GLASBENA MATICA V LJUBLJANI.
49. društveno leto.
29. leto rednih društvenih koncertov.
V ponedeljek, dne 24. januarja 1921, ob 8. uri zvečer
v hotelu Union
KONCERT.
Sodelujejo:
solistinja kraljeve opere gdč. VILMA DE THIERRY (alt), konservatorijski prof. g. JANKO RAVNIK (klavir) in pevski zbor „Glasbene Matice“. - Koncert vodi g. NIKO ŠTRITOF.
Vspored:
1. a) Anton Lajovic: PASTIRČKI.
b) Emil Adamič: PRIŠLA JE JESENSKA NOČ.
c) Anton Lajovic: KROPARJI.
č) „	„	PLES	KRALJA	MATJAŽA.
2. a) L. M. Škerjanc: BELI OBLAKI.
b) „	„	JESENSKA PESEM.
c) Anton Lajovic: SPLEEN.
č) „	„	RAZDVOJENOST.
3. a) Josip Prohazka: MORAVSKA NARODNA, b) Ferdinand Juvanec: SLOVENSKA ZEMLJA.
Odmor.
4.	a)	Emil	Adamič:	AH ZVONIJO . .	.
b)	„	„	DA IMEL BI PERUTNIČKE.
c)	„	„	DUDELDAJČKI.
5.	a)	Josip	Pavčič:	ŽENJICA.
b)	Janko Ravnik:	MELANHOLIJA.
c)	„	„	V RAZKOŠNI	SREČI,
č)	„	„	PRIŠLA SI . .	.
6. a) Anton Lajovic:
b)	„
c)
ZELENI JURIJ.
KIŠA.
MEDVED Z MEDOM.
j
Poje mešani zbor.
Poje gdč. Vilma de Thierry.
Poje moški zbor.
Poje ženski zbor.
Poje gdč. Vilma de Thierry.
Poje mešani zbor.
NB. Lajovičevi zbori in Škerjančevi samospevi so izšli pravkar v založbi „Glasbene Matice“. Spleen in Razdvojenost v založbi „Ljubljanskega Zvona“. Pro-hazkova „Moravska narodna“ in Adamičeva „Prišla je jesenska noč“ sta iz „Novih Akordov“. Vse druge skladbe so rokopisi.
Hrovatin, Ljubl^apu,
1.	Pastirčki.
(Oton Zupančič: Ciciban.))
Bilo je sedem hudih let, bilo je sedem hudih paš, bilo je sedem suhih krav.
Sedmero je pastirčkov nas, zdaj tolste krave gonimo, na polno pašo hodimo, okrogle pesmi piskamo.
Saj smo prebili sedem let, prebili sedem hudih let, prestali sedem pustih paš, prepasli sedem suhih krav, da ni nobeden „joj“ dejal.
a
2. Prišla je jesenska noč..
(Aleksandrov;)1
Prišla je jesenska noč» proč je moje spanje,, misli mro obupajoč, kdo se zmeni zanje ?'
Prišla je jesenska noč,, proč je moje spanje, jaz sem topol samujoč,, ki ne seje in ne žanje..
IH
k
3.	Kroparji.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Kdo pa tisti so štorkljači ?
To so kropenski kovači, to žebljarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope: cop, cop, cop, lop, lop, lop.
Kdo pa tisti so trkljači?'
To so kropenski kovači, kladivo jim v roki pleše, pesmi poje, iskre kr1 še : plenk, plenk, plenk, žvenk, žvenk, žvenk ...
E3
4.	Ples kralja Matjaža.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Enkrat naprej, enkrat nazaj, kralj Matjaž si izbera raj, gori in doli, tretjič okoli, — kralj Matjaž si Alenko izvoli.
Trikrat po sredi, četrtič na kraj:
Kralj Matjaž, Alenko nazaj!
Roke navzkrižem križa, kraža,
Turki lovite kralja Matjaža!
Bijmo s petami tok, tok, tok, konjič Matjažev skok na skok.
EU
5. Beli oblaki.
(Li-tai-po: O. Hauser. P. Karlin.) Preko zelenih gor v mrzlo tujino beli oblaki te spremljajo v sivo daljino ...
Preko zelenih gor,
preko šumečih rek
bela se pota vijejo,
beli oblaki te spremljajo . . .
Proti večeru se vležejo na jezera mirno gladino, zjutraj pa zopet s teboj na pot v mrzlo, neznano tujino . . .
E3
6.	Jesenska pesem.
(Li-tai-po : O. Hauser; F. Kozak.)
Tak tiho vetrič gre, tak svetlo je polje . . .
Gavrana goni strah med znane hiše med belim listjem polnoč daljna vzdiše .
O kje si zdaj, o kje ?
Te li še kdaj uzro oči ? ah, v dan prostran v to dolgo noč — bol mojih želj ihti!
□=
7.	Spleen.
(Paul Verlaine. — VI. Levstik.)
J'Iekdaj je krvavela roža,	Preveč sijala je nekdaj	višava,
kot črn bršljan je mrak temnel.	morje zeleno in sladki	dih	modrin.
Ah, zdaj ko draga tiho boža,	In zdaj nad dušo strah	mi	plava:
strup mojih muk je oživel.	Ti pustiš me, tudi Ti!
E3
8. Razdvojenost.
(Paul Verlaine. — VI. Levstik.)
Moja duša žaluje neutešljiva, bolesti njene je ženska kriva.
Karkoli storim, utehe ni, čeprav srce več ne služi nji, čeprav moje duše in moje želje pot, kam, o kam od te ženske pelje.
Karkoli storim, utehe ni, čeprav srce več ne služi nji.
Srce občutljivo vzdrhteva vroče, vprašuje dušo: „Mar je mogoče?
Al mora biti razpotje cest uporno tak in tak zgolj bolest!“
In duša srcu tako odgovarja:
Mar sama vem, kaj to žalost vstvarja, da blizu se čutiš in vendar, o kje, odtrgan trpiš, ko gori srce . . .
E3
9.	Moravska narodna.
(O. Župančič.)
Zabučale gore,	Casi, mladi časi,
zašumeli lesi,	neužiti krasi?
ah mladost ti moja,	Moja mlada leta
kam ušla si, kje si?	niso vžila sveta!
Ah mladost ti moja,	Kamen še ta kamen
kam si se zgubila?	v vodi se obrne,
Kakor da bi kamen	le mladost se moja
v vodo potopila.	več nikdar ne vrne.
Zabučale gore, zašumeli lesi, ah mladost ti moja, kam ušla si, kje si?
EJ
=□
10.	Slovenska zemljica.
(Anton Debeljak.)
Zemlja slovenska, zemljica sveta, tujec po tebi sega z roko.
Meni je tožno, meni je težko, kot da mi psica meri v oko.
Zemljica rodna, zemljica plodna, majhna si majhna, pa te dele. Kdaj že od grude kos so ti vzeli, vedno še rane sveže skele.
Vtli* moj Joža, Krpan moj Krepki, da mi je dana vajina pest, svet bi na dlani nesel v zavetje, cela bi stala naša posest.
Zemljica zlata kri zdaj namaka, bolj te ko truda biserni znoj.
Če prihajača prejmeš na grudi, večni naj sanja v tebi pokoj.
El
11.	Ah zvonijo . . .
(Bogomila.)
Ah, zvonijo, pa komu tako lepo ? Moje rože, mlade rože danes smrtno pot gredo.
Tihe sapice jesenske jim zavele so z dobrav, rosno solzna vsa je trava, zadnji diha jim pozdrav.
E3
12.	Da imel bi perutničke.
(Bogumil Gorenjko.)
Da imel bi perutničke kakor drobne lastavičke, pa bi zletel tja na gričke, tja na gričke rojstvene . .
Tam v mladosti raju pel o ženinu bi maju, pel o rojstvenem bi kraju, rojstvenem bi kraju pesemce.
E3
Prišli trije so možički z dudeldideldaji in se nastanili v vasi tam ob cestni graji.
13.	Dudeldajčki.
(Osojski.)
Ej to bilo je veselje teh treh dudeldajev.
Vsi ljudje so k njim drveli iz vseh bližnjih krajev.
Eden jo na meh je rezal, drugi v trombo pihal, tretji pa z debelim basom je povprek udrihal.
Prišli trije so možički, trije dudeldajčki, mi pa smo krog njih skakali kakor mladi zajčki.
ET
14.	Ženjica.
(F. Korak.)
Žela je, žela mlada ženjica, pela je v polje zlato, pela je pesem o svojem preljubem, ki ga nazaj več ne bo:
„Sel moj preljubi za srečo, v lepi široki je svet; našel je srečo, zato se ne vrne, vzel ga široki je svet.“
„Zela bi žela, pa bilke ne vidim, solze oči mi slepe.“
Ah, kak si žarka, mlada ljubezen, hitro ranljivo je mlado srce!
15.	Melanholija.
(Alojzij Gradnik.)
Sam s teboj sem tih in brez besed.	Roke dal bi ti, a ker se tresti
V molku svojem kakor v plašču črnem	mogle bi in biti izdajice
svoje srce skrivam. Če poglede	vse neizgovorjene bolesti,
tvoje vjel bi, kaj, kaj naj ti vrnem ?	stiskam vanje svoje mračno	lice.
16.	V razkošni sreči.
(Vojeslav Mole.)
Pod solncem se daljave grejejo,	Brsteče veje se priklanjajo
drhte jim grudi sveže, mlade,	in čakajo dehtenja, cvetja
pod nebom se škrjančki smejejo	in solnčne moje misli sanjaio
in radost sejejo v livade.	o raju tvojega objetja.
In moje pesmi n«te čakajo, da te pripelje bela cesta, se v sreči smejejo in plakajo kot pred oltar idoč nevesta.
17.	Prišla si . . .
(Oton Zupančič.)
Prišla si . . . tak pride zlat oblak
na večerno r.sbo;
popotnik je komaj ustavil korak
in komaj zadivilo se je oko,
že zagrne ga v črne koprene mrak.
p
v
Prišla si . . . tak pride pesem dev iz dalje do tihih dobrav; popotnik obstane .. . spet tiho .. . odmev še lovi se med debli strmečih goščav, in v šumenju lesa zatopi se spev.
Prišla si . . . in gledal sem tvoje oči, poslušal ti zvonki glas — odšla si . . . popotnik zaprl je oči in sanjal oblaka je zlatega kras, in sanjal je pesem, ki ne izveni . . .
18.	Zeleni Jurij.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Jurij zeleni se z mavrico paše; srečno, veselo selo bo naše: že za vodo čez travnike jaše.
Z glavo namigne, trava se vzdigne, obraz okrene, veje odene, z okom obrne, cvetje se strne.
Jurij zeleni ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam.
Dobri ljudje vi, jasno vam lice! rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske gorice.
Jasno vam lice, misel najbolja!
Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja.
Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti, kliče me čas, ali ob leti spet bom pri vas.
Konja vspodbode, v daljo izginja, cvetje; zelenje za njim se razgrinja, da nas zelenega Jurja spominja . . .
(Dragotin M. Domjanič.)
Kiša pada, kišica, travnike primače, duša moja dušica tak se stiha plače.
Škoda je pohabiti suzom lice belo, škoda ne pozabiti, kaj ni biti smelo.
Kaj si rubček zgubila? Dam ti ja još jeden. Kaj si dečka ljubila, koji ni te vreden?
Kiša stala, kišica, rože sunce greje, duša mi se, dušica, vre čez suze smeje.
Q
20. Medved z medom.
(Oton Zupančič: Ciciban.)
Skoči brate na medveda!
Pa zakaj?
Vkradel nam je lonec meda.
Pa zakaj?
Lačni so mu medvediči.
Pa zakaj ?
Prazni so še vsi grmiči.
Pa zakaj ?
Saj ne upajo si cvesti.
Pa zakaj?
Sneg bi vtegnil jih zamesti.
Pa zakaj?
Burja se čez plan hohoče.
Pa zakaj ?
Jug je prepoditi noče.
Pa zakaj?
Ko pa ni še božja volja!
Bratec aj!
Božja volja je najbolja.
Naj le Jug na Burjo mahne in pomlad na žemljo dahne, cvet in sad rode grmiči, najedo se medvediči: takrat skočim za medvedom, pa mu vzamem lonec z medom.
11	i II! S=<[: I
Charles Princ
Ljubljana
Dunajska cesta.
Manufaktura.
"gJČŽT "g5(9 G> (9 g).
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA ŠT. 2.
§22
Telefon št. 261 in 413.
Brzojavni naslov: „Banka'1 Ljubljana.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
822
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog
95,000.000 kron.
@22
Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
£3
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
822
Prodaja srečk razredne loterije.
_2>g gg_a g__as_s>. g_s>.§. s g m? s>g s g_s®g—s®
SNOJ & MODIC
Trgovina z modnim in ma-nufakturnim blagom
PREŠERNOVA ULICA v hiši Mestne hranilnice 3,
Priporoča svojo zalogo različnega najfinejšega
manufakturnega blaga
SOLIDNE CENE. DOBRA POSTREŽBA.
:: DOMAČA TVRDKA. ::
S3E@8^8]SEEgga8SSaS8ä8g8@SSe®Sg®82EäIE8Sgg826SS3®E@6g^=82EE^ :SS£S®3e0a3gaSi£i^a£S®3ggä32gaS33SSS£5^SG©g^S3S2£
Kajo Delič
zlatar in draguljar (juvelir)
LJUBLJANA
Hilšerjeva ulica štev. 4.
Priporoča svojo zlatarsko in draguljarsko delavnico
za nova dela in popravila, vsake vrste pozlato vanj e in posrebrovanje. Prevzema tudi staro zlato v pre-litev in napravi novo obliko vsake vrste. - Poročne prstane v vseh vzorcih in merah itd.
a
n
JADRANSKA BANKA
LJUBLJANA
Split
Šibenik
Zadar
Zagreb
Trst
Wien.
Sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge, ter prevzema vse
pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji
v tu- in inozemstvu.
Beograd
Celje
Dubrovnik
Kotor
Kranj
Maribor
Opatija
Sarajevo
bančne posle
=□
1
£Z
Z
DH x
r
□=
Tvrdka
Gričar & Mejač, Ljubljana
Prešernova ulica 9.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za gospode in dečke.
V zalogi imava tudi NAJRAZLIČNEJŠE BLAGO ter sprejemava naročila na IZVRŠITEV OBLEK IZ IZBRA- j=j
NEGA BLAGA.
0
KONFEKCIJA ZA DAME.
HnnnnnnmnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnmmnnDDCOlIiaDIIlDDDlJIIODIIIC
| K. PUČNIK, LJUBLJANA j
SODNA ULICA 3.	\
I	^	I
I	E3E3	FINO KROJAŠTVO ZA	E3E3	|
|	E3E3	GOSPODE IN DAME.	E3E3	|
1	^	I
0 PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO V ZALOGI. g
1	-	1
1	TOČNA IN PRECIZNA POSTREŽBA.	§
______________I