Štev. 4.
Leto 2.
v
Posamezna številka stane £50 vin.
J ugoslovenski
Urejuje Srečko Puncer.	Velikovec, 26. prosinca 1919. Izdaja nadp. Fr. Malgaj.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu, Glavni trg štev. 141. — List se mora plačati, številka po 30 v., najmanj za 20 številk naprej. Cene inseratom so: cela stran 100 K, pol strani 60-K, ?/3 strani 40 K, l/4 strani 35 K, */s strani 30 K, % strani 25 K, '/.»strani 18 K, strani 16 K, 'j, strani 14 K. — Popusti: pri 2—5 kratiti objavi 15%, pri 6—lOkratni 25%, pri 11—20 kratni 35 %, pri 21-
50 kratni 50%. — List izhaja od slučaja do slučaja po potrebi.
Sodržavljani!
(Iz govora bivšega predsednika Sev. Amerike, ki ga je imel v Chicagu l. 1899.)
Domovina vam ne nudi življenja, polnega ud oh n os 7, temveč življenje polno dela. Dvajseto stoletje ho odločilo usodo marsikaterega naroda. Ako os‘anemo mirni gledalci, ako se zadovoljimo z neslavnim mirom, ako se ustrašimo hoja, ki nas kljub nevarnosti, da izgubimo življenje in vse, kar nam je milo in drago, je din more pripeljati do zmage, tedaj nas bodo drugi močnejši narodi potisnili na stran in se polastili gospodstva nad svetom.
Stopimo torej pogumno nasproti življenju, ki je polno boja, trdno odločeni, da hočemo izpolnji vati svojo dolžnost hrabro in možko, trdno odločeni, da hočemo biti pravični v dejanju in besedi, trdno odločeni, da bodemo i pošteni i hrabri, da bodemo imeli pred očmi vedno visoke vzore in vendar upotrebljali delovna (praktična) sredstva.
Da, ne ustrašimo se nobenega boja, niti duševnega, niti telesnega, doma in v tujini, ako smo prepričani, da je boj upravičen. Kajti samo z bojem, s silnim naporom in kljubovanjem bodemo končno dosegli smoter resnične narodne veličine.
T e o d o r R o o s evclt (1858— 1919).
44 mučenikov.
Ko bo kulturni zgodovinar kdaj pozneje, v bolj človeških časih, našim potomcem slikal nečloveško pravosodje v bivši Avstriji se mu pač utegne pero upreti ob poglavju, kako je bilo na pravorek vojaških
»sodnikov" obenem ustreljeno 44 vojakov, večinoma družinskih očetov, po večkrat odlikovanih za svojo hrabrost pred sovražnikom.
Zgodba teh 44 mučenikov habsburške podivjanosti je ta-le: Par sto vojakov 71. polka se je vrnilo iz ruskega vjetništva. Dobili so le pičlih mesec dni dopusta ter so, še čisto onemogli, morali zopet k svojemu kadru v Kragujevac. Na dan svojega prihoda v Kragujevac so dobili deloma prav slabo večerjo, deloma pa nikake. Kaj čuda, če so šli in se na svojo jezo — napili. In nato so po mestu porazgrajali, vpili ter vojaškemu oddelku, ki je bil poslan nad nje, iztrgali vojaške tovariše.- Zato pa je radi „upora“ bilo 44 izmed njih stavjeno pred preki sod in obsojeno v smrt. Avstrijski . guverner v . Belgradu, zloglasni pl. R h e m e n, ki je bil pred vojno korni poveljnik v Zagrebu in se rad Hrvatom lizal, teh žrtev razmer ni ni pomilostil. 1 o je tisti Rhemen, ki je širom Srbije* naropal celih sedem vagonov blaga za se, pa se mn ni posrečilo, jih spraviti na varno. In tako se je krvava sodba krvavo izvršila,
Strahoto tega klanja je opisal zdravnik, ki je moral biti navzoč. V dveh paralelnih vrstah je bilo izkopanih po 22. grobov. Nesrečnike so ustrelili v dveh »partijah". Bošnjakom, ki bi morali svojim tovarišem ustreliti v obraz, so se tresle roke od groze, zato so slabo streljali. Prva partija se je veljala po tleh, skoro niti eden ni bil mrtev. In tedaj je bilo dano povelje, tem žrtvam postaviti puškino cev tik na glavo. Ko so možgani od strela bili zmečkani kakor kaša, tedaj pride druga partija na vrsto. In isti prizor se je ponovil še enkrat . . .
Tako je padlo Habsburgu na dušo 44 mož. Mož pravim ki so brez strahu tudi tej smrti zrli v obraz, ne da bi dali glas od sebe, ne da bi trenili z očesom, ne da bi v obrambo trenili z roko.
Ali — „b o j se tistega, ki se je navadil umirati brez velike boli!" Ta 44kratna smrt ni bila pič drugega, nego „mesarsko klanje." Ti „grobov-tulijo" ... in če me ne vara uho, zanašajo v rahlo melodijo pesmi o miru bučnejše akorde o — maščevanju.
Politične vesti.
Američani nadomestijo Italijane.
Zagreb, 21. januarja. Ban Mihalovič je prejel iz Berna naslednjo brzojavko: Wilson je odgovoril jugoslovanskemu shodu, da je prepričan, da morajo Italijani čimprej izprazniti kraje, v katerih je jugoslovanska večina. Zamenjava Italijanov po Američanih bo predmet natančnega razpravljanja na mirovni konferenci.
1 Jugoslavija med zavezniki.
Glede priprav za mirovno konferenco, je pisal pariški „Le Temps“ z dne 4. jan. sledeče: Naravno je, da bo morala biti razlika med petimi velesilami, ki so se skupno udeležile vojne in ostalimi državami. Med državami, ki so bile ž njimi zvezane ali združene, sta bili dve v vojni od vsega početka: Belgija in Srbija. Gotovo je, da zaslužita ta dva naroda po trpljenju, ki sta ga prestala, posebne ugodnosti. Belgija je v rh ut ega interesirana pri večini vprašanj, ki jih je rešiti: To so vsi problemi, ki se tičejo Nemčije in pa pri afrikanskih zadevah. Grčija se nahaja kakor Portugalska v skupini narodov, ki so vstopili v vojsko pozneje, a vendar prelivali svojo kri na bojišču. V tem položaju.se nahaja tudi Rumunija, (lasi je bila njena udeležba prekinjena z mirom, sklenjenim v Bukarešti; položaj je spremenjen v toliko, da je tajna pogodba leta 1916, sklenjena med .entento in Rumunijo, izgubila svojo moč! Zanimivo je pri tem tole: kakor Rumunija, tako je tudi Italija stopila v vojno pozneje, in bila še hujše tepena ko Rumunija. Anajogno bi morala tudj tajna pogodba med entento in Italijo zgubiti svojo moč. Na noben način pa ni Italija toliko žrtvovala za entento ko Srbija. Da jugoslovanskih zahtev ententa ne bo zapostavljala italijanskim, za to govori naslednji stavek v „Tempsu“: ..Poljska in Čehoslovaška republika sta priznani od zaveznikov tako, da ne bo nobenih jovir pripustiti ju na mirovno konferenco. Jugoslavija pa je eno s Srbijo."
V smislu tozadevnih sklepov se je, kakor smo zvedeli iz zadnjih poročil, določilo, Belgiji in Srbiji po tri zastopnike na mirovni konferenci.
Iz Češke.
Čehi dobe zgodovinske meje.
Praga, 20. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča : „Pravo Lidu“ objavlja razgovor z nekaterimi člani ameriške informacijske komisije. Iz razgovora je mogoče posneti, kako razumevajo Američani pravico samoodločbe narodov. Oni so sicer pripadniki teorije o samoodločbi narodov, vendar pa ne brezpogojno, ker priznavajo samoodločbo z nekaterimi izjemanii Američani stavljajo nastopna vprašanja: Ali je zagotovljen nemškemu narodu gospodarski obstoj brez Severne Češke? Na to odgovarjajo z; Da! Drugo vprašanje se glasi: Ali je mogoč obstoj Čehoslovaške republike brez Severne Češke, kjer so Čehi v dolgih
letih zbirali plodove naravnega bogastva iz vse dežele? Odgovor na to je bil odločen: Ne! Za Američane je to zadosten vzrok, da se izjavljajo za prispojitev Severne' Češke k Čehoslovaški republiki in za ohranitev zgodovinskih mej dežele. Te meje so postale vsled gospodarskih važnosti naravne meje in so samoposebi umevno tudi narodne meje, ako tudi bo še v naprej obstojalo v Čehoslovaški republiki manjšinsko nemštvo. Član ameriške komisije je sporočil, da je predsednik Wilson zvedel o delovanju Čehov v inozemstvu, zlasti tudi o diplomatičnih spletkah osrednjih držav. Iz tega je razvidel, da so ameriški Čehi s tem, da so čuvali ameriške koristi, delovali tudi proti nemškemu in avstrijskemu imperializmu. Tako so si pridobili njegovo zaupanje. Velik vtis je napravilo na predsednika tudi dejstvo, da so nameravano revolucijo z lastnimi gmotnimi sredstvi omogočili. Vaše ubogo ljudstvo, je rekel član komisije, je doprineslo največje žrtve, zato so Včilsonove simpatije na. Vaši strani.
Volitve na Nemškem.
Pii volitvali v nemško ustavotvorno skupščino je bilo dosedaj izvoljenih 114 socialnih demokratov, 53 narodnih demokratov, 46 poslancev centra, 24 narodnjakov, 19 špurtakovcev 11 poslancev nove ljudske stranke.
Narodna skupščina se skliče v VVeimar.
Berlin, 21. jan. (Lj. k. u.) Glasom Dim. kor. urada poroča „Lokalanzeiger“, da sta sv skupna in pruska vlada odločili, da ne skličeta narodne skupščine v kakem pruskem mestu. Kakor je list zvedel na pristojnem mestu, so se odločili za VVeimar, kjer se bo torej sestala narodna skupščina.
Jugoslavija bo priznana v plenarni seji mirovnega posveta.
DR. ŽOLGER TRETJI DELEGAT SRBIJE.
Zagreb, 23. januarja. Jugoslovanski dopisni urad javlja: Roberto Cantalupo poroča listu „Idea Nazionale" z dne 19. t. m. iz Pariza o priznanju tretjega delegata kraljestva Srbije in pravi:
Tretji delegat bo dr. Žolger, ki bo zastopal Srbijo. Mirovna konferenca še ne more pripustiti delegatov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker‘bo ta država šele priznana v plenarni ■ seji mi rovne konference.
Tako je sedaj mednarodni položaj nove države nespremenjen. Zato tudi Črna gora obdrži svoje zastopstvo, čeprav se je tudi ona izjavila za zedinjenje z državo SHS.
Agrarna reforma v Jugoslaviji.
Belgrad, 22. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Kakor je znano, tvori vprašanje pravične razdelitve zemlje enega izmed največjih problemov naše države. V smislu proklamacije regenta Aleksandra je ministrski svet sklenil, naj se takoj začne z rešitvijo
tega vprašanja. Nujno potrebjio je da se ta problem, vsaj v glavnih točkah, resi še pred pomladansko setvijo. Zaradi tega je ministrski svet že v eni svojih prvih sej imenoval posebno komisijo pod vodstvom ministra za socialno politiko Korača. Ta komišija je že ugotovila glavna načela agrarne reforme in jih predložila ministrskemu svetu, ki jih je odobril. -Reforma obsega štiri panoge našega agrarnega vprašanja: kmetsko razmerje in kolonat, razdelitev veleposestev, ureditev gozdnega vprašanja in revizijo segregacij. Kmetje in koloni (v Dalmaciji in na Goriškem) postanejo takoj lastniki zemlje, ne da bi s tem prevzeli kakršnekoli obveznosti napram dosedanjim lastnikom. Te obveznosti bo prevzela država, ki bo dosedanjim lastnikom izplačala ali enkratno odpravnimo,-ali jim pa nakazala rento; onim pa, ki so pripravljeni, sami obdelavah zemljo, bo vlada dala v zameno kako drugo zemljišče. — Glede veleposestev bo vlada takoj izdala naredbo, ki prepoveduje vsako izpremembo lastnine. Država bo ta veleposestva razdelila med one, ki si bodo hoteli služiti kruh z obdelovanjem zemlje. Pri tem se bo ozirala posebno na one kmete', ki danes ne morejo živeti od svojega zaslužka, nadalje na invalide, na kmetske delavce in na one, ki imajo vsled vojne veliko škodo. Dosedanjim lastnikom veleposestev bo država odmerila primerno odškodnino, vendar pa bo pri tem nekaj izjem za ona veleposestva, ki bodo razlaščena, brez odškodnine. Tako 1. veleposestva članov bivše habsburške vladarske hiše, 2. veleposestva dinastij sovražnih držav, . 3. veleposestva, ki so jih lastniki dobili v dar od bivše habsburške dinastije, in 4. veleposestva, ki so bila pridobljena med vojno. Posebna komisija bo odločevala, katera veleposestva naj se razdele. Ozirati se bodo morale predvsem na krajevne razmere. — Veliki gozdni kompleksi bodo prešli v državno last. Kmetje iz okolice bodo imeli pravico pašnje in dr\jarenja. — Za tevedbo teh velikopoteznih reform bo osnovan poseben državni urad, kjer bodo zastopniki vseh interesiranih krogov. — Kakor je zvedel Jugoslovanski dopisni urad, se, bodo formalna dela za te agrarne reforme začela v slovesni obliki in sicer s posebnim manifestom regenta Aleksandra, ali pa z objavo glavnih načel, ki jih bo določil skupni ministrski svet.
V Guštanj!
Vabilo na Jugoslovanski shod, ki se vrši v nedeljo, dne 26. prosinca 1919, v Guštanju v Mežiški dolini na Koroškem. V spored: Ob 9. uri slavnostna sv. maša na glavnem trgu. Po sv. maši zaprisega Koroških jugoslovanskih vojakov in slavnostni govori. Jugoslovani! Pridite v obilnem številu na ta shod, kjer proslavimo našo svobodno Jugoslovijo in obenem protestiramo proti nesramni požrešnosti Nemcev in Italijanov. V nedeljo vsi v Guštanj!
Razne novice.
General Smiljanič v Velikovcu. Te dni se je
mudil na vzhodnem Koroškem jugoslovenski general Smiljanič, ki si je ogledal vojaške naprave. Spremljal ga je podpolkovnik U1 m a n s k i in štab. V četrtek 23. pros. se je zopet odpeljal v Ljubljano.
Ovacije velikovških nemškutarjev generalu Smiljaniču. y sredo 22. pros. se je zvedelo po časopisih, da pride te dni ameriška komisija na Koroško Tukajšnji nemškutarji so zvedeli iz ,,zanesljivih“ virov, da se pripelje komisija v sredo ob 4ih popoldan v Velikovec. Zbrala se je velika množica ljudi na glavnem trgu in nestrpno cele tri ure čakala prihoda komisije.
, Okoli 7. ure zvečer pridrče trije avtomobili. Kakor divja začne kričati množica: Hajl, ha-ajl, ha-a-a-a-aj-1. Res prava škoda, da se vsi krasni glasovi, ki smo jih z naslado poslušali, ne dajo iztisniti v slovensko abecedo, Jugoslovenski general Smiljanič pa se je z milostnim nasmehom, vzradoščen nad tem nepričakovanim patriotičnim vzprejemom mladih jugoslovenskih državljanov peljal k večerji, ki mu je po teh ovacijah sijajno teknila. Patrijotičnim, nemško govorečim Veliko vča n o m najvišje priznanje!
Tolovajštva v Tinjah. Poroča se nam: Danes sem dospel čez Jezerski Vrh v Velikovec. Mojemu bratu se je posrečilo priti iz Grabštanja sem. Pripoveduje, da so nemške tolpe posestvo linjske proštije in cerkev grozno razdejale. Vsa oprava je pobita, pisarna, knjižnica, vse na kose razdrobljeno, prošnja oplenjena in opustošena. Živino so Nemci odvedli in poklali, celo vozove so odpeljali. —
Tudi cerkev kaže žalostne sledove nemških kulturnih činov. "S cerkvenimi paramenti so se nemški vojaki našemili in napravili maškarado v Št. Petru in Grabštajnu.
Vovbre .in Greblnj so zasedli Nemci in kopičijo nad tamošnjimi SJovenci nebroj gorja. Zavedne Slovence so trpinčili in odvedli, župnika v Grebinju so vozili v svinjskem kotlu po trgu in ga zasramovali. Župniku v Vovbrah se je slično godilo.
Nemške tolpe — o čednem discipliniranem vojaštvu ne more biti govora — bi se takoj umaknile za Celovec in Beljak, če bi pritisnila nanje organizirana Jugoslovanska vojska. Tisti prostovoljki, ki so bili od Nemcev najeti za napad na Velikovec, so večinoma zbežali in nočejo več tvegati svojega življenja v slične namene. Število nemških boljševikov torej ni veliko —- ni jim za to, da bi se bojevali, temveč da bi le plenili in ropali.
P. T.
Prijatelje našega lista prosimo, da nabirajo darove za
tiskovni sklad Jugoslov. Korotana, jedin neodvisni obmejni
list v vzhodnem Korotanu, ki se bori za starodavne
>
pravice Slovencev—Jugoslo veno v, a se mora boriti istočasno še z velikimi začetniškimi težavami. Darujte z geslom : Iz naroda za narod!
Boji v Korotanu končani.
Ameriško razsodišče pride v Velikovec.
Korotanski begunci naj se zbero v Velikovcu, da se pritožijo radi krivic, ki so se jim zgodile in. zahtevajo odškodnino. Ameriško razsodišče bo določilo začasno upravno mejo v
Korotanu. Jugosloveni pričakujemo in zahtevamo
Naša Alzacija-Lorena.
Srečko Puncer.
Velikovec, 25. pros. 1918.
Dne 14. pros. je bilo na Koroškem sklenjeno premirje. Nato so se vršila v Gradcu pogajana med slovensko in nemško vlado, kjer so stavili Nemci nezaslišane zahteve, med drugim, da m o r amo J ug o s love ni izprazniti Velikovec in nesporno ju-gostovensko ozemlje severno Drave. Te zahteve so bile za naše odposlance nesprejemljive in ; naravnost žaljive. Zato so jih odločno odklonili. Boj je bil zopet neizogiben. Tedaj pa sta sklenili obe stranki, da se podvrzeta nepristranskemu razsodišču ameriške komisije, ki bo na podlagi obširnega statističnega materijahi in skrbnega proučevanja na licu mesta, določila začasno upravno mejo na Koroškem, dokler ne bo mirovna konferenca določila končnoveljavne meje. Sicer je v graški pogodbi izrecno poudarjeno, da to upravna meja ne bo imela nobenega upliva na odločitev mirovne konference, vendar morajo naši odposlanci-, ki bodo informirali komisijo, obstati trdno na stališču, da se morajo krivice, ki smo jih utrpeli i> zadnjih 50 letih upoštevati in popraviš že sedaj, to je, da nam komisija prizna vse tisto ozemlje. ki so ga Nemci s pomočjo njim naklonjenih dunajskih vlad ponemčili v zadnjem polstolctju. Prepričani smo, da ameriška komisija n e prihaja, da kodificira krivico tistega nasilnega sistema, proti kateremu sc je bojeval slobodonii-sclni in idealni ameriški narod sam, ampak, da prida nadaljevat oslobodilno delo svojega naroda in popravit krivico, ki se je zgodila naši Alzadji-Loreni. Celovec, Beljak in Gosposvetsko poije so conditio sine ijua non, pogoj brez katerega na severu ne bo miru in reda in pravice.
Koroški begunci,zberite se v Velikovcu!
Amerika pooblastila Milesa kot razsodnika.
Gradec, 22. jan. Danes ob G. uri zvečer sc je vršila zaključna seja slovenskoncinških pogajanj radi Koroške. Pogajanja radi ureditve politične upravne na Koroškem, kako bo začasno razdeljena, so ostala večinoma brezuspešna; le toliko je gotovo, da bo vsaka vlada na njej prideljenem ozemlju izvrševala vso upravo. Ameriški polkovnik Miles javlja, da je odobren predlog, da ameriška misija prevzame vlogo razsodnika. Preden pojde razsodišče, ki je pomnoženo po profesorju geografije Martomš in vseuč. prof. Kernerju, na lice mesta, bodo zaslišani od obeh strani veščaki, ki lahko pred-lože dokumente in drug materijah Slovenski veščaki bodo zaslišani v nedeljo. Slovenski zastopniki so zahte-
pošteno razsodbo.
vali, da Nemeff nemudoma dovolijo vrnitev koroških beguncev in jim zajamčijo popolno varnost. Nemci so ta predlog odklonili, nakar je polkovnik Miles 'izjavil, da polagajo. Američani veliko važnost na to, da se z vseh strani dovoli popolna politična svoboda. Z ozirom na odklonitev z nemške strani je Miles naročil, naj se begunci zbero v Velikovcu, kamor pojde tudi razsodišče.
Koroška deželna vlada ovira vračanje beguncev.
Jesenice, 22. jan. (Izv. por.) Akcijo za vračanje koroških beguncev skuša deželna vlada v Celovcu ovirati na vse mogoče načine. Do včeraj opoldne se je vrnilo preko Jesenic in Podrožčice 25 uglednih koroških Slovencev na svoje domove. Naenkrat pa je koroška deželna vlada izdala začasne potne predpise, glasom katerih je za potovanje potrebno potno dovoljenje okrajne politične oblasti potnega cilja. Namen te naredbe je prozorerj. K°roško deželna vlada hoče preprečiti vrnitev beguncev, da ti ameriške misije ne bi mogli informirati o resničnih narodnostih razmerah.
Begunci na Jesenicah.
Jesenice 22. jan. (Izv. por.) Tu ie mnogo koroški beguncev, ki sc v sl e d naredbe koroške deželne vlade o potnih dovoljenjih, ne morejo vrniti v domovino.
Podrožčica, 22. jan. (Izv. porodilo.) Danes ob 11 predpoldne je' poveljnik nemfkih čet v Št. Jakobu stotnik Voglcser poslal poveljniku naših čet v Podrož-cici stotniku Martinčiču noto sledeče vsebine :
Dečelna vlada za Koroško je izdala zarasne potrte predpise, katerih sc moram držati. Potniki, ki prihajajo iz Kranjske, smejo prekoračiti od mojih čet zasedeno črto le, a ko imajo potno dovoljenje politične okrajne oblasti potnega cilja.
Stotnik Martinčič je, o'tem takoj obvestil Narodno vlado v Ljubjani.
V naredbi koroške deželne vlade je rečeno, da morejo vse iz inozemstva prihabajoče osebe imeti ; potno dovoljenje, ki jih mora izdati le politično okrajna oblast potnega cilja. Prošnje za potovanja se morajo utemeljiti in natančno navesti namen potovanja.
Kaj hoče koroška deželna vlada s tem doseči, leži na dlani: Zavleči hoče vrnitev beguncev, dokler se nahaja na Koroškem ameriška misija. S tem so Nemci zopet enkrat pokazali, koliko veljaje ž njimi sklenjene pogodbe. Sicer je pa to čisto prav: Bodo vsaj Ameri-kanci imeli en dokaz več kaki ljudje so fo. Nemec ostane Nemec, pa naj bo potem v Berolinu, v Gradcu ali Celovcu.
Tiskarna M. Znuiegg, Velikovec.