NO. Ameriška Domovina -.v: AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY riLcr^i^i HOME1 SLOVeNLAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1950 LETO Lil — VOL. Lil. VEITI V TOVARNI na Jesenicah se Kruh je črn in mešan s koruzno vrste nesreče ena za drugo. De- moko! Ljudje splošno stradajo! lavci so lačni in ne zmagujejo odkazanega jim dela. Med delavstvom vlada splošna nezadovoljnost! Nekdanji predsednik strokovne organizacije Tine Smolej in njegov tovariš Vencelj Poročnik sta se zaletela z ozkotirno električno lokomotivo v žarečo opeko in sta oba zgorela. KOŠIR JOŽE, nekdaj zelo delaven član Jugoslovanske strokovne zveze, je padel v tovarni na Javorniku v 5 m globoko jamo, ki je bila napolnjena s katranom. Zečer je padel in tega ni nihče opazil, drugo jutro so ga slučajno našli tam seveda mrtvega. KRISTAN STANKO, 28 letni delavec, je izvršil samomor na1 ta način, da je splezal na električni drog visoke napetosti in se vrgel na električni vod z napetostjo preko 10,000 voltov. Električni tok je ubil na težki1 progi na Javorniku elektrikarja Čadeja. NA TEŽKI PROGI na Javorniku je potegnilo v valj 23 let starega fanta, člana K. P., ki pa1 je bil sicer iz dobre in verne družine upokojenca Kunčiča p. d. Šronca iz Smokuča. Nogo skom do kolen mu je vso zmečkalo. Predno so ustavili progo in iče pomislimo, kako dobro so živeli jeseniški delavci pred vojno, pa tudi še pod nemško okupacijo, zdaj pa to stradanje! Prej še bel kruh ni bil vsak dober, mesa so imeli, kolikor so ga hoteli, pijača je včasih tekla od miz, danes pa mora plačati za vino liter 90 din, ali celo 150 do 190 din, pa še to redko kdaj! Kako so Jeseničanje po večini noreli za Titom, danes pa delalo strašno pokoro in se tolčejo po čelu: “da smo mogli verjeti temu hudičevemu komunizmu!” Ogroženi Tito bi sprejel vsako pomoč LAKE SUCCESS. — Dr. Aleš Bebler, glavni delegat Jugoslavije pri Zdr. .narodih, je izjavil časnikarjem, da če bi bila Jugoslavija napadena, bi se vlada maršala Tita vsekakor ogledala za kako zunanjo pomoč. Če bi bila Jugoslavija napadena od sosednih kominform-skih držav, bi njegova vlada najbrž sprejela pomoč “od kogar koli”, da odbije nevarnost svoji suverenosti, je rekel dr. Bebler. Dodal pa je, da je odgovoril le na hipotetično vprašanje, zato je treba tako špeku lacijo odložiti kot “preveč pesimistično.” TAEGU V NEVARNOSTI, SITUACIJA JE ZELO RESNA DAJ BRAT, DA.T SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM TlORARJEM Malik označuje poročilo o sestreljenem sovjetskem letaku kot — "provokativno" V naprej je tudi že povedal, da bo vetiral resolucijo Zdru Ženih držav. — Glavni sovjetski delegat pri zaseda nju Združenih narodov bo zunanji minister Andrej Višinski. LAKE SUCCESS. — Rusija bi dobile podporo za svojo polije v torek označila kot “provo-j tiko.” Dalje je dejal, da so sa-kativno” ameriško poročilo, da mo vazali Zdr. držav obljubili, je bil med posadko sovjetskega'poslati svoje vojaštvo v Korejo, letala, ki je napadlo ladje Zdr. J In hkrati je Malik ponovno iz-narodov in bilo sestreljeno, tu- javil, da bo vetiral resolucijo di neki sovjetski poročnik. Varnostnemu svetu je poročal o tem glavni ameriški dele- Združenih držav.. Splošno debato je prio-iskusov z malimi in srednjimi državami in da je prišel čas, da naj mali in srednji narodi ne mislijo samo na načelo sa- vsaj v _____ ____________, , „ vprašanjih in medsebojnih odnosih. Pa se v tem oziru ni moodločitve, ampak naj se rajše bavijo predvsem z vpraša- doseglo ničesar, če izvzamemo nekaj platoničnih izjav njem, s kom in kako naj se ob varovanju svoje narodne sa mobitaosti povežejo v večje federativne države, če že ne v Združeno Evropo. Kakor da bi že te tri skupine malih držav ne delale dosti skrbi in težav amerikanski zunanji politiki, morajo USA misliti še na bodočnost tistih srednje evropskih držav, ki so trenutno pod komunističnim jarmom. Zemljepisni položaj teh držav, njihove narodne težnje, njihovi prepiri s so- Vzel sem si dva popoldne časa, da pri television-aparatu spremljam seje varnostnega sveta. Kakor je stvar zanimiva, tako me je presenetilo, videč, kako daleč je že z Varnostnim svetom in z Združenimi narodi. Ta ustanova, v katero so stavljali take upe, o kateri so trdili nič več in nič manj, kot da bo onemogočila vsako bodočo vojno, ta ustanova je danes postala oder, na katerem vidite vso razrvanost med vodilnimi silami sveta. Tu se kažejo taka diametralna nasprotja med velikimi silami in se delajo vzajemno taki očitki, da more resen poslušalec napraviti le ta zaključek, da je ustanova Združenih narodov že zelo podobna nekdanjemu Društvu narodov in da gotovo ni več v stanju, da rešuje mir med narodi, kar bi bilo v sedanjem napetem položaju njena pereča naloga. Sovjetski zastopnik Jakob Malik predseduje in obenem ima naj hujše in najdaljše govore. Pretekli petek je govoril več kot eno uro. Ker se njegov govor potem ponovi v angleškem in francoskem prevodu, je s tem govorom vzel varnostnemu svetu dosti več kot tri ure dragocenega časa. Vsebinsko pa je trdil vse diametralno nasprotno kot zastopniki zapad-nih sil, zlasti Z. D. A. in Anglije: Južna Koreja je napadla Severno Korejo; vlada Južne Koreje je le marionetna vlada v rokah Anglo-Amerikancev; južno-korejska armada je le najemniška vojska, ne pa narodna; najeta zato, da kot pes-čuvaj varuje kapitalistične interese Z. D. A. itd. — In da, da videz resnice svojim trditvam, se je skliceval na izjave Mac Arthur-j a, sekretarja za obrambo Johnsona, na poročila ameriških listov itd. Kar je za eno stran črno, to je za drugo belo in obratno. Zmešali so se jim jeziki in ne morejo se več razumeti. Ne smete me napačno razumeti. Ni mogočs. trditi, da sta obe strani enaki. Anglo-Ameri-kanci si resno prizadevajo, da bi rešili svetovni mir, da bi svetovni javnosti pred to tako važno ustanovo nalili čistega vina in kolikor mogoče podali resnični položaj in mogoče še to, da Nepremostljiv prepad bi spametovali sovjetske zastopnike, jih spravili k dostojnemu razpravljanju. Vse zaman! Na stvarne ugotovitve zastopnika Z. D. A. Austin-a in angleškega zastopnika Gladwyn Jeb-a je prišel Malik zopet z novimi lažmi, s še hujšimi zavijanji. Čisto jasno je bilo, da kljub popolni osamljenosti, še jugoslovanski zastopnik ne gre več z njim, sovjetski zastopnik namenoma zavlačuje, kolikor le gre, izkoriščajoč pri tem položaj in moč predsednika, da drži svetovnemu komunizmu propagandne govore, polne ostrih napadov proti Z. D. A., ki so vendar danes vodilna sila za svobodo sveta proti komunističnemu suženjstvu. Kako je moglo priti do tega položaja med nekdanjimi zavezniki, ki bi po dobljeni zmagi nad nacizmom morali urediti svet in mu dati dokončni mir? Zavezništvo je bilo na strani Anglo-Amerikancev resna zadeva, vzeta s potrebno iskrenostjo in potrebnimi žrtvami. An-glo-Amerikanci so se zavedali, da jih more vzajemno zaupanje in požrtvovalna pomoč privesti do zmage. Ne tako na strani Sovjetov! Sovjeti so radi jemali pomoč, brez katere bi bili obnemogli pred silnimi navali nacizma. Obenem pa so skušali že za svoj bodoči položaj čim več iztisniti od zapadnih zaveznikov. To, kar so delali Sovjeti, bi mogli imenovati brezobzirno izkoriščanje zaveznika, ako ne celo izsiljevanje. Teheran in Jalta sta zgovorni priči za resničnost te trditve o izsiljevanju. Obolico hrane in vojnega materijala so dobivali Sovjeti, čeprav je to stalo zapadne zaveznike ogromne žrtve na morju, ker je bilo treba voziti materij al na fronto često skozi blo kado podmornic in bombnikov. A tega jim ni bilo zadosti. Sovjeti so zahtevali zraven še zavojevanih ozemelj in vplivnega področja. Izsilili so od Roose-velt-a ne le povečanje svojega teritorija proti načelom Atlantske karte, ampak so dobili še sedi, njihov obupno slab gospodarski položaj, vedno veččja otopelost njihovih širokih narodnih množic, skoraj popolno uničenje tiste inteligence v teh državah, ki je bila svoj čas vzgojena in navajena delati v večji ali manjši svobodi, vse to govori za to, da te države po padcu komunizma ne bodo mogle z lastnimi moččmi obnoviti svojih državnih organizacij. Tuja pomoč jim bo neobhodno potrebna. O tem so si USA na jasnem. Niso si pa na jasnem o načinu te pomoči. Skušnje, ki so jih USA naredile v tem pogledu po drugi svetovni vojski, niso ravno najboljše: materijalna pomoč, ki so jo dajale USA le prepogosto ni bila porabljena dosti učinkovito, ne malo milijard je bilo zamečkanih. Popolnoma pa je propadel način vzgoje v svobodo in demokracijo, ni se obnesel ne v Italiji, ne v Nemčiji in vsa sreča je, da so vsi ti poiskusi prevzgoje v demokracijo tako hitro padli v pozabljenje. Zato lahko sodimo, da trenutno USA nimajo še nobenega konkretnega načrta, kako bi pomagale srednje evropskim državam po osvoboditvi od komunizma. Imajo le eno željo, da bi namreč povezale te države v eno ali več federativnih držav, niso si pa na jasnem, kako bi uresničile to idejo. Ne malo odgovornosti za to žalostno stanje nosijo emigracije iz Srednje Evrope. One bi imele največji interes, da se med seboj sporazumejo vsaj v najvažnejših državnih in nekaj še bolj platoničnih splošnih antikomunističnih organizacij. Ali res mislijo te emigracije iz Srednje Evrope, da bo nova Srednja Evropa ista, kot so jo poznale pred zadnjo vojsko? Ako bo tako stanje trajalo do osvoboditve Srednje Evrope od komunizma, potem se ne bomo smeli čuditi, da bodo srednjeevropski narodi zopet drobiž, ki bodo ž njim poravnavale velike države svoje račune. J. A. mi, a tega se ne strašijo. Ko bo kot vplivno področje ali varnostni pas vse ozemlje do črte Hannover-Trst, torej k Vzhodni še večji del Srednje Evrope. Tako bi mogli, gledajoč nazaj na to dolgo vrsto koncesij, končni dogovor v Potsdamu imenovati kapitulacijo zaveznikov pred sovjetskimi zahtevami in seme, iz katerega mora nujno vzkliti nova vojna. Tako je razumljivo, da ni bilo mogoče doseči nobenih sporazumov, ko so se zavezniki vsedli h konferenčni mizi, da bi uredili svet po vojni; zakaj Sovjeti so hoteli svoj komunistični svet tudi še onstran železne zavese. Zapadni zavezniki pa na tak svet niso mogli več pristati, ko se je vedno bolj jasno videlo, kako se Ijudsko-demokrat-ski režimi formirajo povsod, kjer je sovjetski vpliv in kako tam ni več sledu tega, kar za-pad razume pod demokracijo. Z velikimi napori in z novimi od-stopki je bil spravljen pod streho mir z Italijo, potem je bilo konec. JVse drugo je ostalo nerešeno. Nasprotno prišlo je že na raznih točkah do napetih situacij, da se je bilo bati nove vojne. Povsod so pfamreč Sovjeti poskušali razširiti svoje vplivno področje in uvesti ljud sko-dcmokratske režime: v Grčiji, v Perziji, v Finski, v Kitaj ski, v Indokini. Ker so v Kitajski tako sijajno uspeli, so šli še na Korejo, da tako obvladajo ves Daljni vzhod. To je dolga veriga političnih dogodkov, ki v celoti predstavljajo trdo in drago šolo za Anglo-Amerikance, da se v njej končno le naučijo, kaj je komunizem, da s .komunizmom ni mogoče sodelovati ter da oni, ki s komunizmom sodelujejo, končno tako sodelovanje morajo drago plačati. Sedaj se pa vedno jasneje kaže, da tudi razgovori ne bodo več mogoči. Komunizem je a-moralen. Zato so mu laž, zavijanje dejstev in prevara dopustna sredstva, da le vodijo do cilja. Mogel sem brati na obrazih diplomatov v varnostnem svetu osupnenje, celo nevoljo, ko so poslušali, kako je Malik prevračal vsa dejstva in obtoževal Anglo-Amerikance za agresijo, za bombardiranje šol, bolnišnic, mirnih naselij, za vse prelivanje krvi in uničevanje kulture in gospodarstva — zaradi kapitalističnih interesov. Govoril je mirno, brez povdar-ka, koti da prednaša naučeno lekcijo, ter vedno in vedno poudarjal, da so njegove navedbe dejstva, znana vsemu svetu. To so ljudje, popolnoma v službi stvari, slepo pokorni v izvrševanju naročil, ki nimajo več čuta za to, kaj je resnično, kaj pravično, kaj pošteno. Za vse te je edino merilo: Le to je resnično, pravično, pošteno, kar komunizmu koristi. To, kar je včasih syobodomiselstvo očitalo katoličanom na splošno, posebej pa jezuitom, češ da se drže gesle, da sredstva posvečujejo namen, tega se dejansko drže komunisti. Njim za dosego cilja ni nobeno sredstvo zavrgljivo, nemoralno. Katin, Kočevski Rog, vsa neštevilna koncentracijska taborišča to pričajo. Vsak narod so -še oguljufali za svobodo s prevaro, z lažnjivimi obljuba- narod v verigah, ko jim bo služil in moral slepo ubogati, jim to ne bo škodovalo, nasprotno še očitati si jim nihče ne bo upal, da so narod prevarili. Drago šolo so delali zapadni zavezniki, le žal, da so šolnino morali v veliki meri plačevati mali narodi, med njimi zlasti Poljaki in Jugoslovani. Mogli so se pa zapadni zavezniki tudi nekaj izredno važnega naučiti, da se namreč breznačelna politika hudo maščuje nad onimi, ki so načela prekršili. Ta načela so bila svečano proglašena v Atlantski karti in zlasti mali narodi so polni zaupanja gledali na velike zapadne zaveznike nacizem. Niso si mogli misliti, da bi mogla biti kedaj ta načela izdana in oni od svojih velikih zaveznikov predani v suženjstvo komunizma. In vendar se je to zgodilo ravno zaradi brez-načelne, kratkovidne politike Roosevelta. Appeasment-politi-ka ni bila v bistvu nič drugega kot popuščanje napram komunizmu, odstopanje od slovesno proglašenih načel in prepuščanje malih zaveznikov pod oblast, pod suženjstvo komunizma. Ne more biti opravičevanja s tem, češ da niso poznali komunizma. Saj je komunizem dal v zunanji in v notranji politiki Sovjetske Rusije že toliko dokazov, da prinaša narodom le obubožanje in zasužnje-nje, da veliki politiki kratko niso mogli ne videti in ne vedeti, da je komunizem čisto nasprot- Anglo-Amerikance, potem ko | je od tega, kar je bilo objavlje-jih je po kratkem odporu strl1 no v Atlantski'karti. J.B. Jugoslovanska kominformislična emigracija Kominformski napori, da bi se povečalo število jugoslovanske kominformistične emigracije, so propadli. Jugoslovanske meje so zaprte hermetično. Le majhnemu številu jugoslovanskih kominformistov se je posrečilo pobegniti iz Jugoslavije v sosedne kominformistične države po sporu Tito — Kom-inform. Zato se sestoji današnja kominformistična emigracija v Rusiji in satelitskih državah v glavnem od onih, ki so bili že v času resolucije v teh državah, pa naj so bili komin-formisti ali ne. Politični šef emigracije je Radonja Golubovič, bivši jugoslovanski poslanik v Bukarešti, vojni šef pa general Pero Popi-voda, ki je bil pred kratkim tudi izvoljen v stalni komite Svetovnega kongresa borcev za mir. Organizacijsko je emigracija razdeljena v 3 grupe: vojaško, propagandno, aktivistično. Vojaško grupo vodijo oficirji JA. V glavnem so to oficirji, ki so končali v Sov. Zvezi višje vojaške šole. Vojna grupa na Madžarskem je uključena v I. internacionalno brigado, na Bolgarskem v II. in-terbrigado, v Rumunijo v III. interbrigado, ki pa se šele formira. Štab II. interbrigade se nahaja v Blagojevgradu. Bla-gojevgrad je bivša Gornja Dju-maja in leži v bolg. Makedoniji- Formacija druge interbrigade je slična oni I. interbrigade, ki je bila končana junija 1950, ko je prišlo tja 6000 prostovoljcev iz Vzhodne Nemčije. Ta inter-brigada sodeluje tesno s tako-zvano “Pirinsko komitsko družino” — organizacijo borbenih odredov bolgarskih Makedoncev—ki ji načeljuje Ivan Alek-sijev. Ta ima svoj štab tudi v Blagojevgradu. Edinice druge internacionalne brigade so razporejene ob zapadni obali roke Strumice od mesta Melnik do mesta Radomir. Padobranski svečena pošiljanju propagandnega materijala v Jugoslavijo. Te skupne imajo na razpolago vsa mogoča materijalna sredstva. Toda ker nimajo dovolj intelektualcev, niso izpolnile pričakov£$ij, skupina izdaja 6 polmesečnikov: “Za socialistično Jugoslavijo,” — izhaja v Moskvi, ulica Kropotnika 10, “Pod zastavo socializma” — izhaja v Bukarešti, ulica Popo Seare 9, “Napred” — Sofija, ulica Du-nav 10, “Mladi revolucionar”— Praga I Havličkovo 28/III, “Nova Borba” — Praga, Havličkovo 28/III in “Za zmago” — Varšava. Ti časopisi so silno prazni. Glavni argument jim je laž, kleveta, in sovraštvo. Vse te časopise skušajo metati v Jugoslavijo, a brez velikega uspeha, ker je meja strogo kontrolirana in ker ljudstvo ni dovzetno za njihove namere. Isto je z njihovimi radijskimi oddajami. Te oddaje redno ponavljajo tisto, kar so ti časopisi napisali. Na noben način ni misliti, da bi mogli kominformisti izvesti v Jugoslaviji revolucijo. Dve stvari sta jim na poti: stroga kontrola tajne policije in nerazpo-loženje prebivalstva za njihove cilje. Med vsemi vidnimi jugoslovanskimi, kominformističnimi emigranti ni razen petih skoro nikogar, ki bil znan iz zgodovine KPJ. Tudi teh pet so komunisti mlajšega datuma. Zato kominformistična emigracija Titu ni nevarna niti po številu niti po kvaliteti. Nevarne so mu samo internacionalne brigade, v katerih pa jugoslovanski kominformisti nimajo skoro nobene besede. Drobne vesti Angleški vojaški strokovnjaki sodijo, da je ameriški obrambni tajnik neutemeljeno optimističen, če misli, da bo korejska vojna koncem februarja zaključena. Angleži, ki imajo več skušenj v takem vojskovanju, bataljon pa je nastanjen blizu dvomijo, da bi bilo tako vojno aerodroma pri mestu Pazardžik. Komandant te brigade je bivši jugoslovanski Titov general Aleksa Micunovič, bivši načelnik operativnega štaba I. armi-je JA. Za enkrat so najbolj aktivne propagandne skupine. Vsa paž-nja propagandnih skupin je po- mogoče tako naglo zaključiti. Državni tajnik Acheson bo baje ob prvi priliki imenovan za člana vrhovnega sodišča, s čimer naj bi bila izpoljnjena njegova dolgoletna želja. Njegov naslednik v državnem tajništvu po teh vesteh bo John Foster Dulles. Moskva o Titu V svojem prenosu za Jugoslavijo je citiral radio Moskva Mne 27. julija t.l. članek iz lista “Za trajni mir — za ljudsko demokracijo.” Med drugim pravi v njem tudi tole: “Jugoslovanski generalni konzul v Carigradu je izdal na svoje podrejene uradnike okrožnico, v kateri jih opominja, naj se pripravijo na beg v slučaju, da bi bila Jugoslavija napadena. S seboj bodo morali vzeti pištolo in nož, da so bodo mogli za silo braniti. Kasneje je bil konzul primoran demantirati, da bi tako okrožnico izdal, ker je zbudila preveč pozornosti.” Na drugem mestu pravi: “List New York Times je napisal, da bo Jugoslavija mogla izkazati ■ še veliko uslug ameriškemu imperializmu. List Christian Science Monitor pa je razkril Trumanove načrte, ko je zapisal, da je Koreja šele pričetek v nizu dogodkov in novih napadov. “Tudi stari, okoreli vojni hujskač Churchill si je upal ponovno trditi, da preti kapitalističnemu svetu nevarnost od ljudskih demokracij. “Turški list Hajta-Har piše, da je Titov poslanik v USA na delu, da se da Titu pomoč v .obliki večjega posojila, ki mu | je potreben, da se obdrži na oblasti. “Tito ima tudi dobre zveze z Bidaultom. Francijo stane preveč vzdrževanje 7 divizij. Tito pa je pripravljen staviti na razpolago 20 divizij za 50 milijonov dolarjev posojila. Te divizije naj bi bile predstraža agresivnega Atlantskega pakta na Balkanu. Titovci so tisti, ki so jih določili imperialistični gospodarji na Zapadu, da spreme-na hladni vojno v vročo.” --------------o------- DROBNE VESI! “Topla vojna,” ki je sledila “mrzli,” ko so 25. junija t. 1. napadli komunisti Korejo, se ne bo zaključila s koncem bojev v Koreji, niti se ne bo takoj spremenila v “vročo,” sodi U. S. News & World Report. Ponovna oborožitev Nemčije ! na dnevnem redu. Združene države se zavzemajo za ustanovitev nove nemške vojske, ki naj bi štela začasno okoli 250,000 mož (deset divizij) in pomagala pod skupnom poveljstvom za Zahodno Evropo zadržati Sovjete, kadar bodo skušali udariti proti Atlantiku. Skrb, da bi Sovjeti utegnili izbrati Nemčijo za drugo fronto v sedanji vojni na Koreji, je vsak dan večja. Sovjeti vežbajo blizu 100,-000 mož močno vojsko v Vzhodni Nemčiji, ki so jo opremili tudi s tanki in topništvom. Komunistična nemška vojska je le prednja straža 135 sovjetskih divizij, ki čakajo pripravljene za pohod proti zahodu. Združene države s skrbjo za-! sledujejo komunistične načrte i za nove zmede v Grčiji. Radio j “Svobodna Grčija” je začel zno-! va hujskati k uporu proti “mon-1 arhofašistom.” ' Podobno propagando širi tudi radio Moskva. “Titova vojska je vsak dan šibkejša.” Še pred nekaj mese- j ci, dokler ni Koreja pokazala,: kaj satelitske vojske zmorejo,1 so smatrali zapadnjaki Titovo j vojsko za izredno močno. Zdaj | je pa postalo znano, da razpo-: laga Stalin z nad en milijon dobro oboroženih in dobro izve-| žbanih vojakov v satelitskih dr- ; žavah, ki so opremljeni z najnovejšim orožjem iz Škodovih ; tovaren, med tem ko razpolaga 1 Titova vojska le z orožjem, ki! ga je dobila v zadnjih letih dru- I ge svetone vojne in neposredno! po njej. Amerikanci razmišlja-! jo, če bo Tito pri takem položa-: ju sploh še v stanju, da se ubra-1 ni, kadar bi ga sateliti napadli. Nam se zdi, da taka možnost sploh nikdar obstojala ni. Daši Washington ne pričakuje skorajšnjega napada na Japonsko, so vendar vesti, da so voditelji japonskih komunistov odšli na Korejo, povzročile precej vznemirjenja. Nobenega dvoma ni, da žele Sovjeti dobiti oblast nad deželo, ki ima več industrije, kot vsa ostala Azija. Obstoja možnost, da postavijo Sovjeti japonsko “eksilno vlado,” ki bo začela boj za “osvoboditev.” Ameriška vlada je dala Iranu (Perziji) zagotovilo, da bo takoj, ko bi Sovjeti poskusili državo napasti, poslala vso vojaško pomoč. Komunistična poglavarja ju- žnokitajskih provinc Kvangsi in Kvangtung sta nedavno poročala svoji vladi v Peking o živahni delavnosti nacionalističnih gverilcev, o brezposelnosti’ v mestih in o upornosti kmetov, v njunih pokrajinah. Spomladi, sta poročala, so se razširjale govorice, da se bodo nacionalisti skoro vrnili, da bodo Japonci vdrli v Mandžurijo, Amerikanci pa zasedli Shanghai. Te in podobne “vesti” so narod opogumile, da se je začel upirati. “Drhal” je samo v teh dveh pokrajinah pobila 105 komunističnih komisarjev. -------o------ Sedaj pa še Skorzeny Pariški komunistični list “Hu-manite” od 12. avgusta 1950 piše pod naslovom: “Za nacističnim generalom von Kleistom je šel k Titu tudi nekdanji SS polkovnik Otto Skorzeny” tole: “Tiskovna agencija United Press je javila včeraj, da je za Kleistom ki je postal Titov vojaški svetovalec, šel k Titu tudi znani nacistični SS polkovnik Otto Skorzeny. Otto Skorzeny — katerega spomine je objavljal francoski desničarski list “Le Figaro” — ki je rešil po Hitlerjevem nalogu Mussolinija v Gran Sasso, je v zadnjem času potoval po Franciji, Španiji, Italiji in Jugoslaviji. Nazadnje se je skupno s von Kleistom odločil, da gre v Jugoslavijo pripravljat nove zločine proti miru, ker se je prepričal, da so tam najmočnejše fašistične sile v Sredozemskem bazenu.” —-----o------- Prva internacionalna brigada Pariss-Presse od 9. avgusta 1950 prinaša o I. internacionai-ni brigadi sledeče podatke: “L internacionalna brigada, ki šteje 10,000 mož in ki se bo do konca tega leta povečala na 40,-000 mož se nahaja v gozdovih Bakony na’ Madžarskem v bližini jugoslovanske meje. Formiranje to brigade je bilo odrejeno novembra 1949 na konferenci Kominforma, ki jo je vodil maršal Rokosovski, sedanji poljski vojni minister. Brigadi poveljuje general Šinkov. Njemu pa je nadrejen general Baklanov. Brigado sestavljajo prostovoljci iz Vzhodno Nemčije, Avstrije, Španije in Grčije. Oborožitev: puške, topovi in tanki so izdelek Škodo-ve tovarne. Oddelek padobran-cev, ki so srbskega ali hrvaškega porekla ali vsaj govorijo ta jezik, je nastanjen v selu Baba, letalci pa v mestu Papolac. Junija meseca je vršil inšpekcijo brigade maršal Rokosovski in bil z njo zadovoljen.” --------------o—------ Naš dopisnik iz Gorice nam sporoča, da krožijo po Sloveniji na račun maršala Tita in komunističnega režima sledeče ša-le: Ljubljančan mesarju: :‘Že zopet nimate mesa?” Mesar: “‘Nimamo kaj klati. Vsi biki, voli m prasci so na generalskih in ministerskih stolih! ’ Borba za delavno silo V Jugoslaviji manjka na vseh poljih narodnega gospodarstva potrebna delovna sila. Na kmetih predstavljajo delovno silo starejši ljudje ali poročeni pari s kopico majhnih, za delo nesposobnih otrok. Mlada, sveža kmečka delovna sila je v vojski, torej na neproduktivnem delu. V kolikor je ta že zadostila vojni obveznosti, je bila domala v celoti poslana v mesta, na delo v tovarne, na nove zgradbe ali v gozd na spravilo lesa, ki je trenutno skoro edini vir, iz katerega črpa Jugoslavija devize za svojo industrializacijo. Zato je pomanjkanje delovne sile na kmetih najbolj občutno. Vsled tega so se pridelki strašno znižali in je morala pasti preskrba množic. Po nekod, n. pr. v Mariboru, so oblasti že odpustile iz tovarn večje število delavstva ter ga poslale na kmete. Deloma so to storile tudi iz razloga, ker jim manjka surovin. Ukrepi proti neopravičenim izostankarjem so drugi način, s katerim skušajo odgovorni oblastniki prisiliti delavce k večji storilnosti. Tovarne so dolžne delavce, ki večkrat neopravičeno izostanejo od dela, odpustiti. Delavski uradi jim zapišejo v knjižice, da so bili kot neopravičeni izostankarji in lenuhi od dela odpuščeni in jih pošljejo na druga, mnogo slabša in težja dela. Volja po “prostovoljnem delu” je padla. Vse grožnje in sila ne pomagajo več. Ljudje nočejo več na prostovoljno delo, češ da so lačni in ne morejo delati. Prostovoljne delovne brigade se danes rekrutirajo skoro izključno iz vrst dijakov in visokošolcev. Ti morajo med počitnicami v delovne brigade, ker sicer ne morejo v jeseni nadaljevati študij*. Nadaljni ukrep, da se zagotovi vsaj del delovne sile, predstavljajo najnovejši predpisi o znižanju administrativnega osebja. “Ljudska pravica” od 20. avg. 1950 piše o tem vprašanju v uvodniku med drugim tole: “Medtem ko je pred vojno znašalo povprečje v vseh strokah 80% delavcev in 20% tehničnega osebja, nam kažejo podatki, da smo imeli v mesecu juniju 1950 v Sloveniji od vseh zaposlenih le 66% delavcev in 34% tehničnega in administrativnega osebja. V gozdnem gospodarstvu je bilo pred vojno 97% delavcev, mi jih imamo samo 87%. V gradbeni stroki je bilo pred vojno samo 1% administrativnega osebja, mi ga imame 9.3%. ... V ortopedskem podjetju “Soča” pride na 3 delavce en uradnik, v tovarni “El .n” na 5 delavcev 1 uradnik in v premogovnikih na 6 oziroma 7 delavcev en uradnik.” Vsled tega so oblasti odredile, da se mora število neproduktivnega osebja znižati na 7-9%. Delovna moč, ki se bo na ta način pridobila, se mora v istem ali kakem drugem podjetju uvrstiti v produktivne panoge. Oblasti že sedaj svarijo podjetja, da ne smejo znižati odstotka neproduktivnih uslužbencev na ta način, da stare Izpodkopana značainost Tržaška “Demokracija” je prinesla nedavno pod tem naslovom članek, ki ne obravnava samo tržaške, ampak splošno slovenske razmere. Pisec se je izognil iskanju vzrokov, ki so izpodkopali slovensko značajnost, opisal pa je dobro današnje razmere. Članek zaradi zanimivosti v celoti objavljamo. Ko se človek v tihih urah, ki so v teh dneh zaskrbljenosti postale tako zelo redke, v duhu vrača v našo preteklost in se spričo naravnost obupnih kolebanj današnjega našega človeka sprašuje, od kod je slovenski človek v preteklosti črpal tiste neizčrpne sile, s katerimi se je skozi 13 stoletij ohranjal na svoji zemlji, se mu pogled ustavlja pred porazno ugotovitvijo: izpodkopana značajnost. Naša inteligenca, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja in vse do prve svetovne vojne, zdrav in prekaljen opornik vsega slovenskega naroda, je v tem obdobju rastla skoro izključno iz podeželskega okolja. Naša razumništvo je bilo pravi, nepotvorjeni izraz našega Kraševca, Vipavca, Goričana, Notranjca, Gorenjca, Dolenjca, Korošca, Štajerca, Istrana itd. Šolanje v tujini in prav posebno v slovanskih prestoli-cah je to stebrišče povezalo v solidno enoto, na kateri je slonelo vse narodno, politično, kulturno, gospodarsko in socialno življenje Slovencev Dežela je dobavljala svoje najboljše sokove, ki so stebrišče krepili in utrjevali tako po kakovosti, kakor po količini. Splošni napredek in predvsem izvojevane pravice slovenskega jezika so zasnovale in ustvarjale slovensko meščanstvo v Ljubljani, Trstu, Gorici in Mariboru. Sveži kmečki prilivi so temu meščanstvu dobavljali solidnost, mesto samo pa mu je dajalo civilizatorično uglajenost. Tako se je podeželje posrečeno skladalo z mestom v družabnem redu, v katerem ni bilo niti bogatašev niti beračev. S preudarno industrializacijo se je postopoma ustvarjal delavski sloj brez prave proletarske razredne ločine, saj je bil in je ostal okoliški tovarniški delavec obenem mali kmetiček z lastno hišico in koščkom zemlje. Tako je bilo tudi na Jesenicah, v, Kranju, Škofji Loki, v Litiji, Celju in Mariboru. Novi pojavi Marksistične zamisli, zasnovane pod tujimi delovnimi razmerami, vtesnjene v židovsko oblastništvo in uresničene z a-zijskim sadizmom, med svobodnimi Slovenci niso našle prav nobenega odmeva. Bilo je sicer tu nekaj pustolovskih posameznikov - razumnikov, ki med slovenskimi političnimi strankami niso našli oblasti in zaslužka, po čemer so hlepeli in bilo je tudi nekaj prostodušnih sanjačev, ki so jih prazne obljube in sladke besede zapeljale. Oboje pa je ostalo neresno in brez pomena. Prava in resnična socialna misel se je posebno v vrstah slovenskega tržaškega delavstva izživljala vedno v okviru narodnega slovenskega družabnega kroga. Taka več ali manj svobodna in demokratično nastrojena mi-stelnost je bila samo izraz stabilnosti slovenske značajnosti, ki se ni prodajala tujim narodnmi pohlepom niti tujim strankar-sko-političnim špekulacijam. V takem vzdušju je slovenski narod napredoval do nastopa fašističnega nasilja v Trstu in Julijski krajini, v svobodni domovini pa vse do izbruha druge svetovne vojne, ko sta se fašizem in nacizem pobratila s tretjim nasilnikom, komunizmom. Druga svetovna vojna je oba nasilnika odstranila; tretji jpa se je bogato okoristil z njihovo dediščino in ju v krutosti, nasilju in trinoštvu daleč prekosil. Zasužnjena domovina je postala lahek plen komunistične za-vojevalnosti, ki je pod krinko narodne osvoboditve prodal Jugoslavijo mednarodnemu tiranstvu. Prirojeno poštenost in dovzetnost za dobro in plemenito so komunistični plačanci izkoristili in slovenski narod osleparili na naj ogabne jši način. S krilatico “za svobodo in demokracijo” si je narod sam odpiral vrata v suženjstvo. Ali trinajststoletne borbe po svobodnem življenju tudi komunistični hlapci niso zatrli ne s pištolo ne s tajno policijo. V Trstu je zagorel plamen demokracije; tu, kamor ni segla zločinska roka komunističnih krvnikov, se je vzbudila slovenska značajnost, slovenska hrbtenica, ki je drzno postavila odkrito čelo nasilniku nasproti. Ves pošteni slovenski narod se je odmaknil od zločinstva, če že ne na jeziku, prav gotovo v srcu. Ostali so samo poklicni priganjači in tisti obžalovanja vredni trpini, ki So primorani za košček ovsen jaka služiti rdečemu oblastniku. Tretja garnitura Med revolucijo in prosvetlje-nost pa se je vrinila še tretja garnitura, ki je zaživela že med vojno in je tudi današnji čas še ni iztrebil. Strogo vzeto je ta garnitura slovenski značaj- nosti najbolj tuja, pa tudi nevarna, ker predstavlja element, ki je bil v slovenski preteklosti redka izjema. Ta element nevarno izpodjeda eno izmed prvih bistvenih slovenskih značilnosti, njegov značaj. Po značajnosti se je naš narod bistveno ločil od svojih sosedov. Iz značajnosti, ki je mnogokrat mejila na trmoglavost, je slovenski človek ohranjal svoj jezik, vero, svoje navade in svoja prepričanja. Moška beseda, umerjena in odločna je tujca-vsiljivca hitro razorožila. Teh slovenskih lastnosti so se komunistični plačanci dobro zavedali, zato so lahko zmagovali samo z lažjo ali pa z nasiljem. V dotiku z južnjaško vihravostjo in pridobitniškimi nagoni pomorskega pristanišča, posebno pa še pod udarom fašističnega in komunističnega nasilja, ki je slovenskega človeka porivalo v pretvarjanje, se je polagoma izrodila med delom slovenskega meščanstva v Trstu miselnost političnega poza-varovanja. To pozavarovanje se oblikuje v osladnih priklonih na levo in desno in spreminja slovensko odločnost v brezna-čelnostno prikimovanje vsemu in vsakomer. Ta garnitura je pogojno slovenska, pogojno tudi protikomunistična; pogojna v toliko, v kolikor so pogojni vsi kompromisi. Ta garnitura je protikomunistična, vendar ne ruši za seboj vseh mostišč, pač pa pušča po kako brv, ki bi ji — za vsak slučaj — mogla po-služiti za morebitni povratek. Pozavarovanje! V tej garnituri je zastopan vse preveč visok odstotek tržaškega slovenskega razumništva, tudi takega, ki v politiki ni zgolj diletant. Da bi svoji zmehčani hrbtenici nudili pred samim seboj in pred javnostjo izgovor, imenujejo ta politično-špekulantski posel: diplomatsko taktiziranje. V resnici pa je to neznačajno in breznačelno politično kameleomstvo, ki ga je treba iztrebiti, ker posega že tudi na naše podeželje in izpodjeda slovenski značaj in slovensko načelnost. Nesrečna Babičevska frate-lanca je pogubila več zavednih Slovencev, kakor vsa nasilja šovinistov, pozavarovalna stran-karsko-politična fratelanca je njena krvna sestra. Tega naj se zavedajo vsi pogojni protikomunisti v teh odločilnih časih, ker ima danes prav posebno veljavo slovenski pregovor: “Kdor na dveh stolih sedi, na tleh obleži!” upokoje, noseče ženske pošljejo na dopust, ali da naženejo v produkcijo stare specialiste in zadrže mlade, a politično zgrajene ljudi. Tito^Hodža “Grška T. A. je javila sredi avgusta iz Aten, da se je Tito sestal za časa svojega dopusta na Jadranu na svoji jahti z albanskim diktatorjem Enverjem Hodžo. S Titom sta bila tudi Edvard Kardelj, zunanji minister in Aleksander Rankovič, notranji minister. Ta vest, v koliko je resnična, je toliko bolj zanimiva, ker je povsod javno znano, da se vršijo s pomočjo ameriških in angleških diplomatov že dalj časa pogajanja med Titovo Jugoslavijo in Grčijo.” To nam javlja naš dopisnik v Parizu. Zanimivo je, da so prinesli jugoslovanski časopisi vest o grški krizi in o konzultacijah Venizelosa brez vsakega komentarja. Omejili so se le na citate iz angleških in grških komentarjev. Sicer pa pišejo o krizi objektivno in brez vsakih napadov na Grke in grški režim. o------------ Vesti iz domovine KMETIJSKE ZADRUGE (Kolhozi) v Jugoslaviji. — Po podatkih “Ljudske pravice” z dne 24. avgusta t.l. je sedaj v Jugoslaviji 18,000 kmetijskih zadrug (Kmetoza: kolhoz) s 4,000,000 zadružnikov. Socialistični sektor kmetijstva obsega 26% kmetijske zemlje v državi, ali 2,158,000 hektarov zemlje. List pravi: “Kmečke delovne zadruge so pokazale vse prednosti skupne obdelave zemlje pred drobno zaostalo individualno proizvodnjo. Lani se je n. pr. povečal hektarski donos pšenice v vsej državi na individualnih gospodarstvih na 13.6 q na zadružnih pa na 14.42 q; koruze na individualnih na 15.5, na zadružnih pa na 23; krompirja na individualnih 73, na zadružnih 117, sladkorne pese na individualnih 167, na zadružnih pa 234. V Vojvodini odpade nad polovica kmetijskih pridelkov na socialistični sektor. Teh velikih uspehov bi seveda ne bilo brez organizirane pomoči države v moralnem in materialnem pogledu. Zlasti učinkovito obliko pomoči pomenijo velikanska denarna sredstva, etana zadružnim organizacijam. V zadnjih 3 letih so prejele zadružne organizacije 22 milijard kreditov. Ta politika je imela za posledico stalno slabitev kapitalističnih postojank na vasi. Vaški kapitalistični elementi so sodelovali v narod, dohodku leta 1937 s 16.54%, leta 1947 s 11.7% in leta 1948 samo še z 9.67%.” Članek zaključuje: “Na poti socialistične preobrazbe vasi so bile premagane glavne ovire. Zdaj ni več glavno vprašanje številčno povečanje kmečkih delovnih zadrug, temveč njihova gospodarska in organizacijska utrditev. Borba za povečanje kmetijske prozivodnje, zmanjšanje polne lastne cene, povečanje živinskega fonda, pravilno nagrajevanje, postopna mehanizacija postajajo vsak dan vedno bolj sestavni del dela kmečkih delovnih zadrug. To na drugi strani ne pomeni, da ne ustanavljamo novih zadrug. Nasprotno, ustanavljamo jih zlasti v žitorodnih krajih, tako da se razmerje sil z nezmanjšanim tempom spreminja v smeri krepitve socializma.” Tako “Ljudska pravica” svojim ovčicam. Nas pri tem silnem napredku kmetijstva v domovini zanima le eno. Kake je mogoče, če je seveda vse to, kar piše “Ljudska pravica” resnica, da v Jugoslaviji živeža primanjkuje in še celo hudo primanjkuje, tako, da prebivalstvo ne dobi niti onega, kar je po živilskih nakaznicah , predvideno, ko v stari nazadnjaški Jugoslaviji vsaj hrane ni nikdar manjkalo? Bližje resnici o razpoloženju kmetov v Jugoslaviji je sledeče poročilo, ki smo ga dobili po privatni poti iz domovine. ODPOR SRBSKIH KMETOV. Najbolj nevaren odpor proti režimu predstavljajo kmetje. Še nikdar ni bilo v zgodovini Srbije tako enotnega, železnega in spontanega odpora kmečkih množic, kot obstoji danes proti komunističnemu režimu. Ta protikomunistični odpor je bil spontano organiziran in deluje brezhibno. Komunistične oblasti so pred njim brez moči. Kmetje so začeli bojkotirati tudi mesta, češ da so ta podlegla komunizmu. KLO so brez moči. Kmetje sovražijo Tita in njegov režim s tako silo, da se ne bodo borili, pa naj ga napadejo Sovjeti ali sateliti. Kmetje pravijo, da če “narod primiti pre i črnog djavola nego Tita i njegove.” Ljudstvo v Srbiji bi se borilo z navdušenjem samo proti Titu in njegovemu režimu. Cerkve so postale tudi v Srbiji središče, kjer se zbirajo kmetje. Še nikoli niso bili duhovniki v Srbiji materialno tako preskrbljeni kot so sedaj. NESREČNA MLADINA. — Štirje ljubljanski študenti, izključeni iz vseh šol, ker se niso strinjali s tamkaj vladajočo politiko, so hoteli 22. avgusta t. 1. pobegniti preko meje. Skriti v grmovju so čakali na meji, da pade mrak. Predno pa so dočakali temo, jih je presenetila pa-trola obmejnih straž. Dvema, 18 letnemu Romanu Riflju in 18 letni Pintarič Josipini, je uspelo preskočiti žično oviro, 17 letni Franc Kušar je obležal pod streli strojne puške težko ranjen na tleh, 18 letnega Andreja Vadnala pa so ujeli vojaki nepoškodovanega. V članku, v katerem prinaša to vest, piše “Demokracija” tudi tole: “Kako dolgo bo še naša mladina krvavela in umirala samo zato, ker je skušala pobegniti iz nesrečne domovine, v kateri vladajo komunistični trinogi? Kako dolgo bo še .svet mirno gledal in trpel, da se kaj takega dogaja pred njegovimi očmi? Kdaj se bo končno prebudila uspavana vest civiliziranega sveta. Vabljeni gostje, ki posečate Jugoslavijo, in po povratku popevate slavospeve pobesnelemu režimu, ali se ne morete zamisliti ob krvavih dogodkih, ki se na meji dogajajo takorekoč vsak dan? Ali vas nešteto tragedij, katerim ni videti konca, ne u-tegnejo nekega dne privesti na misel, da so vas po deželi vodili kot medveda, da so vam kazali in da ste vi nato hvalili Potemkinove vasi, da pa bistva stvari in pravega stanja v zemlji niste ne videli, ne spoznali?” ŠOLSTVO v Sloveniji. — “Ljudska pravica” od 21. avg. t.l. piše, da je v Sloveniji 1151 osnovnih šol, 146 sedemletk, 43 nižjih gimnazij in 28 popolnih gimnazij. List pravi, da je “težnja oblasti, da zajame v osemletno šolanje v nižjih gimnazijah čim več mladine. Zato bo število nižjih gimnazij letos razširjeno na 200.” Tudi število popolnih gimnazij je premajhno. Nad polovico vseh dijakov in profesorjev je v Ljubljani. Gimnazije v Celju in Mariboru so mnogo premajhne. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah IJjpf fljj v dri.^ Illinoi« Severne Amerike uCllv/i. JUllcl, 111. 14. mala 19U Naše geslo: “Vse za vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOK: Predsednik: FRANK TUSHEK. 716 Raub St.. Jollet, Illinois 1 nodpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39, m. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, IH. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St. Jollet Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet 111 Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., IH. Vrh.’zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. HI. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St.. Chicago. Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd„ Chicago 23 lil JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave., Chicago. Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, HI. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1. jan. 1950 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne mani kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. ' l Poleg smrtnine izp’afcuje DSD svojim člancm(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 119.93% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St.. Joliet, IU. Zapisnik POLLETNE SEJE GL. ODBORA DRUŽBE SV. DRUŽINE VRŠEČE SE V GL. URADU DNE 27. JULIJA 1950 Ker je bil gl. predsednik odsoten od seje zaradi dela, br. Andrew Glavach predlaga za predsednika za današnje zborovanje br. Jonh Nemanicha, br. Frank Wedic podpira, predlog je sprejet. John Nemanich nato odpre pol letno zborovanje gl. odbora z molitvijo ob 2 uri. Tega zborovanja so se udeležili: Frank Wedic, John Nemanich, Anton Smrekar, Andrew Glavach, Anna Frank in Joseph Jerman. Br. predsednik nato vpraša nadzorni odbor, ako so gotovi z pregledovanjem knjig tajnika in blagajnika, investicij in vseh listin, katere lastuje Družba. Br: Andrew Glavach I. nadzornik poroča da so pregledali knjige tajnika in blagajnika, investicije in vse listine katere lastuje Družba, da so pronašli vse v lepem redu, kar potrjujejo z svojimi lastnoročnimi pod-' piši. Ses. Anna Frank II. nadzornica poroča, da se popolnoma strinja z poročilom I. nadzornika, da je vse v lepem redu. Br. Joseph Jerman III. nadzornik poroča, da se popolnoma strinja z poročilih I. in II, nadzornika. Poročilo nadzornega odbora zbornica sprejme kod poročano. Br. predsednik nato prečita poročilo gl. predsednika za zadnjih 6. mesecev, katero se glasi: Poročilo predsednika Spoštovani bratje in sosestra, glavni uradniki in uradnica. V imenu Družbe sv. Družine kakor tudi v svojem imenu vas vse skupaj najlepše pozdravim ter vam kličem dobrodošli! Po pravilih Družbe sv. Družine smo se ponovno zbrali k poletnemu zborovanju, da podamo svoja poročila o našem delu za Družbo in določimo nove načrte, kar bo treba pri D.S.D. poslovanju za bodočih šest mesecev. Družbeno poslovanje zadnjih sest mesecev je bilo redno. Splošno želim omeniti, da vlada med člani glavnega odbora in društvenimi uradniki-(ce) zastopnost in vse poslovanje Družbe se vrši v lepi slogi, ker nimamo nikakršnih pritožb in prepirov. Našo pozornost in delovanje bomo morali na vsak način posvetiti mladin. oddelku, ker ta nam bo jamčil večjo in močnejšo organizacijo. Ako se bomo vsi glavni odborniki zanimali za razvoj naše Družbe, potem nam bodo sledili tudi društveni uradniki, kakor tudi članstvo in na ta način smemo pričakovati dobrih rezultatov. Naša Družba sv. Družine je finančno močna in nadsolvent-na organizacija, ki nam je lahko v ponos vsem, ki smo člani in članice pod njenim okriljem. V nedeljo 20. avgusta t. 1. bomo imeli skupno prireditev ali piknik v župnijskem parku sv. Jožefa in sicer: Društvo sv. Družine št. 1 in Društvo Sv. Cecilije št. 12. Torej vabim vse brate in sestre, prijatelje in znance od daleč in iz okolice, da se udeležite tega velikega piknika v nedeljo 20. avgusta, preskrbljeno bo vsega dovolj za odrasle in mladino, zvečer bo pa orkester igral za ples. To je vse, kar želim sedaj poročati, sklepčno se pa želim za-hvaMti vam in vsem ostalim članom glavnega odbora, posebno pa br. gl. tajniku in blagajniku za tako složno delovanje. Ravno tako se zahvaljujem tudi uradnikom in uradnicam krajevnih društev in želim, da bi vsi skupaj delovali za korist naše Družbe sv. Družine. Poročilo gl. predsednika zbornica sprejme kod čitano. Poročilo glavnega tajnika Cenjini mi bratje (sestra) gl. uradniki (ca): Moje poročilo bo kratko, ker nimam nič posebnega poročati. Od psa naj bi se bili učili (Resnična dogodbica) mači pes Nestor je tulil okrog j praznega doma; v svojem žival-[skem nagonu je čutil krivico ter j ni miroval poprej, dokler ni iz-Nekje na Gorenjskem so par-, sledil njihovega bivališča. Ka-tizani kmalu po prevratu zapo- kor da je zajokal, tako je zacvi-dili od doma neko pošteno dru-|lil pred kletjo in potrkal na vra-prvič! žino, kateri so v svoji vražji hu-ta. Jetniki so ga spoznali — edi-dobnosti očitali izmišljene pre-|nega prijatelja, ki se jih je upal greške, niso ji pa mogli ničesar| obiskati. Tako jih je obiskal dokazati. Zaprli so mater in šti-'Vsak dan in vstrajal brez jedi. ri nedorasle otroke v sosednji tri tedne, dokler niso družino iz-’vasi v neko temno in vlažno klet,1 pustili. Ljudje so ga občudovali j kjer so jih zverinsko pretepali in partizani so bili globoko po-.in javno sramotili. Nekateri so-'nizani pred živaljo, pes jih je jim seveda privoščili; zlasti njih| osramotil pred vso domačo oko-sorodniki so v svoji zaslepljeno- Rco. sti kar uživali, ko so jih videli j v _ „ ponižane in zaničevane. Mno-i V štirih letih po tem aogodku gim pa so se sirote smilile, mol-'56 raa^ikai spremenilo. Mno- Igi so se ze nazrli svooode ter [če.so obsojali “svobodo” ter jih Finančne razmere, kakor vidite po računih, so v dobrem stanju, razen kakor sem vam razložil na zadnji letni seji gl. zborovanja zadeva bolniškega sklada, ki se ni še nič izblojšala. V po-škodninskemu skladu pa kažemo mali napredek in to med časom mojega uradovanja kot gl. tajnik. Pri investacijah nismo napravili nobenih sprememb, samo da smo posodili $1900.00 na prvo vknjižbo (1st mortgage) po 5% obresti. Obresti so tudi pravočasno plačane na vse druge naše investacije, izvzemši en par starih mestnih bondov, katere imamo še na rokah. V članstvu pa kakor po navadi ne morem kaj veselega poročati. Kaj- na tihem pomilovali. Tisti) ki bi ti smrtnih slučajev m članov, bim bllj lahko ki drugače zapustijo društvo, je potuhnili in molčalb °Samo~ do-toliko, da komaj pridobimo toliko novih članov in članic, d& se nadomestijo. Zato upam in želim da bi šli z večjo vnemo na delo za novo članstvo, kakor vam je znano vodimo kampanjo v ta namen, ki se bliža zaključku. Poleg navadnih na- pokliče grad bodo razdeljene tudi posebne nagrade. Vsem, moja iskrena zahvala za sodelovanje. Poročilo gl. tajnika sprejme kod poročano. Zapisni-! Stanovanje iščejo kar omenja, da v tej kampanji; Mlad zakonski par z dvema bi morah pokazati nekoliko vec otrokoma želi dobiti stanovanje navdušenja, posebno gl. odbor ab 6 sob Kdor ima kaj; naj in društveni uradniki in uPa>'pokkde 1-1523. DELO DOBIJO DELO DOBIJO ŽENSKE IN MOŠKI ZA ČIŠČENJE URADOV — NOČNO DELO Dobra plača od ure Zglasite se od 12 P.M. do 12 A.M. Aetna Window (leaning Co. 1430 E. 27 St., vogal Superior Ave. (177) Barvarski pomagači za splošna dela v barvarski to- bridko obžalujejo svoje zmote, varni. Dnevni šiht, plača od ure, pomagali, so sej Samo Prašiči se Pasej° Pri k°- MALI OGLASI Na božjo pot Kdor bi rad šel na božjo pot V (Marywood) Frank, Ohio, naj Miss Wenzel, tel. GL ritih, ljudje pa stradajo in nimajo kaj obleči. Čedalje bolj pogosti so pritajeni vzdihi: “Oh, če bi imeli gotovi veljaki vsaj še trohico pasje ljubezni!” Veredicus. in čez čas. Picker X — Ray Corp. 17325 Euclid Ave. Kupujte Victory bonde! 18871. Bus imamo naročen za'2 24. septembra. Vožnja stane za j 5 tja in nazaj $2.25. Odpeljemo|E j se ob 7:30 zjutraj in nazaj pride-zbornica mo okr°g 9 zvečer. jmimimimiimiimMUiiiimiimiiimmtuimimimiiiimimimmiiummmiimu' != . .T «3 Zole in Ninovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 C O L L INWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 “SHEAR MEN” izučeni na “alligator” Škarjah za delo na scrap yardu.—Dobra plača. THE PARKWOOD IRON & METAL CO. 4917 Holyoke Ave., off Woodland (177) Dekleta ali žene Za lahka tovarniška dela stalno dnevno delo plača od ure prilika za napredovanje Wm. A. Howe Co. 1625 E. 31. St., blizu Payne Ave. (177) 1 H Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. — Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. ; ^ “Errand boy” dobi delo za pometanje in zavijanje paketov in druga manjša dela. Zglasite se od 10 do 5 Marford Direct Mail 1125 Rockwell Br. blagajnik poroča, da ^proda. da je vse poslovanje St. tako lepem redu in! ' ako bomo vsi storili svojo dolžnost, da bode naš uspeh zagotovljen. Poročilo zapisnikarja se sprejme. ga veseli, Družbe v da je vedno pripravljen storiti vse za napredek naše dične D. S. D. Poročilo blagajnika se sprejme. Vsi navzoči gl. uradniki smo se zavzeli za našo kampanjo, kako da bi pridobili kar največ mogoče novega članstva v oba oddelka ter -bili vsi pripravljeni storiti našo dolžnost. Zatorej, predragi nam uradniki (ice) krajevnih društev člani in članice. Sedaj apeliramo na vas, da tudi vi vsi posvetite nekoliko časa v ta namen. Kako bodemo veseli, ko bodemo ob zaključku kampanje 15. dec. dejali: jaz sem storil, storila svojo ■'dolžnost kod zvesti član(ica) naše bratske in katoliške podporne organizacije, v to nam po-mozi Bog in naš patron sv. Družina. S tem je bil dnevni red izčrpan in br. predsednik zaključi zborovanje z molitvijo ob 5 uri. FRANK TUSHEK, gl. predsednik, FRANK WEDIC, gl, tajnik, JOHN, NEMANICH, zapisnikar. Anthony Piks, — UT (178) Preša naprodaj Preša na roke za grozdje se Vprašajte na 998 E. 74 (176) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebneg? proti revmatizmu. Vprašaju nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA. IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vabilo na VESELICO ki jo priredi dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ 9. SEPTEMBRA 1950 v SND na ST. CLAIR AVE. Vabljeni ste vsi člani ABZ, kakor tudi člani sosednjih društev. Zabave bo dovolj za vse. IGRA PETE SOKACH ORKESTER. MAKE ONE> DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD When you want vitamins that are Potent— Guaranteed full potency, as shown on the label. Easy and Convenient to take. \ Economical— Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day. Such capsule contains the fuQ basic daily needs of the five vita- | •nins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC l>—x... Elkhart, Indiano ^ MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT Nazaj v šolo DEŠKIH Corduroy “Hockmeyer” podloženih dolgih hlač .69 Znane “Hockmeyer” corduroy dolge deške hlače, fino ukrojene z dvema žepi ob straneh in z elastiko ob strani. Vsake hlače imajo tudi pripadajoč pas. Rjave ali zelene; deške mere 6 do 12’. Naročila po pošti ali telefonu—V soboto do 6 zvečer in v torek od 9 dopoldne do 9 zvečer Pokličite CHerry 1-3000 BASEMENT BOYS’ CLOTHING DEPARTMENT V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NEPOZABNEGA SOPROGA Frank Škufca ki je za vedno zatisnil svoje oči 7. septembra 1949 Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoča ALOJZIJA, soproga Maple Heights, O-, 7. sept. 1950. 99 Deški močni Goodyear izdelka “Footform x 1 1 • l*« solski čevlji 4 Najtrpežnejšega izdelka deški čevlji, ki jih morete kupiti po tej ceni. Gladko vrhnje usnje, usnjeni notranji podplati. Goodyear izdelka trpežni podplati. Style A—Svetlo rjavi Oxford. Mere 3 do 6. C in D širine. Style B—Vojaški rjavi Oxford, lepo okrašeni. Mere 3 do 6. C in D širine. Style C—Rdečkaste barve Oxford z velikimi všivi. Mere 3 do d. C in D širine. Naročila po pošti in telefonu1— Pokličite CHerry 1-3000 Basement Shoe Department ) luaed Evarj Thur*djiy far the Ju(otlaTi in Wisconsia • ' «denska priloga ca Slovence Y Wisconainu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All