Književna poročila. 59
Književna poročila.
Dr. Ivan Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja z uporabo priro-doslovja. Poljudni podneti k rešitvi socialnega vprašanja v smislu vzgoje k delovnemu pravu. Redovito izdanje Socialne Matice. Gorica. 1913.
Prostopravnili bi se razveselil in bi rekel: zopet eden, ki pobija pravniško sholastiko. Seveda nas pri tej knjigi kot pravnike najbolj zanima to, da proglaša pisatelj stvariteljsko oblikovanje prava. Že Ludvvig Knapp (System der Rechtsphilosophie 1837), stari heidelberški odvetnik je izrekel proroške besede, naslovljene na pismouke: ,Ta boj, ki v njem naša desetletja kar davijo naša stoletja, je gotov svojega uspeha . . . Toda stoprav popolno podjarmljenje zgo-govinskih znanosti pod prirodoslovje bode dokončanje vseh mrtvih sil in s tem bo stoprav konec starega in srednjega veka, ker^bo prenehalajdomišljija, da je treba sopotegovati se za pravno zaščito." In glej, jeseni leta 1913 začujemo na kongresu prirodoslovcev na Dunaju geslo: vodilno mesto gre prirodoslovje, ki so mu vse druge znanosti zgolj priveski. In naš pisatelj, izhajajoč od Julija Roberta Mayerja, pa od Helmholtza in Clausiusa, grmi proti konstruktivnim onemoglecem
60 Književna poročila.
z znanostjo o delu, z vzgojo k delu in z osvoboditvijo dela ter poskuša vsaj za bližnjo bodočnost določiti metodo delovnega znanstva. Ko dospe tako do vprašanja, kako se nadomešča staro nasilno pravo z novim delovnim pravom, in ko z Ostwaldom, Machom in Jurischem, najbolj pa z velikim praktičnim reševalcem Ernestom Abbejem zaključi: .Delo ustvarja objektivne dobrine, vrednosti; delo ustvarja idealne dobrine; resnično, dobro, lepo delo ustvarja življenje; delovno pravo pospeši in preobrazi socialno življenje, delovno pravo najkrepkejše pomore vzgajati ljudstva k sreči' — evo, v ta okvir kar vtakni pravoznanost kot delovno znanost in uk o delu. Zato se tudi čita poglavje o novi kulturi in starem pravu, kakor da oznanjuje novo vero kak „prostopravaš". Poročevalcu pa, poročajočemu o tej uporabi prirodoslovja, hodi na misel, da se piše 1870 in da proglaša velikanski pomen Rihard Wagnerjev. Mogoče je časovni razstoj za Ernesta Fuchsa in Ernesta Abbeja še večji. Naš pisatelj pa piše te .poljudne" podnete, ki jih pri nas ne bodo mnogo čitali, v tako krasnem jeziku, da takega v pravniškem slovstvu nimamo veliko.
Dr. F. G.
Dr. Vekoslav Kisovec: Delavsko zavarovanje proti nezgodam. Kratek pregled zavarovanja in zavarovalnic s posebnim ozirom na Slovence. Re-dovito izdanje Socialne Matice. Gorica. 1913.
V poljudni razpravi seznanja pisatelj slovensko javnost, posebno pa delavstvo s poglavitnimi določbami o delavskem zavarovanju proti nezgodam po zakonih od 28. decembra 1887 št. 1 ex 1888 in od 20. julija 1894 št. 168 ter po ministerialni odredbi od 22. januarja 1889 št. 11. Omenja tudi prakso tržaške zavarovalnice glede načel pri določevanju visokosti rente in podava na sedmero tabelah nekaj statistike o delavskih zavarovalnicah proti nezgodam v Trstu in v Gradcu. Osupnemo, ko vidimo ob tej statistiki, da imamo 3000 slovenskih oziroma 4000 jugoslovanskih obratov ter 95.000 slovenskih oziroma 170.000 jugoslovanskih zavarovancev. Velja, da so zavarovalnice proti nezgodam znamenite socialne naprave, ki imajo tudi važen narodno-gospodarski pomen. Še posebno smemo biti pisatelju hvaležni, da je pojasnil pomen prej omenjenih dveh zavarovalnic za naš narod in osvetlil kar nič vesele razmere pri obeh zavodih. On svari pred odcepljenjem Kranjske in pa Dalmacije od tržaške zavarovalnice. K razlogom, ki jih navaja pisatelj kot tehtne, da se naj opusti namera, ustanoviti zavarovalnici v Ljubljani in v Splitu, pristavimo še dva razloga, prvega, da cepljenje slabi zavode same, drugega, da v sedanjem času pač ni umestno. Trstu izmikati narodnih sil. Lokalno samoljubje naj bi se tu uklonilo tistemu načelu, ki nujno velja za edino pomorsko delavsko zavarovalnico v Trstu, obsegajoče vse brodarstvo in ribarstvo avstrijske pomorske obali.
Dr. F. G.