------    194   —
Poduk *)
za take,  kteri niso zdravniki,  kako oživljati dozdevno-mertve in pomagati v naglih smertnih nevarnostih.
Kadar kdo dozdevno umerje, naglo v smertno nevarnost pride in v vseh enakih nesrečah, je pred vsem treba:
a) tistega, kterega taka nesreča zadene, previdno prenesti na mesto, kjer je mogoče, poskušnje za oživljenje in otenje složno in popolnoma storiti, in kjer ni sploh znanih ali pa tacih uzrokov, zavoljo kterih je v smertno nevarnost prišel;
b)  ob enem urno po zdravnika poslati in mu natanko povedati vse, kar se je zgodilo, da more potrebnih po-močkov sabo vzeti;
c)  nesrečnega vseh oblačil, vezil, rut itd. rešiti, ktere njegov život stiskajo.
Kako ravnati s takimi, ktere strela zadene.
1.    Da je človeka, kterega mertvega najdemo, strela zadela, spoznamo:
a)  če je bilo popred hudo vreme ali če je le enkrat hudo trešilo;
b)  če diši obleka nesrečnega ali kraj, v kterem je prebival, po žveplu ali fosforu;
e) če je na životu, na obleki, na stenah stanice ali na kaki drugi reči Mizo njega viditi kaka poškodba.
2.  Poškodbe života so večidel samo poverhne in sežejo navadno od glave ali trupla do perstov na nogah, viditi je, za perst široka, zamoklo-rudeča proga na koži, iz ktere grejo vejam dreves podobne končne in stranske prožice.
3.   Ako je strela zadela koga v stanici ali v kakem drugem zapertem kraji, se morajo urno vrata in okna odpreti, nesrečni pa urno na hladni zrak nesti.
4.  Ako ni mogoče, n a p o 1 j i od strele zadetega koj k bližnjim ljudem prenesti, ga je sleči, na zeleno travo položiti, z zelenim listjem ali vejicami pokriti, na-nje pa do obraza frišne persti za dlan visoko nasuti, potem pa nemudoma poskerbeti, da se do bližnje hiše prenese.
5.   Tukaj se sleče in položi zložno s podloženo glavo,   na  glavo   se  mu   pokladajo   v   mer zlo  vodo
*) Razglašen po  ukazu slavnega ministerstva po vseh cesarskih deželah.                                                                             Vred.
pomočene rute ali se mu pa glava lahno z merzlo vodo poliva, život se mu povije v pogreto rijuho kakor v plajš, noge pa denejo v mlačno vodo.
6.  Da začne zopet sopsti, je ravnati tako-le: Če bi se ne čutilo, da človek diha in da mu žila ali serce treplje, se mu poškrope obraz, gole persi in trebuh z merzlo vodo, in segače se med tem po podplatih ali z zmočenim peresom v nosnicah in v goltancu, toda to se mora prav previdno goditi. Prav dobro je, va-nj sapo vdihniti; zatisnejo se mu zavoljo tega s perstmi nosnice, in usta, ktere se mu morajo poprej osnažiti, potem vdihne kdo z lastnimi ustmi čistega zraka ali lufta va-nj, pa ne presilno, in v tem mu pritiska trebuh z dlanmi previdno in po lahkem proti persam. To se večkrat ponavlja. Najberžeje se pa stori, da začne zopet sopsti in da se mu začne kri zopet pretekati, če mu položimo dlani na sredo trebuha, in zmerno in po lahkem proti persam pritiskamo z majhnimi, navadnemu in mirnemu sopenju enacimi prenehijeji, ker mu tako persi lahko stiskamo, in ko odjenjujemo, zopet razprostiramo. Tako naj se dela neprenehoma dalj časa, in sicer tudi se potem, in ravno potem se, kadar začnejo žile in serce bolj in bolj trepati.
7.  Po oživljenju napadajo take ljudi večdel medlevce rade. Ce pa človek ostane omamljen, otožen ali vertoglav, če se mu še meša, če mu ostane kak ud še mertev, je treba koj poskerbeti, da zdravnik pride pomagat.
8.   Zoper opekljine je treba toliko časa merzlo vodo rabiti, da bolečine odjenjajo.
Vse poskušine, od strele ubitega oživiti, se morajo delati več ur.