UDK UDC 911:001.4:502.7 = 863 OKOLJE - ČLOVEKOVO OKOLJE - GEOGRAFSKO OKOLJE — GEOGRAFIJA Ivan G a m s * D v a n ag ib a sta p riv e d la do tega č lanka. P rv i je že lja u red n iš tv a , da n a j b i v te j ju b ile jn i š tev ilk i b ili p risp e v k i po m ožnosti teo re tske n a ra ­ ve, sa j se je ju b ila n t p ro f. I lešič posebno v z a d n jih dveh d ese tle tjih p o ­ gosto u k v a r ja l z v p ra ša n ji teo re tske geografije . D ru g i n ag ib je že lja po raz ja sn itv i raz lik med po jm i, ki so n aveden i v naslovu in ki se v geo­ g rafskem slovstvu ja v lja jo v raz ličn ih pom enih.** K er je p o sta l iz raz okolje pogost in silno m oderen, se v želji po m odern izac iji včasih k a r cela g eo g rafija p ro g laša za vedo o okolju . O d tod tu d i očitk i, da je slo­ venska g eografija v času, ko je okolje tak o cen jeno v znanosti ko t v ja v ­ nosti vobče, tak o rekoč zam u d ila v lak . k e r se ni v k lju č ila v te tokove. N a jp re j si poglejm o, k a j pom eni okolje sam o in k a j v tis tih poveza­ vah. k i jih n a jv e č k ra t srečujem o v jav n o sti in geografiji. O tem , k a j je okolje (franc , m ilieu, angl. env ironm ent, nem . U m w elt, rus. sreda), so si s trokovne term inologije in encik loped ije , tu d i geog raf­ ske, v g lavnem enotne. Za p r im e r vzem im o defin ic ijo P . G eorga (1970). T u je pod m ilieu n a jp re j navedeno biološko p o jm ovan je : »P rostor (= es- pace), k i neposredno o b d a ja celico a li živo b itje , s k a te rim živo b itje iz­ v a ja tra jn o m enjavo snovi in energ ije in od k a te reg a je v svojem pogledu bolj a li m an j odvisno«. Po te j in d ru g ih d e fin ic ijah za jem a pojem oko­ lja ano rg an sk i in o rgansk i svet, s k a te r im živo b itje kom unic ira . Ne za ­ jem a vsega okolnega sveta, tem več le tis te sestavine, k i v p liv a jo n a do­ ločeno živo b itje . N a p r im e r: za n ek a te re b a k te r ije je du šik osnovnega pom ena za živ ljen je , za d ru g e škod ljiv in za n ek a te re je in d ife ren ten . Za sledn je d u š ik ne p re d s ta v lja e lem enta okolja. V istem gozdu živijo š tev ilne živali, v e n d a r im a v sak a d ru g ačn e zah teve do oko lja in v saka d rugačno okolje, č ep rav pom eni gozd isti ekotop. G eografsk i slovar F . M onkhouse (1966) ne s ta v lja v o sp red je d e fin ic ije za okolje p rosto r, tem več vp liv . Z anj je okolje: »C elo tna vsota okolnih zu n a n jih pogojev ( = su rro u n d in g e x te rn a l conditions), v k a te r ih b iva organizem , sk u p n o st a li objekt.« M ateria ln i svet in n jegov v p liv n a živo b itje s ta to re j dve enakovredn i sestav in i p o jm a okolje. ♦ d r., redni univ. p ro f ., Pedagoško-znanstvena enota za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L ju b ljan a , YU. * * Glej navedbo člankov slovenskih geografov o varstvu okolja in okolja vobče v: D. R adinja, G eografija in varstvo človekova okolja, Geografski vest­ nik (XLVI)), 1974, s. 110—120. P o ugo tov itv i, d a pom eni okolje v b io logiji, od ko d er iz raz izh a ja , živo b itje in zu n an ji svet, k i n a n j v p liv a , se lah k o poglobim o v v p ra š a ­ nje , k a j je ž i v l j e n j s k o o k o l j e . P o b io loškem p o jm o v an ju oko­ lja p ris ta v e k »življenjsko« n i p o treb en , k e r že sam po jem okolje v k lju č u ­ je pogoje za ž iv ljen je . Č e je ta p ris ta v e k že dan , n a v a ja k m išljen ju , da g re za okolje vsega živega sveta. Č e bi ho teli ž iv ljen jsko okolje p ro g lasiti za p red m e t geografije , bi m orali silno ra z m a k n iti m eje n jen eg a p reu čev an ja . Ž iv ljen jske oblike so n am reč silno razč len jen e in segajo od m ikroorgan izm ov do človeka. Morali bi o b rav n av a ti m a te ria ln o okolje, v k a te r ih živijo posam ezne vrste, in pogoje n jihovega ž iv ljen ja . Če se nekoliko poglobim o v tak o p o jm ova­ no okolje, uv id im o, da ne m ore b iti p red m e t geografije . V geografsk i li­ te ra tu r i, k i ta iz raz u p o ra b lja , lah k o k m alu zasledim o, da m isli pisec č l o v e k o v o o k o l j e . V želji, d a b i doum eli ta iz raz , si poglejm o, k ak o so d e fin ira li člove­ kovo okolje v sekciji za okolje p r i U N E S C O : »O kolje č loveka obsega vse fiz ične, kem ične in bio loške s tv a ri, procese in vp live , k i n ep o sred ­ no a li posredno v p liv a jo n a socialn i in gospodarsk i b lagor, posebno na zd rav je , k a k o r tu d i na ž iv ljen jske in delovne n av ad e človeka, tak o p o ­ sam ezn ika kot tu d i celote« (M anshard , 1971). V o sp red ju je b io loški v i­ d ik in zato g lavn ino dela v te j o rg an izac iji o p ra v lja jo m edicinci, biologi, an tropo log i in lju d je iz p o d obn ih poklicev. P o u d a rja n je človekovega okolja ko t p red m e t geografije je voda na m lin tiste sm eri, k i se zavzem a za tak o im enovano hum an izac ijo geografije . V geografiji n a j b i o b rav n av a li le to, k a r je neposredno pom em bno za človeka. Z agovorn ik i te sm eri v g eo g rafiji ne p riz n a v a jo , da b i m ogla b iti p o ­ k ra jin a sam a na sebi p re d m e t geografije . T rd ijo tu d i, d a je p red m e t geo­ g ra f ije p ro u čev an je pogojev , v k a te r ih človek s tan u je , dela in se rek re- ira. N aša stroka n a j b i se u k v a r ja la s tem i pogoji ustrezno času člove­ kovega b iv a n ja v teh okoljih . Če vem o, k a j okolje pom eni, b i m orala sk ladno s tem i zah tev am i g eo g rafija p osvečati p o g la v itn o ,sk rb okolju , v k a te rem človek spi in s tan u je , sa j v p o s te lji p reb ijem o tre tjin o svojega ž iv ljen ja . N i tre b a posebej p o u d a riti , d a so za to okolje v p rv i v rs ti p o ­ k lican e psiho log ija , fiz io log ija a li a rh ite k tu ra . V plive okolja n a človeka ko t an im alično b itje in snovno in energetsko izm enjavo z okoljem v geo­ g ra fiji dom ala ne obravnavam o. K isik v z ra k u nas ne zan im a, k e r ne om eju je človekove dejav n o sti in ni d e jav n ik k ra je v n e d ife ren c iac ije , če­ p ra v je za ž iv ljen je osnovnega pom ena. N aši strok i je nav idezno b liže izraz d r u ž b e n o o k o l j e . Č love­ kovo in d ružbeno okolje lahko pom eni okolje določenega p o k lica a li do­ ločene d ružbe, lahko p a tu d i nedoločenega človeka a li d ružbe. V obeh p rim erih je d ružbeno okolje sk u p ek okolij posam eznikov. Posam eznik i p a delu je jo v silno raz ličn ih pogo jih ( ru d a rji, m o rn arji, le ta lc i). K lju b tem u p a se sp ričo m odernega razv o ja d ru žb e oko lja posam ezn ikov v ed ­ no bolj povezu je jo v okolje človeške družbe. Inovac ije in tehn ičn i izum i postan e jo že po n e k a j le tih a li po d ese tle tju v ir n a p re d k a vsega člove­ štva . H ra n a in razn e ž iv ljen jske p o treb šč in e p r ih a ja jo do nas iz vedno bolj š tev iln ih in od d a ljen ih k ra je v sveta , pojem okolja p a v k lju ču je tu d i pogoje za p r id o b iv a n je h ran e . V tem sm islu se po jem okolja d ružbe povezu je s po jm om za obče ž iv ljen je (»živ ljenjsko okolje«), k i zajem a tu d i an tro p o g en e sestav ine (p rim er: č e tr tin a h ran e je pogo jena z um etn im i gnojili!). P r i poskusu , d a b i d ružbeno okolje p ro g lasili za p re d ­ m et geografije , uvidim o, da b i ta k a g eo g ra fija dobila še širše in še m an j ja sn e m eje ko t g eo g rafija po k lasičn i d efin ic iji. T aine je uvedel iz raz okolje v socialne vede. Po njegovi teo riji oko­ lja so razvo j in značilnosti ž iv ih b itij, v k lju čn o človeka, k u ltu r in social­ n ih oblik, de term in irane (p o d č rta l L G.) s p rilag o d itv en im i zn ak i na okolje (in tega sestav lja jo tla , k lim a , splošno živ ljen je , d ru žb a , socialne danosti, šola, re lig ija , gospodarstvo (gl. Tainovo d efin ic ijo v W ester- m annovem leksikonu za geografijo p r i po jm u okolje!). K ot vem o iz zgo­ dovine geografije , je znanost to g ledan je , po ka te rem človekova svobod­ na vo lja ne p r ih a ja do iz raza , obsodila za d eterm in istično in ga nadom e­ stila s posibilizm om . V A m erik i je p riše l T ainov »environm entalizem « iz socialn ih ved v geografijo , v k a te r i p a so po jem okolja vedno bo lj ožili n a socialne razm ere. V ev ropsk i g eografiji je ostal po jem okolja bliže b io loškem u. V slovenski geografsk i l i te ra tu r i se je že udom ačil iz raz g e o g r a f ­ s k o o k o l j e , č ep rav v n je j zam an iščem o defin ic ije tega izraza . Po je ­ z ikovni p la t i nas p u šč a v dvoum ju , a li se n an a ša n a okolje n a zem lji (ge je g rško zem lja) a li n a p rv in e okolja, k i jih p ro u ču je geografija . N ek a te ri geografi s tav lja jo geografsko okolje n asp ro ti n arav n em u , to je p o človeku nesprem enjenem u okolju . G eografsko okolje jim pom eni n arav o in se­ stav ine, k i jih je v an jo vnesel človek, te r sam o družbo. T a k a delitev na n a rav n o in geografsko okolje je v p ra š lj iv a in zgolj teo re tska , k e r je v resn ici vse povezano. V bio logiji je povsem jasno , da sp ad a jo k okolju tu d i an tro p o g en e p rv in e . V okolje n a p r im e r n ag lavne uši a li človekove bolhe sp a d a človek in v okolje km ečke lastovice stavba. Za pom oč, k a j pom eni geografsko okolje, poglejm o v d v a geografska slovarja . Po G eorgu (1970) je geografsko okolje: »N aravno a li p rire jen o okolje, k i o b d a ja človeško sk u pnost, v k a te rem se g ib lje in k a te reg a k li­ m atske, b io tske, edafske , psiho-sociološke. ekonom ske, pok licne in druge siln ice se n an aša jo n a p o n ašan je in oblike (= 1’e ta t) skupine.« M onk- housova d e fin ic ija je k ra jš a : »D ejavn ik i okolja, za k a te re sm atram o, da p rosto rsko vp livajo .« V p rv i d e fin ic iji je geografsko okolje p rece j b io­ loško pojm ovano, p r i d ru g i p a se vp rašam o , n a k a j v p liv a jo d e jav n ik i okolja. Če n i m išljeno živo b itje , iz raz okolje n i n a m estu. V k ak ršn ik o li povezav i u p o rab im o iz raz okolje, ne m orem o izločiti iz p o jm a živo b itje (združbe ali d ružbe). Če to storim o, okolje sprem enim o v okolico ali o ko lišk i soet. Z am en jav an je po jm ov okolica in okolje p a b istveno zadeva p red m e t geografije . Če ohran im o v geografiji okolje v biološkem pom enu, m oram o v n aš p red m e t v k lju č iti vse b io tske, p s ih ič ­ ne in fiz iokem ične v p liv e okolja n a človeka ko t živo b itje . V ta sklop sp a d a tu d i naše zazn av an je sveta (ang. env ironm en ta l p e rcep tio n ), k i je p redvsem p o droč je psiho logije in fiziologije. Jovan C v ijič je v svojem B alkanskem po lu o strv u raz lag a l p sih ične raz lik e m ed p reb iv a ls tv o m z raz ličn im znača jem p o k ra jin e (na p rim e r ja d ra n sk a in n o rveška obala, D in arsk o gorstvo in V ojvodina ko t b iva lišče d in a rsk eg a in vo jvod inske­ ga t ip a človeka). D anes sm atram o ta k e zveze za d eterm in istične , z a s ta ­ rele a li celo neznanstvene . Če p a geografije nočem o širiti n a ta po d ro č ja , m oram o m ars ik je nam esto iz raza okolje ra b iti iz raz okolica. S trd itv ijo o b istv en ih ra z lik a h med pojm om okolje in p redm etom geografije n ik a k o r ne želim reči, da g eo g ra fija p r i raz isk o v an ju okolja n im a svojih nalog in svojih p e rsp ek tiv . To je docela d rugo v p ra ša n je , ki tu ne bo načeto. R a z p ra v lja n je o okolju nas je hote a li nehote p riv ed lo do v p ra š a n ja o p r e d m e t u g e o g r a f i j e . N i nam en tega č lan k a , d a bi dodal k a j no­ vega k obilnem u, z a d n ja le ta ob jav ljenem u g rad iv u o teo re tsk i geografiji. Saj razpo lagam o z zb o rn ik i re fe ra to v z m ed n aro d n ih posvetov o teo re tsk i g eo g rafiji (npr. G eo g rap h ica H elve tica (25) 1970, št. 1, (26) 1971, št. 1, B eiheft 2/3, 1974; G eograph ische R u n d sch au (22) 1970, št. 11; glej tu d i Ilešičeva po ročila , z la s ti' D ie S te llung d e r S ozialgeograph ie im G efüge d e r geograph ischen W issenschaften , G eo g rap h ica l P ap e rs . 1, Z agreb 1970). N a j povzam em po n jih svoj v tis, da se je več ina u g led n ih piscev (Bobek, 1970. M ensching. 1972, Schm ithiisen-B obek, 1967, Schm ithiisen , 1962/65, W in k le r. 1970. M ihäilescu , 1970, S aušk in . 1974) z našim i Ile š i­ čem. V rišerjem (1975) in R ad in jo (1972) v red iz ja sn ila za regionalnogeo- g ra fsk i k o ncep t, k i za jem a n a ra v n e ko t tu d i d ru žb en e pojave. N arav n e in d ru žb en e kom ponen te obsegajoči reg ionaln i k o n cep t d a je g eog rafiji na jveč m ožnosti za u v e lja v lja n je tu d i v o kv iru U N E S C O (Gom sen, 1970, M anshard , 1961). K lju b pozivom k enotn i, reg ionaln i k o ncepc iji p a se po m ojem m n en ju raz isk o v a ln a p ra k sa vedno bo lj p o la r iz ira v dva tab o ­ ra s svojo ideologijo n a družboslovno in naravoslovno geografijo . P rv a sloni v sm islu B arthelsove šole n a spozn an ju , da je m odern i človek v po ­ g lav itn i m eri odvisen od d ru žb en ih in ne to liko od n a ra v n ih razm er. P r a ­ vijo , d a n jegov n a p re d e k določujejo p redvsem zn an je , socialno okolje, d enar, tra d ic ija in podobno. D en arn o v rednost nekega zem ljišča ne dolo­ ču je jo v to lik i m eri ra s tiščn i pogoji, tem več trž išče ozirom a p o n u d b a in p o v p rašev an je . G eografi n a j zato p ro u ču je jo p redvsem stop n jo n a p re d k a in procese. Sam a p o k ra jin a je tre n u tn i odraz procesov in ti so ed ina osnova za p rognostično geografijo in geog rafijo v p rak s i. D ru g a n ače lna in p ra k tič n a p o la riz a c ija p o tek a v o k v iru tak o im eno­ v an e p o k ra jin sk e geografije . Za svoj p red m e t p ro g la ša jo p o k ra jin o kot in d iv id u a liz ira n i sp le t p o k ra jin o tv o rn ih elem entov (npr. re lief, k lim a, vodovje, p rs t, v eg e tac ija , ž ivalstvo, p reb iv a ls tv o in vse, k a r je to vneslo v p o k ra jin o ). V podrobnosti so tu d i tu ra z h a ja n ja . G erasim ov (1975) trd i. d a v S ovjetsk i zvezi lan d ša fto v ed en ije ide jno o p la ja b iocenologija v sm e­ ri bolj kom pleksnega »geotopa« ko t p re d m e ta geografije (ta te rm in je b il zap isan tu d i že v G eografskem v es tn ik u (G am s, 1975). To sm er zago­ v a r ja ta m ed sov je tsk im i geografi tu d i S au šk in (1974) in Isačenko (1974). S chm ithüsnovo (1962/63) to lm ačen je p o k ra jin e je nekoliko drugačno . P o­ k ra jin sk e e lem ente ko t p red m e t geog rafije im enu je synergetizem , H o f­ fm an (1970) p a geosinergotop. O be sm eri si o č ita ta enostranost. P o k ra jin sk i g eografiji očita jo , da im a p rem alo poslu h a za č loveka, k i n i več o trok n arav e , tem več n jen gospodar, in za d ružbo , k i živi p onekod do polovice v m estih . N a ra v a je p o teh n a z ira n jih p red m e t geografije sam o v to liko , ko likor ov ira socio- ekonom ski n a p re d e k (npr. n a rav n e k a tas tro fe ). V redno tijo jo sam o ko t p rid o b itn o sredstvo. O d tod poskusi zoževan ja fiz ične geografije n a v a ­ lorizacijo n a ra v n ih razm er. Socioekonom ski g eografiji oč ita jo enostranost, k e r d a p re z ira n a rav n e razm ere. T u d i m estn i človek je ko t živo b itje usodno navezan n a zrak , vodo; n ad in pod m estn im asfa lto m je tu d i v m estu n a rav a , č ep rav sp re ­ m enjena. N a rav n i pogoji b istveno določujejo p rid o b iv an je h ran e . Za zem ­ ljišče m oram o v edeti nele tržno , a m p ak tu d i ekološko v rednost, k a jti le tak o bomo m ogli p re so ja ti sm otrnost človekovih posegov v n arav o in se v k lju č ili v p rakso . N avsezadn je p a so v svetovnem m erilu p o g lav itn i socioekonom ski p o jav i le očitno navezan i na p rirodnogeografske pasove, č ep rav čas zveze sp rem in ja . O b e sm eri s ta do n e k e m ere p o sled ica razm er, v k a te r ih živiijo in de lu je jo geografi. Socioekonom ska sm er je nazorsko b liž ja m estnem u p reb iv a lcu , k i p r id e »v naravo« , ko t sam m isli, le ob nedeljskem iz letu , p o k ra jin sk a p a km etovalcu in tistem u, ki o p azu je zem eljsko p o v ršje iz le ta la in v id i, da zavzem ajo m esta le m ajh en delež kopnega. P rv a sm er je u sm erjen a v p rih o d n o st, d ru g a a n a liz ira p redvsem d an ašn je s tan je . D ru g i v ir ra z h a ja n ja je raz isk o v a ln a p ra k sa . Če hočem o b iti tem e­ ljiti, zaha jam o p r i isk an ju zakon itosti in zvez v sorodne panoge. Znanost p a se je z a d n ja le ta tak o razm ah n ila , da je ne obv ladam o več n a vseh so­ ro d n ih p o droč jih . Zato se del geografov om eju je na zasledovan je d ružbo ­ slovne, d ru g i del p a na naravoslovne znanosti, in to, k a r zna, a p lic ira p r i svojem raz isk o v an ju . K a r ne zna, ne v id i in ne uv id i. G a ra n ta za b rzd an je n a d a ljn je g a ra z h a ja n ja v id im zato p redvsem v p o liv a len tn i vzgoji geo­ grafov . v čim bo lj reg ionalno-kom pleksn ih sem inarsk ih in d ip lom skih nalogah m ed š tu d ijem n a un iverz i, v osebni izm en jav i raz isk o v a ln ih iz­ k u šen j m ed razn im i p ro fili geografsk ih raz iskovalcev in p redvsem v team skem raz isk o v an ju reg ionaln ih* problem ov. Bibliografija — Bibliography Bobek. H., 1970, B em erkungen zu r F rag e eines neuen S tandorts d e r G eo­ graphie , G eographische R undschau, 11. Gams, I., 1975, Problem i geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajinske ekologije v Sloveniji. Geografski vestnik XLVII, L jubljana. George, P., 1970, D ietionaire de la Geographie, Paris. Gerasimov, I. P., 1975, N auka o prirodm 'ch ekosystem ech jäko synteze vedy o k rajine a biocenologie v sovetske geograficke a biologicke vede, Z prävy geogra- fickeho üstavu ČSAV, Brno, XII, 3, 2—10. Gomsen, E., 1970, D ie Geowissenschaften im Program der UNESCO, G eogra­ phische Zeitschrift, 58, 1. Isačenko, A. G., 1974, L andšaft kak predm et čelovečeskogo vozdejstvija. Izve- stija Vses. geogr, obč., T. CVI, 5. * Pogosto pišem o tud i »prostorski problem i«, p ro sto rsk a stvarnost in po­ dobno. Po m nen ju n ek a te rih je geog ra fija veda o p rosto rsk i stvarnosti. V en­ d ar je p ro sto r ko t po jem p reveč širok, saj lahko van j strpam o vse od ig le do oceanov in vsem irja . H ofm ann, M., 1970, ökologische und synergetische Landschaftsf»rschung. G eographische Zeitschrift, 58, 1. Ilešič, S.. 1970, F ü r eine kom plexe G eographie des ländlichen Raumes, und der ländlichen L andschaft als N achfolgerin der reinen A grargeographie, M ünchener Studien zur Sozial- und W irtschaftsgeographie, 4. M anshard, W., 1961, D ie S tellung der G eographie in der internationalen W irtschaftsorganisation der UNESCO, G eographische Rundshau. 10. Menscliing, H., 1972, Länderkunde-R egionalgeographie, Räum liche und zeit­ liche Bewegungen, W ürzburg. M ihäilescu, V., 1970, Geografie-ecologie, regiune geograficä-ecosistem. Studii si cercetäri, seria Geografie, T. XVII, 2, Bucuresti. Monkhouse, J. G.. 1966, D ictionary of G eography, London. R adinja, D., 1972, O nesnaženost človekovega okolja v luči geografske te r­ minologije, G eografski obzornik XIX, 1. Sauškin, J. G., 1974, G eografija v perspektive, V estnik Moskovskego Uni- vers'te ta, 2. Schm ithüsen, J., 1962/63, Vorschläge zu einer in ternationale Terminologie geographischer Begriffe und der G rundlage des geosphärischen Synergismus, Geographisches Taschenbuch. Schm ithüsen, J., Bobek, H., 1967, Die L andschaft im logischen System der Geographie, E rdkunde (3) 1949, 2/3, Sonderdruck: Zum Gegenstand und zur M ethode der Geographie. Schm ithüsen. J., 1970, D ie A ufgabe der geographischen W issenschaft, Geo­ graphische Rundschau, (22), 11. Vrišer, I., Uvod v geografijo, L jub ljana 1976. Vrišer, I., 1975, Nove meje geografije, G eografski vestnik, XLVII, L jubljana. W esterm ann Lexicon der G eographie, 1972. Zvorkin, K. V., 1975, O edinoj koncepcii geografii prirodi, Vestnik Moskov- skogo universiteta, 6, Moskva. ENVIRONMENT — HUMAN ENVIRONMENT — GEOGRAPHICAL ENVIRONMENT — GEOGRAPHY Ivan G a m s (Summary) The artic le deals w ith the question how far the notions given in the title coincide w ith the subject of geography. In all the sences given above the con­ cept of environm ent includes also the influences of the surrounding organic and anorganic m atte r on living organism (association). W ithout these com­ ponents the environm ent becomes mere surroundings (surrounding world). Hence, the notion of environm ent, hum an or geographical environm ent reaches w ith its biotic, physiochem ical com pounds and w ith environm ental perception of living organism beyond the scope of geography. The geographical study of the hum an society, on the other hand, reaches beyond the goals of the environ­ m ental sciences, ju st as the study of the motive pow er of social developm ent is not accessible through the m ethodology used in investigating of the biological associations. In the foreground of geographical research is m an’s im pact in the region, whereas in the environm ental sciences it is the influence of the environ­ m ent on the hum an beeing w hich is in the foreground. Argum ents are sugge­ sted th a t the harm fu l division of the geography into the na tu ra l — physical — scientific geography w hich proclaim s the regional s truc tu re for its object of study, and the hum an — social — scientific geography which puts the socio­ economic processes in foreground, is a consequence of the practice in research. Less and less are we able to follow the progress in the social and physical scien­ ces thoroughly. To preclude a fu rth e r breaking up in geography, a polivalent education of geographers and the team research of the regional problem s is needed, according to the author.