Spedbdone In abbonamento postale —- Potidim platen ▼ Leto XI., Št. 6 (,.JUTRO"4 št. 30 a) Ljubljana, ponedeljek 8. februarja 1943'XXI Cena cent. 80 llpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije tn inozemstva Ima Unione Pubblicitž Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ul. 5. Telefon fit. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25. 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra c izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza ttallana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano i di artlglierle al conSine llhko R irscite azionl dl reparti esploranti in Tunlsia — Vivace attlvita di velivoli dell'Asse H Ouartier Generale delle Forze Armate cojnunica in data di 7 fehhraio 1943-, 10. t. m. Pel bo glavno partijo Figara, s katero je ponovno žel velike uspehe na Kraljev,} Operi v Rimu. Opozar_ jamo na nastop tega umetnika, čigar koncertni nastopi pri nas so prepričal' o njegovem prekrasnem pevskem materialu in izbrušeni tehniki, in obetato tudi popolne, superiorno obvladanje 'gra7ske strani partije. Ostala zasedba partij: Almav.va — Lipušček, Bartolo — Zupan, Ros na — Ivančičeva, Basjlio — Betcfto Fiorello — Dolničar, Berta — Stritarjeva poveljnik ške šole. Pri njem je imelo telo vodoravno lego in se je ob vdihu in izdihu dvigalo j in padalo, njegove potegi so bili dolgi in / izdatni Japonski trener Matsusawa pa je | ustvaril še boljši način. Telo leži nekoliko j ooševno in ostane vedno mirno na isti višini, glava je vedno izven vode. Zamah' so hitri in kratki. Tudi delo nog ie reformiral; približal ga je gibom žabjih krakov. Na treh zadnjih okmpiadah ie japonska šola zmagala nad nemško, zlasti v Berlinu, ko je pri moških Hamuro nremagal Sietasa. pri ženskah na Maehata Geneger-ievo. Toda tu so Američani pokazali že nov slog: metuljček. Uspehov sicer niso imeli, toda danes ga skoro ni plavalca, ki bi ga tudi na 200 m ne uporabljal, vsaj deloma. Samo Japonci se ga niso oprijeli, ker je prikladen zlasti za močne, široke atlete. Desetorica najboliš:h prsačev sveta na olimpijski nrogi ie tale: 1. 2:31 2 Bojčenko (RusMa) 1?4Q: 2. 2 37.2 Kaslev (USA) 1936: 3. 2:37.3 Nakache Francija) 1941; 4. 2:37.4 Balke (Nemčija) 1939: 5. 2:38 9 Heina (Nem-č'ja) 1937; 6. 2:39 Hamuro (Japonska) 1940: 7. 2:39.2 Koike (Japonska) 1934; 8. 2:39.6 Cartonnet (Franci i a) 1935: 9. 2:40 3 Sietas 'N°mčija) 1937; 10 2 40.5 Higeins (USA) 1937. — Slede: Hough (USA) 2:40.6. Ohr-dorf (Nemčija) 2:41,7 in Rothman (Švedska) 2:42. Kakor na 100 m ima tudi tu Evropa ve-l;ko besedo, sai so v lestvici 3 Nemci. 2 Francoza in 1 Rus. Amerika in Japonska na sta zastopani s po dvema plavalcema. straže — Anžl: var. D rigent: D. * žsbre, \ Tudi po kakovosti je Evrooa v veliki pre- " moči: Nemčija ;ma 15 točk, Francija 11, Rusija 10, USA 10 in Japonska 9. B2Hnfi rgZef! slavcih mož Danes je šport tako razvit, da so sedanji svetovni rekordi — lahko se reče — že precej blizu mejam človeških zmožnosti, kar velja zlasti za plavanje, kjer je že dogodek, če se komu oosreči prevzeti sve- <-x ser: C. Debevec zborovodja: R. Simoniti. * Uprava Državnega gledališča sp roči: ?redprodaja vatopn'c Z3 operne n dramske predstave je vedno v opernem gleda! šču. Blagajna polIu e vsak dan od 10.30 Jo 12.30 in od 16. do 18. Za predstave za abonma so vstopnice v predaji vedno d~n pred predstavo za predstave izven ab n-mana ob nedeljah a:i med tednom pa 2 dni pred predstavo. V Dram posluje blagajni ^amo pol ure pred pričr-tkom vsake predstave in nima predpredaje. kajti Rusija ni članica mednarodne plavalne zveze. V vrsto nesrečnih olimpijcev kakor so Fick. den Ouden itd. spada tudi ameriški akademik Jack Kasley. Ta plavolasi. ko-dravi prsač je namreč tik pred berlinsko olimpiado v New Havenu postavil na 200 m svetovni rekord 2:37.2. ki ima veljavo še danes. Tsto leto si je pridobil tudi svetovni rekord na 200 y (2 22.5). Toda nekaj mesecev pozneje je na olimpiadi odpovedal na vsej črti; izpadel je v semifi-nalu s slabim časom 2:48. — Stasiti Jack se je uspešno udejstvoval še dve leti. 1937 je bil akademski prvak na 100 y z odličnim časom 1:01.9. 1938 pa je v Detroitu postavil še svetovni rekord na 100 m (1:08.6). O Nakacheju. Balkejn. Cartonnetu In Hicrierinsu smo govorili že zadnjič pri 100 m prsno. Nemški stražnik Arthur Hefna iz Glad-bacha je edini Evropec. čigar ime je sedaj zaoisano v seznamu svetovnih rekordov. Ze 1935 je zmagal na 200 m na nemškem prvenstvu. 1936 je zastopal domovino na olimpiadi, a je izpadel že v semifinalu (2:47.3). Naslednje leto si je osvojil v Magdeburgu evropski rekord (2:38.9). Potem se je spravil na dolge proge in na Danskem postavil dva svetovna rekorda: 1938 v Kodanju 400 m 5:43.8 in 1939 v Solling-Ohligsu 500 m 7:13. (Mimogrede povejmo (da oficielni svetovni rekord na ! tej najdaljši prsni progi ni najboljši sve-' tovni čas: Rus Meškov je plaval 1940 v i Moskvi 7:11.01). 1940 se je izkazal tudi ! na sprinterski progi: v Duisburgu je pla-[ val 1:12. : Dalje sta v lestvici dva sinova Vzhoda. | Kiiub temu. da sta plavala samo klasično, i se jima je posrečilo vriniti se med svetovno elito na olimpijski prsni progi. — S4udent Tetsuo Hamuro je mlajši. 1935 ie bil drugi v japonski lestvici s časom 2:42.4. Življenjski uspeh je dosegel naslednje leto na berlinski olimpiadi z 19 leti, ko je ohranil tradicijo japonskih olimpijskih zmagovalcev v prsnem plavanju. Drobni Hamuro in nemški velikan Sietas sta se vso pot besno borila glavo ob glavi. Hamuro s hitrimi in kratkimi j zamahi, Sietas sta se vso pot besno borila glavo ob glavi. Šele v zadnjih metrih =e je zmaga odločila; za udarec roke je bil Hamuro — z olimpijskim rekordom 2:42 5 — za 4 desetinke hitrejši. Poslej je bil vsa leta gospodar japonskega prsnega plavanja. Višek je dosegel 1940 z dvema državnima rekordoma: 200 m 2:39 in 100 m 1:11.2; zlasti poslednji čas je sijajen, ker je bil postavljen brez »metuljčka«. Hamuro je sploh najboljši »klasik« sveta in če bo nekega dne FINA preklicala »metuljčka«, bo on svetovni rekorder! — Hamuro je majhen in droban. Njegova moč ni v telesni sili, temveč v izredno izdelanem slogu. Kar je bil Hamuro po berlinski olimpiadi, to je bil njegov rojak Reizo Koike ona štiri leta pred njo. 2e 1932 je bil med najboljšimi svetovnimi prsači, saj je bil na olimpiadi v Los Angelesu drugi '2:46.6). Zmagal je 1934 na dvoboju Ame-rika-Japonska v Tokiu. To leto je Dostavil svoj najboljši čas na 200 m 2:39,2. Na berlinski olimpiadi je poskrbel v borbi z tovni rekord za kako de^etinko sekunde. Američanom Higginsom, da noben »me — Dan»šn!i kcnCrt na viol nčelu ho začel tečno ®b pol 7 uri v velik: f;lhar-monični dvoran Izvajal ga bo čeHst Anton Janigro. Pr klavirju ga bo spremi ..il p"pn'st Marijan Lipcvšck k: je sprejel sodelovanje z izredn; ljubezniv.ostjo, ker je ntalni spremljevalec slavnega umstnka. 'v'on'st Ivo Maček zadržan. Natančni spored noccjšn ega koncerta je nir,lednj : t) Nardini: Adagic; Sammartin': Pesem; Guerrini: Allegro; 2) Kaydn: Koncert violončelo 'n klavir v D-duru. Pa krali: oavz: 3) Lrcat.el!i: Sonata; 4) Brer-: O'*-entrlrkr ljuisk.j pršem. Ravel: Habane-1 a; Nin: Granata. Choon: N t turno p clndnji opu ); Dn»'u: Hora s»-acca'o^ '/stopnice so tfkom ia^va na '•~z>^lago v 'rnjigarni Glasbene Mat e?. Od 6. ire da-jo v veži filharmontčne dru^^-3 >'a kon-"ert opozrrjamo :n vsb m:. — Gost?ln?čarska n~b?v"a'na zacl*n»-! noziva svoje p. n. zad"u?:^ k? v mefu tj i!h-'cna. da dvien^io n^muimn v za-''ružn! p'sarni nakaznice monopolna uprave za sel. •noi J*?* - Otvor'tev R-vram. Di" ma s Jr:do ctvrT v R'mu r^z^t^v" rm-Qu«drl<»nu!>!e k! b letos zaraJ.l vojne primerno rkrčene Komi^ja za rn.zrtaro ip e sestavljeni dov-č?^ ni ";e. da bo'1" mo- | ce r3i' urretn:k; sam' zbrsti svejn dela k t ne ho iirela črna. da b: hodila d i.telieja d- ateljeja. Bvrdova lartvi ho studila vojni morn^-'•Jci. Raziskovalna ladja, s katero ja Dr^d 12 let' admiral Bvrd še1: na po^arn? eks-ped cijo v Antarktido in k je ležala v zi- i stnn^u v pristan'"'ču v oueb"- Iz Sp^disle ft^ Novi otroški vrtci v ptujskem okrožju. Na obletnico prevzema oblasti po nar. J-nem sooiaTzmu so bili v ptujskem okrožju odprti nadaljnji št rje ctrcšk vrtci. Vsega skupaj je zdaj v okraju 25 stalnih otroških vrtcev. Vsa eabavisča zaprta Kakor drugod v Nemč';ji, so pr- odreclbj ministrstva propagando bil: zaprti do vključno včerajšnjo sobote vsi javni lokali, vsa gledališča, va-rieteji in druga zabavišča. Odpovedane so bile vse javne, umetniške tn zabavne pr -reditve. To se je zgodilo v počaščenje žrtvovanja 6. armade pred Stalingradom. Vzg ja sadnih čuvajev, štajerski deželni raziskovalni urad za sadjarstvo, vrtnarstvo in izkor ščanie sadja priredi tečaj za izšelanie sadnih čuvajev. Tečaj bo razdeljen v tri dele. da bodo tečajniki spoznali svoje dolžnosti v treh letnih č3ših. Vlak ga je povozil. Pred dnevi je na postaji- Zeltweg vlak povozil pomožnega de- čku. bo po p roči:'h ncmšk:b l!stov obnov-ir>" in nvr-'^*"! v vojne m rna rice kot spremljevalna ladja. Francoska nvJi.oa. Po sklepu franeo-kegn ministrskega sveta ie b la ustanov- j =pro' ju s pravili FINE. Osem dni zapored 'jena rnilien. ki ie podreiena i> -n strskemu 'e pariški »LAuto« objavljal razprave Tcda le živi mož, ki kakor za š^lo poseka življenjske uspehe svetovnih rekorderjev, kakor so Hough. Kaslev itd., kadar se mu zd;. To je rurki prsač Semjon Boičenko. Rodil se je 1912 v ukrajinski vasici Marev-ki revnemu kmetu in že prav mlad je moral opravljati težka poljska dela. Ves prosti čas pa ie prebil s kopanjem v bližnji rek; Ingul. Toda nekega dne mu je tu uto-n:l oče — stari Bojčenko namreč sploh ni znal plavati — in Semjon je b'l prepuščen samemu sebi; ime! je samo močne roke in široka ramena ter pošteno ime. S 16 leti je odšel na delo v srednjo Azijo, potem pa ~,e ie preselil v Aktjubinsk, kjer je bil snreiet v tovarniško šolo. Redke proste ure ie izrabljal oveiin'k Gostev — od!:čen nT r valeč Ta je sDcznal njegove vePke ta-'en'e in šele sedoj ie z^čel Semion siste-m?.'.:čr»o irenirMi 1933 ie bil na prvenstvu mnrn-rce tretii na 100 m prosto, toda že 'elo ie nocekal vse tekmece. Ko "o re 1P34 ^brol' v Moskvi noiboliš: plavale: voiske. mu ie neki trener svetoval, nai ce posveti cr^emu slogu in že pri na-sledni h 'ekmeh mornarice ie zrušil večino prsnih rekerdov. Tu ie videl nekega Mo-skrvfcina. ki ie rJavol me^ul:čka. Dva dni e vne'o učil nov'h ffibov in že je postavil svetovn-' čas na 50 m. Ko je doslužil rok. se ie v Moskvi pod vodstvom izku-trenerjev čisto posvetil plavanju. Kmalu je začel postavljati sijaine čase, plasti na 100 m. Na delavski olimpiadi v Antwerpenu je plaval 1:07.9. doma pa celo 1 06.211 Več na sveta seveda ni veriela teh rekordov 'n krožile so celo govorice, da -reffov »but1erfly« ni pravilen Ko pa je Poičenko 1937 v okviru svetovne razstave Tc-toval v Parizu, se je izkazalo, da ima *:cer nekaj posebnosti, ki pa niso v na- oreds-driku Lavalu Josef Darn*nd je imenovan za generalnega tajnika mil ce. Francoska m lica je sestavljena iz prost: volj-'•ev. Sprejemajo vanjo rojene Francoze, k' so moralno in fizično sposobni sodol vati -ri vzdrževanju notranjega reda. Člani milice postanejo lahko samo arije'. Novi poklici za vojne Invalide. V M-lanu so imeli v sedežu ondotne inspekc je fašističnega Z3vcda za profesionalne de-'avce sestanek na katerem so razpravljal o ured'tv> novih p klicev za vojne p'hab-ljence Industrija bo na ta načn dobila nove sodelavca, invalidi pa bodo primemo preskrbljeni. Določene so b le glavne smernice za prevzgojo vojnih inval dov. katerim h-do na razpolago posebn' strrko^n' tečai'. Pri vsakem invalidu se bodo up^3'evale njegove individualne zmožnosti. strokovnjakov, ki so se prepirali o njegovem slogu. Slednjič je francoska -»veza sestavila komisijo treh najuglednejših ve-ščakov. Pred njihovimi očmi je Bojčenko odplaval 100 m v času 1:08.8 in komisija ie iziavila. da ie njegov slog čisto pravilen Dasi že precej v letih, ie svoie čase še vedno boljšal 1939 je z 2:36.2 tudi na 200 m posekal oficielni svetovni rekord. V šek pa ie dosepel šele 1940 (28 let!). Ves I svet ie zastrmel nad njegovimi časi- 100m 1 06 in 200 m 2 33.7. nato pa celo 2:31.2!!! (6 sekund bolje od svetovnega rekorda!). — A ludi na višku slave Semion ni pozabil. da ga je zlasti nesrečna očetova smrt vrpndbuiala. da se je s tako vnemo uč;l plavanja; do sedaj je že nad 30 ljudi rešil smrti v valovih. — Uradno priznnni pa i njegovi rekordi seveda niso bili nikoli, j tuljčkar« ni prejel kolajne. Bil je tretji s ; časom 2:44.2. Po olimpiadi je še nastopal, i toda v senci Hamurovi. Izkazal se je 1938, | ko je v mrtvem teku s Hamurom posta-i vil na 100 m za klasika odličen čas 1:13. j — Kakor Hamuro tako je tudi Koike bolj j drobne, toda elegantne postave in plava j v dovršenem slogu. Najstarejši plavalec v lestvici je plavo-i lasi Nemec Erwin Sietas iz Hamburga. Plavati je začel že 1924 s 14 leti. Pog^j-mo samo najvažnejše uspehe njegove 17-letne kariere. 1928 je bil četrti na olimpiadi v Amsterdamu. Enako mesto je zardel 1932 v Los Angelesu. 1934 je postavil svetovni rekord 2:42,4. V Berlinu 1936 je že tretjič plaval na olimpiadi. Bil je vsa nada Evrope in se je boril kot lev, toda na cilju je bil za udarec roke drugi (2:42.9). Naslednje leto je dosegel na^bo^-ši čas 2:40.3. Sedaj je poročen in služi pri mornarici v Kielu. toda vse to ga ne ovira pri športu. — Erwin Sietas je izmed tist;h redkih prsačev, ki ne uporabljajo »metuljčka«. Tudi novega japonskega klasičnega sloga se ni oprijel, temveč je ostal zvest staremu nemškemu načinu po Rndemacherju. Njegov slog ni baš lep, videti pa je treba njegove silne potege. Mož je v ostalem močne telesne konstruk-cije visok in dolgonog. Po značaju je izredno prikupen, zmerom veder in šaljiv: pravi športnik. — Ko so ga lani v Zagrebu vprašali, odkod jemlje uspehe kliub svoiim 32 letom, je odgovoril: »Kdor športno živi, lahko dolgo ne samo nastopa. temveč tudi zmaguje.« P. S. Radio Lfiiblfana PONEDELJEK, 8 FEBRUARJA 1943-XXI 7.30 Lahka gla-ba. — 8.00 Napoved časa. — Poroč:la v italijanščini. — 12.10 Plošče. — 12 30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 13 10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Glasba in pesmi — vodi dirigent Segurini. — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14.00 Poročila v itali-ianščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra. vod: dirigent D M Sijanec. — Glasba na godalni orkester. — 14.40 Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenSčini — 17 00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz Rimskega gledališča »ETsso«: Franc Schubert: Zimsko notovanje — 19 00 »Govorimo italijansko« _ oou^uie orof dr Stanko T^>ben — 10 30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa. — Poročila v 'talijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenšč ni — 20 30 Sinfon'č_ ne oriredbe iz filmov Sinfonični orkester družbe EIAR vodi dirigent Ferrero. — 91.15 Koncert sor>rani*tke Ksenije Kusej. — 21.45 Predavanje v slovenščini. — 21.55 P:sana glasba. — 2215 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 22.45 Poročila v italijanščini. Dolgo ni vedel, kako bi ji razveselil molčeče oči, pa je ponudil: »Ali bi rada ciklame, dehtve, rdeče, tiste najlepše, ki sva jih oni dan videla ob leskovi meji?« Glas o temnordečih ciklamah ji je vzburil želje, in že je stala ob njem: »Daj, tistih temnih ciklam mi prinesi, že od nekdaj jih ljubim ...« Res. težko da nam meseca julija, avgusta katera cvetica bolj ugaja kakor šopek skromnih karminastorožnatih ciklam. Ponižno žde tik grma, se skrivajo ob vejicah, le malo si jih upa na piano. Tam iih sonce preveč preganja in pije njih cyeLAA\B>t, UufiivKan. Vjbnic /IT&c/^c. uarv c skoraj oblede ... Tudi v planinah, kjer je to'.iko lepega cvetja, ne moreš m: rno mimo ciklame — korčka. Tu, sredi grušča in skalovja, žari cel šop sočnobarv-nih cvetov, ki so prav v planinah posebno lepi, šop divnih rubinov. Ko pa pridejo mrazovi, za iskre iznova ciklame. To niso več tiste divje, poljske rože, ampak nežne, bohotne, velike žlahtne ciklame. Vrtnarji so jih vzgojili iz skromne perzijske ciklame (cyclamen persicum), odeli cvet v pestre barve in oblike ter povečali moč cvetenja in učinka. Pozimi in še do pozne pomladi nam jih nudi trg, da družbujejo primulam, kamelijam, acele-jarn, hijacintu, tulipanu.. Ciklama je divna cvetlica, pa ji glej zastane zelene marmorirane liste, ali pa njih prikupno, elegantno, vitko cvetje. Kaj čuda, če stopi nežni vrtnarici v kamrici včasih solza v oči, ko boluje in umira njena zala ciklama, njen zali spomin! Da nam poj de vzgoja sobnih zimsk'h cvetic po sreči, je treba že pri nakupu vsake cvetice pomisliti, da prihaja ona k nam iz kraja, kjer so jo oskrbovale vešče roke in ji v umetno gretih in močenih, svetlih prestarih nudile višek udobnosti! Cvetica se je tam dobro imela in razva-dila, mi pa ji v neznanju nudimo često nepravi prostor in napačno vzgojo. Zato, kdor ima rad cvetice, vzemi jih k sebi, a šele če imaš malo znanja v vzgoji, vsaj malo volje in smisla za cvetico in pa predvsem prostor in zemljo, kjer se cvetica ne muči. Mi imamo pozimi radi toplo kurjeno, suho sobo, večina cvetic pa tega ne ljubi! Zanje je zrak kurjenih sob pretopel in presuh. Zlasti ciklama, ki seveda ne sme zmrzniti, želi le 8—10 C topline in prostor, kjer je le nekaj jutrnjega sonca in kjer ni prepiha. Všeč ji je med okni, ali tu je prostor zanjo preozek Ce pa ji potrebne nege ne damo, vene, rumeni in utihne. Kakor vse cvetice pozimi, zalivamo tudi cjklamo le s postano. mlačno vodo, a zmerno, da v podstavku ne ostaja voda- Gomoljček ciklame, če je pravilno sajen, je komaj do polovice v zemlji, zgornji del ostaja zunaj, kjer pridno odganja in brsti novo cvetje in listje. Da to vse ne prične gnitj, moramo posebno paziti, da pr-; zalivanju ne polijemo gomolj-čka, ampak le okolno prst! Ko cvet od-cvete, ga čimprej izpuknimo. Naprašene liste očistimo tako. da jih obrišemo dopoldan z vlažno, mlačno krpo. Pravilno zalivanje, senčen, hladen, ne presuh prostor in sempatja malo umetnega cvetličnega gnojila ali razredčene gnojnice. to so najvažnejši pogoji za zdravo rast in obilno cvetenje sobne ciklame. Ko pa ciklama preneha cveteti, ko vse bolj in bolj pojema njena sočna vegetacija. je to znak, da ne potrebuje več vode in sonca ter da se umika k počitku. Ker so posebno tiste ciklame zdrave, rastne in odporne, ki jih držimo po več let pri sebi, bi bilo škoda, da zavržemo odevetelo. po-čivajočo ciklamo. Pridržimo jo v loncu, ki ga zadnje dni maja, ko ni več slane, za-kopljemo do roba v zemljo kje v mirnem, senčnem kotičku vrta. Ce ne priliva dež, pa sami včasih, a le bolj poredko, privoščimo vode gomoljčku, ki sicer počiva, a mu tudi tedaj ne odmro koren'ne. Ko pa pride deževni september, se prične v gomoljčku novo brstenje. Tedaj je čas za presajanje ciklam. Stari lonček očistimo znotraj in zunaj, od grude ob gomolju odstranimo zunanjo prst in jo nadomestimo z novo pol dobre, preperele podlistovke Ln pol zrele kompostnice z nekaj resjevke in peska zmešamo ter s tem obložimo gomolj in zali jemo. Ce imamo tako zvano mrzlo gredo, vodimo v njej nadaljnjo mlado rast ciklame in jo tu posebno varujemo ostrega sonca. Večletni gomolji močno narasto. Lahko jih razrežemo na več krhljev, ki jih pred vsaditvijo dobro osušimo oziroma posujemo z drobno stolčenim likalnim ogljem. Zanimivejša pa je vzgoja ciklam iz semenja. Seme je drago, lahko si ga pripravimo tudi doma, če v popoldanskih urah prašdmo cvetove iste ali raznih ciklam med seboj. Vrtnarji sejejo že avgusta meseca, domače seme pa dozori kasneje in ga takoj pose jemo 1 cm vsaksebi in nekaj mm plitko v peščeno resjevko, kjer ob zadostni vlagi in toplini vzkali v 4—6 tednih. Najprej se pojavu droben gomolj ček, šele nato lističi. Ko sta zrastla prva dva lističa, sejanček presadimo in nato še vsaka dva meseca, da se mlade rastline v vedno sveži zemlji bolje ojačijo. Imeti morajo dovolj, a ne hude svetlobe in dovolj svežega zraka. Cveto že prvo leto, ako smo jim dali vsega, kar si žele. Pri presajanju pa moraš mlade gomoljčke. v razliko od starih, saditi toliko globoko, da se zgornji del komajda vidi iz zemlje. Pravo veselje do pa nas prevza- me šele potem, ko se nam vzgoje prav dobro obnese. A da bo zmeraj tako, bodimo vedno s srcem in umom ob cvetici, da iz motrenja njene rasti razumemo njeno brezbesedno govorico. Ne naveličajmo se prehitro ene vrste, ampak ene vrste se držimo po več let in desetletij. Sele tako nam postane cvetica domača, razumljiva in lepa. Tudi zunaj v prirodi, kjer toliko gomoljčkov omaga v nepravi legi in prsti, dasi je vrtnar vedno eden in isti, postanejo krasotice le tiste izvoljenke, ki imajo srečo, da ras to y zemlji iz »obljubljene dežele«. In od tu je prinesel fant dekletu ciklam, tistih lepih temnih, samo tistih temnih, in z njimi pozdravil bolno srce... Pogled v zgodovino Dolenjcev Leta 748 so Obri, ki so po Samovi smrti postali spet močnejši, jeli ponovno napadati Slovence; ker pa ti niso bih še dovolj močni da b: sc lahko sami uspešno upairaili obr-skim navalom, se je korotan&ki voijvoda Borut, pod čigaT nadoblast je tadaj spadal tudi de.1 Dolenjske, obrnil po pomoč do Bavarcev, ki so mu radi ustregli n s katetrih pomočjo jc Slovencem uspelo premagati Obre. Vendar so morali Slovenci to uslugo plačati s priznanjem bavarske vrhovne ob= lasti, s čimer je tudii Dolenjsko prišlo pod Bavarce. Padec Slovencev pod bavarsko nadoblast je eden najvažnejših mejnikov v zgodovin; slovenskega naroda, saj ne pomenja le izgube kratkotrajne samostojnosti ampak do končno politično in kulturno priključitev Slovencev na zapadnoevropsko kulturo, katere prva posledica je bila nph pokristja-njenje. O emonski škofiji -mamo namreč poslednje vesti iz leta 580. zaradi česar st upravičeno sklepa, da je s prihodom Slovencev prenehala obstojati ta škofija Slovenci so bili namreč ob svojem prihodu še pogani, ki so na vso moč zat rali krščanstvo. Posebno po vsem Dolenjskem kjer ie bil vpliv krščanstva najmočnejši, so Slovenci jeli takoj po svojem pr:hi>du prega njati duhovnike, podirati cerkve in zasuž-n jeva ti vse krščane. Še danes pravijo mar sikje na Dolenjskem dekli »krščenica«. Saro papež Gregor Veliki se v svojih pismih pritožuje nad tem preganjanjem ki je skoraj popolnoma zatrlo krščansko vero po Dolenjskem. Šele proti koncu 7. stoletja se je ta prvi slovenski kulturni boj nekoliko umi ril, nakar so jeli oglejski patriarhi širiti pc Dolenjskem krščansko vera Vendar pa se je že- tedaj solnograški nadškof prisvajal Dolenjsko in jo je le zaradi oddaljenosti prepuščal oglejskemu patriarhu v misionar-siko delo. Saj je še vedno obranieno pismo slavnega anglosaškega učenjaka AJkuina h dobe cesarja Karla Velikega, v katerem slednji izpodbuja oglejskega patriarha Pav« lina na razširjanje vere po Dolenjskem. Prvi in glavni razširjevalci vere po Dolenjskem so bili irski škofje, in iz dopisov med Ai» kuinom in soLnograškiim škafom Aroom po* vzemamo smernice, ki so vodile tedanje misijonarje pri pokristjanjevanju DOlenjske. Tako piše Alkuin leta 796 Arnu: »Bodi pro-povednik resnice, ne pa izterjevalec desetin, kajti novo dušo je treba rediti z mlekom BILO JE NEKOČ TAKO. »Dragi Milan, pred poroko si' mi vedno prin a šal darila, sedaj se m« pa ne spomniš več.« »Ali si že videla kdaj, da lovec še krmi ustreljenega zajca?« Naročite se na romane Dobre knjige' Ljenko Urbančič: črtka v pismu (Po petošolčevem orumenelem pismu) Spoštovana gospodična, Brez klicaja Vam pišem, ker pravi nova slovnica, da to ločilo v naslavljanju ni več pravilno in je celo predrzno. Potem, pisemski ovoj je čist, nepopisan, ker bi črke motile tako lep in okusen pravokoten kos beline. In le »gospodična« Vam pravim, zakaj tisti »prof.« moti ime in priimek; če ne zoradi drugega, že zaradi tega. ker je tujka — Vsaj za?e si želim, da mi ne bi tiste tri črke ali glasovi nikoli motili imena, čeprav bom imel besedico shranjeno v lisi niči. Ali ne bo lepše, če bodo rekli ali pisali o meni kar: »Mičo Mičič bo izdal zopet novo zbirko črtic.« Pa tudi ste mi bliže, če Vam rečem le »gospodična«, zakaj v prvem primeru si predstavljam strogo predstojnico, kakor je na primer naša matematikarica, ki ima glavo z obliko geometrijsko pravilne prizme Ta fer.-.ka, o k^4eri ne morem reči. da ;e ponavlja vs^ko uro z vnemo, dn ?e ne sme nri ulomkh krajšati vsota 8" r :r m da ie treba oaziti. če je pred os'enascm predznak minus, ker se po*em vremen'jo vsi predznaki v oklepaju. — Zd? 'c rr.! da re 'e ta ženska rodila le za m~Ierr',4-'ko. za nmža ;n otroke ne. Ko sem hodil v prvo šolo. sem se zagledal v mlado profesorico, ki je bila majhen, vitek in mičen stvor z baivanimi lasmi in lici; prava predstava ženske. Nekoč sem napisal na listek »Pozdrav, Vera!« in ga ji položil pred uro na mizo. Niti »prof.« niti »gospodična« nisem pristavil pred pozdrav, zakaj le tako se mi je zdelo, da mi je blizu. Toda za tisto prikrito izjavo ljubezni so me kaznovali z ukorom. Bil sem užaljen ter razočaran in še danes mislim v bistvu tako. Zadnje čase pa sem se zagledal v Vaše — to se mi zgodi večkrat — s srebrom vokvirjene naočnike, Vaša okrogla lička, ki so pripravna za zaušnico ali poljub, in v jamico na sredi brade. Zadnjič, ko smo prestavljali pesem o zakletem kralju, sem se spomnil ob stavku: »On ni umrl« na prismojenega trgovca na vasi, koder smo živeli. Ta človek, ki je bil kljub prismojenosti osebno nadarjen — vodil je brezhibno in celo vzorno knjigovodstvo — je bil tudi vnet gasilec in so ga na lastno željo položili tudi v krsto v gasilskem kroju. Vedno se je oblizoval okoli ust kot maček, kadar pa je bil pijan — takšen je bil večkrat kot trezen — je z veseljem govoril. »Poljanec govori!« so rekli pivci, si pomežiknili, medtem ko se je on povzpel na stol, se oblizal okoli ust in začel; pivci so ga med govorom venomer prekinjali z opazkami. Ko je končal, so si pivci pomežiknili in mu ploskali, zato je naročil vina, da je teklo od mize. Ko je nekoč govoril o umrlem gasilcu, je dejal na koncu: »On ni umrl, ampak je le začasno oči zaprl!« To smo otroci vedno ponavljali, kadar smo ga hoteli opona- apostolske poboenosti. dokler ne doraste. se ne utrdi in postane krepka za sprejem navadne hrane.« Zategadelj novi masionarji niso naletela pri pokristjanjevanju Dolenjcev na poseben odpor in vsi tedaj nastali upori so biila v glavnem ie političnega zna čaia. Bavarsika, tedanji neposredni gospodai Dolenjske, je bila pod frankovsfco nadofc-lastjo, ki pa je ni nič kaj rada priznavala. Ko so se pa Bavarci leta 749 odkrito postavili Frankom po robu in se je Tasilo III skušal za vsako ceno znebiti framkovskega gospedstva, na drugi strani pa je tudi vo-jaškoosvojevalni politiki Karla Velikega bila na poti močna im svobodna Bavarska, ki je bila ključ do Italije, je neminovno moralo priti do odprtega spora med Karlom in Tasilom. Vendar ga je v nato nastalih bojih KaTei kaj kmalu premagal zaprl v samostan «» priključil Bavarsko frankovski državi. S tem je tudi Dolenjska prišla leta 789 pod fran-kovsko oblast. Slovencem je Karel skoraj v celoti pustil domačo notranjo upravo m je biil sploh dobrohotno razpoložen nasproti njim, nedvomno iz daljnovidnih političnih razlogov. Večjri dol Dolenjske in tudi ostale Kranjske je bil tedaj še vedno pod obrsko nadvlado io trdno gospodstvo Obrov v Panoniji ob Srednji Donavi m kraških prehodih v Fur-lanijo je stalno ognažalo Karlove vzhodne meje. Zategadelj je Karel Veliki že predvidevali bodoči neizbežni spopad mod Franki in Obri ter sd je za to priliko hotel že v naprej zagotoviti prijateljstvo in zavezn -štvo Slovencev. In res 6o Obri že leta 788 pridrli ©b Dravi in nato ob Savi na Dolcn -6ko ter naprej prav do Furlamje, kjer jih je premagal šele Karlov sin Pipim, ki ie nato leta 791 prodni) preko Dolenjskega na Štajersko in tu ponovno potolkel Obre Vendar pa Obri kljub tema dvema zmagu- Dolenjske toplice t Valvasorjevi dobi ma še vedno nfao bila odločilno poraženi, saj končni cilj — uničenje obiske države — nikakor ni bil dosežen. V nadaljnjih letih te dvajsetletne vojne pa je bilo Dolenjsko ponovno glavno kretališče m izhodišče fran« kovskih armad, ponovno pa celo pozorišče velikih vojnih operacij, od katerih je zem» lja v teh letih ogromno trpela. V tej dolgotrajni vojni so se tudi DoJenj* ci dokončno pridružila Frankom in se skupno z nprni borili proti Obram. K'jub temu pa so Franki ob svojem prodiranju preko Dolenjske in Posavja opustošili in požgali t uda vso Dolcn ieko. Pri odiločiln h bojih : leta 795 je sodeloval tudi slovenski knez 1 Vojmomiir, ki se jc s Slovenci pridružil fur-1 lanskemu vojvodo Eriku ter prodirali skupno s frankenvsko-furiansko vojsko od Ogleja preko Krasa in Dolenjske, mimo Kostanjevice do glavne obrske utrdbe med Dravo in Tsa. Z zavzetjem te utrdbe in njenim uničen" om jc bil končno zadan Obram smr'n: udarcc in sledile so le še manjše akcije proti preostankom Obrov. Sele leta 803 so se Obri dokončno po treh neuspelih uporih predali Karlu Velikemu In s tem odigrali tudi popolnoma svojo politično vlogo. »Peklenski ogenj tu ne peče • • • M Na zadnji članek g. Staneta Strgulca smo prejeli dva odgovora, M Jn v naslednjem objavljamo, da se ugotovi resnica o »odkritju« Pekla, zraven pa, da se poglobi zanimanje za ta romantični predel, ki bo v bodočnosti gotovo Se bolj obiskovan kakor je bil ie doslej. Dne 18. januarja sem ariobčil v tem listu članek »Iška ali Iški Vintgar«. Na mojo opazko: »to krajinsko dražest je prvi odkril dr. Oblak« (namreč »Pekel«), se je oglasil g. Stane Stnrulec. ki pravi v notici z dne 1. t. m., da to po njegovi sodbi in vednosti ni točno, a pristavi, da neče delati nikomur »krivice«, pozivajoč, da se ugotovi pravo stanje. Zato podam naslednje pojasnilo: Dr. Oblak je že pred 46 leti kratko opozoril širšo javnost na Pekel, ko se ta ni še prav nič zavedala, kake čare nudi Bo-rovniščica gori v hribih (glej njegov članek »Iz Borovnice v Cerknico«, (PL Vest-nik 1897). Pred 40 leti (1903) pa je dr. O. v PL V. Pekel obširneje opisal in opozarjal slovenske turiste na ta pokrajinski biser. Uvodoma (str. 169.) piše: »Ta »pekel« je, dasi tako blizu našega stolnega mesta in še bliže slavnega borovniškega viadukta ie malo znan turistom, prav za prav neznan«. Ponovno je opozoril na Pekel, ko je v članku »Skozi Pekel v Borovnico« (PL V. 1905.) opisal njegov gornji del. Kakor razvidim iz SBL, je isti tudi v drugih listih opozarjal na ta in ostali notranjski del slovenske pokrajine in PL V. (1904.) poroča, da je on prvi opozoril javnost na ta »neznani prirodni biser«. To ugotavlja tudi SBL, ki navaja še en njegov posebno obš ren spis o tem Peklu v »Mladiki« (1925.) Tudi Vrha sv. Treh kraljev dr. Oblak ni odkril v tem smislu, da nihče zanj doslej ni vedel, toda je on prvi pisal o njem v svojem spisu »V okrilju vrhniške železn!ce« (1904.), kjer tudi ponovno opozarja na borovniški PekeL Kugy, Kadilnik in drugi tudi niso »odkrili« Triglava, toda bili so pionirji triglavske turl-stike. Tako je razumeti tudi mojo opazko o »odkritju« Pekla. Toda, kdo se bo lovil za be=ede!! Slučajno sem videl častno diplomo, ki mu jo je poklonila Notranjska podružnica SPD prav tudi zaradi zaslug za ta predel. M slim. da mora zato priznati vsakdo dr. Oblaku veliko, skoraj edino pobudo za obiskovanje Pekla. Da bi bil kdo drugi takrat t javnem tisku isto delal, mi nI znano. In zdaj k napravi prehodov preko skalne in strme pečine. Po navedb: g. Strgulca je dal prvi pobudo za to bivši borovniški nadučitelj Papler. in sicer pred kakima 50 leti Verujemo. Na drugi strani je pa enako res, da ima tudi SPD svoje zasluge pri tem. V zadnje imenovanem članku navaja dr. Oblak, da je prva dva slapa napravilo pristopna SPD s tem, da je nadelalo stezo do prvega šuma, most čez potok, do drugega slapa pa položilo lesene stopnice. V kakem odnosu je bila prvotna in ta naprava poti, ne vem. Morda so prvo poškodovali naliva oz. je bila potrebna izpopolnitev. Gotovo imajo tudi domačini — najbrie tudi g. Strgulec — zasluge glede »Pekla«. (Glede onih verzov v svoji notici se moti: ti so tedanjega študenta A. Sviglja, ne šati in dražiti, da je metal za nami kamenje. Zadnjič sem se v šoli spomnil na tega prismojenega pokojnika ob stavku: »On ni umrl!« In čisto brez prizadevanja, kakor da je to povsem razumljivo in naravno, sem dodal še: »ampak je le začasno oči zaprL« Vi pa ste odprli razrednico in mi napisali — sošolci so pravili, da le s svinčnikom, najbrž ste upali, da bom prišel po uri k Vam in se oprostil — opomin. Bilo je pozimi, zadnjo popoldansko uro, in v razred je padal mrak. Razlagali ste nepravilne glagole, sošolec Marn — ta slikarska duša — pa je risal sošolca, svojo roko ln človeški okostnjak. Prav nič posebno nisem bil zadet zaradi tistega opomina, temveč sem zlezel niže na stolu, sklonil glavo med ramena in sanjaril. To počenjam po navadi pri zadnjih popoldanskih urah, posebno pozimi, ko se kmalu mračL — Kako prijetna zabava je sanjarjenje! Pri njej največkrat iščem snovi za novo črtico, sicer pa jo najdem pri močnih dražljajih, veselih ali žalostnih. Pri tem mi je pomočnica prav tista črvlva sentimentalnost, ki se ji sicer režim v obraz. In če smo že pri tem: tudi ženske so mi potrebne, pa jih vendar ne devljem na oltar. Tako sem premišljeval tisto uro in me je privedla pot razmišljanja po raznih ovinkih in stranpotih do Nietzscheja. Pred kratkim sem se seznanil s tem možem, na katerega bruhajo ogenj, češ da je bil zverina. Tako delajo še danes; in to izobraženci Se sošolec Marn — ta slikarslsa Faplerjevi.) Ne moremo pa prezreti očitnih zaslug tudi izven borovniških krogov za odkrivanje in zanimanje za PekeL Dr. Fr. Ogrin. • Na poziv g. Staneta Strgulca v pone-deljski izdaji »Jutra« z dne 1. februarja se rad odzovem kot precejšnji poznavalec borovniških razmer iz tistih starih časov in sporočam naši planinski javnosti, da sem bil leta 1904., torej skoraj pred 40 leti, postajni načelnik v Borovnici, kjer sem bil prijatelj blagopokojnega Paplerja ter znanec mnogih domačinov. Kakor je razvidno iz originalne okrožnice, ki jo uredništvu odstopam v morebitno nadaljnjo uporabo, je »Odbor za obnovitev poti v Pekel« dne 12. junija 1904 naslovil prošnjo za gmotno in moralno podporo na domačine s pripombo, da nas je Osrednje vodstvo SPD naprosilo za popravo (obnovitev) pota v Pekel ter za napravo dohoda k prvima dvema slapoma. SPD je sicer obljubilo financiranje teh del, zdelo se nam je pa potrebno in hvalevredno, če tudi sami kaj prispevamo in tako pripomoremo do slovesa, ki ga je vredna ta prelepa točka naše zemlje. — Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija : 1904, je bila otvoritev, h kateri je SPD 1 v Ljubljani odposlalo kot zastopnika g. dr. L C. Oblaka, ki je številne domače in tuje udeležence navduševal s svojo znano zgovornostjo ter pravim planinskim zanosom, in slavil lepoto tega rajskega kotička. Naj omenim, da smo baš tiste dni »odkrili« tudi »Hudičev zob«, zdaj že dobro znano in obiskano visoko čer, ki se dviga visoko in ozko na desni strani slapov proti nebu. S pokojnim strojevodjo Sauerjem sva prinesla s precejšnjo težavo štiri metre visok drog in našo zastavo, katero sva z velikim trudom zasadila prav v sredino orlovega gnezda, v katerem so bile raztresene še razne kosti manjše divjačine. Prav to škrbino sem začel nazivati okolju primerno in da ima sploh kako prav-dansko ime: Hudičev zob. To pregrešno ime je pa prišlo na uho (zdaj že pokojnemu) veletržcu Antonu Kobiju, ki me je prav resno posvaril, češ kako le morem dati poštenemu kraju tako pofiujšljivo ; ime. »Gospod Kobi,« sem se opravičeval, »saj leži vendar v Peklu. Za pekel peklenska, za nebesa nebeška imena!« Tako je to ime ostalo do današnjih dni, na kar sem tudi jaz zelo ponosen, zlasti ker sem baš v nekem dnevniku, ka-li, ali celo v Planinskem Vestniku bral neki spis g. dr. I. C. Oblaka, kjer ponovno opisuje Pekel in tudi Hudičev zob. Saj je on baš tisti planinski pisatelj, ki je prej ko slej, že v zgodnji mladosti pa do sedanjih let, rad opisoval, da, opeval lepoto tega planinskega kotička, ki leži prav v sred;ni naše ljube žemljice in skoraj na pragu bele Ljubljane. Da je dalje pot od Borovnice do Pekla in čez, tja v Menešijo in narobe ponovno prepotoval in povsod propagiral izlete, ki naj bi križali to krasno divjo postojanko. Res je sicer, da je bila že dolgo znana stara steza na desnem obrobju Pekla, M je v vijugah vodila tja do vrha k žagi in od tam dalje proti Cerknici, Begunjam in drugam, toda Pekel in njegove slape so poznali le redki potniki, odnosno domačini, ki so morda v bližini drvarili. TI so res pripovedovali o peklenskem šumenju slapov, o divjih prepadih in morda celo o strahovih, ki so v temnih nočeh rogovilili po Peklu. Morda so baš taki ljudle pozanimali razne učitelje, uradnike in druge, da so se začeli zanimati zanj. Ne vem, kdaj je bil pokojni Papler prvikrat v Peklu in do kod je sploh prišel, vem le to, da je bil njegov slavospev Peklu takrat že znan. V »Okrožnici« navedeno besedilo mi je Papler sam narekoval in se glasi: »Peklenski ogenj tu ne peče, prijetno se le ohladiš; čez slape bistra voda teče, v naravi divni tu živiš.« Po Stanetu Strgulcu pa se besedilo, ki je navedeno v ponedeljski številki »Jutra« od 1. februarja, glasi: »Peklenski ogenj tu ne peče, nebeški le se širi hlad, po skalah bistra voda teče, po grlu našem trte sad.« Morda je oboje pristno Paplerjevo. Vem samo to, da ga ob večkrat imenovani otvoritvi potov k prvima slapoma ni bilo in je šel tisti dan najbrž po gobe. Se na smrtni postelji mi ni hotel povedati, kje so najboljša gnezda za jurčke. Vendar: j Slava mu! Da sklenem: idejno je vsekakor odkril Pekel in vse njegove lepote g. dr. I. C. Oblak in je prav in hvale vredno, da se vsaj del soteske v Peklu po njem imenuje. Ce bi prebrskali Planinske Vestnike pa tudi dnevno časopisje, bi našli marsikateri članek, ki z velikim planinskim zanosom, kakor zna baš on, opeva tudi Pekel in vso njegovo divjo lepoto. Penzijonist Frole Strmiški. Inserirajte v »Jutru« duša — ki redkokdaj najde človeka, o katerem reče, da je nepošten ali bi ga kakor koli obsojal, še ta izgovarja Nietzschejevo ime z grozo in prezirom. In ker so vsi tako sodili, sem mislil isto tudi jaz: zverina. — Pa kako preprosto je razumeti tega nesrečnika: govoril je o človeku z veliko telesno močjo in nepremagljivo voljo, sam pa je bil slaboten sifilitik. »Greš k ženski?« je vprašal moškega. »Ne pozabi biča!« mu je naročil. — Take nauke je dajaL sam pa je bil nekajkrat nesrečno zaljubljen, in sem prepričan, da bi nosil svojo ljubico po rokah. Tudi mimo berača nI šel, ne da bi si segel v žep in mu dal drobiža. — Samo kislo grozdje so vse njegove knjige, on sam pa je najbolj bel golobček, ubog golobček! Ne vem, ali ga res ne razumejo ljudje, ali pa mu zavidajo, da si je hotel nabrati tiste nekaj moči, zakaj imel je ni niti za obvladanje ene ženske. Jaz ga razumem popolnoma, in tako se mi je zasmilil zadnjič v šoli! Posebno, ker sem se domislil pri tem še sebe. Tudi jaz sedim tako ubog: niti toliko moči ne premorem, da bi se povzpel le za eno samo stopnico nad žensko ki stoji samozavestno na katedru in sem JI predan na milost in nemilost Lahko bi naredila z menoj še hujše kot le ta da me Je zapisala v razrednico. Lahko predlaga razredniku še hujšo kazen ali pa me postavi v kot, če bi ji skušal ugovarjati. Jaz. moški, pa sedim kot v verigo vklenjen pred to žensko, pred tistim stvorom, kateremu so učenjaki tehtali možgane in ugotovili, da so za mnogo lažji od moških. Ko sem ležal v bolnišnici, mi je stregla mlada, črnolasa zaščitna sestra. Zagledal sem se vanjo in postala sva si dobra. Ka-j dar ml je prinašala na posteljo skledo z ■ vodo za umivanje, sem ji vedno zatrjeval, da mi je všeč, ona pa se mi je nasmihala s črnimi očmi. Toda kasneje, ko sem že shodil in sem odšel k oknu, pa mi je ukazala z zapovedovalnim glasom da moram proč, sem jo v tistem trenutku sila za-mrzil. V enem samem trenutku in vse zaradi tistega gospodovalnega stavka. Iz besnega ponižanja bi se ji zagrizel v vrat, dc vroče krvi, jo zagrabil za lase ter jo vlačil sem ter tja vse dotlej, dokler ne b: padla na kolena, mi objela noge, me prosila odpuščanja ter me priznala za vladarja. zakaj ženske oblasti nisem trpel že kot otrok. Ce nadkrili ženska moškega v likanju, šivanju, v negi dece ali pa v pripravljanju šopkov za rojstni ali imendan, mi je všeč, ker se ji taka pripravnost sila poda. Cim pa bi se hotela povzpeti nad mene, nad moškega le za las, me zgrabi živalski bes, podobno kot spričo srda, če bi me hoteli napraviti za evnuha; in pripravljen sem, znesti se nad njo prav sadistično. — Vi ste razlagali nepravilne glagole, toda v razredu, kamor je padal somrak, je bilo vkljub temu mirno, sanjavo vzdušje; jaz pa sem si zakril obraz z rokama in na kolena so mi kanile tri ogromne solze. Potem pa — res škoda — je pozvonilo. Kač® — skrivnostne neznanke V zavoda, kjer goje strupenjače Kaj tesno postane pri srcu mirnemu sprehajalcu, ko tajinstveno zašumi v njegovi bližini listje, iz katerega se naenkrat vzdigne vitko, dolgo telo strupene kače. Saj nr "treba, da bi bila ravno strupenjača. Večina ljudi je neprijetno presenečena tudi takrat, kadar se naenkrat prikaže kak zastopnik nestrupenih kač. Saj je malo takih ki poznajo razne vTste naših strupenih n nestru-penih kač. O tem, kako poznajo ljudje strupene in nestrupene kače, nas kaj dobro po>-uče nekateri zanimivi podatki iz teta 1912. V So veni ji so se zelo razmnožile strupenjače. Da bi se ta strupena golazen cm msipe-ineje pokončala je Kranjski deželni odbor tisto leto objavil, da da za vsako ubito strupeno kačo 1 krono nagrade. To je bilo kaj mikavno vabilo; ena krona za kačjo glavo je bilo pa tudi prece) Zato so šli ljudje pridno na de'o in pripravili pravi pog-n na kače. Uspeh seveda ni izostal. Pobili so vel:ko število kač, med katerimi pa je bilo mnogo nestrupenih. Po končanem lovu na kače je prispelo v Ljubljano 264 pouiljk s kaj neobičajno vseb no: v vseh ]x>"»i jkah je bilo skupno 23 371 kačjih glav. In od teh je bilo le 15.035 glav strupenjač, vse ostale pa so bile giave nestrupenih kač. To se pravi, da so pri tem lovu pobili ljudje zaradi svoje nevednosti približno 36°/o nestrupenih in celo koristnih kač. Kakšne strupenjače poznamo pri nas? Na vsej zem'j.d je izredno veliko število strupenjač, katere so se najbolj razplodile predvsem v tropskih kraj h. V tropih so kače dolge in močne, posledice njih pika sio pa g-rozne. Mnogokrat se pojavi smrt prav kmalu za tem, ko je strupenjača zabodla svoje strupene zobe v meso svoje žrtve. V nai.:nh krajrh ni toliko vrst kač kakor v tropih, tudii niso tako velike toda kljub temu so zalo nevarne Našii edini strupeni kači sta gad in modras. Pa tudi v vsej Evropi imaimo le kače iz družine gadov (viperidae). Modras je doma na Apeninskem in Pirenejskem polotoku. Te živali so se izredno razmnožile ter se porr'kale iz svoje domovine vedno bolj prori severu v kraje, kjer je doma gad. Tedaj so pričeli gadje svojo borbo- za obstanek, v kateri pa niso uspeli. Počasi so se moral" umikati močnejšemu modrasu. Modrasa so se naselili na ravninah, iz katerih so se morali izseliti gadje na višje, paninske predele. Taka usoda je doletela gade tudi v Sloveniji. Nekdaj je bilo v Sloveniji mnogo več gadov kakor modrasov, v teku časa je pa modras izrinil gada iz ravnin na hribovje. Tako srečujemo zdaj gade v višinah do 1800 metrov. V naših krajih živi predvsem črni gad, v manjšem številu pa je tu tudi bosanski gad, k: živi v planinah Bosne in Hercegovine. Na prostranih predelih Dmarskega gorstva opazimo še manjše število kratkih gadov. V Sloveniji sita se bori a za oblast gad in modras, na pogorjih Črne gore Hercegovine in Bosne pa so se znašli v borbo kar trije tekmeci. Kraški gad ali ljutica, kakor ga imenujejo ondotni domačini, prebiva v Bosni, Hercegovini. Črn" gori iin na otoku Krku na j del j časa Toda doseljenca sta ga v teh krajih popolnoma iztrebila. Močnejši, rogati modras se je naselili v topilih dolinah in ob morju, gad se je pa moral umakniti modrasu v višje lege. In tako se je ohrcurla ljutica le še na otoku Krku, kamor mu nista mogla slediti oba preganjalca. Smrtonosni strupi Nase strupene kače niso velike. Ko ukot-Ijejo, napravijo le majhno ranico ki je videti kakor rahel vbodljaj z dvema srivan-k&ma, Rana tudi ne krvavi. Kljub temu so pa posledica kačjega pka smrtonosne, ako nam pravočasno ne pri hrti na pomoč zdravnik. Znanstveniki se že dolgo časa bavijo z vprašanjem, kaj je in kako je sestavljena zagonetna strupena snov, ki se stvar j a v kačji žlezi strupenicl Strupenica na nič dru- gega kakor ena izmed žlez slinavk ustne dupline. Kačji strup je izredno učinkovit iin po svoji jakosti presega mnoge rastlinske pa tudi sintetizirane strupe. Vsakomur je zmana zelo strupena pruska kislina ali pa njena so! ciankalij. Človek, ki zavžije 50 milPtgraimov (= 50 tisečink grama) pruske kisline, je v nekaj trenutkih mrtev. Še hujši strup je strihnin. Zadostuje 30 mg te snovi, da človek umrje. Zdaj si pa oglejmo, kolikšna količna kačjega strupa v p 1.' va smrtonosno na človeka! Zadostuje samo 6 mg strupa kobre, da ugonobi človeka. Seveda nam gornji: primeri ne pravijo, da so te količine za vse ljudi enake. Nekateri prenesejo tudi nekoliko večji obrok struna. Tudd nimajo vse kače istega strupa; vsaka vrsta kač ima po6ebnega. Kačam ne škodi lastni sitrup. Pravimo, da so ;mune. Poznamo še nekatere druge živali, katerim ne škodi kačji strup. V borbi s kačo se predvsem dobro izkažt j e ž Prav nič ga ne moti, če ga ubode gad ali mtdras. Tol:ko časa se bori, dokler ne uniči kače. Te prirodno imune živali imajo v sebi neki protistrup, ki onemogoči delovanje kačjega lipisi^^Sni JA pij v /.v -. . Kejeni kači merijo kožno temperaturo Protistrup je pripravljen strupa. Toda, če so ie od narave imune živali, zakaj bi jih tudii umetn- ■ ne •munizi-railr? Nekdaj si ni nihče zastavil tega vprašanja, Toda pojavil se je nesmrtn' Pasteur, ki je na tem področju opravil ogromne zasluge za č oveštvo. Borii se je proti pasji steklmi. Na vsak način je hotel ozdraviti ljudi, ki jih ugrize stekel pes, da h" jih obvaroval strašnih muk in smrti Ni poznal povzročitelja te bolezni, toda posrečilo s© mu je najti zdravilo. Na isti način, kakor je dobri Pasteur 'ek proti pasji steklimi, se je posrečilo dohiti tudi zdravilo, k' onemogoči smrtonosno delovanje kačjega »trupa. Če vbrizgamo v kri sesalcev v majhnih količinah kačji strup, se začne tvoriti v njihov? krvi protistrup, in žiivali postanejo imune. Tak protistrup vbrizgamo v kri človeka, ki ga je uklala strupena kača. In protistrup uniči kačji strup! Seveda moramo imunizirati živali proti strupu razn;h krč. Za vsako vrsto kač dob:mo poseben protistrup. So pa tudi serumi, s katerimi se ubranimo zastrupitve od raznih kačjih strupov. In protistrupi? Posrečilo se je torej dobiti 'ek proti kačjemu strupu, toda do danes še ne vemo to j no. kakšna je kemijska narava strupa ;n protistrupi. Mnogi kemiki so se bawli z anai!iz:ranjem te zagonetne snovi Te analize so izredno težavne, in tako je še nemogoče tajno odgovoriti na vprašanje, kakšna je zamotana sestava kačjega struna. Prvotno so srdili. da se po kačjem piku zastrupi kri in da nastane sepsa. Čc bi bilo to nazinanje pravrlmo, bi morale biti v tekočini, ld se iz cedi iz strupne žleze, posebne bakterije, ki ugenobe človeka. Toda kaj kmalu so dokazali, da je ta raz aga nepravilna. Če vbrizgamo kri po kačjem piku zastrupljene živali v zdravo žival, ne nastopi zastrupitev. Če bi pa v krvi zakupljene živali bih mikrobi, bi se morala tudi zdrava žrval zastrupiti. Ker je bi a tn razlaga nepravilna, so pričeli analizirati kačji ftrup. Leta 1843 je napravil pirve analize kačjega strupa princ Lucien Bonaparte. Ugotovil je. da je to neka beljakovini podobne snov. ki ! jo je imenoval v i p e r i n. Raz^ka vanja so j toliko napredovala, da so ugo'r: v: kačji strup ne sestoji iz ene same b. j'k< Inastc Snovi, temveč je sestavljen iz štcviln "i komponent. S fiz;oio"k;im in kcm;čn:m raz:ska-vanjem se je posreči io ločiti razr.e vine. Izmed teh so najvažnejše naslednje: živčni strupi ali n e u r o t o k s i n i. h e m o-ragini in hemolizini Sestave kačjega strupa in proti-strupa še ne poznamo Živčni strupi učinkujejo na živčeje tako, da ohnome dihalni organi; s kačjim strupom zastrupjeni človek se zatorej zadušr. Te komponente je največ v strupu kobre, od naših kač ima pa največ živčnega strupa bosenski gad, ki je zaradi tega med najbolj strupenimii kačami v Evropi Serum konj, ki smo jih imunizrrali s strupom modrasa in gada, je brez uč:nka pri zdravljenju zastrupitev po ugrizu bosenskega gada. Tako prav razločno vidimo, koliko nevarnejši je bosenski gad od modrasa in gada, lc živi v naših krajih. Zaradi tega imunizirajo konje s strupom vseh treh kač. Druga skupina, homoragini, učinkuje na krvne žilice. Povzročajo notranje krvavitve. Posebno mnogo hemoragmov ima strup klopotače. pa tudi izcedek stropnih žlez naših kač jih vsebuje nekaj. Hemoragini uničujejo notranjo steno krvnih žlic. Hemo-lizini pa razkrajajo bela ;in rdeča krvna telesca. Na-ne strupene kače imajo v strupu ma'o te sestavine; mnogo je pa ima strup 1 kobre. To so le g'avne sestavine stropne snovi, toda znane so še mnoge druge. Vendar še zda 1 cika ni reeno vprašanje sestave kačjega strupa. Skratka, doslej se še ni posrečilo ugotoviti scistavo strupa in proti strupa m zato do sedaj tudi ni bilo mogoče umetno sestaviti, snfetiziraitri to snov. ki je kačam moč-no orožje v borbi za obstanek. o mojstru Paganiniju Domišljija se rada bavi s skrivnostmi, ki obdajajo violinista Paganinija. Vzemimo na primer skrivnost njegovega življenja, njegove umetnosti in njegove smrti. Skrivnost njegovega življenja!... Ljud;e govoričijo, da je prebil osem let za ziiovi ječe, po drug;h izročirh pa ie b:l zaprt samo štiri leta. Celo prijatelji so govorili o njem: »Njegove ljubavne zadeva so ga v mladih dneh zvodile na pot cestnih roparskih napadov.« »Hudič in Paganini« Zaman je priobčil Paganini oznanilo, ki je bilo potrjeno po zapriseženih pričah in ki so ga dali italijanski poslaniki v tujih ■ deželah nabiti, da ni nikoli prestopil praga ječe, da je njegovo življenje od sedmega leta dalje vsakomur znano in da se to lahko dokaže; javnost in kakor se dogaja v takih primerih, legenda sta naprel trdila, da je Paganini obešenjak in v tej podobi je živel dalje v spominu ljudi. Raziskovanje kačjega strupa Ker se je slednjič legenda o ječi videla ljudem preveč enostavna, so odkrili nekateri bistroumneži o Paganin'ju zgodbo, ki ga je spravila v zvezo s hudičem. V »Listu za elegantni svet« je izšla zgodba o obsedenem Paganiniju. Tam je stalo med drugim: V resnici se je splošno opazovalo, da sta hudič in Paganini v zelo ozkih odnosa jih in da sta prav za prav bila ena in ista oseba. Mojster kitare in gosli Mnogoteri življenjep'sec je poročal, kako je držal Paganini vedno v rokah kitaro in kako jo je odložil, če je prišel kdo na obisk Vrgel jo je nespoštljivo na mizo, zofo ali na posteljo in se je zdelo, kakor da nima z njo nobenega posebnega namena Vendar pa je bil ta instrument za Paganinija objekt študija in predmet veselja marsikdaj podnevi Kako pa to. da ni Paganini nikoli nastopil s kitaro niti na koncertih niti v prijateljski družbi? Edinič, ko je nastopil, je bilo v Firenci, na trgu Signoria. Amati pripoveduje v svojem delu o Pagan;niju isto zgodbo, češki biograf Šotky takisto in tudi Fetti jo omenja. Čeprav ni Pagamni nikoli javno igral na kitaro, so ga vendar ljudje vedno imeli za kitarista izrednih zmožnosti. Čemu ni na-j stopal s tem instrumentom javno, kakor i na primer njegovi tovariši Legnani, Car-* cassi ali Giuliani, izmed katerih je bil slednji v Londonu tako slaven, da jejeta 1833. izdal rev:io z naslovom »The Gui-lianad«? Vzrok je glasbenikom dobro znan. Če doseže kdo na nekem instruu-.en-1u slavo, mu ni všeč, da bi igr»l še na kak drug instrument. Bav'ti se Se s kakšno ^mgo stvarjo se pravi cepiti moči in ^ati slavo. Kralj naj plača! Dasi ni bil Paganini. kakor zatrjuje ne-' > druga legenda, »rkop'. vendar ni mogoče tajiti, da ne bi bil na drugi strani ir jovec, kar so v resn:ci vsi Genovežani. Njegov dobri glas — edina last umetnika — mu je pomenil mnogo. Nad njim je skrbno čuval in brižno je bedel tudi nad svojo gažo. Tudi kadar je bil povabljen na kosilo ali večerjo, ni nikoli igral. Nekoč ga ie nov^b-l kralj Jurii IV. na dvor. da bi igral. Paganini je zahteval 2000 zlatih mar* kot plač.lo; to je bila za tiste čase izredno visoka vsota. Krali je vliudno ugovarjal in mu je ponudil polovico. Tisti odgovor je dal povod, da je ume*n:k Donosno odvrnil: »Vaše Veličanstvo me lahko sl:ši za mnoso manišo ce^o na javnem nastopu; kar se pa mene tiče, ne morem dovoliti, da bi mi kdo diktiral plačilo.« O njegovi smrti poroča zgodov;na rahlo mešanico izmišljenosti in legende. Vsak je vedel, da je umrl Paganini kot razkri-čan človek. Imeli so ga bolj za hud:če-vega nego božjega. Da bi se opravljanje potrd;lo, kolikor je bila ta legenda vobče potrebna potrditve, so si izmislili, da ni mogel Paganini na smrtni postelji požreti hostije. Trpel je na jetiki grlača, ki ga ie v zadnjih dneh ovirala uživati sleherno hrano. _______ _ Najprej so položili truplo v krsto in jo prepeljali v bolnišnico. Paganini je imel sina Ahila, ki mu ga je bila rodila lepa pevka iz Coma, po imenu Antonija Blan-chi. Ta mladi mož, ki je bil podedoval po očetu ogromno premoženje dveh milijonov lir, je prišel mrliču na pomoč. Pisaril je na mogotce, zglaševal se je osebno pri oblastih — vse je bilo zaman. Krsta je slej ko prej ostala v bolnišnici. Truplo ni našlo pokoja Medtem se je bila zopet porodila nekakšna čarovna legenda. Bolniki, strežaji in bolničnrke so 'zjavili, da prihajajo vsa- ko noč iz krste tožeči glasovi in strašni krki bolečine, kakršnih še niso sl:šali ni-i koli v življenju. Drugi so bledi od groze i pod prisego izpovedali, da so videli »strašne demone«, ki so okoli krste plesali divji ples, se držali za kremplje in se režali, da je ljudi streslo do mozga. Seveda so ti ljudje vedoma nalašč prisegli po krivem, zakaj jasno je. da takih prizorov niso nikoli mogli videti. Vsa Nizza je sl;šala to. Oblasti, ki niso vec?3le. kaj storiti z mrtvim goslačem, ki ni hotel nrrovati niti po smrti — čeprav so bili med živmi tisti, ki so delali hrup — so sklenile, naj se prepelje rakev v la-zaret Hoteli so počakati papeževega odgovora na prošnjo, ki jo je bil vložil Pa-ganinijev sin. Toda tudi tam ni našlo truplo pokoja, kajti strežniki so si vtepli v glavo, da je treba mrliča odstraniti iz lazareta in ga prepeljati na obalo, kjer bi se b!la krsta kmalu pogreznila. Tam so ležali smrtni ostanki umetnika, ki so ga navdušeno sprejemali od Dunaja do Petrograda. od Londona do Palerma. Ležali so kakor zavržen kadaver. Marmorna krsta v Parmi Slednjič so nekateri prijatelji odpeljali krsto ponoči na polotok St. Jean. Tam je obiskoval velikega mrtveca samo vihar, ki je prihajal k njemu kakor zvesta ljubica. Grom in tuleči veter sta mu igrala na strune prirode tiste melodije, ki jih je bil ne^"č snm pričaral pred ušesa stotiso-čev v Evropi. Od tam je prišel mrtvec v Genovo, v Marseille, na otok sv. Honorija pri Can-neni, potem snet v Genovo in naposled v Pprmo v <~^rono, ki jo je bil Paganini nekoč kupiL Tr.najst let pozneje so truplo velikega pokojnika izkopali: leta 1876. so ga ponoči ob svitu plamenic eskortirali iz vile Ga'one v Parmo. To pot se je vse prebivalstvo udeležilo sprevoda. L. 1893. je krsto otvoril goslač Ondfi-ček. ki je bil želel videti mojstra. Telo so oblekli v nova oblačila, pod glavo so mu položili blaz'no. Tam sniva N'kolaj Pag*~i-ni*v marmorni krsti v cerkvi, ki jo podpira osem stebrov, svoj večni sen... Tako je opisal življenje in smrt slavnega umetnika, ki ga v eni svojih pesmi omenja tudi France Prešeren, profesor S. BargellinL raji m aomovi v nasi pesmi Pr. France O^rin pripravlja knligo o naSih lepih in zanimivih krajih. Iz njegovega rokopisa smo povzeli pričujoči prispevek: Na vasi. v mestecu je naš dom, tam mladih, srečnih dni zaton. Zato obiskujemo rodni kraj in dom, živeč v davnih spominih. NA DOMU Anton Aškerc Tebe le videti enkrat še vsaj prišel sem, dom moj, zgubljeni raj! Ves kakor nekdaj še se mi zdiš, ko izmed drevja ljubko blestiš. Doma Oton Župančič Prišel sem domov pod rodni krov: kot vejice zlate nad mano visijo oomini minolih let glej, zate zorijo ti sočni sadovi, glej. tebi vrtovi pognali so cvet! DOMAČI ZVONOVI Tlnea O, zopet vas čujem, premili glasovi, Oh, zopet vas slušam, Domači zvonovi! Domači kraj in dom pozdravljamo in hrepenimo po njem, kadar ne moremo domov ali se počutimo nesrečne v življenjskem vrtincu, misleč, da bi bilo življenje na vasi vendar le lepše. In duša se sprosti, v domač! kraj hiti. NAROČILO Simon Jenko Cuj, povej ml, sonce zlato, kaj se deje v mojem kraju? Oj, pozdravi našo trato, žitno polje, grme v gaju; Soro, devo bistrooko, gor nad njo obraslo četo, in ob njej temačno loko, ln krog nje tihoto sveto, PESEM O DOMU Silvin Sardenko Zopet proti domu grem, kjer se Sava, moja znanka, po srebrni strugi sanka; kjer na tihem vrtu klije zibel moje poezije; >jer vijo se poti bele, ki po njih ie dni vesele blažena odšla mladost. R ROJSTNI KOČI Z v o r a n Ko mi je težko srce. l.io^e misli v bledi noči sp-^o k tihi rojstni koči. v malo selo pod gor6 ... BOŽIČNE MKT.ODlJE Misel iz celotne pesnitve. — Silvin Sardenko Jaz grem čez vrste njiv nebrojnih, čez zibel žit pokojnih. Po iasno beli poti Božiču grem naproti — tja v rodno vas. DOMU. Joža Lovrenčift Kakor da preprežene bi bile strune zlate med menoj in tabo. gorska » as, se mi zdi, ko me spomini nate obiskujejo pod tih večei o! čas. VEČERNO ZVONENJE Odlomek — Mihael Opeka Večerno zvonenle po pbni zveni, v tuiini je potnik posluša, zakaj ob teb glasih srce mi drhti, in v prsih trepeče mu duša? MOJA VAS Anton Funtek O polnoči vid plava mi po roi-stveni vasi — oj mirno med višavami ta moja vas leži. Mehko domotožje preveva Jcs'r>a Stritarja, dasi je užival na Dunaju lep družabni položaj. V pesmi »Nazaj« je izražal med drugim takole: Po domu zapuščenem se ml toži, po njem nemirno hrepeni srce; spominov brej se bclj in bolj mi množi, podobe jasne dvigajo glavč: Z znanim glasom govorijo meni: Domov se vrni, brat nam izgubljeni! V eni izmed popotnih pesmi toži: Domov iz tujega si kraja želim in vedno želel bom; a vendar — žalost me obhaja, ko mislim nate, mili dom. * Sta daleč mu rodni kraj Vrhnika ln dom. a Miha Opeka je v mislih pri njima: Vse kar veselia užil. kar sem trpljenja izpil, rojsvena, ljubljena vas, ti, hiša pod hol- mom očeta, drevje domače in vrt. travnik in pisani gaj, stariši, bratje, sestre, prijatelji zvesti in znanci, vsem lz tujine le-tu srčn' pošiHam pozdrav Slovo od domače vasi in doma pomeni veliko odpoved. STOVO IN POZDRAV Vekoslav Remec Pod goro vas sloni pokoma, tiha, blešči se cerkev, v soiou križ gori. prek njiv in trat mi vetre diha in šepeta: Adijo. potnik ti! — Oj z Bogom ti domača vas! Spričo naše duhovne povezr-nosti z domačim krajem in domom ni treba nobenega poziva, da ju moramo ceniti in ljubiti; zato je naravno, kar izjavlia V. K. v Slovenskem Glasniku iz leta 1863.: Ljubo dom£, kdor ga pozna, pregovor stari že pravi; torej, moj dom, ljubil te bom, dokler me v grob smrt ne spravi Umevno, kar poje A. Praprotnik: V dolinci prijetni je ljubi moj dom nikoli od njega podal se ne bom; pod lipo domačo najrajši sedim, v domačem veselju dovoljno živim. Zato se trpko občuti izguba domačega doma. Z DOMA Anton A. Funtek Prodana torej hiša draga, kjer bival je za rodom r<~d — težki je pot od tega praga, slovo prebridko je odtod! KMETSKI HIŠI Simon Gregorčič Ta pesem slavi pomen kmetskega doma za naše narodno življenje. Priobčujemo eno kitico: Pač res ubčg si, mal, neznaten; a dasi mal in ne slovit, kako ti nam si blagodaten, kako za nas si znamenit! — O ZLATA ZEMT.JA ... Dr. Alojz Gradnik O zlata zemlja, ki si me rodila, o zlati kamni hišice, kjer strčha pokrivala mi je mladost brez greha, * ki se je kakor pena izgubila. O mati, ki si v srcu me nosila ln ki mi boš edina še uteha v življenju težkem tem, dok'er ne neha mi biti srca zadnja, trudna žila! Vse, kar življenje daje — vse je prazno in vse sovražno je, kot ost je trna in vere ni nobene še med brati. V naročje svoje sprejme nas prijazno in večnoverna je le zemlja črna in nam je kakor hišica in rr/iti. Dr. France Ogrln Darujte za slepe! Urejujf Davorin Ravljen -- tedaja ?a' Icon7or<-fj »Tntrn* Stanke Virant - Za N-v H < 'i?kirnr d <1 M*kirn.-u ja Frnr lenn - Zs »nsemtni -?el je - J"ovoren L/ubomil Volčič. — Vsi » Ljubljani.