ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IX. LJUBLJANA 1961 ZVEZEK 2 Članek je posvečen 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva, enemu izmed najpomembnejših dogodkov njegove zgodovine, in pripoveduje o svojski obliki boja proti okupatorju. Uredništvo PLEBISCITNE AKCIJE OSVOBODILNE FRONTE V LJUBLJANI V LETIH 1941—1942 i DAVORIN JERŠEK V času od oktobra 1941 do februarja 1940 je Osvobodilna fronta (OF) organizirala štiri množične plebiscite, s tem da je v po- častitev določenih spominskih dnevov izdala odlok, da naj prebivalstvo med 19. in 20. uro za,pusti ulice in javne lokale. Te ma- nifestacije in demanstracije pa niso 'bile omejene samo na »uro molka«, ampak jih je spremljalo tudi trošenje letakov in list- kov, pisanje gesel in zinakov in sabotažna dejanja. Sam izraz »plebiscitna akcija« je Kidričev, ki je bil tudi njihov pobudnik. Prav nič ni čudno, če je ta izraz uporab- ljal tudi italijanski okupator v svojih po- ročilih, saj so bile te akcije dejansko ple- biscit za OF. Pokazale so, kar je bil tudi njihov osnovni namen, enotnost slovenske- ga naroda v OF, bile so veren odsev raz- položenja ljudskih množic in so izražale zaupanje večine slovenskega naroda vod- stvu narodnoosvobodilnega boja in njegovi politiki v določenih časovnih razdobjih. Vsi ti plebisciti, ki .so imeli globoko revolucio- narno vsdbino, pa so istočasno razkrinka- vali slovensko reakcionarno buržoazijo, ki je bila vedno polna domoljulbnih fraz, v usodnih aprilskih dnevih pa je zaradi svo- jih ozkih razrednih koristi izdala slovenski narod in nadaljevala s svojo izdajalsko dejavnostjo ves čas okupacije. Ker so bile te akcije izraz moči Osvobo- dilne fronte in razmerja sil, jih ne moremo obravnavati ločeno od takratnega politič- nega in vojaškega dogajanja. Vse štiri plebiscitne akcije so bile edina tedaj mogoča javna množična mainifestacija o pripadnosii večine slovenskega ljudstva Osvobodilni fronti, edina tedaj mogoča javna minožična demonstracija večine slo- venskega ljudstva proti okupatorju, ne da bi pri tem tvegali množico človeških živ- ljenj. Okupator je bil tedaj na višku svoje moči. Na vzhodu je prodrl daleč v notra- njost sovjetskega ozemlja in prve dni ok- tobra 1941 začel svojo veliko ofenzivo proti Moskvi, kjer so ga šele v začetku decem- bra ustavile sovjetske divizije, ki so nato začele svojo veliko in uspešno ofenzivo in v nji za vedno odstranile nevarnost za sov- jetsko prestolnico, ki jo je vlada že zapu- stila. V Afriki je bil položaj zaveznikov sicer nekoliko boljši, vendar so šele v no- vembru 1942 nastali pogoji za začetek uspešnega izkrcanja na severozahodni del afriške celine. Takšne so bile razmere na obeh frontah. Sile osi so bile povsod v pre- moči in doživljale zmago za zmago. Im ko so v začetku decembra 1941 stopile v vojno še ZDA, so tudi te doživljale poraz za po- razom. Osvobodilna gibanja, ki so s skrom- nimi sredstvi začela svoj boj daleč za od- prtimi frontami, brez vsake pomoči in iz- postavljena strašnemu preganjanju, so bila maloštevilna. Samo v Jugoslaviji je narod- noosvobodilno gibanje v tem času imelo prve večje uspehe, zlasti ko je jeseni 1941 v zahodni Sribiji ustvarilo prvo osvobojeno ozemlje. Toda že novembra 1941 so Nemci z novimi silami in ob pomoči Mihailoviče- vih četnikov to ozemlje uničili. Tudi v mali Sloveniji, razkosani med tri okupatorje, je narodnoosvobodilno gibanje poleti, zlasti julija in avgusta 1941, doživelo velik vzpon. Toda tudi tu je sovražniku uspelo, da je ob angažiramju novih sil razbil del partizan- ske vojske, ki se je morala bojevati brez večjih vojaških izkušenj na ozemlju z go- sto razpredeno mrežo prometnih sredstev in na gosto posejanimi sovražnimi posad- kami, na ozemlju, ki so ga okupatorji imeli za svojega in bili tudi odločeni, da v kali zatro vsak odpor. Slovenska partizanska vojska se je v hudem preizkusnem letu 1941 mogla obdržati le ob s\'OJem krepkem, smo- 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO trno ustvarjenem in vodenem množičnem političnem zaledju, ki ga je predstavljala Osvobodilna fronta. Njeno množionost in moč pa SIC med drugim izražale tudi ple- biscitne akcije 29. oktobra in 1. decembra 1941 ter 3. januarja in 7. februarja 1942, ki so spričo tedanjih razmer doma in v svetu dobile še poseben pomen. Pobuidnik posameznih akcij OF je bila Partija. O vsaJci akciji je prej ina svoji seji sklepal Izvršni odbor Osvobodilne fronte (10 OF), organizacijo pa je prek svojih in frontovskih okrožnih in rajonskih vodstev vodila Komunistična partija. Plebiscitne akcije niso bile omejene sa- mo ina Ljubiljano in Ljubljansko pokrajino, ampak so nekatere zajele tudi Gorenjsko in Štajersko. Plebiscitne akcije so prišle najbolj do izraza v Ljubljani, ki zavzema v zgodovini narodnoosvobodilnega boja posebno mesto. Čeprav v Ljubljani ni prišlo do bojev na barikadah, ki bi terjali ogromne žrtve, je bila od začetka do konca okupacije v ne- prestani akciji in ni bila niikoli poražena. Ljubljana, v kateri je bilo do pomladi 1942. leta politično in vojaško vodstvo narodno- osvobodilnega gibanja, je bila, kar je tudi okupator prav kmalu ugotovil, središče od- pora. Z ostrimi represivnimi ukrepi je osovraženi okupator sicer otežkočil narod- noosvobodilno gibanje v Ljubljani, ni pa ga mogel uničiti. Ljubljana je bila neizčr- pen vir žive sile za partizanske enote, ka- kor tudi neizčrpen vir za njihovo opremo in preskrbo. V Osvobodilno fronto se je vključila kljub idejno-^nazorski pisanosti večina ljubljanskega prebivalstva. V tem je tudi največja zasluga Partije, da je zna- la pridobiti za boj proti, okupatorju večino slovenskega ljudstva, ne iglede na prejšnjo politično pripadnost. Organizacija OF je zajela vsako ulico, vsa:ko hišo, vsako dru- žino. Osvobodilno gibanje je imelo svoje ljudi celo v okupatorjevih ustanovah in vojaških poveljstvih. Ljudstvo je izpolnje- valo ukaze Osvobodilne fronte, okupatorje^ ve pa sabotiralo, kjer se je le dalo. Ljub- ljanske ulice so bile skoraj vsak dan po- pisane z gesli osvobodilnega boja in posute z letaki in trosilnimi listki. Varnostna ob- veščevalna služba OF (VOS OF) je pri be- lem dnevu v sredi mesta likvidirala narod- ne izdajalce, bor^bene skupine iSo razorože- vale italijanske oficirje in vojake. Narodna zaščita je delala neverjetne podvige. Zara- di take taktike osvobodilnega boja v Ljub- ljani je bil okupator ves čas v napetosti im vsak čas pričakoval oboroženo vstajo. Po- kojni Boris Kidrič je lepo ugotovil, »da se je okupator znašel v mestu tako kot v oblegani trdnjavi.« Istočasno, ko pravi spo- mladi leta 1942 tovariš Kardelj, »da ni nik- dar prej tako brezskrbno hodil po Ljublja- ni kakor v teh dneh,« pa je italijanski mi- nister za zunanje zadeve grof Ciano zapisal v svoj dnevnik: »Videti je, da so ljubljan- ske ulice za naše čete neprehodne. Za vsa- kimi vrati, za vsako zaveso na oknu se skriva zaseda.« Ti trije citaii dovolj zgo- vorno pričajo o moči in množičnosti OF na eni strani in nemoči Italijanov na drugi strani. Plebiscitne akcije so bile za Ljubljano še toliko pomembnejše, ker je bil tu sedež najvišjih italijanskih civilnih in vojaških oblasti in je bil učinek, posebno plebiscit- nega dela vsake akcije, glede na veliko število prebivalstva veliko bolj viden kot na podeželju. Ljubljana je bila istočasno tudi središče slovenske kontrarevolucije. Zato je bila vsaka uspešna akcija Fronte hkrati tudi hud udarec za reakcijo, ki se je začela »druževaii v kotrarevoluoionanni Slovenski zavezi razmero-ma pozno, v drugi polovici septembra 1941, ko je bila OF že gospodar političnega položaja. V začetku ise naša reakcija še ni upala odkrito nastopati, ker je bila maloštevilna in ker še ni bila dokončno organizirana in združena. V strahu pred represalijami OF se je skrivala za vsemi mogočimi naslovi (Združeni Slovenci, Slovenska liga za boj proti komunizmu. Slovenska narodno aka- demska in dijaška mladina itd.) in »ilegal- nimi« listi (Svobodna Slovenija, Slovenija in Evropa, Naprej zastava slave. Petrov gar- dist. Zarja svobode in drugi), kd so zahrbt- no napadali OF in prepričevali ljudstvo o nesmiselnosti oboroženega boja, ker so kro- gi, ki so stali za temi glasili, dobro vedeli, da pomenita aktivizaoija in oborožitev ljud- skih množic njihov konec. Da bi ti listi pri- krili svoje izdajalsko delovanje in opravi- čili »ilegalnost«, so morali kdaj pa kdaj udariti tudi po Italijanih. Obveščevalni od- sek divizije Isonzo pravilno ocenjuje ta tisk, da »... dejansko vse publikacije z iz- jemo publikacij — doslej vsekakor najbolj razširjenih — tako imenovane »Osvobodil- ne fronte«, ki zasleduje izključno terori- stične tendence, spodbujajo k redu in miru.«' Zato ni čudno, če predlaga obveščevalni od- sek omenjene divizije, da bi nekatere član- ke iz tega »ilegalnega opozicijskega« tiska vsaj v izvlečkih ponatisnili v pokrajinskem tisku. V začetku so Italijani odklanjali uslu- 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ge reakcije, ker so mislili, da eo dovolj močni, da sami zatro narodnoosvobodilno gibanje in ker niso hoteli deliti oblasti z izdajalci, da bi tako pokazali svojo nemoč. Omeniti je treba, da je hotela reakcija prirediti dva podobna plebiscita kot OF, in sicer 6. septembra 1941, v počastitev rojst- nega dne kralja Petra II. in 9. oktobra iste- ga leta ob obletnici marsejskega atentata, ki ga je proglasila za dan žrtev. Za tem je stala iNagodetova skupina Stara pravda, s katero se bomo še srečali. Italijaini so si- cer za oba dneva izdali varnostni ukrep, toda ljudstvo, kolikor je sploh vedelo za akoijo, reakciji ni nasedlo. Večina ljudi se danes tega niti ne spominja, v arhivu pa tudi ni italijanskih dokumentov, ki bi pri- čali, da ista akciji uspeli. 29. OKTOBER 1941 Osvobodilna fronta je izvedla prvo ple- biscitno akcijo v začetku svojega vzpona, ko je dejansko začela postajati »država v državi«. OF se je prek svojih okrožnih, rajonskih in terenskih odborov, ki so dobi- vali že značaj oblasti, tako utrdila, da se je njen Vrhovni plenum na tretjem zaseda- nju 16. septembra 1941 že lahko preimeno- val v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), ki »za časa osvobodilne borbe edi- ni predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem ozem- lju.« Na prvem zasedanju je SNOO kot prava oblast izdal znane tri odloke: odlok o vključevanju slovenskih partizanskih čet v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije, odlok o kazenskih sankcijah proti izdajalcem in odlok o narodnem dav- ku in narodnem posojilu. Prav v času italijanske ofenzive na po- dročju Krim—^-Mokrec—jKurešček, ki je tra- jala od 6. do 29. oktobra 1941, sta bili v Ljubljainski pokrajini prvič napadeni dve utrjeni okupatorjevi postojanki Lož in Be- zuljak na Notranjskem. Krimski partizani so sicer v tej ofenziivi pretrpeli težke iz- gube, a uničeni niso bili. Ko so Italijani 28. oktobra praznovali obletnico pohoda na Rim in ko so 29. oktobra zaključili svojo hajko na Notranjskem, pa je OF organizi- rala 29. oktobra plebiscitno akcijo, ki je pomenila partizanski vojski ob njeni pivi večji preizkušnji veliko moralno oporo. Ob obletnici razpada Avstro-Ogrske je izdal Izvršni odbor OF letak, ki proglaša 29. oktober »za narodni praznik, za dan na^ šega borbenega protesta proti naši sužnosti, proti okupatorjema in določa, da ta dan »med sedmo in osmo uro zvečer ne sme biti noben Slovenec niti na ulici, niti v javnem lokalu, niti v gledališču, niti v fcmu.«^ Proglas, ki izraža aktualne potrebe na- rodnoosvobodilnega boja v tem obdobju, je bil razmnožen v obliki majhnih letakov, ki jih je — kakor tudi osrednje letake za dru- ge plebiscitne akcije — tiskala partijska tiskarna »Podmornica«. Samo v Ljubljani so jih aktivisti razširili okoli 6000. Proglas ena- ke vsebine je objavil tudi Slovenski poro- čevalec 24. oktobra 1941. Poglejmo, kako je Teagirala reakcija na pniprave Fronte. Hotela je onemogočiti ali pa vsaj zmanjšati uspeh akcije. Ko ji pa to ni uspelo, je plavogardistična reakcija pri- pisala uspehe OF sebi. Zaradi velikega po- leta in množičniosti OF so bila njena priza- devanja v tej smeri na terenu komaj vidna, vendar nevarna, ker ni vedno dn povsod nastopala odkrito. Bolj opazno in nevarno pa je bilo delovanje najbolj zagrizenih kle- rofašistov, stražarjev in mladcev na uni- verzi in srednjih šolah. Prvi večji uspehi partizanov so povzročili tudi povečano delo- vanje reakcije. Rudolf Smersu, eden izmed prvakov bivše JRZ, je v drugi polovici okto- bra 1941 izdal letak s podpisom »Združeooi Slovenci«, ki blati Osvobodilno fronto in nasprotuje oboroženemu boju proti okupa- torju. Smersujev krog se ni omejil samo ina preprečevanje olborožene akcije, ampak je nasprotoval vsaki mimii manifestaciji, kar »... dokazuje tudi njegova vneta agita- cija, naj katoliška mladina bojkotira pro- slavo 29. oktobra.«' O delovanju reakcije proti proslavi 29. oktobra bomo bolj obširno govorili, ko bo govora o akciji na univerzi . in srednjih šolah. Od te kakor tudi od drugih plebiscitnih akcij je italijanski okuimtor pričakoval ve- liko več. 26. oktobra je poslal kvestoT Ettore Messana podrejenim enotam telegram, ki naroča za 29. oktober varnostne ukrepe, da se »... najenergičneje zatre kakršenkoli po- skus upora.«* V istem telegramu je rečeno, da naj bi med sedmo in osmo uro izibmh- nila oborožena vstaja in da je zato prebi- valstvu v letaku naročeno, da naj bo v tem času doma. Zanimivo, da kvestorju še tri dmi pred akcijo ni bilo jasno, če je akcija napovedana za jutranji ali večerni čas. Poglejmo, kako je potekal plebiscitni del akcije. Ker je bil zunanji videz vseh treh akcij (pleibdscitni del četrte so Italijani, ka- kor bomo videli j>ozneje, preprečili) entik, naj podamo obširnejši opis očividca o po- teku praznovanja in vzdušja, ki je 29. okto- bra vladalo v Ljubljani. 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO >Do sedme ure je bilo na ulicah in v lo- kalih izredno živo. Toda glej, proti sedmi uri so se začele ulice na mah prazniti. V lo- kalih so ljudje mrzlično plačevali svoj za- pitek, da so natakarji komaj mogli spreje- mati denar. In tudi oini samii so hiteli, ne samo na pritisk gostov, tudi oni so želeli, da bi se njihov lokal pravočasno izpraznil. Nihče izmed njih ni hotel povzročiti zamu- de tistih, ki so hoteli praznovati. Ulice, zla- sti večja križišča, so se v hipu tako groz- ljivo praznile, kakor bi nenaden piš pometel ljudi s pločnikov. Mladina je ta nenaden prehod poudarila še s tem, da se je prej namenoma zbirala po \"ogalih v v ečjih sku- pinah, dobro vedoč, kam se bo tik pred sedmo uro hipoma umaknila. Mnogi med njimi so skočili v bližnje ^eže, hodnike in stanovanja znancev — vse po načrtu, tam so čakali, da je minila ura. Marsikdo, ki se je kakorkoli zadržal, da ni utegnil pravo- časno priti do doma, je pozvonil na stano- vanju .nepoznanih ljudi in prosil, da sme ostati pri njih do osme ure. Stanovalci so ga z razumevanjem in gostoljubno sprejeli. Po ulicah si videl ljudi, ki so z naglimi koraki hiteli proti domovom, na vse strani. Če so bil pozni, so se izognili velikim uli- cam in zavili v stranske ulice, tam pa je bilo nehoteno kršenje poziiva OF manj vid- no in bilo je manj možnosti, da bi te ustav- ljali karabinjerji, ki so na ulicah zadrže- vali ljudi s tem, da so jih ustavljali, legiti- mirali in jim preiskovali žepe. Velikanski je bil naval na tramvaje. Na- bito polni so vozili že kmalu po šesti uri, tik pred sedmo pa so bili tako natrpani, da •so se ljudje pri prednjih in pra zadnjih vra- tih obešali nanje. In čudno — kakor je v taki gneči človekova nestrpnost in nevljud- nost običajna — tokrat ni nihče zadrževal drugega, nihče ni preklinjal, če so mu sto- pili na kurja očesa, nihče ni mrmral, če ga je kdo v gneči neprijetno sunil pod rebra. Nasprotno, v nabito polnih vozovih je vla- dala čudovita solidarnost, tovarištvo, razu- mevanje, potniki so v vozu spodbujali tiste, ki 60 rinili na stopnice ali nevarno viseli pri vratih. Drug drugemu so pomagali in opozarjali voznika, naj še hipec počaka, če« še nekaj potnikov teče za vozom. In tudi voznikova potrpežljivost je bila nevsakda- nja in za potnike nova. Sploh ni bilo važno, če si plačal \'ozni listek ali ne. Važno je bilo, da je voz sprejel vase čimveč ljudi dn da bi potegnil pravočasno izpred nosa karabinjerjem in policijskim agentom ter jim pokazal, da je tudi tramvaj solidaren s praznovanjem. Tudi na tramvajih je policija ponekod zadrževala ljudi s tem, da jih je legitimira- la in delala preiskave. Tako je bilo na pri- mer na Gosposvetski cesti, kjer je stala vr- sta nabito polnih voz. Ko so ljudje spoznali, da zaradi tega zadrževanja ne bodo mogli priti pravočasno domov, so poskakali z voz in hiteli 'peš. Tudi na Ambroževem trgu je bilo podobno. Tramvaj je moral na ukaz policije stati prav do sedme ure. Toda ljud- je niso čakali, ogorčeno so zapustili vozove in odhitefli domov peš. Ko je odbila ura sedem, je nastala v me- stu mrtvaška tišina. Hišni vhodi so se zaprli za ljudmi, žaluzije so se spustile, mesto se je pogrezndlo v molk. Tramvaji so bili po- polnoma prazni, nekateri so stali na peri- fernih mestih Ljubljane in niso vozili ni- kamor. Na praznih ulicah so stale samo patrulje, ki so se strahoma ozirale na vse strani, z orožjem v roki, pripravljenim na strel. Ka- rabinjerji so zrli v zatemnjena okna in v strahu pričakovali, kaj še bo. Prisluškovali so na vse strani kot vznemirjeni psi in vsak najmanjši šum jih je preplašil. Videli so strahove tudi tam, kjer jih ni bilo. V praznih lokalih so ostali osamljeni na- takarji in prežimo pogledovali preostale tri, štiri goste, ki so obsedeli v lokalu, bo- disi ker niso imeli dovolj poguma, da bi šli domov, bodisi da so zaradi svojega hlap- čevstva ostali namenoma. Toda tudi oni so prejeli svoje: fašisti so poiskali te osam- Ijence iin jih pognali na ulice ter zahtevali od njih, da hodijo j>o mestu, da bi zabrisali njegovo praznoto in tihoto. Toda bilo je zaman, s temi bednimi posamezniki se ti- hotna podoba Ljubljane tisto uro ni spre- menila. Njim pa je ostal za vse življenje sramoten spomin, da so v tej pomembni uri enodušnega odpora ljubljanskega pre- bi\alstva odigrali smešno, klavrno, odvrat- no vlogo okupatorjevega pomočnika. Filme so vrteli praznim klopem. Le vojaštvo in posamezniki so napolnili nekaj vrst. Ob osmi uri je hipoma vse oživelo. Hišni vhodi so sipali iz sebe trume ljudi. Ulice so se napolnile z mnoižico ljudi, zlasti mla- dine, tramvaji so ropotali po tračnicah in veselo zvonili. Bilo je več ljudi na ulici in v lokalih kot navadno ob tej uri. Mnogi izmed tistih, ki so ob sedmih zapustili ulice in lokale, so'se vrnili. Z njimi pa še tisti, ki so bili pred sedmo uro že doma. Ljudje kratko in malo niso vzdržali v svojih sta- novanjih. Zmagoviti občutek je bilo treba izraziti, praznovati s sprehodom po mestu, treba se je bilo sprostiti ob srečanju z znan- 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cem m prijateljem. Treba je bilo popiti čašico vina ali kave 'na zdravje uspele ak- cije. Glavni namen njihovega prihoda na ulice pa je bil — pokazati okupatorju, da emo vsi eno, združeni v OF.«^ Tako sliko dobimo tudi iz poročila pol- kovnika Luigija Brucchiettija, poveljnika kraljevih karabinjerjev XI. armadnega zibora: »Manifestacija, ki jo je napovedala ,Osvobodilnia fronta' za 29. oktober t. 1. v proslavo 23-letnice osvoboditve izpod av- strijskega jarma, je popolnoma uspela. Pre- bivalstvo je v celoti sledilo pozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti javne lokale in ceste. Ob 20. uri so mnogi spet v skupinah za- pustili svoje domove ter dobesedno vdrli v javne lokale in na ulice. Ta uspeh je močno opogumil najognjevitejše elemente, ki pravijo, da v danem trenutkn lahko ra- čunajo na solidarnost vseh Slovencev.«' Podobno poroča o uspehu akcije tudi poveljstvo pehotne divizije Granatieri di Sardegna, ki pripisuje akciji plebiseitarni značaj.' Del svojega govora na seji pokrajinskega sosveta (konzulte) 5. nov. je posvetil visoki komisar Emilio Grazioli tudi akciji 29. ok- tobra. Zanimivo je, da so bila na prejšnjih sejah konzulte v začetku in v glavnem obravnavana gospodarska in kulturna vpra- šanja, sedaj pa je Grazioli največ govoril o partizanskih akcijah in grozil z represa- lijami. V zvezi z manifestacijo 29. oktobra je ciniično dejal: »Le smeha je vredno, da zadostujejo štirje letaki, da se ljudje ne prikažejo iz hiš. Policijska ura je bila pre- stavljena naprej, ob prvi prihodnji taki manifestaciji bo prestavljena še na zgod- nejšo uro, tako da bo ljudem ugodeno, če bodo že pokazali, da gredo radi zgodaj počivat.«8 Iz gornjih besed bi sklepali, da je Gra- zioli podcenjeval manifestacijo. Toda ob- sežni varnostni ukrepi in poročila v itali- janskem arhivu dokazujejo prav nasprotno: Italijani so se akcije bali in še veliko več pričakovali. Kljub povečani budnosti so bile ljubljan- ske ulice že nekaj dni prej, posebno pa v noči od 28. na 29. oktober dobesedno zasute z letaki, trosilnimi listki in — kar posebno poudarja neko poročilo — »slovenskimi za- stavicami različnih velikosti s komunistično zvezdo v sredini«,' zidovi pa so bili popi- sani z gesli n znaki OF. Zanimivo je poročilo komande oddelka poštnotelegrafske milice Kraljevi kvesturi v Ljubljani, iz katerega je med drugim razvidno, kakšna gesla so vsebovali trosilni listki. Tako poroča, da so pripadniki črnih srajc našli v poštnih nabiralnikih in na ulicah naslednje letake in trosilne listke: 27 majhnih papirnatih zastavic; 92 listkov v raznih barvah z napisom »Živela OF<; 17 listkov v raznih barvah z napisom »Živel 29. X.«: 150 listkov bele barve z napisom »Živela Osvobodilna fronta slovenskega na- roda«; 143 listkov raznih barv z napisom »Živela SSSR«; 88 listkov bele barve z na- pisom »Živela slovenska partizanska voj- ska«; 13 letakov bele barve s pozivom, naj prebivalstvo med 19. in 20. uro ne hodi na ulice; 11 listkov z napisi, ki fX)veličujejo 29. oktober.1» Poleg naštetih so deponirani v Narodni in univerzitetni knjižnici z da- tumom 28. lin 29. oktober še naslednji tro- silni listki: na pisalni stroj razmnožen in nekoliko skrajšan osrednji poziv lO OF k proslavi 29. oktobra, »Smrt izdajalcem slovenskega naroda!«, »Svoboda narodom!«, »V boj za OF«." Praznični videz so dajale mestu tudi slo- venske zastave, ki so visele na vseh krajih. Tone Škrajnar, ki je bil pozneje ustreljen kot talec, je obesil zastavo na žico, napeto med obema stolpoma trnovske cerkve,^^ na magistratu je visela zastava do 9.30, v Šiški na vodu visoke napetosti do 10. ure, ko so Poziv Izvršnega odbora OF k proslavi 29^oktobra 1941 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jo sneli z Magirus lestvijo, s poslopja me- diicinske fakultete so jo smeli ob 10. uri Ehrlichovi stražarji, v Koleziji je visela za- stava do 15.30, v Orlovi ulici je visela do 12.30 naslednjega dne. Dalje so visele za- stave tudi na Opekarski cesti, na nunski gimnaziji, pred tobačno tovarno," na nedo- grajenem kemičnem inštitutu," v Hrovatovi tovarni olja in v tovarni Satumus.'"^ Na večer pred praznikoan so bile okrog 20.30 iz gozda tivolskega parka izstreljene štiri rakete rdeče-modre barve, ki so jih Italijani smatrali za signale." Istega večera so Italijani našM na vrtu univerze košarico za sadje, v kateri je bila steklenica bencina s- koščkom vžigalnega papirja, pokrita z žagovino. Naslednjega dne ob 7. mri pa so našli pred vhodom univerze košairico enake vsebine.*' Na sam praznik pa so v bližini Ljubljanskega gradu našli zaboj, napolnjen z vnetljivimi snovmi, raketami in naboji za puško ter dve prižgani sveči, ki naj bi po- vzročili požar.'^ 29. oktobra zvečer pa je na današnjem Trgu francoske revolucije za- gorel kres.** Kvestor Messana tudi poroča, da je bila 29. oktobra »... pred 21.30 v Linhartovi ulici zažgana baraka 13. artilerijskega regimen- ta. ... V bližini omenjene barake so našli •dve steklenici z vnetljivo snovjo in ploče- vinasto posodo z nafto.«^'' Iz italijanskih poročil se vidi, da se je v dnevih pred praznikom in na sam praznik v zvezi z varnostnimi ukrepi pKJvečalo šte- vilo hišnih in osebnih prei'skav, pomnožile pa .so se tudi kontrole prometa in javnih lokalov. Ne da se točno ugotoviti, koliko je bilo teh preiskav v dnevih od 28. do 30. oktobra, ker se marsikatero poročilo konča s stavkom: »Izvedene so bile števil- ne hišne in osebne preiskave z negativnim izidom.«^' Več aktivistov, poiscbno mladincev, so ita- lijanske patrulje presenetile pri trošenju letakov, pisanju gesel in razpečavanju li- terature, ali pa so jih aretirali pri hišnih preiskavah. Poleg udeležbe pri skupni manifestaciji sta na poseben način proslavili 29. oktober univerzitetna in srednješolska mladina. Kct je mladina tudi že množično sodelovala v vseh, ne samo plebiscitnih akcijah, je po- tröbno vsaj na kratko opisati nastanek mladinske organizacije. Po zlomu stare Jugoslavije se je večina mladine ne glede na prejšnjo politično pri- padnost vključila v Osvobodilno fronto ter začela pod A^odstvom SKOJ z zbiranjem orožja in listkovnimi in napisnimi akcija- mi. »Najbolj borbeni člani SKOJ pa so se organizirali v posebne mladinske borbene in sabotažne skupine, ki so začele s sabo- tažami in razoroževalndmi akcijami in prvi- mi likvidacijami okupatorjevih vojakov. Te skupine so kasneje v Ljubljani prerasle v likvidatorske skupine VOS, drugje pa v splošne sabotažne skupine.«-^ Zaradi pri- padnosti večine mladine k OF in »...ker mladine, njenega mladostnega x>oleta, nje- ne pobude me smemo utesnjevati v orga- nizacijske in politične oblike starejših lju- di .. .,«2' se je lO OF odločil, da ustanovi v okviru OF samostojno mladinsko organi- zacijo. Tako je bila v oktobru 1941 vista- novljena Mladinska OF, novembra pa je je že izšla prva številka njenega glasila »Mlada Slovenija«. Mladinska OF je bila organizirana po zgledu OF. V njenem vod- stvu so bili predstavniki lO OF, ki .so za- stopali tri ustanovne skupine OF: Komu- nistično partijo, sokole in krščanske socia- liste. Zaradi enotnosti mladine je biilo to tristransko zastopstvo že v vodstvu, kaj šele v nižjih organizacijskih organih, bolj formalnega značaja. Osnovne naloge SKOJ in Mladinske OF so bile: utrjevati enotnost slovenske mladine, gojiti narodno zavest, zbirati orožje, hrano, sanitetni material in druge jx>trebščine za partizane, organiza- cija sabotaž, boj proti rimskemu pozdravu in fašističnim organizacijam (GILL, GUF itd.), pozneje, v letu 1942, pa je bila glavna naloga obeh organizacij mobilizacija vseh sposobnih mladincev za jjartizane. Dne 21. maja 1941 je izdal visoki komi- sar za Ljubljansko i>okrajino odredbo, ki uvaja v naše šole rimski jjozdrav. Ta prvi znat fašizacije naših šol je povzročil eno- dušen odpor srednješolske mladine. Na pri- mer v 2.c razredu IV. moške realne gimna- zije so se takoj, ko je prišla okrožnica o obveznem rimskem pozdravu, dijaki dogo- vorili, da bodo vsakogar, ki bo tako po- zdravljal, pretepli.^'' Do tedaj še dokaj ne- organiziran Oidpor je dobil v začetku šol. leta 1941/42 organizirane oblike. V poznem poletju 1941 ponovno postavljen Srednje- šolski odbor je dal direktivo, da je treba za prvi dan pouka v novem šolskem letu popisati vsa šolska poslopja z gesli narodno- osvobodilnega boja. Ravnateljstvo IV. mo- ške gimnazije je že prvi dan ]X)uka, dne 6. oktobra 1941, poročalo, da se je »... po- javila močna komunistična propaganda na zavodu. V vseh razredih, ki ,so nameščeni v in. nadstropju, so bili narisani na zidu nad tablami z rjavo kredo srpi in kladiva. Pred šokkim poslopjem na betonskem okvi- 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TU Ograje je bil inapis »Doli okupatorji!«, pred vihodom na ibetonski plošči »Živela SSSR!« »Živela svoboda!« »Smrt denuncian- tora!« iRazen tega so bili v zgoraj označenih razredih natreseni (listki z napisi »Živela svoboda!« »Živela SSSR!«^' Podobno akcijo so izvedli člani SKOJ z gimnazije in terena ma I. moški realni gimnaziji, ko so v noči pred začetkom ponka po vseh razredih razibili slike Mussolinija in italijanskega kralja, table in stene hodnikov pa popisali z osvobodilnimi gesli.^* Na 11. ženski realni gimnaziji so si članice SKOJ dan prej po dve in dve razdelile po eno nadstropje, popisale šolo z napisi in obesile slike Le- nina in Stalina.^' Akademska OF, ki je zajeda vse fakultete in oddelke, je za 29. oktober izdala letak, s katerim je pozvala slovenske visokošolce in visokošolke, da tega dne me posečajo predavallnic, semiinarjev in inštitutov na univerzi ter da naj bodo med 7. in 8. uro zvečer rdoma, po 8. uri pa vsi na ulicah.^^ Klerofašistični stražarji na univerzi so zagovarjali sodelovanje z okupatorjem in agitirali za vstop v univerzitetno fašistično Oinganizacijo GUF z utemeljitvijo, da bo le tako zagotovljen obstoj slovenske univerze. Zadnje dni oktobra je reakcija na univerzi in srednjih šdlah povečajla aktivnoist. Med univerzitetno in srednješolsko mladino so širili letak, ki maj bi ustvaril nerazpolože- nje proti OF in jo prikazali kot deilo ko- munistov in boljševiških plačancev. Zaved- na akademska mladina jim je odgovorila z letakom, .ki jih je pokazal v pravi luči: »To so tisti, ki so prisegli na Jugoslavijo, ki pa so jo prvi zatajili. To 60 tisti, ki so 25. marca grozili demon- strantom, ki pa so se 27. marca vri- nili na čelo manifestantov. To so itisti, ki so obljubljali junaško smrt za kralja in domovino, ki pa so prvi pobegnili iz prostovoljskih vrst... To so tisti, ki obsojajo partizanske akcije, ki pa rišejo v kavarnah zemljevide Velike Slovenije do Donave. To so tisti, ki so z dvajsetletnim ,delom' pridobili zaupanje naroda, ki jim pa nobeden ne zaupa. . To so tisti, ki so nosili Karadjordjeve zvezde, ki pa so danes vitezi savojske hiše .. .«2» Na koimcu poziva letak na bojkot preda- vanj in vaj za 29. oktober. Večina študentov je sledila pozivu Aka- demskega odbora OF in praznovala 29. ok- tober s tihijn protestom in abstinenco. Samo »... klika, ki se je vedno izživljala v tem. da je omadeževaila čast in ponos slovenske univerze, je tudi to pot hotöla kaziti slo- vesno lice in onemogočiti protest, češ da se moramo ,prilagoditi razmeram'«.''" Srednješolski zavodi so bili v noči od 28. na 29. oktober popisani z gesli, emblemi dela in posuti s trosilnimi listki; M. moška realna gimnazija je bila zato celo zaprta. Italijamski vojaki so vdrli v nekatere šole, delali v razredih preiskave in aretirali ne- kaj dijakov. Letake, ki so jih na šolah širili člani Katoliške akcije, so' dijaki v strani- ščih zažigaili.31 Na nekaterih zavodih so ob 10. uri dopoldne izvedli dvominutni molk in imeli priložnostne govoire.'^ Za sedaj v arhivih ni najti poročil, ki bi kaj več go- vorila o praznovanju na srednjih šolah. Vsekakor akcija ni bila tako temeljito pri- pravljena kot tista mesec dni pozneje, 1. de- cemibra, ki je močno odjeknila tako med okupatorji kot med prebivalstvom. 30. o'ktobra je izdal Izvršni odbor OF komunike, ki skupaj z drugimi poročili potrjuje uspeh prvega poskusa mobiliza- cije narodnoosvobodilnih sil: »Slovenski narodni praznik 29. oktobra 1941 v zgodovinsko najtežjem času za Slo- vence je potekel veličastno kakor še ni- koli noben slovenski praznik. 29. oktober 1941 je pravi zgodovinskii mejnik v slovenski politiöni zgodovini. Narod se je strnil, sile so se sprostile, vse je potekalo v najstrumnejši disciplini. Ura molka in tihote je bila izvedena do popolnosti. Slovenski ljudje so v celoti pokazali, da so zreli in vredni svobode in politične sa- mostojnosti. Izvršni odbor Osvobodilne fronte se za- hvaljuje vsem, ki so sodelovali, poziva na. strnjenoist, enotnost in pospešeno delo s trdnim pričakovanjem, da se vključijo v osvobodilno fronto vsi, ki so še doslej stali ob strani. 1. DECEMBER 1941 Ko je dal Centralni komite KPS pobudo za proslavo 1. decembra, bivšega jugoslo- vainskega državnega praznika, dneva, ko so se Jugoslovani združili v lastni državi, ni storil to iz neke sentimentalnosti do pro- padle reakcionarne države, ki ni uresničila želja delovnih množic. Tone Tomšič, organizacijski sekretar CK KPS, je poročal 5. decembra 1941 Central- nemu komiteju KPJ, zakaj je Osvobodilna fronta proslavila 1. december: »Obstajala je nevamoHt, da bodo imeli reakc.(ionarni) nacionalisti (inž. etc)** iniciativo in bi v 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tem slučaju potegnili za seboj en del so- kolov dz OF. Mislim, da bi situacija res bila za nas neugodna. Zato smo vzeli ini- ciativo v roke in je OF proglasila 1. dec. (ember) kot praznik enotne borbe narodo\' Jugoslavije s pripombo, da je OF garan- cija, da se po osvoboditvi nikoli ne bo ponovilo stanje, ki je vladalo v Jug.(osla- vijj) .. .«äs Prav dejstvo, da je Partija prd plebiscit- nih akcijah odvzela reakciji iniciativo in ji s tem preprečila, da bi iz tega kovala svoje kapitale, priča o pravilni politiki našega vodstva. Slovenska reakcija, ki je bila do srede novembra 1941 v glavnem že združena, je besno gonjo proti narodnoosvobodilnemu gibanju še povečala, njena »prednja stra- ža« pa je segla po skrajnem sredstvu — začela je z denunciacijami. To dejstvo ugotavlja tudi Slovenski poročevalec, ko j)iše: »Letošnji 09. oktober je tudi vsem tistim, ki so iz miekeiga malodušja še dvo- mili, pokazal in dokazal moč OsNobodilne fronte. Marsikak sloveniski poštenjak bi sedaj lahko napravil naiven sklep, da se bodo notranji sovražniki slovenskega na- roda spametovali in da bodo odnehali. Tak sklep pa bi bil korenito nepravilen dn škodljiv. Dejstva namreč dokazujejo, da so po 29. oktobru, ki je manifestiral eno- dušno pripadnost slovenskega naroda nje- govi Osvobodilni fronti, postali notranji sovražniki še bolj zagrizeni in neprimerno aktivnejši kot poprej.«'* 18. novembra je izdala reakcija s pod- pisom »Združeni Slovenci« letak, v katerem trdi, da partizanstvo razbija slovensko no- tranjo enotnost, vodstvo OF pa imenuje peto kolono ter poziva Slovence, naj se zbirajo okrog Londona, »... kjer imamo svoje svobodne zastopnike«.'' Apel na zbi- ranje okrog Londona je prišel prepozno. »OF razpolaga danes s tako mogočno te- rensko organizacijo, da je ne more zama- jati prav nič, če je na straži.. je za- pisal Slovenski poročevalec. Vsa »ilegalna« glasila reakcije vseh barv, kakor tudi loinh donski Kuhar, so bili v tem času v ofenzivi. Reakcija na univerzi pa že štirinajst dni prej obljublja, da bo preprečila akcijo 1. decembra: »Poskrbeli bomo, da se vam tudi 1. decembra umazana igra ne bo po- srečila!«'' Podoibno kakor za 29. oktober je tudi za 1. december izdal Izviršnd odbor OF pro- glas, ki daje 1. decembru v pogojih narodno- osvobodilnega boja novo vsebino. Pravi, da» se 1. december, državni praznik Jugosla- vije, proslavi tudi letos in izjavlja, >da se v naši svobodni bodočnosti ne sme nikoli več ponoviti stanje, ki je prejšnja leta na- rodom Jugoslavije in delovnim slojem pre- prečevalo, da bi mogli z oso iskrenostjo sode- lovati pri proslavi 1. decembra, stanje, ki je konec koncev upropastilo samo Jugoslavijo«. Poziva, da Slovenci proslavijo »1. december v znaku globoke in borbene solidarnosti s svojimi brati na jugu, v znaku zaostrenega boja proti fašističnim zatiralcem« ter odreja, da ta dan >ne sme biti med sedmo in osmo ■ uro zvečer noben Slovenec niti na ulici niti d gledališču ali kinu, niti v javnem lokalu«.*" Proglas Izvršnega odboTa OF sta objavila tudi Slovenski poročevalec in Mlada Slo- \'enija. Konec leta 1941 in v začetku leta 1942 je vodila Osvobodilna fronta boj proti Mihai- lovičevemu vplivu v Sloveniji. Tudi prvo- decembrskd proglas OF postavlja v smislu temeljnih točk OF revolucionarno rešitev slovenskega narodnoistnega vprašanja. Prav na Mihailovičevem v^prašanju je OF do- končno razkrinkala Mihailovičevo agenturo v Fronti, Nagodetovo Staro pravdo, ki se je skTi\ala za psevdore\-olucionarniimi gesk, zagovarjala politiko čakanja in razbijala enotnost OF ter jo kot skupino izključila iz svoje srede. Večina ».pravdašev« se je potem priključila Fronti, Nagode pa je ostali s svojim najožjim krogom osamljen. V nasprotju z letakom OF, ni v proglasu »•slovenskih četnikov«, kd postavlja enake pogoje proslave kot OF, nikjer poziva na oborožen odpor proti okupatorju, temveč poziva na zbiranje okrog Londona: »Naša srca in naše oči so obrnjene proti Londonu, kjer je naš kralj , kjer je naša vlada, kjer so naši slovenski zastopniki. Tam so naši voditelji, nikjer drugje.«*' »Slovenski čet- niiki« so za 1. december šiirili tudi sliko kralja Petra II. Kljub temu, da je reakcija razvila za 1. december tako propagando, so šla njena prizadevanja spričo široke akcije OF mimo ljudi in proslava 1. decembra je dobila značaj, kakršnega ji je dala OF. Italijani so se na to akcijo temeljiteje pri- pravili kot na prvo. Poveljstvo karabinjer- jev II. armade je že 15. novembra izdalo naA odila za varnostne ukrepe. Pet dni po- zneje, 20. novembra, je general Robotti že poslal poveljstvom divizij Granatieri di Sardegna in Isonzo ter graničarjem XI. armadnega zbora brzojavko, v kateri pravi, da nameravajo uporniki za 1. december »...izvesti določene agresivne akcije v raznih področjih, ikjer so njihove enote. Čete naj bodo pripravljene za takojšnjo 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA intervencijo v kateremkoili času in pri- pravljene oditi v katerikoli kraj z razpo- ložljivimi prevoznimii sredstvi«. Častnikom pa svetuje, »da ne hodijo okrog brez obo- roženega spremstva«.*^ V brzojavki dne 29. novembra pa naroča, »...da je treba podvzeti brezobzirne mere, da se ohrani popoln prestiž in dostojanstvo itajlijanske- ga vojaka«."" Visoki komisar Emilio Gra- zioli sporoča 28. novembra poveljstvom divizij Granatieri di Sardegna in Isonzo, da naj v dnevih od 30. novembra od 16. ure do 12. ure 2. decembra okrepijo nadzorstvo nad železniškimi progami ter telefoniskimi in brzojavnimi linijami.*'' Grazioli je tudi predvideval, da bodo »ekstremisti« na Ši- šenslkem hribu, Golovcu in na Gradu raz- obesili zastave in zakurili kresove. Zato proisi poveljstvo divizije Granatieri di Sar- degna, da naj njeni oddeilki nadzirajo ome- njena mesta.*' Na osnovi navodil višjih poveljstev je izdelala Compagnia interna XIV. bataljona CCRR »Milano« v Ljubljani podrobnejše varnostne ukrepe, ki jih je 29. novembra poslala vsem podrejenim enotam. Navodila posebno go voire, da »... visoki komisar hoče, da bi življenje 1. decembra potekalo kolikor mogoče v normalnem ritmu«. Se posebno jim je šlo za to, da bi pouk na šolah in univerzi potekal normal- no. Vojakom priporoča največjo pozornost ter opozarja posebno tiste, ki bodo v kri- tičnih dnevih zvečer in zjutraj na ulicah, naj izvajajo splošne osebne preiskave, kjer koli bo potrebno, posebno pri mladini in kolesarjih. Poveljstva karabinjerskih po- staj naj izmenoma določijo dele patrulj, ki se bodo skrile v vrtove in veže stavb za vrata, od koder bodo lahko opazovali mimoidoče ter nenadno planili na tiste, ki bi hoteli izvajati prevratne manifestacije. Budnost na vojašnice in zapore je treba okrepiti. V teh dneh bo ukinjen prost izhod vojske, podčastniki pa morajo biti ves čas na razpolago.*' Navodilom je priloženih sedem seznamov ulic, cer'kva, univerzitetnih ustanov, šol, uradov, denarnih zavodov in pošt, ki jih je treiba zavarovati oziroma okrepiti že obstoječe straže. Kljub tako obisežnim varnostnim ukre- pom lltalijani iniiso uspeli zmanjšati, kaj šele preprečiti akoijo Fronte. Da bi akcija kar se da najbolje uspela, so Partija, SKOJ in OF mobilizirali vse svoje sile, Pirvodecembrski letak OF je bil razmnožen v 60.000 izvodih. Poleg tega jfe bilo natisnjenih še približno 150.000 lističev z gesli.*' Ljubljana je bila kot za 29. ok- tober popisana z gesli in znaki OF, uMce pa so bile posute z letaki, trosilnimi listki in slovenskimi zastavicami z rdečo zvezdo. Kvestura poroča tudi o dveh primerih iz- obešanja zastav. Eno »... jugoslovansko za- stavo, okrašeno z rdečo zvezdo,« so našli pri mostu na Ižanski cesti, drugo pa v Lan- gusovi ulici, Mizu Gradaščiice, obešeno na drevo.«*** Slovenski akademik in srednje- šolec piše, da so visele zastave tudi na poslopju Drame lin na Golovcu.*" Po elek- tričnih žicah pa so v"isele manjše zastavice. Ljubljanske ulice in lokali so se 1. de- cembra po sedmi uri zvečer izprazmili. Samo organizirana skupina stražarjev in mladcev je hotela z demonstrativnim po- hodom po mestu razbiti enotnost borbene Ljubljane. Po pobožnosti v frančiškanski cerkvi naj bi se stražarji in mladci zbrali na današnji Cankarjevi cesti, kar jim pa ni v celoti uspelo. Neko poročilo Katoliške akcije pravi, »... da so srednješolci imeli smolo. Ko so prihajali od devetdnevnice proti središču mesta, so naleteli na itali- janske vojake, ki so jih razgnali, tako da jih je le nekaj dospelo do Aleksandrove ceste (Cankarjeve, op. D. J.); akademiki pa, katerih pobožnost se je končala prej. Poziv Izvršnega odbora OF k praznovanju 7. februarja .1943 Z3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SO skoraj vsi nemoteno prisili na Aleksan- drovo cesto ..Centralni komite KPS podroibneje poroča Centralnemu komiteju RPJ, kako so mladci plačali svoje stavko- lomstvo: »Panično razpoloženi Italijani so vse aretirali, ker so mislili, da gredo izvr- ševat sabotaže. Gnali so jih od frančiškainh- ske cerkve do policije ter jdh neprestaaio (bili s kolbami. Šele na polliciji so jih izpu- stili, ko je Erlioh pojasnil, da so zavezniki. Drugi dan se je seveda vsa Ljubljana od srca smejala.«'! Podobno usodo so doživeli tudi trije slovenski agenti, ki so med sedmo in osmo uro zvečer prišli v kavarno. Ita- lijanski oficirji so jih imeli za inšpekcijo OF in jih pretepli.'^ Ko je pod balkoni današnje blagovnice »Tromostovje« okrog 19. ure eksplodirala petarda, ki jo je vrgel Lojze Nusdorfer,'' komandant bataljona Narodne zaščite v Mostah in poznejši iiitendanit Ljubljane, so izačeli Italijani besno streljati na poslednje pasante, ki so hiteli na svoje domove, in v okna okoliških hiš. Pri tem so ubili trgovca Viktorja Medena in industrialca Jakoba Jana, uradnika Slavka Gričarja pa težko ranili.'* Teden dni pozneje je general Robotti še dodal, da »... so z okna, ki je obrnjeno proti trgu, streljali s samokresom na naše vojake, ki so prihiteli na kraj eksplozije«," kar je pa gotovo izmišljeno. Vsi ti dogodki pričajo, da so bili Italijani v pričakovanju oboroženih napadov pre- strašeni in zmedeni. Zato ini čudno, če je Grazioli 1. decembra zvečer brzojavil no- tranjemu ministrstvu v Rim: »Današnji dan je kljub listkovni propagandi s strani ko- munističnih elementov potekel normalno. Organi policije so aretirali sedem oseb^' zaradi širjenja letakov in pisanja prevrat- nih napisov. V nekaterih razredih srednjih šol ISO bile manifestacije v spomin ustano- vitve bivše kraljevine Jugoslavije. Podvzel sem potrebne ukrepe. Nasprotno pa so pre- davanja na univerzi pote^kala normalno in brez incidentov. Ob 19. uri je slovensko prebivalstvo skoraj v celoti zapustilo javne loikale in ceste .. Mogočna manifestacija za enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov v smislu proglasa lO OF in demonstracija proti okupatorju sta bili izvedeni v ljubljanskih srednjih šolah. Mladinska OF je pozvala dijake, da pridejo 1. decembra prazniično oblečeni v šolo in da ob 10. uri dopoldne (razredi, ki so imeli pouk popoldne, pa ob 15. uri) počaste praznik stoje z dvominut- nim molkom. Uspeh velike prvodecembrske akcije na šolah ni bil samo podoba moči SKOJ in plod temeljdtih priprav, ampak tudi priča o moči dn širini oktobra meseca ustanovljene Mladinske OF. Uspeh je še toliko večji, ker so propadli vsi poskusi italijanskih oblasti, šolskih vodstev in re- akcije, da bi akcijo preprečili. Člani Katoliške akcije — mladci so v dnevih pred praznikom razvili močino ust- no dn listkovno propagando proti prazno- vanju. Ohranjeno poročilo Katoliške akcije o dogodkih 1. decembra priča, kakšnih argumentov se je posluževala reakcija, da bi onemogočila proslavo, istočasno pa do- kument jasno priča, da je 1. december tudi na šolah potekal v znamenju boja med naprednimi silami in reakcijo. Pustimo go- voriti dokumentu. »Mladci... so se posta- vili na stališče, da je vsakemu zunanje razkazovanje nacionalnih čustev pod ko- munistično komando nedopustno. Svoje sta- lišče so zagovarjali na ta načiin;: Te mani- festacije organizirajo komunisti. Papež pa je obsodil vsako sodelovanje s komuni- zmom. Zato dober katoličan prd teh mani- festacijah ne sme sodelovati. Komunisti so bili vedno zoper Jugoslavijo in se tudi sedaj ne bore za Jugoslavijo, ampak za sovjetsko republiko. Nacionalno krinko so si nadeli samo izato, da bi lažje dosegli svoje skrite zločinske namene. Vsa ta pra- znovanja so v resnici le dresura za kolek- tivno nastopanje mas za revolucionarno delavnost; desetkrat bomo morali prazno- vati nacionalne praznike, enajstič pa Sta- linov god. In če komunistov ne bomo že sedaj onemogoičili, se jim tudi tedaj, ko bodo masi postavili izrazito revolucionarne zahteve, ne bomo mogli upreti. Ce bomo manifestirali, bodo šole zaprli. Glavno je bonum commune naroda in bonum com- mune naroda zahteva, da šole ostanejo. Kaj bo namreč z mladino, če jo bo vzgajala ulica in OF!«'^ Zagrizena agitacija mladcev in članov Slovenske dijaäke zveze,'' ki so se dogovonili za skupen nastop, nd uspela, kot so želeli, in marsikje so s takimi agi- tatorji tudi fizično obračunali. Poročilo priznava, da so bili mladci in SDZ osam- ljeni, »... kajti niti kongregacije niti ve- čina katoliških profesorjev nam ni nudila prave opore.« Nadalje poročilo prizinava, da so »... komunisti mnoge pridobili za OF, druge so napravili za prave simpatizerje komunizma, tretje pa, ki so sicer proti ko- munizmu, so z nacionalno krinko preslepili k sodelovanju ... Komunisti so obvladali vse realne gimnazije. Na teh zavodih so skoraj v vseh razredih vstali med poukom k dveminutnemu molku.« 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Položaj na šolah res ni bil za reakcijo zavidanja vreden. Takole se pritožuje: »Na srednjih šolah je položaj težak. Komuni- stična ^osvobodilna' fronta je svojo po- ulično-strankarsko propagando zanesla tudi v te hrame in hujska dijaštvo na težje iz- grede.«'" Ravnatelj IV. moške realne gim- nazije pa poroča prosvetnemu oddelku Vi- sokega komisaniata: »Položaj v šoli je v zadnjem času postal nevzdržen in jaz ni- mam sredstev, da bi mu bil kos. Težave so tem večje, ker sta v poslopju dve gimna- ziji. Kar se zagreši na eni šoli, se skuša podtakniti drugi. Dasi sem v zadnjem času sikušal z vsemi razpoložljivimi sredstvi priti delinkventom na sled, se mi to ni posrečilo. Za nadzorstvo sem določil ves profesorski zbor za vsak odmor, izdal ostre okrožnice, pa kljuib temu ni bilo mogoče napraviti re- da, ker nekateri elementi poraibijo vsako najmanjšo priliko, da rišejo srpe, kladiva, pišejo SSSR, Živela Rusija... Sredstva, ki jih ima šola na razpolago za izsleditev kriv- cev, iHiiso zadostna in zaradi tega prosim, da oblasit poseže \mes in vodi nadaljnjo pre- iskavo.«*'' Pred 1. decembrom so ravnateljstva z okrožnicami in na roditeljskih sestankih opKJzarjala, da naj se dijaki 1. decembra izognejo vsemu, kar bi imelo videz demon- stracije ter poudarjajo, da je šola kraj za učenje ne pa za politično udejstvovanje. Toda dijaki so kljub temu demonstrirali. V mnogih razredih so z dijaki demonstrirali tudi profesorji, ki pa seveda tega niso pri- javili. Tako se samo na podlagi ohranjenih poročil šolskih vodstev ne bo dalo nikoli ugotoviti obseg te naj'bolj množične dijaške demonstracije za časa okupacije. Največji obseg so zavzele demonstracije na Dvorazredni trgovski šoli, kjer so demonistrirali vsi razredi, ter na III. in IV. moški realni gimnaziji za Bežigradom. V 8. C razredu IV. moške realne gimnazije so dijaki talkoj v začetku pouka odrekli obvezen rimäki pozdrav, v 7. b razredu pa 60 dijaki ob dogovorjeni uri vstali. Po ne- kaj trenutkih je vstal dijak Stibilj, ki je hotel z naslednjimi besedami preprečiti de- monstracijo: »Tovaniši, vi ste prevarani, to ni slovenska manifestacija, to je demon- stracija za komunizem. Vas so nalagali, vaš idealizem so zlorabili. Osvobodilna fronta je zlagano ime za kamunistično stranko. Komuinisti hočejo uničiti naše šole .. .«^^ Na- prej ni prišel, ker ga je profesor prekinil in mu ukazal, da sede. Stibiljev nastop, ki je bil v skladu z navodili, ki jih je dala Katoliška akcija svojim članom, je bil pri- pravljen, ker je že pred uro dejal nekemu dijalku, da bo demonstracijo pTeprečil." Sporočeno je bilo, da so dijaki 8. b razreda omenjene giminazije ob 10. uri vstali in ma- mif es tirali z 1—2 minutnim molkom. Profe- sor za italijanščino je sporočil ravnatelju, da je bilo v 6. a razredu »... po tleh od vrat do mize nasutih polno papirčkov v ju- goslovanskih narodnih barvah. Tudi na mi- zi je bila lepo odmerjena proga papirja v modro, beli, rdeči barvi.. .«^* Ravnatelj- stvo ni bilo več kos položaju in je zato prosilo prosvetni oddelek Visokega komi- sariata, da »... izposluje pri Kraljevi kve- sturi, da bosta za čas pouka v poslopju navzoča vsaj dva tajna policista, izmed ka- terih naj bi vsaj eden znal slovenski.. .«f"' Naslednjega dne je ravnateljstvo poročalo Visokemu komisariatu, da se »... komuni- stična akcija na šoli ... nadaljuje« in da so bile v 5. a, 6. a in 7. a razredu slike kra- lja in duceja pomazane s črnilom in obme- tane z žvečenim papirjem. Na koncu pre- cej obširnega poročila o dogodkih, prosi Visoki komisariat »... odločitve o ukrepih, ki so potrebni, da se to podtalno delovanje komunizma zatre.«" Ultimat prosvetnega oddelka Visokega komisariata, da bo 6. a razred izključen, če se v 48 urah ne javijo tisti, ki so potmazali slike kralja in duceja, ali pa da jih javijo drugi učenci, je ostal brez odgovora. Tudi na III. moški realni gimnaziji je 1. december burno potekal. Ob 10. uri je bil v večini razredov izveden enominutni molk, v glavnem odmoru pa se je akcija nadaljevala. Dijaki so se zbrali v gornji avli in poskušali zapeti Hej Slovani. Prvi poskus je propadel zaradi intervencije pro- fesorjev, končno pa so le prvo kitico odpeli do konca. Slišati je bilo tudi vzklike »Smrt fašizmu!«, »Živela Jugoslavija!«, »Živela svoboda!« in ži\'io klice." Dijaki so demonstrirali tudi na I. moški realni gimnaziji, vendar je bila prijavljena samo demonstracija v 7. b razredu.'* Ko poroča ravnatelj 11. ženske realne gimnazije prosvetnemu oddelku Visokega komisariata o vedenju učenk 1. decembra, se vidi, da hoče zmanjšati obseg aJkoije: »Ob lO'* so po nekaterih razredih nekatere učenke vstale, a na profesorjev poziv zopet sedle. Glede 5. a razreda sem slišal, da učenke pri italijanščini niso imöle knjig na klopi; zaradi tega se je g. profesorica pritožila razredniku, ua kar je on stopil v razred z vprašanjem: ,Ali ne boste so- ddlovale?' Učenke so odgovorile, da bodo. Nato se je pouk madaljeval.«" 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Podobno poroča tudi ravnateljstvo uršu- linske ženske realne gimnazije: »Ravnatelj- stvo sporoča, da 1. decembra ni bilo na za- vodu nobenih demonstrativnih motenj. Vsi razredi so se vedli korektno, le v 4. b raz- redu so neikatere učenke poizkusile motiti pouk matematike .. SKOJ in mladinska OF sta organizirali demonstracije tudi na ljubljanskem učite- ljišču, ki je bilo že zaradi predvojne poli- tike vladajočega režima, ki je omogočal vpis na ta zavod predvsem klerikalnim ele- mentom, znano kot klerikalna trdnjava. Poročilo Katoliške akcije o dogodkih 1. de- cembra pretirava, ko piše, da se jim je posrečilo komuniste na učiteljišču prema- gati. V resnici so naši aktivisti pridobili za nastop tudi politično nasprotne dijake. Vendar je bil tu oster boj, ker je v štirih razredih, ki so bili prijavljeni, da so de- monstrirali,'' od 164 dijakov in dijakinj vstalo 77. Množična demonstracija je bila tudi na Državni tehniški srednji šoli, zaradi česar je bilo izključenih več razredov v celoti. Že istega dne je prosvetni oddelek Viso- kega komisariata zahteval od ravnateljstev šol podroibna poročila o demonstracijah, na- slednjega dne pa so vse šole dobile okrož- nico, ki določa, »... da se kaznujejo z iz- ključitvijo za eno šolsko leto ... učenci, ki so se udeležili demonstracij celotnega raz- reda s tem, da so skupno vstali dne 1. de- cembra, s pristavkom, da ne bodo mogli prestopiiti na drug zavod v pokra jami. V zvezi s tem so bile takoj uvedene pre- iskave. Vsakemu demonstrantu je bilo za- stavljeno vprašanje: »Ali ste se 1. decem- bra udeležili demonstracij s tem, da ste skupno vstali im demonstrirali z molkom?« Mnogi odgovori na to vprašanje dokazujejo zrelost in predanost našega dijaštva Osvo- bodilni fronti. Tako so na primer dijaki 8. b razreda IV. moške realne gimnazije, ne da bi se bali posledic, skoraj enako od- govorili: »Sem vstal, demonstriral z mol- kom in se tudi zavedal, kaj to dejanje po- meni.«" Zaman so si prizadevali, da bi mla- dinci izdali pobudnike in voditelje akcije. Visoki komisar za Ljubljansko j>okrajino je 3. decembra izdal odlok, ki določa, da se Državna dvoletna trgovs/ka šola zaradi mno- žičnih demonstracij 1. decembra zapre za nedoločen čas.'* Iz seznamov v šolskem letu 1941/42 izključenih dijakov, ki so jih sredi maja 1942 poslala ravnateljstva srednjih šol IV. oddelku Visokega komisariata, se vidi, da je bilo ob tej priliki izključenih samo z ljubljanskih gimnazij 89 dijakov. Izklju- čitve so bile odvisne tudi od ravnateljev, profesorjev in moči profesoirske OF, kako so zagovarjali dijake, da bi jih čim več rešili. Mladinska OF je po teh izključitvah sre- di decembra z letakom protestirala proti temu: »Slovenska mladina je skupno z vsem slovenskim inarodoni tudi letos praznovala 1. december ter manifestirala z dvominut- nim molkom po šolali svoja narodna čustva. Okupatorji pa so »uradno« ugotovili mani- festacijo samo v nekaterih razredih in za- radi tega študente iz teh razredov izklju- čili. Slovenska mladina odločno protestira proti takemu postopanju in sicer prvič za- radi tega, ker so okupatorji porabili priliko splošne narodne maniifestacije za to, da naše šole zapirajo, drugič pa zaradi tega, ker so si izbrali za žrtev samo nekaj raz- redov, čeprav je vsa slovenska mladina praznovala 1. december. Ta poskus razbi- janja slovenske mladine bo ostal brez uspe- ha ...« Na koncu poziva letak slovensko javnost, da protestira »... vedno in povsod proti postopnemu ukinjanju slovenskih šol im proti sistematičnemu zatiranju vsega, kar je slovensko.«" Ker sta bila na IV. moški realni gimna- ziji izključena dva razreda (6. a in 8. b), je poslal šolsiki odbor Mladinske OF ravna- telju protestno pismo z zahtevo, da sprej- mejo oba razreda nazaj v šolo, sicer bodo organizirali splošno stavko. Ker na pismo ui bilo odgovora, je organizacija napove- dala splošno s/tavko. Določenega dne so se začeli zbirati dijaki pred gimnazijo, veči- noma brez knjig. Zadnji hip je prišlo od višjih organov navodilo, naj ne izvedejo stavke. Šolski odbor je zbrane dijake ob- vestil o najnovejši direktivi. Večina se s tem ni strinjala in je zahtevala nadalje- vanje stavke. Med tem časom pa so se po- javili karabinjerji, ki so začeli razganjati dijake. Manj odločni so šli v šolo, drugi pa so se razbežali. Stavika je bila sicer razbita, vendar je tega dne manjkala skoTaj j)olo- vica dijakov." V nekem .razredu samo de- vet dijakov ni stavkalo. »Te je neki pro- fesor v razredu ozmerjal s »slovansko vza- jemnostjo« in jih celo uro izpraševal,«" se pritožuje klerofašistični list »Dokument«. Izključitvam je sledila akcija za ponoven sprejem izključenih dijakov v šole. Poseb- no težko je bilo staršem, ker so v vojnem času, ko je že tako vsega primanjkovalo, izgubili za leto dni še otroški dodatek. Ven- dar vsi protesti javnosti in peticije staršev, sestavljene na roditeljskih sestankih, pri italijains'kih oblaisteh niso zalegli. Prošnje 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA za ponoven sprejem v šolo, iki niso bile sestavljene tako, kot iso želeli Italijani, so odbili. Le tisti dijaiki, ki so v dokaz iskre- nosti svojega obžalovanja prosili za spre- jem v GILL, so ise lahko vrnili v šolo. Ve- čina dijakov pa je ta pogoj odklonila. Val odpora kljub ostrim okupatorjevim ukrepom na srednjih šolah ni upadel. Dijaki so posebno nadaljevali z bojkotom faši- stičnega pozdrava. Tako je bil visoki komi- sar 11. decembra 1941 prisiljen ponovno opozoriti, »... da je rimski pozdrav v šolah strogo obvezen za učitelje in učence... Učenec, ki bi ga odrekel, bo kaznovan z izključitvijo za eno šolsko leto.. .«'* y^j {[ ukrepi so bili neučinkoviti in dijaki so iz- koristili vsako priložnost, da manifestirajo svoja narodna čustva in sovraštvo do oku- patorja. Do novih množičnih demonstracij na šolah je prišlo ob obletnici Prešernovega rojstva in Cankarjeve smrti. Zopet so sle- dile nove kazni in izključitve. Za 1. december je Akademski odbor OF proglasil bojkot predavanj, ki je uspel kot 29. oktobra. O uspehu proslave 1. decembra je izdal Izvršni odbor OF 2. decembra 1941 komunike, v katerem je med drugim reče- no: »Uspela proslava 1. decembra in ple- biscitarna praznota med sedmo ter osmo uro zvečer pomeni novo izmago slovenske narodne zavesti, novo zmago slovenske na- rodne discipline, novo zmago Osvobodilne fronte slovenskega naroda ... Slovenski na- rod je manifestiral v duhu proglasa Osvo- bodilne fronte, da sii bo s svojo narodno osvoboditvijo za jamčil vse pravice, ki jih terja njegova narodna individualnost. Slo- venski narod je manifestiral, da so odredbe OF edine odredbe, ki jih slovenske narod- ne minožice izpolnjujejo zavestno in brez odlašanja iin pomišljanja.«'' 5. JANUAR 1942 Ker je reakcija pripisovala uspehe ple- biscitnih akcij dejstvu, da je OF izbrala dneve, ki »vlečejo«, se je vodstvo OF od- ločilo, da napove novo plebiscitno akcijo za dan, ki ni vezan na narodno tradicijo in tako dokaže, da ima ljudstvo v resnici na svoji strani. Tako je OF določila 3. ja- nuar 1942 kot spominski dan na žrtve osvo- bodilne vojne, ki so padle v letu 1941. Isto- časno je bil 3. januar posvečen vsem tistim, ki so bili v o/kupatorjeviih zaporih in tabo- riščih ter tistim, ki so bili preseljeni z rod- ne grude. Neposredno pobudo za koinemoracijo sta dala tržaški in ljubljanski proces. V trža- škem procesu, ki je trajal od 1. do 14. de- Prazen Prešernov trg zaradi prestavitve policijske ure (Foto dr. J. Prešeren) cembra 1941, je bilo na zatožni klopi 72 ljudi. Pet obsojencev, ki niso bili pomilo- ščeni, je bilo 15. decembra ustreljenih. Na ljubljanskem procesu pa so Italijani 16. de- cembra 1941 obsodili na smrt 6 borcev Krimskega bataljona, med njimi tudi ko- mandanta polbataljona poročnika Ljuba Šercerja, ki je vodil napad na Lož. Smrtna kazen je bila izvršena 22. decembra pri Strahomeru v bližini Tomišlja. Italijaini sa- mi poročajo, da so obsojenci pred smrtjo viziklikali: »Smrt fašizmu, živel Stalin, ži- vela Sovjetska Rusija, živela isvoboda, ži- veli slovenski tovariši«.*" Italijani se jih niso upali pokopati na kraju, kjer so bili ustreljeni, ampak so jih odpeljali v Tržič v Italiji. Na kraj ustrelit ve so aktivisti Osvobodilne fronte položili šest vencev z zastavo, ki so jih Italijani raztrgali in po- teptali.*' Na istem mestu so Italijani mašli tudi tri tipkane lističe z gesli narodnoosvo- bodilnega boja ne sme biti med 7. in 8. uro zvečer noben Slovenec niti na ulici, niti v javnem lokalu, niti v gledališču ali kinu.^^^ Grazioli je uresničil grožnje, ki jih je po prvi plebiscitni akciji izrekel na seji konzulte 5. novembra 1941, da bo prihod- nje take akcije preprečil s tem, da bo po- licijslko nro prestavil na zgodnejši čas. 6. februarja 1942 je bila Ljvibljana prelep- Ijena z velikimi lepaki, ki so oznanjali, da bo policijska ura v dneh od 7. do 16. fcr bruarja že od 17.50 (prej je bila ob 20.30) do 6.30 zjutraj. S tem da je italijanski okupator presta- vil policijsko uro za tri ure nazaj, je sicer preprečil izvedbo plebiscitnega dela akcije, hkrati pa je priznal, da je brez moči proti Osvobodilni fronti. Ljubljana je, kakor je zapisal »Slovenski poročevalec«, z navdušenjem sprejela od- redbo Izvršnega odbora OF, da proslaviino 7. feliruar. »... Ljubljana se je pričela pri- pravljati, da manifestira tudi na zunaj svojo ljubezen do bratsikega ruskega na- roda, do njegove hrabre Rdeče armade ter da javno počasti svojega največjega pesni- ka, ki je prvi gledal na slovansitvo z na- prednega in pravilnega stališča. Ulice in hiše so bile \'sak dan popisane s parolami: Živela SSSR, Živela OF, Živel Timošenko, Živel Stalin, Živeli slovenski partizani, Smrt fašizmu. Živela slovanska skupnost, Slovan, na plan! Po zidovih so bili... celi Prešer- novi istihi: »Največ sveta otrokom sliši Slave!« — Ni bilo hiše in kotička, kjer ne bi bilo liapiisa SSSR in OF in njenega zna- ka. Slovenske zastavice so bile v teh dneh raztresene na stotine tisoč, nalepljene na šipe, na vrata, na žlebove, obešene na drevje... Čeprav so okupatorji nagnali vse svoje ljudi na ceste in ulice, da pre- prečijo izvedbo proslave, ni vse to nič po- magalo. Četudi so streljali na tiste, ki so pisali,"" in vso noč in ves dan brisali in praskali po zidovih ter prisilili hišnike in biišne lastnike"" ter tudi mimoidoče pasan- te z napetim orožjem v roki, da so brisali napise in poJiirali zastavice in letake,*"^ so bili še isti dan novi, še lepši inapisi, še več novih zastavic. Vse to se je stopnjevalo vsak dan ... Na dan 7. februarja je bilo največ napisov, drevje je bilo^ okrašeno s sloven- skimi partizanskimi zastavicami. Po mestu so visele velike slovenske partizanske za- stave (na Napoleonovem trgu, v Trnovem, na šišenski novi cerkvi, v Mostah in dru- god).«»05 Radio Osvobodilne fronte"* je posvetil Prešernovemu dnevu celo' oddajo, ki je 7. febrnarja trajala tri četrt mre. Oddajo so spremljale partizanske pesmi, himna in Naprej zastava Slave. Na kraju oddaje se je govornik zahvalil fašističnim oblastem, ker so prestavile polioijs/ko uro in tako omogočile prebivalstvu, da je poslušalo oddajo."' V soboto, 7. februarja je vladalo v šolah svečano razpoloženje. V razredih so visele okrašene Prešernove »like, dijaki so v od- morih peli narodne pesmi in imeli prilož- 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mostine govore. Na učiteiljišou proslav ni bilo, ker eo ga Italijani že zjutraj obkolili in začeli s preiiskavami. Ker je zato učite- Ijiščnikoni odpadel pouk, so praznik še lepše proslavili. Napredni učiteljiščniki so se zbrali pred Prešernovim spomenikom in se z enominutnim molkom poklonili velike- mu pesniku. Nato so skupaj odšli na interno proslavo."" V nedeljo dopoldne 8. februarja na ob- letnico Prešernove smrti sta organizirala SKOJ in Mladinska OF polaganje vencev in šopkov na Prešernov spomenik, pred katerim se je zibrala velika množica mladi- ne. Ljudje, ki so prihajali od maše iz fran- čiškanske cerltve in drugih delov mesta, so se zbirali v vedno večjem številu in. bili veselo presenečeni nad dejanjem ljubljan- ske mladine. Italijanska straža pri spome- niku je telefonirala po pomoč. Kmalu so pridrveli fašisti, ki so se zagnali v množico, bili ljudi s puškinimi kopiti in streljali, da bi jih razgnali. Nato so se spravili nad vence in šopke, jih trgali, teptali in metali v Ljubljanico. S tem so pokazali svojo kul- turo, predvsem pa pokazali, da so bile njihove obljube o spoštovanju kulturnih tradicij slovenskega naroda le prazne fra- ze.»«" Plebiscitna akcija Osvobodilne fronte 7. februarja 1942 je bila zadnja. Nadaljnje akcije bi preprečili Italijani s prestavitvijo policijske ure, nedvomno pa bi predstav- ljala veliko oviro tudi ograditev Ljubljane z žico, februarja 1942, in njena razdelitev na 14 med seboj z žičnimi ovirami ločenih •sektorjev. Nadaljevanje takih akcij tudi ni bilo več potrebno, ker je bil dosežen glavni namen, pokazati trdnost in enotnost sloven- skega ljudstva v Osvolbodilni fronti. Lahko bi postale, če bi bile pogostejše, že formal- nost in ne bi imele zaželenega učinka niti na okupatorja niti na prebivalstvo. Spomladi 1942 tudi ni šlo več za mobili- zacijo množic v OF, ki je bila v glavnem že izvedena, ampak je bilo treba oifcrepiti oboroženo pest slovenskega naroda, mobi- lizirati čimveč s.il za predstoječo pomla- dansko partizansko ofenzivo. OPOMBE 1. Poročilo obveščevalnega odseka poveljstva divizije Isonzo, dne 30. novembra 1941, Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI. knjiga I, dok. 198. (V bodoče citiram Zbornik.) — 2. Le- tak v Muzeju NO v Ljubljani. — 3. Slovenski poročevalec, leto II. št. 23, dne 1. novembra 1941, ponatis, str. 173. — 4. Brzojavka kvestorja Mes- sane z dne 26. oktobra 1941, Arhiv IZDG, CCRR C.ruppo. — 5. Zima Vrščaj, Tihe akcije, Ljub- ljana v ilegali II. del, rokopis. — 6. Petnajst- dnevno poročilo poveljstva karabinjerjev XI. ar- madnega zbora, dne 7. novembra 1941 poveljstvu II. armade o jolitičnem in vojnem položaju; Zbornik VI/1, c ok. 189. — 7. Glej ponatis Slo- venskega poročevalca, str. 314, opomba št. 200. S. Jutro št. 261, dne 7. novembra 1941. — 9. Po- ročilo komande (^riippo CCRR (Compagnia in- terna) Visokemu komisariata, dne 29. oktobra 1941, Arhiv IZDG, VK fasc. 3/1. — 10. Poročilo komande oddelka poštnolclegrafske milice Kra- ljevi kvesturi, dne 30. oktobra 1941, Arhiv IZDG, RQ fasc. 8/II. — 11. Štefka Bulovec, Drobni tisk, Ljubljana v ilegali II. del, rokopis. — 12. Zapis- nik razgovora bivših članov borbene grupe v rrnovem z dne 28. marca 1956 v IZDG. — 13. Slovenski poročevalec, leto II. št. 23, dne 1. no- vembra 1941. ponatis, str. 177; Slovenski akade- mik in srednješolec, št. 9, dne 2. novembra 1941. — 14. Zastavo sta obesila študenta gradbene fa- kultete Janez Vipotnik in Dušan Grum. Glej Na- jredni ljubljanski študentje v narodnoosvobodilni H)rbi 1941--1943. Elaborat v arhivu CK ZKJ Arhiv CK LMJ,/37; prepis v arhivu CK ZKS. — 15. Izjava Jožeta Stroparja, dne 2. februarja 1961 v IZDG. — 16. Glej opombo št. 9. — 17. Jutra- nje poročilo Kraljeve kvesture, dne 50. oktobra 1941 Visokemu komisariatu. Arhiv IZDG, neure- en arhiv VK. — 18. Poročilo poveljstva divizije sonzo sredi novembra 1941 o partizanski aktiv- nosti v mesecu oktobru in v začetku novembra, Zbornik VI/1, dok. 192. — 19. Glej op. št. 13. — 20. Glej op. št. 9. — 21. Glej op. št. 9. — 22. Alenka Nedog, Razvoj mladinskega gibanja v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem. Pri- ročnik za mlade aktiviste, Ljubljana, 1959, št. 1, str. 58. — 23. Slovenski poročevalec, leto II., št. 22, dne 24. oktobra 1941, ponatis, str. 167. — 24. Zaslišanje dijaka Pavla Ciglarja v šoli 28. maja 1941, Arhiv IZDG, fasc. 329. — 25. Poročilo rav- nateljstva IV. moške realne gimnazije IV. od- delku Visokega komisariata, dne 6. oktobra 1941, Arhiv IZDG, fasc. 329. — 26. Izjava Boga Gor- jana v IZDG. — 27. Izjava Ančke Vovkove v IZDG. — 28. Letak v arhivu CK ZKS, fasc. Par- tiiski letaki iz leta 1941. — 29. Letak v arhivu CK ZKS, fasc. Partijski letaki iz leta 1941. ~ 30. Slovenski akademik in sredješolec, št. 9, dne 2. novembra 1941. — 31. Prav tam. — 32. Glej Slo- veski poročevalec, leto II. št. 23, dne 1. novem- bra 1941, ponatis, str. 177. — 33. Slovenski po- ročevalec, leto II. št. 23, dne 1. novembra 1941, ponatis, str. 171. — 34. Mišljen je ing. Črtomir Nagode, voditelj skupine »Stara pravda«. — 35. Poročilo Centralnega komiteja KPS, dne 5. de- cembra 1941 Centralnemu komiteju KPJ. Origi- nal v arhivu CK ZKJ, št. 440, prepis v arhivu CK ZKS. — 36. Slovenski poročevalec, leto II. št. 24, dne 8. novembra 1941, ponatis, str. 180. — 37. Letak v rokopisnem oddelku NUK, B II 2345. — 38. Glej op. št. 36. — 39. Dokument št. 3 (de- poniran v NUK 17. nov. 1941) v rokopisnem oddelku NUK, B II 2036. »Dokument« je s pod- pisom Slovenska narodna akademska mladina izdajala najbolj zagrizena belogardistična reak- cija na univerzi in srednjih šolah. — 40. Letak v Muzeju NO v Ljubljani. — 41. Letak v rokopis- nem oddelku NUK B 2327. — 42. Brzojavke v arhivu IZDG, XI. CA, fasc. 656/III. — 43. Ro- bottijeva brzojavka podrejenim enotam. Arhiv, IZDG, XI. CA, fasc. 656/III. — 44. Brzojavka Emilia Graziolija, Arhiv IZDG, fasc. 656/III. — 45. Brzojavka Emilia Graziolija poveljstvu divi- 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINOKRONIKA zije Granatieri di Sardeftna. dne 30. novembra 1941, Arhiv IZDG, XI. CA, fasc. 656/111. — 46. Navodila komandanta Compagnie interne XIV. bat. CCRR »Milano«, dne 29. novembra 1941 vsem podrejenim karabinjerskim postajam. Ar- hiv IZDG, CCRR, fasc. 177/1. — 47. Glej citira- no poročilo Centralnega komiteja KPS Central- nemu komiteju KPJ, dne 5. decembra 1941. — 48, Jutranje poročilo Kraljeve kvestiire Visokemu komisariatu, dne 2. decembra 1941. Arhiv IZDG, VK, fasc. 3/1. — 49. Slovenski akademik in sred- nješolec, št. 18, dne 5. decembra 1941. — 50. Iz arhiva Katoliške akcije. — 51. Poročilo Central- nega komiteja KPS iz druge polovice decembra 1941 Centralnemu komiteju KPJ: original v ar- hivu CK ZKJ. prepis v arhivu CK ZKS. — 52. Glej op. št. 35. — 53. Marica Cepe, Ljubljana, ustni vir. — 54. O dogodku pri Tromostovju po- ročajo številni italijanski dokumenti: Poročilo poveljstva XIV. bataljona CCRR »Milano«, dne 2. decembra 1941 Glavnemu poveljstvu CCRR v Rimu in poveljstvu CCRR II. armade (CCRR, fasc. 155); poročilo poveljstva Compagnie inter- ne XIV. bat. CCRR »Milano«, dne 1. decembra 1941 Visokemu komisariatu. Kraljevi kvesturi itd. (CCRR, fasc. 155): Jutranje poročilo Kraljeve kvesture, dne 2. decembra 1941 Visokemu komi- sariatu (VK, fasc. 3/1); Brzojavka Emilia Gra- ziolija, dne 1. decembra 1941 notranjemu mini- strstvu v Rimu (neurejen arhiv VK) in druga. — 55. Ukaz komandanta XI. armadnega zbora, dne 8. decembra 1941 podrejenim enotam o ukrepih zaradi napada na most pri Preserju; Zbornik VI/1, dok. 201. — 56. Italijani so v teh dnevih gotovo aretirali več ljudi, saj jih je vojaško voj- no sodišče (Tribunale militare di guerra) samo v januarju in februarju 1942 obsodilo 8 zaradi sodelovanja v akcijah za 1. december: 3. jan. 1942 je bila Antonija Osterman iz Ljubljane ob- sojena na eno leto zapora, ker so 30. novembra 1941 našli pri njej dva paketa letakov, ki jih je razširjala po hišah v Beethovnovi ulici. Letaki so pozivali Slovence, naj se udeleže manifestacije 1. decembra 1941. (IMG, fasc. 521/210). 28. janu- arja 1942 je bil obsojen Janez Nedog iz Ljublja- ne zaradi mladoletnosti le na 2 leti in 2 meseca zapora, ker je 30. novembra 1941 na Celovški ce- sti pisal na zid geslo OF (TMG. Vol 2/1942). 12. februarja 1942 pa so bili obsojeni Ljubljančani Franc Hribernik, Pavel Rozman in Jože Novak na 8 let zapora, Jože Verčan na 4 leta in 4 me- sece, Stanislav Leder na 4 leta, Marija Jarc pa na 2 leti zapora. Aretirani so bili v zadnjih dneh novembra 1941. ker so pripravljali in razširjali letake za manifestacijo i. decembra (TMG, fasc. 269-12, 521-12). — 57. Brzojavka Emilia Grazioli- ja, dne t. decembra 1941 notranjemu ministr- stvu v Rimu, Arhiv IZDG (neurejen arhiv VK). — 58. Iz arhiva Katoliške akcije. — 59. Sloven- ska dijaška zveza je bila ekspozitura Ehrlicho- vih stražarjev na srednjih šo ah. — 60. Doku- ment št. 5 v rokopisnem oddelku NUK. ß II 2036. — 61. Poročilo ravnatelja IV. moške realne gim- nazije, dne 28. novembra 1941 IV. oddelku Viso- kega komisariata in Kraljevi kvesturi. — 62. Za- pisnik o zaslišanju učenca VII. b razreda Borisa Stibilja, Arhiv IZDG, fasc. 329. ~ 63. Zapisnik zaslišanja dijakov VII. b razreda, Arhiv IZDG, fasc. 329. — 64. Poročilo ravnateljstva IV. moške realne gimnazije, dne 1. decembra IV. oddelku Visokega komisariata — Arhiv IZDG, fasc. 329. — 65. Prav tam. — 66. Poročilo ravnateljstva IV. moške realne gimnazije, dne 2. decembra 1941 IV. oddelku Visokega komisariata o incidentih 2. decembra. Arhiv IZDG, fasc. 329. — 67. Iz- java Vladimirja Fajfarja v IZDG; Poročilo rav- nateljstva 111. moške realne gimnazije, dne 2. decembra 1941 IV. oddelku Visokega komisaria- ta. Arhiv IZDG, fasc. 316. — 68. Poročilo rav- natelja I. moške realne gimnazije, dne 1. decem- bra IV. oddelku Visokega komisariata. Arhiv IZDG. — 69. Poročilo ravnatelja II. ženske real- ne gimnazije, dne 2. deccTubra 1941 IV. oddelku Visokega komisariata. Arhiv IZDG. — 70. Poro- čilo ravnateljstva uršulinske ženske realne gim- nazije, dne 5. dec. 1941 IV. oddelku Visokega komisariata. Arhiv IZDG. — 71. Zapisnik izred- ne seje vsega učiteljskega zbora na državni uči- teljski šoli v Ljubljani, dne 5. decembra 1941, Arhiv IZDG. — 72. Okrožnica IV. oddelka Viso- kega komisariata, dne 2. decembra 1941, Arhiv IZDG. — 75. Zapisnik o zaslišanju učencev Vlll.b razreda. Arhiv IZDG, fasc. 329. — 74. Okrožnica IV. oddelka Visokega komisariata, dne 3. dec. 1941 ravnateljstvom vseh srednjih in učiteljskih šol. Arhiv IZDG, fasc. 316. — 75. Letak v arhivu CK ZKS, fasc. Partijski letaki iz leta 1941. — 76. Glej Historiat IV. državne gimnazije v Ljubljani v letih 1941—1945 v IZDG. ~ 77. -Dokument št. 5 v rokopisnem oddelku NUK, B II 2036. — 78. Okrožnica IV. oddelka Visokega komisariata, dne 11. decembra 1941, Arhiv IZDG, fasc. 316. — 79. Slovenski poročevalec, leto 11. št. 28, dne 5. de- cembra 1941, ponatis str. 203. — 80. Slovenski poročevalec, ponatis, str. 338, op. 272. — 81. Slo- venski poročevalec, leto 11. št. 32, dne 30. decem- bra 1941, ponatis, str. 233. — 82. Sporočilo kara- binjerjev (Compagnia Lubiana Est), dne 25. de- cembra 1941 Kraljevi kvesturi, Arhiv IZDG. RQ, fasc. 8/II. — S3. Jože Mekinda, Osvobodilna fron- te v Mostah. Moščanska kronika. Ljubljana 1958, leto II., št. 1, str. 5. — 84. Letak v Muzeju NO v Ljubljani. —- 85. Poročilo Borisa Kidriča Cen- tralnemu komiteju Komunistične partije Jugo- slavije, dne 7. januarja 1942 o političnem polo- žaju. Zbornik Vl/2, dok. št. 3. — 86. V rokopisnem oddelku NUK so naslednji letaki in trosilni li- stiči, ki so jih širili za 3. januar: osrednji letak lOOF za 3. januar. Slava Ljubu Šercerju!, Sla- va padlim slovenskim borcem!, Slava Slavku Šlandrui, Slava žrtvami, V bo ! Na deloza svo- bodo!. Slava borcem za svobodo!. Slava Šercerju in tovarišem! OF, Za svobodo v Osvobodilno Ironto! Smrt fašizmu! Ven z .okupatorji! (Štefka Bulovec, Drobni tisk, Ljubljana v ilegali II., ro- kopis). — 87. Poročilo poveljstva karabinjerjev XI. armadnega zbora, dne 7. jan. 1942 o položaju v Ljubljanski pokrajini. Zbornik Vl/2, dok. št. 129. — 88. Poročilo Kraljeve kvesture. dne 5. ja- nuarja 1942 Visokemu komisariatu. Arhiv IZDG, VK. fasc. 3/II a. — 89. Poročilo poveljstva XIV. bataljona CCRR »Milano«, dne 4. januarja 1942 Visokemu komisariatu. Arhiv IZDG. VK fasc. 3 TI. a. — 90. Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v prvi polovici 1942. leta. Letopis Mu- zeja narodne osvoboditve, Ljubljana 1958, letnik 11., stran 266. — 91. 2. januarja ob 18. uri so karabinjerji v Trnovem aretirali študenta teh- nike Franca Ivanška, pri katerem so našli šte- vilne jugoslovanske zastavice z napisom Šercer- Šlander. (Poročilo notranje čete XIV. bataljona CC RR dne 3. januarja 1942. leta nadrejenim organom v arhivu IZDG, CCRR. fasc. 253/11). 27. januarja 1942 ga je vojaško sodišče II. armade obsodilo na 2 leti zapora (TMG, Vol. 2/1942). Iste- ga dne ob 25. uri so v Kosezah aretirali razna- šalko časoj)isov Alojzijo Pirtovšek, pri kateri so dobili enake letake. (Isti vir.) — 92. Brzojavka 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poveljstva divizije Granatieri di Sardegna, dne 5. januarja 1942, Arhiv IZDG, CCRR, fasc. 253/ /II. — 93. Mlada Slo\enija, leto I., štev. 4—5, ja- nuar 1942, ponatis, Ljubljana 1946, str. 32. — 94. Poročilo orožniške postaje v Begunjah, dne 14. aprila 1942 orožniškemu okrožju v Radovljici o manifestaciji slovenskega prebivalstva na oku- patorskem moriščii v Dragi na Gorenjskem, Zbornik VI/2, dok. 157. — 95. Slovenski poroče- valec, leto III. št. 4. z dne 24. januarja 1942. — 96. Mlada Slovenija, leto II., št. 3-4, z dne 10. fe- bruarja 1942, ponatis str. 51—52. — 97. Slovenski poročevalec, leto III., štev 6, dne 8. februarja 1942. — 98. Dokument, leto II., št. 6, dne 30. ja- nuarja 1942 v rokopisnem oddelku NUK, B II. 2036. — 99. Letak v Muzeju NO v Ljubljani. — 100. 6. februarja zvečer je italijanska patrulja v Čampovi ulici zasledovala neznance, ki so na okno neke zasebne hiše risali znak SSSR. Pri tem so ustrelili 66-letno Marijo Peternel. (Jutra- nje poročilo Kraljeve kvesture z dne 7. februar- ja 1942 Visokemu komisariatu, Arhiv IZDG, fasc. 3/I[a). — 101. Ljubljanske ulice so bile v tej ak- ciji tako popisane, da je bil visoki komisar 8. februarja 1942 prisiljen izdati odlok, po kate- rem je bil »...vsak lastnik prizadete hiše, trgo- vine ali javnih obratov dolžan, da vsak dan po- skrbi in to na vsak način pred 11. uro dopoldne, da se taki napisi in risbe odpravijo...« (Odred- ba visokega komisarja, dne 8. februarja 1942, Arhiv IZDG, VK, fasc. la/II.) — 102. Poleg osrednjega poziva lO OF se deponirani v roko- pisnem oddelku NUK še naslednji trosilni listki: Zastavica z zvezdo in tiskanim Prešernovim ver- zom: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast ko pred spet naša bodo last!«; Živela enotnost slovanskih narodov! 2ivela borba za svobodo!; Naj zdrobe njih roke spone, ki jih še teže! (Štefka Bulovec, Drobni tisk, Ljubljana v ilegali II, rokopis). — 103. Slo- venski poročevalec, leto III. št. 7. dne 14. febru- arja 1942. — 104. Pobudo za izdelavo tajne radij- ske postaje OF je dal Tone Tomšič že julija 1941. Prvič je Radio OF — »Kričač« oddajal 17. novembra 1941. Oddaje so bile vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer po 15 minut. 5. aprila 1942 je bila zadnja oddaja, ker so Italijani pobrali prebivalstvu radijske sprejemnike. — /05. Odda- je Radia OF v arhivu IZDG, XI. CA, fasc. 774. — 106. Glej Mlada Slovenija, leto II., št. 5, dne 20. februarja 1942, ponatis, str. 57. — 107. Glej Slovenski poročevalec, leto III., št. 7, dne 14. fe- bruarja 1942; Mlada Slovenija, leto II, št. 5, dne 20. februarja 1942. ponatis, str. 57; Zapisnik razgovora bivših članov borbene grupe, ki je delovala v Trnovem v letih 1941—1942. 26. mar- ca 1956 v IZDG. 82