8. Številka V Ljubljani, dne 21. februarja 1920. VIL leto Delam Izhaja vsak petek s datumom naslednjega to#. — Naročnina za celo teto K 20’—, za pol leta K10'-, ta četrt leta K 5 —. Posamezna Številka 40 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. MUJatve na uredništvo in npravniStvo Uabljoua, Šelmburgov« tlioa Itev 6. D. nadstr. Telefon 5t 225. ' Rokopisi se ue vračajo. — Inserati so zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objay-po 60 vinarja, pri trikrati ni po 5S vinarja, pri Šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stano mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poSt-nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Vse za organizacije in razredno zavednost delavstva. Cesto nam posamezni člani organizacije stavljajo vprašanja, na katera ni mogoče posamezno odgovarjati. Zlasti se dogaja, da vprašujejo prav marljivi organizatorji, kakšne so prav*.«pr.av naloge delavskih organizacij in kako treba delati v organizaciji, da bo v resnici dobra. V teh vprašanjih imajo posamezniki časih napačne nazore. Nekateri mislijo, da se organizirani delavec ne sme zanimati za politiko, da organizacija ne sme dajati članom pojasnil o političnih dogodkih in o politiki, ki je pravzaprav pravi vzrok delavskim bojem. Meščanskokapitalistič-na družba je vodnica politike v svoj prid, zato Je povsem naravno, da ta politika ne more biti v prid delavstvu in če si delavstvo hoče pomagati, mora imeti svojo delavsko politiko, ki je popolnoma nasprotna meščanski politiki klerikalnih in 'liberalnih strank. Ako se delavstvo ne briga za svojo lastno politiko, tedaj se popolnoma prepušča meščanskim strankam, ki -sklepajo zakone proti delavskim interesom. Napačno Je tore}, če delavstvo misli, da mora biti v organizacijah mrtvo za politiko, ker organizacije ne snujemo le za to, da izboljšujemo mezde m delovne razmere, marveč tudi za to, da priborimo take zakone, ki bodo delavstvu koristili. Delavstvo, ki pripada socijalnodemo-kratlcni stranki v Sloveniji, se že od nekdaj prav dobro zaveda, da ne zadostuje danes samo razredna zavest ali pa sama organizacija. Oboje mora biti spojeno v celoto. Skrbeti moramo torej za dobre in zavedne organizacije povsod, kjer prihajajo naši socijalistični oziroma po minimalnem programu našega socialističnega gibanja ugotovljeni proletarski interesi v poštev. Organizacije ojačujemb lahko v več smereh. Glavno pri vsaki organizaciji, pa bodi ta politična, kulturna, strokovna ali gospodarska, je, da ima svoj namen jasno začrtan. Vsaka organizacija v sedaniih socijalnih razmerah mora imeti namen, ki ga spoznavajo člani, se ga zavedajo in se rau skušajo kot celota približati. O potih, kako naj se nameni organizacije dosežejo. je pa stvar resne razprave, resnega Preudarka. V socialističnih organizacijah mora biti izključena vsakršna demagogija, ki jo uganjajo razne meščanske stranke. V socialističnih organizacijah mora prevladovati'v prvi vrsti razum in vzgoja za socijalizem, Ce se kreče delovanje v teh smereh, potem tudi ni za organizacijo nobene nevarnosti, ker Člani razumevajo organizacijo in nje namen. , Ce store organizacije oziroma organizatorji v tem zmislu svojo nalogo, se m treba nikdar bati za obstoj organizacije. Zakaj razumevanje in poznanje namenov organizacije le nje jedro. Iz tega Jedra vzraste vse drugo, kaj- mora dičiti organizacijo: zavednost, solidarnost in poštenost napram organiziranim tovarišem ali tovarišicam ter organizaciji sploh. In kadar si pridobi član te vrline, ki jih mora imeti vsak organiziran delavec, če je duševno normalen, potem mu je tudi disciplina v organizaciji ena najsvetejših dolžnosti, ki tvori šele faktična podlago moči organizacije. Te vrline mora imeti vsak organiziranec, na teh sloni vse delo v proletarskem boju. Da je to naše stališče popolnoma jasno in utemeljeno, ni dvoma. Nasprotno pa trdimo, da je veliko demagostvo, če se teh temeljev v organizacijah ne upošteva, če se članom organizacij izpodkopava zaupanje do zaupnikov organizacije, ali če se blati zaupnike. Naš namen mora biti, da povečamo ugled organizacijam, utrdimo zaupanje med organiziranim delavstvom, okrepimo disciplino in solidarnost. Delavstvo se v take malenkosti, laži in zahrbtno gonjo ne sme nikdar spuščati, marveč mora pošteno delati za okrepitev organizacij, kar se pa da doseči le s tem, da smo v resnici vrli člani organizacij, z vrlinami, ki smo jih navedli zgoraj. Pošten delavec zahteva pošteno delo v organizaciji, po blatu naj gazijo demagogi in reakcijonarne stranke 1 ■ Nova mezdna pogodba radarjev s trboveljsko premogokopno družbo. Velik uspeb Unije radarjev za Slovenijo in sodruga Čobala ter zaupnikov organizacije. Razmere v rudarski stroki pri trboveljskih premogovnikih so bile že naravnost bedne. Posamezne skupine so že dolgo zahtevale primerno izboljšanje socijalnih razmer, toda treba je bilo, da se ta boj osredotoči v organizaciji. Ko se je Uniji rudarjev posrečilo zbrati vse potrebne podatke, je predložila zahteve družbi. Obravnava se je vršila v Ljubljani pod predsedstvom sodruga A. Kristana minuli teden in se je o njej napravil naslednji zapisnik:, sestavljen dne 12. februarja 1930. Dne 11. in 12. februarja 1920 so se vršila pod predsedstvom ministra za gozdarstvo in šumarstvo Antona Kristana, v navzočnosti rudarskega glavarja, predstojnika Osrednjega urada državnih mon-tanističnih obratov, vladnega nadzornika trboveljske premogokopne družbe, odposlanca poverjeništva za socijalno skrbstvo* trgovske in obrtniške zbornice in Zveze iudustrijcev, dalje zastopnikov podjetništva in delavstva, pogajanja v mezdnih zahtevah delavstva premogovnikov trboveljske premogokonne družbe. Po temeljiti razpravi in razgovoru se je slednjič dosegel med strankama sledeči sporazum: r. Minimalne plače se zvišajo za 77 %’« Minimalna plača se izplača, če akor-dant ;ie doseže večjega zaslužka, doseže pa /5 % povprečne storitve njegova kategorije v letu 1917. Če iz lastne krivde ne doseže omenjene storitve, se mu izplača le zaslužek po akordu (glej odlok z dne 28. marca 1919., št. 424). V tem poslednjem slučaju odpadeja tudi spodaj pod točko III. navedene drk-« ginjske — družinske doklade. Vse uvrstitve delavstva v kategorij« ostanejo kakor je določeno v odloku zidne 28. marca 1919, št. 424. n. Obstoječe pogodnine (Geding) stalno določene plače (Herrenschicht) sfl zvišajo za 77. %. m. Poleg zaslužka se plača vsakemu de« lavcu z družino za vsakega družinskega člana za vsak napravljal šiht doklada pa 4 K. Ta doklada se izplačuje za tudi vttl čas bolezni Kot družinski člani se upoštevajo!; osebe, kakor je bilo to določeno v zapisniku z dne 7. oktobra 1919 y Trbovljah!.'' IV. Nabavni prispevek se izplača: za čflk; tr tlet je za vsakega delavca 300 K. tea za vsakega družinskega člana IGO K odi 1. do 9. aprila 1920. V polni meri se izr plača nabavni prispevek onim delavcem, kateri so pri družbi od L januarja 19201 dalje nepretrgoma zaposleni Onim delavcem, kateri so vsfopffl T, službo med 1. Januarjem in 31. marcem 1920 se izplača nabavni prispevek za se in za družinske člane v razmerju dobe službe percentualno. Kot družinski člani se upoštevajo zgoraj pod točko III. omenjene osebe. Za vsak „blau“ se odtegne delavcu-samcu in družinskemu očetu 6 K na dan. Za čas dopusta se določi: * V slučaju bolezni ali smrti v družini, vabil k uradom, če ni delavec vabljen kot obtoženec, in v drugih nujnih slučajnih krajših dopustih se delavcu za neobhodnoi potrebni čas dopusta od nabavnega prispevka nič ne odtegne. y Za druge dopuste v zasebnih' zadevah se mu odtegne dnevno po 3 K in zal ysakega družinskega člana po 1 K. Za čas bolezni odpade procentualnf nabavni prispevek za delavca samega, izplača se pa nabavni prispevek za družinske člane v polni izmeri. V. Ta pogodba velja od 8. februarja 1920 do konca I. plačilne perijode v mesecu Ju- nffct '1926. Za ta čas odpadejo vse doklade in vsa doplačila, ki niso v tej po* godbi izrecno naštete. Zadnja diferenca na cenah živil se izplača do 8. februarja 1920. VI. Predstoječa pogodba velja za delavstvo vseh obratov Trboveljske premogo-kopne družbe. vn. Uredništvo fn poduradnSfvtr se bodo priznali priboljški v istem razmerju. L redna skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok v Sloveniji. (Konec.) K točki spremeni ha pravil poroča so-'drng Zore: Napredek časa, v katerem živimo je tako velik, da je nujno potrebno, da današnja skupščina spremeni tudi svoja pravila ta opravilnik. Do sedaj se je vodstvo držalo pravil, ld smo Rh prevzeli ta obdržali od dunajske centrale. Jasno je, da sedaj ko imamo samostojno društvo, poskrbimo, da bodo pravila odgovarjala npvim razmeram. Predvsem, prijatelji, moramo našemu društvu, ako ga hočemo usposobiti za boje. kateri ga neizogibno čakajo, dati zadostna denarna sredstva. Dosedanji prispevki niti izdaleka ne bodo mogli zadostovati, da krijemo vse izdatke, ki so neodložljivi. Prispevki, katere dosedaj plačujemo so umerjeni na predvojne razmere. Iz blagajniškega poročila smo čuli kako veliki so izdatki za agitacijo in druge potrebščine. Pozabiti pa ne smemo, da letos veliko naših članov pridobi pravico do podpore. V poštev pridejo nadalje zlasti mezdni botfi, kateri nas bodo stali velike svote. Ker se naše društvo ne more in tudi ne sme, ako hoče Ostati res delavsko društvo zanašati na podporo meščanskih mogotcev, nam seveda ne preostaja nič drugega, kakor da sami* poskrbimo za potrebne dohodke našemu društvu. Priznam, da bo morda kateremu izmed naših članov težko utrpeti prispevek, toda pozabiti ne smemo, da smo navezani sami na sebe, ter da bomo šteli pri nasprotnikih le toliko, kolikor bomo sami s svojimi doneski zbrali skupaj. Tu pa mislim sodrugi kadar gre za naše društvo, nam nobena žrtev ne sme biti prevelika. Vsa ostala društva v Sloveniji ta drugod so že zvišala svoje prispevke. ker so uvidela potrebo, zato se tudi ml temu povišanju ne bomo mogli odtegniti. Na izobraževalnem polju nas čaka veliko dela. Tako delo pa zahteva veli-kft denarnih žrtev, katere bomo zmogli le, ako povišamo prispevke. V ta namen v imenu načelstva predlagam: Dosedanji drugi razred se črta, tako da bomo imeli odslej mesto Štirih, tri razrede. Prispevek v prvem razredu se zviša na 2.40 K, v tretjem razredu (ta razred stopi na mesto črtanega drugega razreda) na 1.60 K, v četrtem razredu. (Iti bo kadar stop! povišanje v veljavo tretji razred) se zviša na 1 K 20 vin. na teden. Podružnicam bo % uvedbo povišanih prispevkov za lokalno upravo ostalo od: I. razr. 20 vtn., od II. razr. 16. vin., od ITT. razr. 12. vin. od vsakega prispevka. Vpisnina znašaj odslei 4 krone, za vsako izgubljeno društveno izkaznico plačaj član odslej 2 K. Točke 149 Ob 154 sedanjega opravilnika se črtajo. jVse ostale podpore ostanejo neizpreme-ttfene. Redna skupščina se vrši vsako drugo leto. Povišanje prispevkov ta pristopnin ter sprememba poslovnika, v ko-(Opck ca Je treba spraviti s samostojnostjo našega društva Tn s povišanimi prispevki v sklad, stopi v veljavo dne 1. marca 1920. V Interesu razvoja našega društva vas, sodr. delegatje, prosim, da predlog načelstva sprejmete. V debato o tej točki, ki je bfla zelo zanimiva ta poučna, so posegli skoraj vsi delegarje, ki so naglašah’ potrebo povišanja prispevkov. Nekateri delegatje so tudi izražali bojazen, da nekateri člani morda ne bodo umeli upoštevati to povišanje kakor fc> umevajo funkcijouarji, poskrbeli pa bodo, da bodo takim članom predočili ta razložili potrebo povišanja prispevkov. Pri glasovanju so bili vsi predlogi načelstva enoglasno sprejeti. Predsednik so-drug Zore se je delegatom za tako resno umevanje v svrho ureditve društvenih financ toplo zahvalil, povdarjal pa Je, da Je treba temu važnemu sklepu dati življenje, zato apelira na vse delegate, da poskrbe, da postane ta sklep s 1. marcem 1920 živo dejstvo. K 6. točki dnevnega reda, ujecKnjenje, poroča tajnik sodrug Srebrnič, ki izvaja: 2e ob nstanovitvl našega društva }e bilo načelstvu jasno, da se mora s svojim delovanjem nasloniti na ostale bratske or-organlzacije v državi Čisto naravrao je, da moramo iskati stika zlasti z ostalimi organizacijami lesnih delavcev, kateri priznavajo mednarodnost in razredni boj. V mesecu decembru p. L je načelstvo na svoji šegi, kjer sta bila navzoča tudi dva zastopnika iz Hrvatske in Slavonije izjavila. da stoji na stališču ujedinjenja, katero nad se čimprej izvede. Stoji pa načelstvo našega društva na stališču, da je to ujedinjenje mogoče le na federativni podlagi ter je to stališče v svoji izjavi tudi obširno utemeljila Do danes se še ni ničesar takega dogodilo da bi se od tega stališča moglo odstopiti, zato je načelstvo mnenja, da se tej izjavi pridruži tudi današnja skupščina. V ta namen predlaga načelstvo naslednjo resolucijo. I. Redna skupščina Osrednjega 'društva Tesnih delavcev ta sorodnih strok za Slovenijo, zbrana dne 1. ta 2. februarja 1920 v Ljubljani, nalaga načelstvu društva, da čimpreje stopi v stik z ostalimi zvezami lesnih delavcev v Jugoslaviji, da dogovorno z njimi ustanovi pnotno centralizacijo vsega organiziranega lesnega delavstva v Jugoslaviji. Izjavlja pa, da bi vsled obstoječih gospodarskih, političnih jn kulturnih razlik, katere v posameznih pokrajin obstojajo, taka centralizacija kakor jo predlaga Belgrad, gibčnost obstoječih pokrajinskih zvez le ovirala. Zato se pridružuje v polnem obsegu izjavi načelstva z dne 23. decembra 1919, da se vse pokrajinske zveze udružijo na federativni podlagi. Sodrug Novak, zastopnik tesnih delavcev Hrvatske in Slavonije se v bistvu strinja z resolucijo načelstva. Povdarja, da je predvsem potreben sporazum med Slovenci tn Hrvati. Izjavlja, da bode hr-vatski Savez storil vse, da oridenu’ čimprej do udruženja, kakršnega Ima resolu cija v mislih. Kakor hitro se sporazum med Hrvati ta Slovenci izvrši, fe možnost podana, da bo udruženje v«ch lednih delavcev v Jugoslavji v najkrajšem Času mogoče. Kar se tiče sedeža centrale je po njegovem mnenju Zagreb najbolj prikladen. Priporoča, da se začeto delo z vso enegijo nadaljuje. Predsednik sodrug Zore odobrava stališče ss. Hrvatov. Treba bo zastaviti vse sile. da se tako udruženje kakor le predvidno v resoluciji čimprej Izvede. Iz- dela naj se načrt, kateri se pokrajTnddni zvezam pošlje na ogled, da čimpreje pridemo do rezultata. Strokovni tajnik sodrug Tokan Izvaja: Prihajamo od dunajskih central Skušnje od tam nas uče. da od tako tesne centralizacije, kot si jo predstavljajo srb-sik sodrugi nimamo pričakovati zaželje-nega uspeha. Tudi kar se strokovnega lista tiče, bi enoten strokovni Ust moral biti pisan y slovenščini, srbohrvaščini ta cirilici, kar bi povzročalo nove neprilike. Vsi razlogi govorijo zato, da Je tesna centralizacija vsaj za nekaj časa praktično neizvedljiva. Priporočam, da se izvede udruženje na federativni podlagi. Pri glasovanju je bila rekoludja enoglasno sprejeta. K sedmi točki dnevnega reda volitve poroča sodrug Petrca. V imenu odseka za sestavo nove kandidatne liste predlagam, da se v novo načelstvo Izvolijo nasledn$ sodrugi: Predsednik Zore Viktor, predsednikov namestnik Peterca Andrej, blagajnik Golar Jakob, blagajnikov aamest-nik Gaberšek Lovro, tajnik Srebrnič Andrej, v ostali odbor pa Bučar Franc in BeC Vinko. Za namestnike v odboru: Bradeško Andrej, Lenasi Franc, Bradač Anton, Smuk Franc. V nadzorstvo: predsednik Pogačnik Rok, predsednikov namestnik Fric Anton, v ostali nadzorstveni odbor pa Kavčič Tomaž ta Drmastja Jakob, Razsodišče: predsednik Hlebš Franc, predsednikov namestnik Skuti Anton ter Trampuš Jakob ta Ježek Matej. Pri sestavi kandidatne Hste je bil odsek mnenja, da se da prilika sodelovanja pri načelstva tudi zunanRm podružnicam. Ker pa so to zunanji delegatje odklonili prosim, da glasujete za predlagano Usta Pri glasovanju je bila predlagana lista enoglasno sprejeta. Predsednik sodrug Zore. Ker smo dnevni red izčrpali ter svoje delo dokončali. prosim vse delegate, da v svojih podružnicah v smislu sklepov med člani tudi delujejo. Nič bi ne bilo bolj napačno, kakor to, če bi se sklepi skupščine ne Izvršili. S tem ko ste za stavljene predloge glasovali, ste prevzeli dolžnost, da lih s svojim delovanjem po podružtacah tudi Izvedete. Čaa do t. marca morate pora* biti v to, da poročate članom v našem kraju o sprejetih sklepih, da bo moglo društvo vršiti ono haloga katero sl Je postavilo. Z združenimi močmi bomo Izvršili ta kar posamezniku ni mogoče, zato sodrugi na delo za povzdlgo našega društva, Z vsklikom živela organizacija lesnih delavcev je zaključil predsednik pomembno zborovanje. Do&naSI pregled. Demokratsko-socljalistična vlada v Belgradu Je odstopila, ker regent ni podpisal odloka za razpust narodnega predstavništva. Nato je bil poverjen s sestavo vlade opozicijonalec Vesnič. T :di ta je vrnil nalogo in za njim Je bil poverjen s sestavo vlade znani Protič. Kako se bo rešila kriza Še ne vemo, aii najbrže bo sestava vlade težavna, ker tudi opozicija nima večine (kvoruma), če zmaga opozicija. najbrže ne bo nič z volitvami, ki so bile že deloma pripravljene. Vei.dar počakajmo, kako se bo rešila ta kriza med malo naprednim in reakcijonarnim blokom. Parlament je ..zboroval*' 16. t. m. Vse klerikalno časopisje se fe drlo in zahtevalo, sklicanie parlamenta. Bil fe sklican, k seji je pa prišlo 40 poslancev. Razženfte nemudoma tak »parlament" in ramlšite takoj volitve 1 To le, kar ml zahtevamo. klerikalci se seveda boje volitev, zato hočejo, da bi ostal kar sedanji parlarrent, katerega ni nihče volil. Oblsčjlnica za Slovenijo v Ljubljani bo — kakor se uradno naznanja — do preklica vsako sredo in vsak četrtek odprta samo za nameščence javnih uradov v Ljubljani. Na to vse občin- stvo, posebno ono z debele, da ne bo imelo nepotrebnih potov in on »stekov. — V kratkem se prične prebiranje ali pregledovanje rojstnih letnikov 1896-1897. in 1898. in pa redno rekrutovanje rojstnih letnikov 1899. in 190. — Policijski zapori so sedaj prenapolnjeni s tihotapci, tako, da za te tiče že primanjkuje prostora. Poročilo glede nakazovanja nezgodnih rent Iz Inozemstva. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani sporoča: Na ponovno nujno posredovanje pri pristojnih nemških državnih oblastvih ta na pogoste direktne intervencije v prid našim rentnim upravičencem pri posameznih socijalno-zavarovalnih zavodih v Nemčiji se Je končno posrečilo doseči povsem zadovoljiv uspeh. Nemški „Reichsversi-cherungsamt" je s svojo okrožnico z dne 30. Jannarja 1920 pozval vse nemške delavske nezgodne zavarovalne zavode, naj izplačajo vsem rentnikom jugoslovanskega državljanstva, ki so bili pred prevratom avstroogrskl državljani, njih zaostale rente in ukrenejo vse potrebno, da se jim bodo iste za naprej redno nakazovale. — ^Deutsche Bank. Rentenkonto“ v Berlinu sl je že dala izstaviti račun rri ljubljanskem čekovnem uradu in potom istega že nakazuje posameznim rontnikom njim pripadajoče zaostanke. Upati je, da v teku prihodnjih tednov prejmejo svoje rente tudi vsi oni, ki jih doslej Še niso. Poverjeništvo za socijalno skrb bo kakor doslej, tudi v bodoče skrbelo, da se bo nakazovanje nezgodnih rent iz inozemstva pravilno vršilo. Nanj naj se obrnejo vsi oni, ki bi svojih rent do konca meseca marca 5e ne sprejeli, da bo moglo posredovati v njih prid. če se Izkaže potreba. (LDU.) Zamenjavanje kronskih bankovcev Avstroogrskc banke za kri^sko-dlnarske bankovce Pri zamenjavi kron bodo sodelovali razen podružnic Avstroogrske banke v Ljubljani In Mariboru tudi ti-le denarni zavodi, In sicer v Ljubljani: Poštnočekovni urad. Kranjska' deželda banka. Podružnica Kreditnega zavoda, podružnica ..Jadranske banke**, podružnica Prometne banke, podružnica Češke Industrijske banke. Ljubljanska Kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica. Hranilnica kmečkih občin, Zadružna »veza. Zveza slovenskih zadrug. Kmetska posojilnica/in Ljudska posojilnica; v Mariboru: Mariborska eskomptna banka, podružnica Ljubljanske Kreditne banke, podružnica ladranske banke, Občinska hranilnica mesta Maribora, Posojilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska hranilnica in podružnica Anglo-avstrilske banke; v Celju: Mestna hranilnica. Južnoštajerska hranilnica, podružnica Ljubljanske kreditne banke. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. — Ti zavodi zamenjavajo le kronske bankovce do 20. 50 in 100 kron; tisočake pa spreiema v Ljubljani edinole deželna finančna blagajna, izven Ljubljane pa samo davčni uradi. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ. Zvišanje cen premoga. Vsled poviškov plač rudarjem le bilo treba nanovo preračunati ceno premoga, kalti trboveljska premogokopna dru*ba le na nje prištele pod pogojem, da se Ji prizna zviša- nje cen za premog. Ob tej priliki Je 'družba zahtevala tud.i posebne poviške kot nabavno in amortizacijsko kvoto za nove investicije v Rajhenburgu in Hudi jami. Dokler ti proračuni ne bodo končani, le minister za šume in rude dovolil sledeče cene: za debeli premog K 302.50, za drobni premog K 274.50 za 1 tono. Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane in ostale v Ljubljani samostojne obrtnike na važen prijateljski sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 21. svečana 1920, ob 7. uri zvečer v steklenem salonu hotela Lloyd. Mala obrt v nevarnosti Mala obrt v Sloveniji se nahaja v zelo kritičnem položaju, posebno kovinske stroke. Železa itak ni dobiti, kakršnega se rabi, in sedaj preti katastrofa, ker ni koksa. 130 milijonov dinarjev podpore je določil dati ministrski svet oropanim srbskim in črnogorskim kmetom. Znesek se potroši za nakup živine In poljskega orodja. Volitve v bratsko skladnico v cinkarni Celje. Vsled ruvanja gotovih raz-domih elementov razveljavil je tukajšnji okrožni rudarski urad volitve v Bratsko skladnico. Sicer ni imel nobenih resnih podlag za razveljavljenje, kajti nepravilnost ptI volitvi se le zgodila le vsled neznanja pravil volilne komisije same, v koji je pa sedel zastopnik rudarskega urada. Delavski zaupniki niso imeli nobenih pomislekov in so sami privolili v to, da se volitve še enkrat vrše. In glejte — razsodnost delavcev volilcev samih Je s ponovno volitvijo dokazala, da razumeva protidelavsko gonjo in hoče z jasnim volilnim rezultatom dokumentirati složnost večine. Nič ne pomaga danes več to. če se Je kak priviliglran protekcijpniranec paznikov razdor ali pa kak petolizjek obiata, ki se hoče vzpeti do pazniškega mesta — delavstvo Jo edino tn složno, tna a Je zrela za vsak nastop in če ne drugače. izpul! tudi še V obratu cinkarne na-hajaiočo se ljuliko, bodisi če se nahaja ista v delavskih, ali v pazniških vrstah. V bUčaju potrebe je še vedno železna metla Rii i SZf o... Tobak zopet podražen. Vsled odloka upravnega odbora monopolske uprave z dne 12. januarja 1920, št. 403 in odo-brenja finančnega ministrstva z dne 19. Januarja 1920, Št 180 se bodo od 20. svečana t. L dalje prodajali cigaretni tobak, tobak za pipo in cigarete za približno 10 do 20 odstotkov dražje kakor doslej. Najfinejši turški tobak, ki je stal doslej 48 K 100 k, bo stal 52 K, fini turški tobak, zavojček po 25 g 6 K, doslej 5 K, hercem govskl, zavojček po 25 g 5 K doslej 4 K, srednjefini turški, zavojček po 25 g 3 K, najfinejši ogrski, zavojček po 25 g 1.80 K (doslej 1K 60 vin.), domači tobak za pipo 25 g 80 vin.; cigarete b-do stale, in sicer egiptovske 60 vin. komad, danje 28. vin. komad, športke 24 vin. komad, ogrske 10 vin. komad itd. Oglje za kovače. Ker so se čule pritožbe, da primanlkuje domačim kovačem po deželi oglja za nlihov obrat kar se občuti posebno pri nujnih popravah kmetijskega orodta. obrnilo se Je poverjeništvo za kmetijstvo na merodatae faktorie in dobilo sedaj odgovor od državnega nad. zornika veleposestva kneza Auersperga, da le del zaloge oglja in ev. tudi del nove produkcije na razpolago domačim kovačem. Radi naročil naj se obrttčaio domači kovači na Slovensko kmetiteko druPbn (potom podružnic) na Oospndnrsko zvgv.n v LJuMJani ali na Zadružno rvezo v Celju, ki bodo posredovale dobava Kateri bankovci so veljavni? Ker so nastali dvomi, ali se morejo sprejemati bankovci, ki nosijo kolke z ravnimi (neperforiranimi) robovi in so opremljeni po največ s hrvatskimi žigi, se opo-_ iarja, da so vsi bankovci, kolkovani s takimi kolki, veljavni, ako so sicer ti kolki pristni in je kolkovanje pravilno izvršeno. Torej ni nihče upravičen, da zavrača take bankovce. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Jugoslavija In Italija se še nista pobotali glede jadranskega oziroma primorskega vprašanja. Italija, Anglija in Francija so hotele uveljaviti londonski dogovor, po katerem bi Jugoslavija izgubila mnogo primorskih Slovencev in dohod do Jadranskega morja. Zedinjene države so se temu uprle ter zahtevajo, da se prizna takozvana VVilsonova meja. Italija se je Zedinjenih držav ustrašila in se menda namerava sama pogajati z Jugoslavijo glede jadranskega vprašanja. Svdovnl pregled, Vujnl krivd. Kakor znano, zahteva ententa od Nemčije izročitev vseh, ki so zakrivili vojno ali postopali med vojno, proti mednarodnemu pravu. Izročili so Nemčiji seznamek vseh oseb, ki jih zahtevajo, a Nemčija se brani, izročiti jih'. Ententa grozi, a ne ve se še, kako bodo zadevo uredili. Tudi Jugoslavija zahteva od Nemčije izročitev štirih okrutnežev, ki so med vojno divjali po Srbiji. švlca v krizi. Tudi Švica, ki so ji toliko zavidali njen položaj, da je ostala nepoškodovana vsled vojne in ker je z dobrim stanjem svoje valute stala na prvem mestu med evropskimi državami, je prišla — v krizo! Nastala je denarna kri* za, vsled katere bo švicarska industrija pretrpela znatno škodo. Vsled silno dragih frankov namreč švicarska industrija nikamor ne more izvažati svojih izdelkov, ter nastaja stagnacija v delu. Ta kriza industrije ie potegnila za seboj tudi banke, ki industrijo financirajo in ki trpe škodo, ako nimajo večjih rezerv. Zrušilo se že pet denarnih zavodovi- kar je izzvalo paniko in, prepadlost tako, da je vlada bila primorana, izdati posebno naredbo glede bilanciranja, t J. mero, katere so se morale posluževati vojujoče se države. Francozi pa še dalje mečejo na trg mase švicarskih vrednostnih papirjev, ki so padli Jn ki še vsak dan padajo, posebno državnih papirjev. Švicarji pa zopet pritiskajo na tečaj francoskih frankov. — So pa Še tudi drugi vzroki krize, med drugimi ta, za katerega imajo Interes.tudi Jugoslovani. Mnogi švicarski kapitalisti ta denarni zavodi špekulirajo ob polomu Avstrije in Nemčije, kupujoč avstrijske krone in nemške marke, ker so jih dobivali po povoljnem kurzu. Nihče ni niti v sa-* niah misiji, da bosta obe ti vrednoti padi! Društveni funkcionarji in šSanl, pozori "H Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, »poročamo, da je v soboto 9. tedenski prispevek t. !. zapadel. Vsi člani, ki imajo prispevek plačan. samo do 54 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 59. prispevek t 1. še poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo ,^f Šivalnih strojev In stroje za ple- tenje w IJCITEUSKA TISKARN* UDBLiHU, HM liu itn. 6. ngtansn utrajj i mjnt m Tiskovino za Sole, iapu-stvaln urade. Najinoder-■e]ie plakat« In vabila - sa »hode In veaeHe«. - LETNE ZAKLJUČKE Najmodiernejia uredba ut tiskanje listov, knjig, bro* • Sar Itd. Itd. • v STEHEOTIPIJA LITOGRAFIJA. y&________________ _ ■■■BMHaaq«ag8Bgal Sirite list „Delavec“. tako. nizko ; o nasprotno, računali so, da Je tedanji kurz bil saino prehodno nizek in nepovoljen in da se bo že popravil. Mnogi, švicarski špekužanti imajo na milijone kron in mark, kupljenih pa 25, oziroma 40 do 50 centimov, ki so jih z upanjem na poboljšanje tečaja do danes zadržavali. Carigrad ostane Turčiji. Kakot do-znava Reuterjev urad iz oficielnega vira, je vlada poslala angleškemu komisarju v Carigradu navodilo, naj javno naznani, da so zavezniki sklenili, da ne nameravajo Turčije oropati mesta Carigrada. Hkrati se Turčija opozarja, da se bo mirovna pogodba znatno izpremenila, ako bi se nadaljevala preganjanja Armencev v Armeniji. Obvestila. Delavska predstava se vrši v nedeljo dne 22. i. m. ob pol 8. uri zvečer. Uprizori se ,3rezdno“. vstopnice se do'je v tajništvu „Svobode“, Šeienburgova ulica št. 6/II. . ' ' Stenografski tečaj se vrši redno vsak Četrtek in soboto ob 7. uri zvečer na učiteljišču, Resljeva cesta. Sodrugi, sodru-žice, zahajajte redno k tečaju. Računski tečaj se vrši vsako soboto od 8. do 9. ure zvečer na učiteljišču. Zahajajte redno! Podružnica lesnih delavcev, Llub« liana, sklicuje za dan 29. t. m. svoj btni občni zbor ob deveti uri dopoldne v Mah-rovi hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Raznoterosti. 6. Volitev odbora in nadzorstva. 7. Predstoječe mezdno gibanje. Sodrugi, udeležite se občnega zbora polnoštevilno, agitirajte v ta namen, ker je v interesu nas vseh. — Odbor. Osrednje društvo oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani sklicuje svoj I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. ob 8. uri dopoldne v dvorani Krekov trg št. 10, I. nadstr. — Dnevni red: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika in kontrole; volitev odbora: ujedi-njenje, prememba opravilnika; razno. — Odbor. Osrednje društvo stavbine,r?!i delavcev je imelo v nedeljo 15. t. m. svojo redno glavno skupščino, na kateri se je razpravljalo o' delovanju organizacije. Med drugim se Je sprejel predlog za ujedinjenje vseh stavbinskih delavcev v Jugoslaviji. Povdarjala se je velika važnost tega uje-dinjenja, ker imamo na dnevnem redu mezdne boje in ker je nujna potreba enotno postopanje v tem oziru za vse delavstvo te stroke. Isti dan zveSer se Je vršila veselica v proslavo enoletnega obstoja organizacije. Zal, moramo konštatirati. da se je prireditve udeležilo le malo število naših članov: seveda je treba vzeti even-tuelno v poštev prireditve in veselice naše buržoazije, katerih se je naše delavstvo raje udeležilo, kakor svoje lastne veselico. Vidi se, koliko Je nekaterim na tem, da se ustanovi lastni delavski dom, za katerega je bil namenjen čisti dobiček prireditve. Mislimo, da bodo sprejeli grajo ne samo naši člani, ki niso bili, udeleženi, marveč tudi vse pne sorodne organizacije, ki so bile pisme ° vablie^e. Vevče. Minulo je 14. februarja že dva meseca,. odkar je delavstvo papirnice v Vevčah stavilo zahteve za izboljšanje plač na unravo papirnic v Ljubljani. Uprava trdi. da upravni svet nove družbe kot lastnice papirnic ni še sestavljen. To se pravi, da naj m? čakamo toliko časa na gospode kapitaliste, da se bo istim poljubilo. sestaviti upravni svet. Do tistega časa pa naj delavstvo strada in hodi nago, ' m ker s sedanjb dnino 10 K ni mogoče ob najboljši volji živeti in tudi ne umreti. Seveda g. dr. Triller, ki je svobodomiselni demokratični kapitalist, bo rekel, da je to sijajna plača ob današnji draginji. Sicer je rekei gospod ravnatelj Kreditne banke, da bo sedanja družba boljša v teh ozirih kakor je pa bila stara Židovska firma. Kakor se pa vi(Ji, so Židje, najsibodo obrezani ali krščeni, v tem oziru vsi enaki; delavec, ti delaj in molči, kadar pa ne boš mogel več delati, pa pogini kot cucek na cesti, kaj to njemu mar, saj to kapitalista nič ne boli, njemu je samo za tvoje delo. ko si se pa izgaral, te vrže na cesto, da greš od hiše do hiše beračit, če še sploh moreš hoditi. Ali nikar riaj ne mislijo gospodje kapitalisti, da je delavstvo samo zato na svetu, da jim bo garalo, stradalo in polnilo njih žepe. Še imamo toliko moči in drugih pripomočkov, da bomo branili do zadnjega moža naše interese. Zatorej delavstvo na plan, vsi v organizacijo! Najbolj ie pa potrebno v naši tovarni, da smo vsi združeni v eni organizaciji, to je naši, ki je edino prava delavska organizacija. Če bomo združeni, bomo lažje dobojevali naše težke boje, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Občni zbor predilničarjev v Tržiču, ki se je vršil dne 9. t. m., je bil polnoštevilno obiskan. Vršile so se volitve ter so bili nanovo izvoljeni sledeči ss.: predsednik Snoj Hinko, podpredsednik Strupi Peter, tajnik Lenartek Ignac, blagajnik Pregel Rudolf, odborniki Maly Fric, Srečnik Franc, Mokorel Andrej, Štucin Ivan, Perč Ignacij, Šarabon Marija; v nadzorstvo Prosen Ciril, Meglič Franc, Cundrič Ivan. Občni zbor nam je podal iasno sliko, kako prepotrebna je organizacija j^redil-ničarjev ter moramo konštatirati, da je v tem kratkem času dobro uspevala. Želimo nanovo izvoljenemh odboru pri tem težkem delu obilo uspeha. — Osrednje društvo oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani Kovinarji, pozor! Občni zbor kovinarjev podružnice Sava-Jesenice se vrši v nedeljo 22. t m. oh 3. uri popoldne v salonu pri ..Jelenu". Vsi na shod! Plesni venček za cementne delavce na Zidanem mo^tu, ki se je vrši 7. februarja ob 7. uri zvečer v gostilni Moserja je bil prav dobro obiskan. Doh< 'M te veselice so znašali skupaj 1015 K. izdatki za godbo 200 K, dekoracija in drugi izdatki 129 K, čisti dobiček 686 K. Veselični odbor se najsrčneje zahvaljuje vsem darovalcem, posebej pa Se hvala direkciji, ki Je poslala 300 K ter cg. ravnatelj Schrel-ner iz Zagreba 100 K. ravna teli Žiška 50 K m ravnatelj Rozman 50 K. Srčno bvnin izreka invalid Krhlanko vsem darovalcem, ker se le na veselični večer nabralo zanj vsoto 171 K. Zidan most. Opozarjamo vse sodruge in sodružice, ki so strokovno organizirani, da plačajo tedenske prispevke in yse zaostanke vsaj do 28. t. m. blatrajfik« Fr. Florjaniču. Prispevke Je vposlati tudi za mesec svečan. Žepni koledar za leto 1920. je Se na razpolago in se pošilja sproti naročnikom. Kdor naroči posamezen izvod, naj pošlle naprej na upravo „Delavca“, Ljubljana. Šeienburgova ulica št. 6. II. nadstropje znesek 5 K in dobi koledar, po pošti poštnine prosto. tfaro#aUe in Sirite »Naprej!* Izdajateli in odgovora* urednik IVAN TOKAN Tiska »Ufiteljska tiskarna* v Ljubljani. = KAJO DELIČ = draguljar in zlatar Ljubljana, Hilšerjeva ulica §tev. 4. priporoča svoja zlatarsko in draguljarsko delavnico p za nova dela in popravila vsake vrste, kakor « tudi za pozlatovanje in posrebrovanje itd. V <4 zalogi ima zlatnine in srebrnine, porodne t prstane po va h vzorcih in merah, uhane i. t. d. * « K.uPuj,0 tu