ici a ie smehljala. Njen nos v k* ntajhti bl1 Ve,ik- A ker Kitaj- ko*' kaks„G’ 26,0 majčkene .noske — ka-h’ie j»0„ e Knmbke — se ji je zdel nos i Se*tr!Ve,° Velik’ ** *an i1* **ujekala Anico v naročju ttt Pa6 f“^ep° ^tajsko pesmico. Ani-z Pvo poslušala in ponavljala konec vsake kitice. In ko sta tako končali pesem, sta se obe smejali. Da, Anica je bila srečna, kot bi bila doma. Saj je dobila drugo mamo prav tedaj, ko je prava mamica šla v nebesa. Pa — Anica je bila premajhna, da bi to razumela. Tomaž pa je razumel: mama mu je umrla! Pa so bile tudi z njim sestre dobre. Govorile so mu in ga tolažile, kadar se je čutil osamljenega in tujega. Še bolj ga je tolažil duhovnik-misijo-nar, s katerim sta postala kmalu dobra prijatelja. Tako sta otroka srečno živela v misijonu v Lao-Tingu. In v letih, ki sta jih preživela tam, sta doživela marsikaj zanimivega. POČASI, PA GOTOVO! Urednik „Katoliških misijonov“ je strašno vesel. Ste mar radovedni, zakaj. No, takpj vam povem! Nekaj časa je že, odkar je dobil pismo iz Trsta. (Prosim: iz Trsta, to je dosti daleč, kajne?) Pismo je prav lepo sestavljeno in še lepo napisano. Pa ni samo to tisto, kar je urednika razveselilo. Glavno je VSEBINA pisma. No, da vas ne bo radovednost raznesla, kar Berite tisto pismo, ki je tu spodaj! UOH,' MUruwnftuAV' linxA'ux ^ MbjmioiAikđv,AxviUAKi}ximj AxxIüj ny A^dwi^c^i^'xAKo^nxxA)\jJljjXuA^ W/Lxiow. ■mlutj xlt/nxtHja; Amo/üxrtlna» rmo'A um; /? rwxixlt^TiuxLuJLOTr' /iuiu xlaMxnri^xWtydtC'. ^Rt^tX'iuy raxy Xi V 1953. Slede še tile podpisi: Semen Gabrijela, Pahor Nadja, Bucik Marij, Volpi France, Hodnik Bruno, Volpi Rudko, ščuka Boris, Zorzut Marija, Strgar Ji*r' ček, Piščanc Anica, Dietz Bojanka, gatec Jožko, Vrtovec Anica, Peteri*11 Marija. Sedaj pa moramo napisati še nekaj» česar v pismu ni: vse otroke, ki so t pismu podpisani, uči gospodična učit*' Ijica JUSTINA URBANČIČ. Ste pismo dobro prebrali? Prav ie’ da si tudi malo zapomnite, kar P*8® * njem. Tisti otroci MOLIJO že več tne' secev za poganske otroke. Obljubljaj®' da bodo to opravljali tudi v BODOČ®' Že lani ao zbirali ZNAMKE, letos P» s.° že zbrali nekaj DENARJA — vse, kaj' pak, za misijone. Prosijo tudi, da j**1 vpišejo v DRUŽBO SVETEGA DETI®' pU' Šel« STVA — DA BODO DELEŽNI KOVNIH DAROV TE DRUŽBE. Vsi ti otroci so še mladi, saj so leltos prejeli prvič sveto obhajilo. * vendar čisto dobro vedo, kaj je — J.t cimo njihova dolžnost. Kajpak: naj^eO. zahvala gre gospodični učiteljici, k* j’ tako lepo uči ljubezni doi neumrj°c dnš poganskih otrok. Vemo, da j* "T gospod Bog obilno poplačal njen^trl? ‘ Vemo pa še, da tudi tem .navdušen* misijonarčkom ne bo «stal nič dol*® ' ker tako pridno sledijo naukom in 1?. vodilom dobre učiteljice. Bog naj j’ živi vse skupaj! Je pa to pismo dokaz, da DSD n®3*. Počasi sicer, pa zato toliko bolj £®t<,Vge Saj bo to pismo gotovo vzpodbudil® ,0 marsikoga, ki bo sledil lepemu mladih slovenskih Tržačanov. Navsezadnje — naše geslo b* Jllij ralo biti: KOLIKOR SLOVENSKA OTROK, TOLIKO ČLANOV DR®ŽP SVETEGA DETINSTVA! člani te družbe, ki jo kratko o®1'^ čujemo z DSD, so lahko vsi otroci . 12 leta. Vsak dan zmolijo za n**8”0, j Zdravo Marijo in vzdih: Sveta ®eV'o-Marija, prosi za nas in za uboge P ganske otroke! Pa tudi prihranjeni nar radi darujejo za misijone. SW.p'.!/H/i£0 Čudi e! glejte ! VSE ČRNl| löcjfe v AFRIKI TAM^Sv DOŽIVITA« Ui t ^AZCLA^-IOO UR DOBI, VCDOR UBI3E VELI-') V// f-RNO lEL f:Il /^TcrstYifto \pA RE». NE BOTIMVW fciv ■' £WM§mi raca wWw' ■c, um JI S kakšna Pomota!bi % LA TE LE cev namakan]e^^J\C| ŠTEVILNICA 8 5 8 16 — 2 19 16 2 17 — 4 8 jP 74 6 18 6 10 2 9 11 — 14 2 21 6 — ^ ® — 17 8 10 — 12 16 19 3 13 10 11; r' 18 H 14 8 16 6 10 8 — 18 14 11 20 10 8, is 2 7 11 22 1 8 — 16 8 5 18 10 Ključ: 1 2 3 4 5 6 7 2 3 8 9 10 11 = del svete maše; 12 13 12 11 14 15 11 16 17 = kraj na Dolenjskem; 18 19 16 8 20 = v sredi je votel, okrog ga pa ni nič; 21 6 22 11 = del obraza. KOREJSKA REDOVNICA KRŠČUJE RDEČE PARTIZANE pa so Korejce začeli nagovarjati, naj se^ četudi žalujejo, v temno oblačijo. Ja' ponči so namreč trdili, da korejske 2e' ne potrošijo letno velikanske vsote de narja za pranje belih oblek. A uspp" tega nagovarjanja je bil ničen: Kore J so se izvečine začeli oblačiti po evroP. sko; prevladala pa je tudi pri tej no noši — bela barva. KARMELIČANKE V AFRIŠKI RUANDI Mi V lanskem decembru so ustanovi nov Karmel v Zaza, vzhodni PrcCt. Ruande (Belgijska Afrika). To je tretja postojanka sosestra svete Terezije Deteta Jezusa v tem deo, črnega kontinenta. Posebnost te naj no vej še karmelske postojanke je prav S tovo v tem, da so štiri od petih redovn pristne črne domačinke! Sestra Youn, skromna korejska redovnica, ki izvršuje dela krščanske ljubezni med komunističnimi partizani-ujetniki v nekem taborišču v Južni Koreji, je v zadnjih treh mesecih krstila čez 900 teh tavajočih duš. Sestra pripada nekemu samostanu benediktink, ki so ga v Mandžuriji še pred prvo vojno odprle švicarske redovnice in ki je bil namenjen za oskrbovanje korejskih izseljencev. 1947 so komunisti redovnice zaprli in jih potem pognali čez mejo na jug. Zdajšnja tragedija na korejski zemlji jim nudi čudovito priložnost za aktivno izkazovanje krščanske dobrodelnosti; medtem ko so se druge sosestre posvetile sirotam in beguncem, si je sestra Maura Youn nadela kaj nehvaležno breme spreobračanja zakrknjenih rdečkarjev. Premnogi partizani, ki sta jih zmogli dobrota in požrtvovalnost skromne sorojakinje, so prosili za pouk v katolištvu in slednjič za krst, zase in za vse Svoje družine. BELA OBLEKA NA KOREJI Pred davnimi časi že -so se Korejci oblačili v belo v znak žalovanja za umrlim vladarjem. Ker pa je narodna žalost za vla-f darjem trajala trideset \ let, je bila bela obleka na Koreji nekaj običajnega. Leta 1910, v časih japonske zasedbe, MISIJONSTVO NA JAPONSKEM Katoliški apostolat v Deželi vzhaj8. čega Sonca izvršuje danes 973 duhovi kov (213 japonskih in 760 tujih), misijonskih bratov (146 japonskih 122 tujih) in 2.869 redovnic (1.951 J ponskih in 918 tujih). VERA JE NA KITAJSKEM SV^' BODNA... TRDI MAO TCE v Komunistična kitajska vlada se jjj zadnjih časih posebno prizadeva, da svetu prikazala, kako v tej „nebeški .„ publiki“ vsa verstva brez razlike a g vajo popolno versko svobodo. Posebej ^ svojo „versko strpnost“ hoteli doka2 ob znanem mirovnem kongresu v 0 skem novembru. Državno ravnatelj®1 . za verstva je kar čez noč nakazalo ® .j vilne podpore za obnovitev budist*01^ pagod v Pekingu: vojaštvo, ki jih Je :e nedavna uporabljalo za vojašnice, ®e moralo umakniti drugam in svoje ^ odstopiti spet boncem... Nekaj P00^; nega se je namerilo tudi katoliČaP0 vo Nadzornik za verstva, ki je obiskal P^j katoliško svetišče, je ukazal, naj ~ spet namestijo v njem križe, svete P j dobe in kipe, ki jih je bil malo P j-odbor za reformirano cerkev ukaza* ^ straniti... Rdeča zvezda na cerkve ^ pročelju je ugasnila... Prav tar2;Jii' kar mimogrede izginili vsi komuni® g^Pisi in velike podobe Mao Tceja, ki c»/6 Precej dolgo omenjeno cerkev tako teci 't-0 *eP° krasili... Redovnikom in Va,.0Vnicam so prav ljubeznivo nasveto-čiln’ naj' s* sPet nadenejo redovna obla-i„ ' Namesto dozdajšnjih kitajskih, kot 36 rdeči ukaz... na ^variš nadzornik je dal tudi točna lit],. l a’ kako odgovarjati na vprašanja kšk^a^°V m'rovneKa kongres, ki bi kato-0 duhovščino utegnili obiskati: Zak;’- i vas kodo kaj vprašali,“ jim je di » > »odgovarjajte edino v kitajšči-Še’. . ‘•Odi razumete iezik svoieca vnra- razumete jezik svojega vpra- SVo? ca- Če bi kdo kaj podvomil o verski nw • i’ zagovorite ga s stvarnimi pripri 1 , okažite mu, da vas nihče r ’ ~ sv04.SkuPn> molitvi ali pri opri ne ovira sVe, SKuPoi molitvi ali pri opravljanju Po ma®.e- če pa bi vas vpraševali kaj Put»emeni®čnikih, recite jim, da so tre-0 na počitnicah na deželi...“ Ä9RMiRANA CERKEV“ NA KI-lJbKEM PREPOVEDUJE KRŠČE-VANJE... tajR9^k°r za reformirano cerkev na Ki-pre K°m je v svojih nedavnih odlokih sve£°Vedai svojim članom udeležbo pri dn^o med tednom, „reformiranim“ več 7nik°m pa je ukazal, da ne smejo lVršč?vati otrok. Namen te dvojne Oie(j ,v.etk je „povečanje verske svobode tOiw- lstvom“- Komunisti so namreč Piu s^a' da krst otroka pomeni, odvzeti rovaiVobodn° izbiro: verovati ali ne ve-^žbi K^- Ptopovodjo o udeležbi pri med tednom pa hočejo za-tl, svobodo dela... koledar reformirane cerkve je tudi vse praznike kitajskih ali obsodk j^nčencev, kajti rdeči gledajo v falskea” Mučencev „prvo' vstajenje ki-.ajsk p°ktične zavesti in prvi odpor l''ali»^ega ljudstva proti tujemu impe- Vruska STRPNOST EGIPTU V NOVEM tiku \ zgodovini Egipta je ob praz-V8taja dnjega Božiča državna radijska ?avnik Ponašala verske. obrede pravo-M^avnj koptov' Ob tej priložnosti je h kib v, P°k|avar general Mohamed t0SeV.».nasi°vil egipčanskim kristjanom IftjriL, 1 Poslanico i' ""oe».«---- zagotavlja jih, da v thojjj ,ein Egiptu ni razlike med krist-n mohamedancem“. Ta izredni korak priljubljenega voditelja novega Egipta jasno dokazuje, kako mora duh skupnosti družiti za isti cilj, ki je blaginja naroda in države, vse njene prebivalce, ne glede na njih versko pripadnost. Ko je general Nagib obiskal patriarha grške pravoslavne cerkve, je izjavil, da je vera hrbtenica poštenemu značaju. Dodal je, da vlada nikdar ne bo izdala nobene odredbe, ki bi kakor koli žalila versko ali plemensko pripadnost Egipčanov. PO SMRTI SE JE SPOVEDALA Takole ravno povečerjal je misijonar, se naslonil na ograjo in odprl brevir. V tem pa je zunaj nekdo za-kašljal, namesto trkanja, in povedal tako, da hoče govoriti z duhovnim očetom. — Kaj želiš? — je misijonar pogledal k vratom. Starikav zamorec se mu je nasmihal ob vhodu. — Oče, spoved... Misijonar je segel1 po štolo in spoved se je začela. —• Oče, glej, žena mi je zjutraj umrla. Sporočiti ti nisem mogel, ker sem bil predaleč in pa prehitro jo je pobralo. Pomolčal je za trenutek, potem pa v presekanih stavkih stresal pred misijonarja nekšne litanije — „rekla je, storila je, mislila je...“ Misijonar ga je prekinil: — Pa kdo vendar je ta „rekla je, storila je“?... — Moj Bog, oče, kaj ti nisem dejal? Moja žena. — Tvoja žena? Pa saj si vendar de-jal, da bi se rad spovedal? In dejal si tudi, da ti je žena že zjutraj umrla! — Res, — je stari odločno pribil, — žena je umrla zjutraj; a preden je izdihnila, me je kotila: „Rafael, umrla bom! Duhovni oče je daleč; predaleč, da bi me še našel živo, če bi šel ponj. Joj, moji grehi! Kako me teže! Mučijo me in kesam se iz vsega srca in tako rada bi se spovedala, pa mi je zdaj nemogoče. Daj, stori mi to dobroto: ko bom umrla, ne pokoplji me; pojdi marveč v misijon, poišči očeta in povej mu vse moje grehe: to in ono, potem to in ono in tisto, vse, vse, ne pozabi ničesar; razumeš? Ko mi bo oče podelil odvezo, bom odšla v nebesa; tam te bom čakala.“ Zato, vidiš oče, sem tekel na vso sapo, da bi ti izpovedal grehe moje Noemi. Daj ji odvezo sedaj, saj vem, da se je vsega hudega iz srca kesala.. . VZHODNJAKI IN FILM Film si je osvojil Evropce in Amerikanke; pa je hkrati tudi naravnost pravljična privlačnost za Vzhodnjake. Tolikšna je moč filmskih predstav, da ljudje vzhodnih narodov potrosijo zanje velikanske vsote; in tako daleč gre ta stvar, da si mnogokrat zaradi filma pritrgujejo od ust! Na stolicah skromnih vaških kinogledališč, pa na udobnih naslanjačih bogatih dvoran v Tokio in Bombay prebijejo ljudje vseh mogočih slojev in razredov po ure in ure, do las in čez zaverovani v platno pred njimi. Kadar predvajajo kak velik film in posebno privlačen film, čakajo gledalci v dolgih vrstah pred blagajnami čez od prejšnjega večera, samo da bi jim ne ušla vstopnica... Pradavne in silno priljubljene so med azijskimi narodi igre s sencami; ta predstava obstoji v tem, da na belo steno v ospredju mečejo velikanske sence posebnih likov, ki so jih izrezali iz lepenke, in ki predstavljajo ljudi in živali. Kako bi tedaj ne uživali pri filmu, ki je še posebno odlična igra s sencami, ki brezizrazni senci pridene še gibanje, podobo v vsej jasnosti in črno belo ali celo barvno lepoto? Zato ni nič čudnega, če stoji Indija danes na drugem mestu v svetovni filmski proizvodnji: do 250 filmov posnamejo tam vsako leto. In prav tako ni nič čudnega, če na Japonskem posnemajo tedensko vsaj po ne film! Zanimivo in hkrati vzpodbudno je tole dejstvo: zapadnjak si želi smešnih, burkastih ali čustvenih filmov; Vzhodnjaki pa hočejo, da jim film prikazuje njih nravne, verske in narodne vzore. To resnico bodo morali upoštevati predvsem tisti, ki se prizadevajo za kulturno zbližanje z Vzhodom. NADŠKOF IN MISIJONARJI — VOJNI ZLOČINCI Po 18 mesecih zapora so iz Kitajs pognali frančiškanskega nadškofa cas Caporija, iz Taiyuan (Chan Nadškofa in pet njegovih misijonar^ so komunisti prignali pred „ljudsko . dišče“ in jih tam fotografirali s t1 > starimi puškami in pištolami v . češ da so to orožje našli v misijon13 a ta otročja kleveta navzočih niti 11 .j manj ni ganila. Trikrat zapored so 1 cerkvenega kneza in njegove duh°VI’ _ potisnili na kamion in jih vozili po cfn • ’zt’QTron rkti er» rtr» r/.vnf*n ikl n • stu; zraven pa so šali „vojne zločine“ po zvočnikih rfziLj. “ teh katoliških sijonarjev; vsakemu obtožencu so vrat obesili velik list s celimi litanij®11^ vic*L uutfsm veiin. usb a ceiuux - • njegovih zločinov. Pa so zasleplje0®^, svojo burko dosegli prav naspr° U[ kar so hoteli: pri kitajskem ljuCk jn tudi pri poganih, sta naklonjenos ugled opljuvanih duhovnikov samo £v. rasla: zgražali so se nad biriči in ■l v, no prosili misijonarje za blag03 ^ Nadškof Capori je ob svojem v Hong Kong izjavil: „Kitajsko 10oii>" - “ - " p 0°' stvo je z nami najlepše ravnalo; nc . ‘‘ rem istega trditi o državnih AFRIŠKA MODA Ravnanje pričeske je za zamorske žene po- glavitna skrb. S svojimi lasmi ustvarjajo prava umetna čuda. Kdor jih bo pozorno od zadaj ogledo- | val, ga bodo prav gotovo ^ presenetile pričeske v obliki vrčev, razpršujočih .. .. se žarkov, ali celo malih klob»31 Lo-Brez števila prepestrih in 1110 krat naravnost mikavnih oblik. Zamorke se češejo ob sobotah zV .gjii da se z novo pričesko pokažejo P. .je' nedeljo. Taisto puščajo nedotßK jje- ____1. l •• _ t 4-«Vl P1 • no ves naslednji teden. In v teh P f(g skah moreš najti vso mogočo ^ sponke, svinčnike, žlice in podobn,^^ Misijonska sestra, ki vsa ta za”' jo' zamorska čuda popisuje, ob konc .j, stavlja: „Slednjič pa je takšna^ ^ češka na moč koristna, posebno Z' V misijonarke, ki zamorke uvajam^jti skrivnosti gospodinjskih umetnosti. je nenehno imajo pri roki vse, kar J za gospodinjstvo potrebno...' OB SMRTI DOBROTNICE MISIJONOV GDČ. FANI ROJČEVE Slovenska Goriška je že od JI nekdaj znana kot ena tistih po-krajin slovenske dežele, ki je ved-Ve n° kazala največ smisla za slo-«a«8 ° .mks'jonsko akcijo. V zadnjem Pre Je 'me^ P1* zasluSo pred vse... Cjj 2,?0daj umrli vodja misijonske ak-^e,v Soriški škofiji kanonik mons lrko Brumat Ko dr. je Sem nja '!a„tista dva, rjCi sem bil pred šestimi leti v Go-tftjj. arnor me je iz Rima povabil za le.(.a 0nsko nedeljo dr. Brumat, mi je Vil nZ- neknn svetim ponosom predsta-ko, ajVegjo goriško misijonsko delav-Pred kratkim umrlo gdč. P. Rojčevlo. ®tal Splv, pj.e(i velijo dušo, ki mi iva, tri dni mojega biva-jiip \ 'J01'ici kakor živa pridiga s svo-kršgo12'.6^110 močnim zgledom pristno in )uniS^e osebnosti: Globoko duhovna Žrtvov '^Vena> delavna kot čebelica, po-ižnajT,0.113 mej; visoko sposobna in n^ba JfVa’ 'stc^asno Pa skromna in po-j^ha Vedno ljubezniva in nasme- še p '•Jena misijonska vnema me je sebno presenetila, ker tolike zlepa srečal dotlej. Sele i, Slobin. Ko sem Spoznal te neizčrpne t'1°Sel * njene izredne osebnosti, sem ^hlde °Ume^ dv°je: da je že skoro kost mt.et*e*'na 'mcia še vedno naravna de]1 ‘ld0stni smisel in mladostno moč v listju v misijonom in pa da je ''editj ? tezkih povojnih letih mogla na-p 'y‘c' misijone toliko in tako lepega. ^lačii Je dokončala cerkvenih S ar za celo razstavo. <*ich; mrs. Catherine Suhadolec; ‘ * idetich; mrs. Ana Gregorich; Govednik; mrs. Clemencic; mrs. sbJ/’Vsak po .1 dolar; mrs. Anica Tu-^°žef ’ ^za NfaJcena) 1; miss ki.0la Beričič za Kladnikovo cerkev 6; Jožefa Beričič 2; mr. Frank Ho-Jol)J1r’T>lnrs. Svetich; mrs. Bregar; mr. j..Betrieb; mrs. John Kuzma; mrs. SK. 'na Gregory vsak po 1 dolar; mrs. vid 0.50; mrs. Frank Tushar 10; mrs. tlch 1; mrs. Planinšek 1; mr. Frank Tushar: paket za sirote in žepna ura za s. Medvešček v Indiji. — Skupaj 127.2& dolarjev. KANADA — v dolarjih: Peter Vipavec 2; Janez Marentič 6; N. N. Ba-tawa 10; Izkupiček igre v Torontu „Tri modrosti starega Wanga“ 130. — Skupaj 148 dolarjev. TRST — v italijanskih lirah: N. N. 1000; za dva krsta na ime Lojze in Franc, dar botre Uršič Cilke 600; krst 600; v zahvalo Baragi za uslišanje v bolezni č. g. Ivan Brezovšček 5.000. — Skupaj 7.200 lir. GORICA — Marijina družba 70.000; goriški begunec B. A. (za Bernika in Kladnika) 2.000; Vuk Slavica (za Bernika in Kladnika) 1000; dr. Ivan Tul 6.300. — Skupaj 79.300 lir. ARGENTINA — v argentinskih pesih: Rojaki v Mendozi po Misijonskem odseku 200; slovensko semenišče v Adro-gue 104; rojaki v Escobarju: Frančiška Bode 50; Marija Rode 20; Valentin Vrečar 10; N. N. 30; N. N. 10; N. N. 20; rojaki iz Velikega Buenos Airesa: Rott Jože 5; Peter Krpan za krst na ime Peter 15; Marija Krpan za krst na ime Marija 15; otroški srečelov na Ayacucho, San Martin, 15; rev. Klemenčič 20; g. Gomišček 10; rev. Klemenčič 10; družina Fink, Ciudadela, v počastitev spomina t mons. Odarja 50; N. N. za Bernika in Kladnika 100; Je-lovčan 7; Reberščak Franc CM 20; N. N. Lujan 100 (za Marcela Kerševana) ; Ivan Likozar CM 20; Demšar Ciril CM 10; N. N. San Martin 100; N. N. 2; Cvetko Anastaizija, Berazategui 5; N. N. 10; N. N. 5; Družina Cvetko 7; družina Oblak 3; sedem neimenovanih iz Ramos Mejia po 1Ö = 70; sledeči iz Ramos Mejia: Hribar Ljudmila 2;^M#* ček Ivan 2; Vidmar Rudolf 2; Lovše 2, Žakelj Jože 2; Lorgar Anton 2; Kavc'c Štefan 2; Breznik Frida 2; štrbenc Janko 2; Omahna Mihael 3; Maina France 1; Rupnik Pavel 1; Zajec MaKs 1; N. N. 2.50; Mastnak Marija in An ton 5; Bavdek 0.50; Malavašič Valentin .20; Malavašič Rafaela 6; N. 11.40; Vinko žitnik 10; Bara Ren}®* (za blagoslov materi v domovini) 20 — Skupaj 1.322.40. Vsem darovalcem, zlasti zbiralce*11' Tisočkrat hvala v imenu slovenskih ni sijonarjev! K UPRIZORITVI H. GHEON: „TRI MODROSTI STAREGA WANGA“ Na binkoštno nedeljo, 24. maja, je misijonski krožek v Toronto priredil s pomočjo dobrih igralcev v režiji priznanega režiserja Stankota Brunška igro „Tri modrosti starega Wanga“, katero je spisal na podlagi resničnih dogodkov iz boksarske vstaje na Kitaj- skem leta 1900 francoski dramatik Hen ry Gheon. Ker je igra težka, zlasti še za tis*®’ ki Kitajcev in kitajske miselnosti P0, bliže ne poznajo, je misijonar J. KoPa CM pred predstavo igre na kratko J-82 ložil, kaj Kitajcem pomeni družina, Hi n- tajsk n' predniki in potomci; kajti ki-J e druži0® svoje prednike po božje Po„ ' osebej je naglasil, da so Kitajci-Pov / p*’ePričani, da duše pobitih čla-Pr-r“?in.e zahtevajo od tistih, ki so Ubija/ zivUenju ostali, maščevanje nad Tudi v Shakespearjevem ^Uirle,11 Je ’zražena ista misel, ko duh sifta j?a kralja zahteva maščevanje od Ija za fm^eta na<* z'°öincem, ki je kra-Ve]0 ,s rupil in se nato poročil z ovdo- Kr0ne raijico in tako prišel do kraljeve ^Ofenj • r' Kitajcih je pa ta misel za-Hvj}, ajena v njihovih navadah in ver-Uiog i a^° Pride še toliko bolj do izraza jetično rs^anske 'deje, ko stari Wang Uiu •0^pus*'' zločincu Changfutangu, J'H Požgal hišo in zverinsko pobil •Hstnj /z'n°- Še več: postane mu celo °i'er. Pa to ni le igra; se je res na Kitajskem zgodilo po misijo- narjevem posredovanju. Zato igra še bolj živo priča, kako važno je misijonsko poslanstvo Cerkve ne le za poganske narode, ampak tudi za dosego miru in bratstva v sodobnem svetu, krvavečem v bratomornih revolucijah. Igralci so svoje vloge dobro rešili. K učinkovitosti igre je mnogo doprinesla tudi primerna scenerija, katero je oskrbel v pristnem kitajskem slogu g, Janez Vižentin. Igra bi pa zaslužila večji oibisk. Sicer je prišlo okrog 200 rojakov, in bo čistega dobička za misijonarje okrog 130 dolarjev, vendar je igra pokazala, kako važno je, da Slovenci vidijo tudi kaj resnega na odrih, sicer bodo kmalu po vzoru Amerikancev in Kanadčanov navdušeni le za plese, piknike in kako vsebinsko plehko opereto. Torontovčan MISIJONSKA PRIREDITEV V SAN JUSTO PRI BUENOS AIRESU V Argentini je šest misijonskih odsekov med Slovenci, eden v Mendozi, drugi pa so sredi največjih naselbin rojakov v okolici Buenos Airesa. Ti odseki od časa do časa prirejajo misijonske pobožnosti in prireditve za slovenske ljudi svojega okraja. Tako je napravil tudi Misijonski odsek San Justo v nedeljo, 19. julija. V krasno prenovljeni prostorni župni cerkvi se je zbralo do 200 rojakov, ki so molili misijonsko molitveno uro pred Naj svetejšim pod vodstvom tamkajšnjega slovenskega dušnega pastirja g. Jankota Mernika SDB in ob asistenci domačega g. župnika'in kaplana, kar je pomenilo izredno pozornost napram slovenskim vernikom. Večina udeležencev molitvene ure se je po njej okrog 18.30 zbrala v novi farni dvorani za cerkvijo. Na oder, ki je bil okrašen z Baragovo podobo, je stopil g. Marjan Loboda kot tajnik tamkajšnjega misijonskega odseka in pozdravil vse navzoče, med njimi tudi predsednika Slovenske misijonske zveze č. g. Ladislava Lenčka CM. Sledil Je nagovor krajevnega pokrovitelja Mi*1' jonskega odseka č. g. Mernika, ki je n8 primeru enega sodobnih učencev z®® menitega saharskega puščavnika Chan de Faucola pokazal, kaj je misijon®^' in pozval navzoče, naj spremljajo nus jonarjev, pred vsem slovenske, s srce)®' z molitvijo in s pomočjo. Gg. Loboda Rezelj Lojze sta v dveh nastopih, P°* dobno radijskim poročilom, spremlj®®.^ z glasbo, podajala pestra poročila iz 10. sijonskega življenja na svetovnem sijonskem polju in v misijonskem ^ ledju, zlasti slovenskem. Svež način P dajanja je ugajal in že itak zanimi __ poročila zelo popestril. Vmes, tudi za začetek in konec, je pa cerK pevski zbor San Justo zapel več ver® ki» in umetnih slovenskih pesmi, na veselje navzočih, ki tako radi poslm»^ ubrano slovensko petje. Ne moremo _ volj pohvaliti tega sedelovanja kraj nega pevskega zbora pri tej prired' zahtevalo je veliko žrtev in ideal)2 pa je bilo tudi z lepim uspehom na? jeno. Kronist ^▼▼▼▼▼▼TTTTVTVTTTVTTTTTVVTTVVTTTTTVTTVTTTTTVVTTVTTTTTTTTVTVTTTTTTTTTTTTTTVV BOGATA OBOGATITEV DRUŽINSKE ALI OSEBNE KNJIŽNICE — PREKRASNO DARILO IN VEZILO \ KRST PRI SAVICI ► ► Bine Šulinov ► : IZDALI „KATOLIŠKI MISIJONI“ — DVOBARVEN TISK : LE 600 IZVODOV Cena 10 pesov oziroma 1 dolar. — Naroča se pri upravi f „Katoliških misijonov“ BMC© NI ©LIM SV. PAVEL, SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ — TN BARAGA Sv t>6S kat°‘l'ški svet občuduje apostola •>aj a^a SV- Frančiška Ksaverija, dva ecJa misijonarja vseh časov. lil^ksežnost in način dela obeh teh ve-a°v J6 bil tak in tako svojstven in daje °£romni, da jima ves svet stv Prv° mesto v razširjanju kralje-Kristusovega. ieRaA,i,Pa smemo našega služabnika bož-1‘ay, f'riderik.a Baraga primerjati s sv. 0,n .in sv. Frančiškom Ksaverijem? tudi katoliški^ bi danes to pri-še» a^0 smatral za predrzno, ker na-iak0Baraga ne pozna, če bi ga poznal 'test Pozna'> ruu bo gotovo priznal največjimi katoliškimi misi-J' vseh časov. Ve,.^. a sv. Pavlu in sv. Frančišku Ksa-občudujemo predvsem troje: 'dster^i Sta ve'‘ki osebnosti. Imela sta u^> nenavadno inteligenco, široko Vnf!rnJe-. ljubezen do Boga, apostolsko ^a°;n ljubezen do bližnjega. Bila sta ®'a in molitve in sta trpljenje ie Zn* ^°ga vdano prenašala. Za oba fco^ta] Cl n° ®e to, da sta kot zrela moža t*ru V°-išžaka Kristusova. SV. p posebnost, ki jo občudujemo na d«la jnV u 'n sv. Frančišku, je obsežnost •Hi g). Pusebnost metode apostolata. Za-Va hutela ves svet ne za sebe, kot 8tUsa lskan ali Napoleon, marveč za Kri- ^&ni s^avel je obhodil skoraj ves tedaj ^ač I6-” ter Pro(l‘ral v neznane kra-^ bli° Je ’z uič, pa je ustvaril ogrom-Samo spreobračal posameznikov, temveč je tudi organiziral Cerkev. Ustanovil je cerkvene občine, vzgojil duhovnike, postavljal škofe, pisal pisma. Zasejal je seme Cerkve v vsem tedaj znanem svetu na tako čudovit način, da je njegovo organizacijsko delo za nas, majhne zemljane, dandanes naravnost nepojmljivo. Potloben mož je bil sv. Frančišek Ksaverij. Prevozil in prehodil je ogromne razdalje. Podal se je v komaj odkrite nove pokrajine. Prodiral je na vse strani, spreobračal in krščeval ne na desetine in stotine duš, marveč na tisoče in desettisoče poganov. Organiziral je Cerkev v najtežjih in najbolj nenavadnih okoliščinah. Tretje znamenje dela sv. Pavla in sv. Frančiška Ksaverija je ogromnost njunih uspehov. To, kar bi tisoči in tisoči normalnih ljudi ne zmogli in ne dosegli, sta dosegla dva človeka, vsa predana božji stvari. Če sedaj v teh treh točkah primerjamo našega Friderika Baraga s sv. Pavlom in sv. Frančiškom Ksaverijem, moremo ugotoviti in reči tole: Friderik Baraga je velika in nenavadna osebnost. Če bi taka osebnost ne bil, bi tudi ne mogel biti naš svetniški kandidat. Kdor je prebral življenjepis Friderika Baraga (žalostno bi bilo za Slovenca, ki ga ne bi bil prebral), je moral spoznati tiste njegove osebne poteze, ki ga visoko dvigajo nad navadne zemljane. Ljubil je Boga nad vse. Zaradi ljubezni do Boga se je odrekel vsemu ve- selju in užitkom, ki bi jih v življenju kot grajščak lahko imel. Gibalo vsega dela, trpljenja, dolgih potovanj, odpovedi je bil Bog in samo Bog. Te ljubezni do Boga pa nd zapiral vase. Vse življenje je delal na to, da bi Ga ljubili vsi. Imel je nenavadno apostolsko vnemo in ta apostolski duh mu je vdihnil željo Po apostolskem delovanju; hotel je svet pridobiti Kristusu. Hotel je Kristusa oznanjati tam, kjer je to najtežje in kjer je za to delo najmanj delavcev. Zategadelj se je odpravil na pot, ki je takrat veljala za eno najtežjih. Šel je med Indijance, ki so bili tistikrat še v bojih z belimi naseljenci. Za veličino Baragove osebnosti je pomembno tudi to, da je bil mož molitve in Baragov kip v domači dobrniški cerkvi, v kateri je bil krščen odpovedi, ljubezni do bližnjega in 111 trpljenja. Njegovo misijonsko delo Je sama veriga revščine, bojev z nasPr niki, telesnega in dušnega trpljenj4’ pa ga je tiho in vdano prenašal za stusa. v v . Kakor sv. Pavel in sv. Frančišek K verij, je imel tudi Friderik Baraga liko zaupanje v božjo pomoč in o .tnik»h 1/0- previdnost. In kakor vidimo pri obeh sve ^ velikopoteznost, odločnost, nenavadne diteljske sposobnosti, silo prepričevan^ moč pridobivanja in vplivanja na proste in učene, revne in bogate, vidimo te lastnosti tudi pri našem deriku Baragi. Kakor sv. Pavel in sv. Franc .. Ksaverij, se je tudi Baraga šele v moški dobi odločil, da se ves P0^ ^ razširjanju kraljestva Kristusovega zemlji. .e|» Tudi v obsežnosti misijonskega in v metodi delovanja je Friderik ga pokazal veličino, da ga smemo v trati za enega največjih misij°n katoliške Cerkve in ga moremo prl gnjati s sv. Pavlom in sv. Frančiškom verijem. .. e o Na zadnjih straneh krasne K_nj. Frideriku Baragi, ki jo je napi3® ^ Franc Jaklič, so zemljevidi Barag misijonskega delokroga. Na en«'^. zemljevidov je v levem kotu sp°d^ g izrisano celotno slovensko ozemlje ..jj-popi. če to slovensko ozemlje pr' jjfil'1' mo z Baragovim misijonskim oze ^0. šele vidimo obsežnost Baragoveg3^,^ kroga. Potovanja po njem 30 ,0](r^ tedne in tedne, — pa je SV0J V A\i ^ Baraga velikokrat prehodil, PeS saneh, na konju ali v čolnu. . fd' neb, na konju ali v coinu. . Za velike uspehe, ki jih je 'lTnt si/oi] dcrik Baraga, se ima zahvaliti tt*^ lili in. um <1(5», lina 1-miT—-- v* metodi delovanja, v kateri je pp" podoben sv. Pavlu. Skušal se ie goditi ljudem, živeti z njimi, cus . ^ f nu ijuaem, ziveri z njim*, ^ r njihovo. Ni govoril Indij81).. roimačih, marveč se je naučil np.. ^ jezika ter njihovih raznih nar®. p leg govoriene besede je pisal tu ^aP*sal je slovnico in slovar jeziku Sk6ga jezika 'n prva knjige ▼ tem darfk 3k?Š^ je sv°je vernike tudi gospode ra» *n urediti med njimi social- L’An/mePe' ^ot dušni pastir rudarjev v VadnnU 'le- po^azal> da je bil tudi nena- jale h , Cla . 0 čuteS mož- Kjer sa razsa-ga° ezn' j® nastopil celo kot zdravnik. velik fra.fa ^ k°t misijonar nenavadno Itt v da je podobno ev. Pav- ditj inSU SVaje misijonsko delovanje ure-Postr^«. da bi bili uspehi trajni. Kieije nVl ■*? svoje delo na trdne te-Pestaie , r^an'z’ra' je svoje misijonske d; ^ ak°’ da so obstale in rasle. Lju-^eskrlTi • °’ sr®no in umsko izobrazil, ta SVo .e ^ za sodelavce in naslednike In ve^kem misijonskem območju. Šega ce končno pogledamo uspehe na-*eČi vetni§kega kandidata, moramo Ve ^ 'nie^ tU^* velike uspehe. ionsko^0, •*>opo^noma neobdelano misi-^tadsk v. • med ^dijanci in sploh ob '0Valja , , ■'0zer'^ j« v teku svojega de-aiteris^. a,0 jeP° uredil, da ga dandanes večje„ 1 ^toličani smatrajo za naj-114 po(ir(;)rganizatorja katoliške Cerkve s°d, kje0CJ-U’ k' mu j® kilo zaupano. Pov-I110 katli-v? deloval, so dandanes ne sa-’^iftii v 'Sk-e ^uPn'je in šole s kato-St° leti Grn’^'’ — tam, kjer je on pred ^JidariBc. p°stavljal lesene kapelice, so U!'Ce in v S^0^’jski sedeži in katedrale, V' sPoiy,„^,S1. z T|jr&ovimi imeni, njego-te}, 1 '■ Velikost uspehov in trajna dela^SPe^°V Je zna®'ln°st Barago- NAJVEejIH MISIJONARJEV g CERKVE ^a^i'v".0 lahko rečemo: Friderik Ba-sPadn1 Sam° velik misijonar, mar-iP'lŠke Cert16^ Tlajve ki je na skrivaj poslušal misijonarja, je razlagal katekizem; in lepega a. je z dvema služabnikoma, ki sta težko obložena z vrečami debelih knl ' bd» kar brez drugega treščil na dvorišč® V misijonu. Fanta sta odložila vre^ vražar pa je stresel svojo knjižno ® gatijo iz njih, jo nakopičil v čedno mado in potem zažgal. In vsem, k1 jj( osupli pritekli tja, je slovesno ozna» da hoče biti kristjan. , eji Ob tem prizoru pa je eden °D.^ zvestih služabnikov, ki se mu še sa,nJ0j lo ni, da nosi knjige na grmado, groze nad tolikšno brezbožnostjo Ijil oči, obupan ves pograbil v j^l kotu sekiro in si brez besede ods®» prst na levici. Potem pa je s slov1 eS»® ed P1!! kretnjo pognal svoj lastni prst me- - e. mene in zraven klical strahotna P se kletstva nad brezbožnika. Zdaj šel® . je zgrudil in brez zavesti obležal. ko se je moral v naslednjih dneh ^Neodločni Pavel, da je prepričal' zag nega služabnika, kako tale nova * namreč biti kristjan, še dolgo ni j/ nad Kitajsko in častitimi predniki-počasi so mu zastavili kri, ki 1® naprej silila iz ranjene roke. j,f- Čudovito ganljivo je tudi spr® je njenje trgovca Fabija. Prav srecji^ kupčeval z medeninastim P°h!s .jii! tjale do svojih dvainosemdesetih JeS.j pa je nenada prišel v misijon, Pr°3’0ji' krst in zmetal na dvorišče celo.1’’ rje, co pozlačenih malikov, roteč misij0”]^! naj jih pretope. Leto pozneje j® 7. oV vztrajno je prosil, naj ga prid®J®0ff» hajat. A misijonarji se kar niso odločiti: starec je bival daleč, na(,el ^ gern koncu mesta, kamor nisi nio^^iC slovesni procesiji, pa tudi njegoj je bil stisnjen tako, da bi svete v njem ne mogli spodobno opravl so potem zagledali, kako sta g» jjjiF jasno popoldne na dolgi deski zl «aF - - - ~(JC/V nega dva zanesla v kapelo; z glasom je klical, naj mu dajo b,Sa. Gospoda. Brž so ga preložili v znji sobi v posteljo in mu z vso ča-doh ■ sveto popotnico. Zdaj je sv F1 vStarček umiral spokojno roteč Jo ženo, naj tudi ona sprejme krst. kaza]U^!i ceaar Je tamle krog 1602 po-ajj aa se je omehčal: s posebnim nin “"J je prepovedal modrijanom ozna-^lat ,e •*n ve^eanje malikovanja. Oče alj eJ, je v razgovorih hvalil vzvišeni ’ kl je učenosti spet vrnil nje pravo vQ.];roatno dostojanstvo: učenost naj jem, c °veka k najboljšemu in najvišje v' i.°gu’ ki kraljuje v nebesih, ki ki v Jv- 0 nad sleherno zemsko zgodo, v1 ^^oveka, naj v Njem uživa v ve-Ju brez konca. bojj^^trudnemu misijonarju so vedno skov JJ1 • .J siveli lasje. Premnogi obi-feiši i ' n.jeSovi so mislili, da je sta-da je v resnici bil; in ko so čuli, se vJJJJ komaj petdeset let za seboj, so Vsem1!’ kako more tako zgodaj po-VoH„ °siveti. Pa niso vedeli, da je za-njih osivel. V p avolj° njih je hotel za vedno ostati ali si Saj je vedel, da bo smrt prej je k?}. Kegla po njem; a prizadeval si Sajagkor je mogel, da bi dlje od njega skuša]a *raja*° misijonišče, ki ga je Šele av°j'm z» vse čase pridržati, kih o- • j? uspel. Po nekaterih evnu-da ijv °če Matej zadobil zagotovila, bodi , n'kče več ne bo motil, brž ko si lasten dom kupili. v ^Kodilo se je tudi tu, kot že prej bomnÄ k'H&a, da so misijonarju spet v taja Prišli hudi duhovi, ki so strašili Pa zn . ,?eki sicer prav prikupni hiši, V O ji j' Pošasti nihče ni hotel bivati ^opuini-^s^a*ki tiste zgradbe so zanjo jih ji v kaj nizko ceno. A tolarjev, ki to Ce branil oče Matej, je bilo tudi za tudj Premalo; iz Macao pa tisto leto ttol' .m°sja nobena podpora, ker so J'ljah ;Cl roPali po portugalskih kolo-• je ;.,n TSo zajeli in oplenili celo ladjo, J°ft v laponsko vozila pomoč za misi-•kko s] .a?a°- Kalvinski Nizozemci so •P sq „aVl, dvojno zmago, gospodarsko vorsko zraven. Way ^JJcao tedaj ni bilo kaj priča-avKUstn ./‘ko je Matej tamle v prvih JPjirw Jf1“ dneh zbral prijatelje in ‘‘'«niti z •ae.na *n široko začel nJimi o večjem tolarskem po- sojilu: na vid je bil predmet teh raz* govorov precej vsakdajnejši od tega, kar so običajno razpravljali, a nedvomno precej zaslužen za tistega, ki je znal pravilno oceniti odpor in napor. Bili so v prvih avgustovih dneh, in oče Matej kar ni mogel prikrivati upanja, da se bodo sredi meseca že preselili v novi dom. Tako bi z vso častjo lahko proslavili Veliki Šmaren, praznik, na katerega veže Družbo Jezusovo toliko spominov; za Mateja pa je bila še posebe obletnica vstopa v noviciat. A tisto leto je prav oblastno gospodarila kuga in vsa stvar je bila še težavnejša. Bolj ko je misijonar hrepenel po prostornejši hiši, kjer bi lahko nudil vsaj zasilno pomoč najpotrebnejšim, težje in težje je bilo zbiranje tistih poslednjih tolarjev, ki so še manjkali. Tako je petnajsti v mesecu minil, pa še pogodbe niso podpisali. No, dvanajst dni pozneje, 27. velikega srpana so pa misijonarji le prišli na cilj. In oče Matej se je pri vsem tem nehote domislil davne misli očeta De’Fabi: nikoli ne želi več od tega, kar ti zadošča. In zdaj je pač tole moralo zadostovati. Kuga jo je mahnila spet drugam. V novi, prostornejši misijonski hiši, kjer so se zdaj še namnožile knjige in učenja-ške naprave, pa so seveda tudi obiski porasli: za jed in počitek skoraj da ni bilo več časa. A vse podjetje je bilo iz dneva v dan trdnejše, kot se je tudi po naravi že spodobilo ob tolikšni in vedno večji in vplivnejši množici teh, ki so zahajali k misijonarjem. In to je veljalo več od jesti in spati. Zdaj bi moral iz Macao priti tudi pater Alessan-dro Valignano, v obisk temu pekinškemu misijonu, o katerem je sanjaril skozi dolgih trideset let in katerega je iz dalje tudi strpijivo pripravljal s tolikšnim prizadevanjem. Zdaj ga bodo lahkoi vsaj v dostojnem lastnem domu sprejeli, ne pa kot prej, ko so si kar zasilno najeli skromno hišico, prvo, ki jim je pod roke prišla. Matej, vesel in ponosen hkrati kot otrok, ki je dobro opravil svojo nalogo, je oskrbel potrebna dovoljenja za patrov prihod. A v tem, ko se je oče Alessandro v Macao odpravljal na pot, ga je nenadoma zgrabila bolezen — devet in šestdeset let mu je bilo takrat — in 28. janaurja 1606 je pred vrati Kitajske, kot blaženi Fran- čišek Ksaverij štiriinpetdeset let prej, umrl. Umrl je, ne da bi videl Peking. Pa je umrl z zavestjo, da so bile tistikrat na Kitajskem že štiri misijonske hiše: Peking, Nanking, Nančan in Šao čen. Niso bile še docela trdne (kdo na tem svetu pa je sploh trden kdaj?), a tam so bile, navkljub vsemu. Saj trden ni bil niti misijon v Macao: prav tisto leto so cesarskega namestnika v Kantonu naščuvali na Portugalce v Macao, češ da pripravlja jo s pomočjo jezuitskih misijonarjev nekšen rebeljon v južni Kitajski. Trdo in sitno delo potem, pregovoriti namestnika in dokazati mu, da je vse skupaj navadna kleveta, pa da se mu ni bati ne jezuitov, ne Portugalcev r Macao. A v tem, ko je ta nevarnost bledela, so si morali zavihati rokave in na moč hiteti z gradnjo trdnega obzidja krog obale; ta kameni sklad naj bi Mac», obranil pred morebitnimi holandskii*^ izkrcanji; kalvinski kramarji so namreč v tistih dneh žalostno opustošili P°r' tugalske posesti na Molukih. V nadomestilo za vse to bolj in nezgledno trenje med evropskimi tujo,' pa je bil kitajski odgovor na sijonarjev iz dneva v dan jačji. Kršca sko bogoslužje se je v miru in brez m tenj javno opravljalo, saj so celo P gani častili podobi božjega Odrešen'", in njegove Matere. Premnogi so n starši, ki so sami sicer vztrajali v c ščenju brezdušnih bogov, pa so svoj otroke vodili k misijonarjem, da bi J . krstili. A iz previdnosti so redovni takšne prošnje zavračali. tud' V veliko tolažbo jim je bila fl, presenetljiva zmaga božje Resnice v P krajini Paotinfu: v nekaj dneh so ta. krstili stopetdeset Kitajcev, ki s° vsi docela trdni v novi veri. ZavidlJ' ■ številke za človeka, ki je kot oče m® $ okušal, kako ga je prvih stopetde vernikov veljalo trud petnajstih let-Ne bilo bi pravično, če bi žanjec poznal počasnega in do smrti utruu^ vega napora sejalčevega. In tako je. te. Matej, sebi v tolažbo in v spomin tm t mu, ki je že umrl in še manj videl . on, tamle krog 1608 počasi začel 8 sanjem zgodovine kitajskega mis'J0 -e „Proti tej pošasti malikovanja Sf-T^ dvignila naša Družba, §la čez s't kraljestva in morja, da bi uboge d rešila večne pogube.“ Kitajski kristjani so bili v letu 1 ^ trije; štirideset jih je bilo 1689! . J 1596; petsto 1603; tisoč 1605; dva 1608 in dva tisoč petsto v letu Go v dovem 1610. ;eli Iz Evrope pa so v tistih časih odmev, da se je kar v množicah j» obrnilo dvesto milijonov Kitajcev ji bo cesar zdaj zdaj katolištvo raZ^ za državno vero... j-ho'1' Oče Matej je z globokim v. Vjiji* zadušil nevoljo in sedel spet k P'^‘ svojih spominov: vsaj tisti, ki bo“ fej-njim prišli, naj bi poznali vso kn't0 -cfl nico o tolikem znoju, ki ga je z vred sejal v kitajsko zemljo. A je dobro segel po pero, že ga je spet: nov obisk tam zunaj — ni s mogel ogniti. (Sle® VSEBINA „KATOLIŠKIH MISIJONOV“, 9. ŠT., SEPTEMBER 1953 Ofi&tova beseda: Spoštovati je kulturo in običaje misijo.nskih naročov (Pij XII. n Wolbang CM) — Na poti spreobrnjenja h Kristusu — Ustanovitelj „Unio -leri- je umri (Maksimilijan Jezernik) — Z mrtve straže na Kitajskem (Rudolf atlzel SDB) — Pred 20 1 ti js umrl Karl Mlekuž (Nace Kustec SDB) — Cvetje V °Tr^u Afrike (Karel Kerševan CM) — Misijonarji pišejo (m. Maknisa Luževič, ()» °j^ Cukale DJ, Karel Kerševan CM) — Mladi misijonar: Kraljica misijonov; r.,Ce črncev; Izvoljeno ljudstvo; Misijonarji v Indiji; V Lao Ting; 1’očasi, pa gotovo; ac in Tita, itd. — Po misijonskem svetu — Misijonsko zaledje: Ob smrti dobrot-'cre misijonov gdč. Fani Rojčeve (L. L. C. M.); Prvi seznam darovalcev v sklad __..Tri modrosti starega VVanga“ v Toronto; Misijonska prireditev v San Justo. Barago na oltar: Sv. Pavel, sv. Frančišek Ks. — in Baraga (Rudolf Smersu); Zahvale Baragi — Samotno bije ura nekje (Montanari). slikam na ovitku: Mors. Manuel Mabathoana, škof v Lerib? (Basutoland) M i-'!™ J.iutistvu P» svojem škofovskem posvečenju. — Na zadnji strani: P. Albin ■klavičič S. X., iz Kitajske izgnani misijonar, s svojo sestro Anico Miklavčič, ki 1 '"la tudi izgnana, a sedaj deluje v Hong Kongu, dočim je p. Albin v Trstu. ► "KATOLIŠKI MISIJONI" 1953 stanejo: v Ai’gentini 25 pesov, v USA in Kanadi 2 dolarja, v Avstriji 40 šilingov, v Italiji in Trstu 1000 lir, v Franciji 700 frankov, v Angliji in Avstraliji 1 funt, v drugih deželah 2 dolarja Nareč je in plačujejo se „Katoliški misijoni“ na sledečih naslovih: Argentina: Lenček Ladislav C. M., Calle Cochibamba 1467, Buenos Aires — Loboda Marjan, Misijonska pisarna, Granade ros 61, Buenos Aires U- S. A.: Wolbang Kar 1 CM, 500 East Chelten Ave, Philadelphia 44, Pa — Rudi Knez, 990 E. 63 St., Cleveland 3, Ohio — Tushar Anica, Box 705, Gilbert, Min. Kan;da: Kopač Janez C. M., 210 Mc Caul Et., Toronto, Kanada — Turk France, 263 Oakvvood Ave, Toronto, Ontario. *rst: Stanko Janežič, Mačkov je 7, Dolina, Trst dalija: Dr. Kazimir Humar, Corte S. Ilario 7, Gorizia. Avstrija; Luskar Alojz j, Kamc-n 14, P. Tainach, Kärnten. ^ ostalih dež lah sprejemajo iz prijaznosti naročnino flov. dušni pastirji PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! »▼TTTTTTVTVTTTTTTTTTTTVTT*VTTTTTTTTTVTTTTVTTTTTTTVVTTTTTTTTTTTTVTTT»v družb 'S^' Pdsijoni“ so splešen misijonski m sečnik, glasilo papeških misijonskih Barag’ £ ov nskih misijonarjev, „Sloven.ske misijon: ks zveze“ in „Južnoameriške LončokV' zYez2“- Izdajajo ga slovenski laž ir isti. Za izdajatelja, uredništvo in upravo: A,rgP .■ adiidav CM. Naslov uredništva in uprave: Calle Cochabamba 1467, Bs. Aires. lna- — Tiska Grote, Montes de Oca 320, Bs. At?. — S cerkvenim odobranjem. Uecistro Nacional dc la Propiedad Intelectual N9 110.341 SVET KRISTUSU