PRETEKLOST IN SEDANJOST V GASILSKI ORGANIZACIJI
Ogenj lahko (kruh) speče ali upepeli
S tremi lastnostmi označujejo preteklo leto v naši občinskf gasilski zvezi: tekmo-valnost, prostovoljnost in pomlajenost.
Lansko leto je preteklo v znamenju pri-prav na 9. kongres Gasilske zveze Sloveni-je v Brežicah. To je razgibalo tudi vseh 3507 članov, mladincev in pionirjev ter 460 članic, mladink in pionirk naše OGZ. Prav tako je bilo te tekmovalne vneme deležno tudi 139 članov in 25 članic indu-strijskih gasilskih društev. Tekmovanja so dokazala, da je v 52 krajevnih gasilskih
društvih in sedmih enotah v manjših zasel-kih ter dveh industrijskih gasilskih druš-tvih dobro izvežban gasilski operativni ka-der. Skoraj ni gasilske organizacije, pa tudi krajevne skupnosti, kjer se ne bi gasilci potrudili s svojim tradicionalnim prosto-voljnim delom. V osmih mesecih Ianskega leta so opravili skoraj 16 tisoč ur. Gradili in obnavljali so gasilske domove, stolpe, bazene za požarno vodo, urejevali vaške poti, izdelovali mize in klopi za prireditve, kopali jarke za vodovode, pripravljali in
prodajali les za nakup motork, gasilskih vozil in še bi lahko naštevali.
Delo, ki so ga opravili, je vredno naj-manj enomesečnega dela osemdeset do stočlanskega kolektiva.
Ob koncu preteklega leta so našteli v naši občinski gasilski zvezi 637 pionirjev in 121 pionirk ter 351 mladincev in 79 mla-dink. Gasilska društva so vesela močnega dotoka najmlajših, mislijo pa, da bi bilo v njihovih vrstah lahko še več prebivalcev med 15. in 18. letom starosti. Morda se bo to zgodilo v naslednjih letih, ko bodo seda-nji pionirji prišli v mladinske vrste in tako opustili dosedanjo navado, da so z osnov-nošolsko torbo vrgli v kot tudi gasilsko obleko. Da se to ne bi ponavljalo, so se delegati gasilskih društev na letni konfe-renci (10. maja) dogovorili, da bodo okre-pili menjorsko delo z mladimi ter nudili pionirjem in mladincem tudi več razvedri-la, sodelovanja v različnih krožkih, na dru-žabnih večerih in izletih. Sklenili pa so, da bodo mladi gasilci tudi letos letovali na Debelem rtiču.
Tako bi lahko povzeli glavna sporočila iz obračuna enoletnega dela, ki ga je podal predsednik občinske gasilske zveze Jernej Čertanec. Razpravljalci pa so opozorili predvsem na aktualno problematiko, s ka-tero se srečujejo v gasilskih vrstah in celot-nem požarnovarstvenem delovanju.
Ciril Ropret: Skrbi nas slaba založenost trgovine in serVisov z rezervnimi deli za črpalke Rosenbauer in gasilska vozila IMV. Zaradi takega položaja je vse manj gasilskih naprav usposobljenih za takojš-nje delovanje.
Mira Boje: Kljub množičnemu vablje-
nju deklet in žena v gasilske vrste opaža-mo, da so ženske še vedno bolj pripravljal-ke kuharskih dobrot za veselice, kot aktiv-ne gasilke. To dokazuje tudi podatek, da iz 445 članic uspejo društva oblikovati le pet tekmovalnih desetin, kljub temu da bi jih bilo lahko vsaj dvajset.
Franc Vrbinc: Šele po požaru v Centro-merkurju smo se pričeli v Ljubljani resne-je pogovarjati o boljšem povezovanju med gasilskimi društvi in poklicno brigado ter zvezami. Žal pa ta požar in 22 požarov v naši občini (1980) niso rešili razmerja med enotami gasilskih društev in civilne zaščite. Člani gasilskih društev ne bi smeli biti tako . množično vključeni v civilno zaščito, am-pak naj bi zanjo pridobili nove ljudi. Ga-silci potrebujemo pri akcijah najrazličnej-šo pomoč, ne pa da nas spremlja dvom, katera sirena ima pomembnejši zvok: ga-silskega društva ali civilne zaščite?
Bogomir Samsa: S tipskimi projekti za gradnjo gasilskih domov bi pospešili in pocenili gradnjo. Pričakujemo več sodelo-vanja in razumevanja pri občinskih uprav-nih organih za gradbeništvo.
Polde Jarc: Gasilci ostajamo brez sred-stev za zveze. Pri nas (Dvor) dobiva tele-fon skoraj vsaka druga hiša, !e gasilski dom ga ne bo imel. Kako naj uspešno posredujemo? Krajevne skupnosti bi mo-rale brez posebnega prigovarjanja vedeti, kje bodo prednostni telefonski priključki.
Janez (Jšeničnik: Potrebujemo še več men-torjev za delo s pionirji in mladino. Predvsem nam manjka ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Na tečajih bi se dogovorili za §kupno delo.
Franc Kern: V naši industriji je porazno po-žarnovarstveno stanje. Sprašujem se, kako vpli-vamo gasilci na sodelavce in koliko časa bo inšpekcija še tako mila? Ne pozabimo, da nam daje industrija kruh. Opozoril bi še na negospo-darno trošenje sredstev za izobraževanje gasil-skega kadra v civilni zaščiti. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi združili osnovne tečaje za CZ in gasilska društva in jih izpeljali v jesensko-zim-skem času.
Občinska gasilska zveza je sprejela spremem-be statuta, v katerem uvaja med drugim pred-sedstvo in samoupravno sodišče ter odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V letošnjem programu dela bodo dali pre-dnost preventivnemu delu in ijsposabljanju ga-silcev na praktičnih vajah.
STANE JESENOVEC