r- v a GLAS SVOBODE. ■C1 '_ Slovenci-bra^je združimo se! V slogi je moč! Stev. 89 Chicago, 111. |3. septembra 1004. Leto III Ktero got?__ Zamotani deli kacega mehanizma niso navadno zadnji temveč često-krat prvi uspehi |x>sebne spretnosti izumitelja.. Ako hočemo spolnjevati stroje,'.tedaj je jiotrebno, da ( kolesovje tako1 vredlimo, da stroj di-rektnejše proizvaja blago. Iz tega lahko sklepamo, da se zakon o raz-i voju ne razteza le na strojništvo temveč tudi na človeško družbo. Načrt današnjih socialnih meščanskih političarjev se zrcali v tem, da hočejo v mejah današnje človeška družbe, v okviru današnje države potem državne sile osrečiti človeški roti s prcosnovaini, preos-novati današnjo državo tako, da bi ljudje živeli v zadovoljstvu. Ako naši socialni meščanski političarji zatrjujejo, da bodo državno silo izrabljali le v splošno korist ljudstva, vendar ni to dejstvo, s katerim bi nas prepričali, da bi jim zaupali,' ker se tudi v današnji državi trdi, oliti-čarji dobro vedo. da bi ljudstvo tako vlado smatralo za vlado sanja-čev. Mi, socialisti nismo nasprotniki take vlade. Ali ljudstvo samo bi se prokleto malo oziralo na sklepe sanjarske vlade. Ako pa socialni meščanski politi- j čar j i mislijo preosnovati današnjo državo v tem smislu, da država pridrži današnje silo in moč, |x>tem nam tie Imdo druzega ]Kxlali. kakor, trinoštvo v drugi milejši oblik!. In mi jih vprašamo že danes, odkod si' liodo jemal! pravico preganjati ljudi, ki se ne strinjajo z njihovimi predlogi ? Sploh pa ne verujemo, da so meščanski socialni političarji že razmišljali tako daleč v prihodnost. Mi, socialisti se pa dandanes uže bri-spmo, kaj l)ode prvi dan po druža- i bni revoluciji? Mi povemo odprto, da smo nasprotniki vsake sile, da smo prijatelji le svobodne združitve. To je prav. kar nas loči od meščanskih socijalnih političarjev, ki le zahtevajo, da se kraljevska ali1 predsedniška moč izroči le zakono dajnemu zastopu, mej tem ko mi zahtevamo svobodo za vsaki posamezni iiidividuvij, kojo omejuje le je-dnaka svoltoda vseh družili indiv'-duvijev človeško družbo z jedna-kimi družabnimi pravicami za vse. v* kateri so vsi deležni jednake emancipacije od dela. To je v smislu našega programa, ki se glasi: "Mi zahtevamo spremenitev današnje človeške družbe v socialistično, v kateri preidejo vsa proizvajalna sredstva v splošno ljudsko last." (Program avstr. socA "Socialistična stranka hoče potom gospodarskega in političnega boja spremeniti današnjo človeško družbo v zadružno." {Program amer. soc.) Navedli bi lahko še druge točke h socialistične načelne izjave, katere se glase še bolj določno, da socialisti stremijo za svobodno človeško družbo, v kateri imajo vsi lludje jednake pravice in dolžnosti, da so »ploh nasprotniki vsake država ali človeške družbe, v kateri bi j se omejevala osebna svoboda posameznika na korist kacega druzegn; individuvija. Kar socialisti v okviru današnje drnžbe zahtevajo, je le toliko v zvezi s socializmom, da daje proletariat moč. da ne podleže v boju « svojm liutim sovražnikom — kaoi-, tafiztnom, ki ima v današnji člove-i ški družbi močna hojna sredstva na razpolago. Ker socialisti zahtevajo v okviru, današnje človeške družbe reforme — boljše plače, skrajšanje delavnika i itd. — mislijo nekateri gospodje. socialni meščanski politikarji, da smo i edini v končnem cilju Ne po«po-. da! Mej nami in vami zija nepremostljiv prepad. Naša taktika je: revolucionarna, vaša pa nazadnjaška. ki zamore prinesti proletariat' !e nekatera olajšave, nikdar pa ne i rešitev iz gospodarske in politične snžnosti. ! < Mi gremo v boj za svobodo, je-1 ,dnakpšt in bratstvo, vi pa za tiran-. sivo i milejši obliki. In-lo nas lt>či! Josip Logalwt. l' "—T—--. . Razgled po svetu. Iz rusko japonskega bojišču. Dne i(i. sept, so Japonci pono-i vili napad*na Port Arthur. Seveda, J zo|x-t zaman. Dne iS. sept, so Ru-si napadli trdnjavo Ecezan, ki je sedaj v rokah Japoncev. Ja|x>nci so. itapad odbili. Brzojavke z dne jo. sept. se gla-" se. da so Japonci ponovili napad na Port Arthur ter zasedli dve trdnja-I vice. Japonci prodirajo proti Mnkdenn. Njih levo krilo je ob reki l.iao, des-| no se pa raztesa Vj milj vzhodno od premogokopov Fusan. Na gostil postavljene ja|>onške predstraže ovirajo Ruse. da bi iz-' (sledili j h ) kateri cesti Japonci poni i-' kajo svoje čete naprej. Splošno naziranje je, da ne bode | pri Mnkdenu prišlo do večje bitke. ( i Rusi se IhkIo najbrže umaknili do' prelaza Tie,* kjer je hriboviti svet; j kakor nalašč ustvarjen za obrambo. Angleško. Na Angleškem pretc premogarji j s splifšno stavko v preniogokopih na Škotskem, Angleškem in Wale-) su. Prepir mej delodajalci in pre-, mogarji je provzročila izjava lasi-j 1 nikov premogokopov, v kateri priznajo odprto, itfi bodo z dnem 17. i septembra 1 I. odstranili minimalno plačo, katero je pripoznalo razso-i dišee. Na zborovanju premogarjev v (ardiffu so se izrekli vsi delegat-1 . je. da sc prepusti napoved splošne stavke v potrebi "zavez airglcških j I premogarjev". Turčija. Utisija in Turčija delujeti skupino, da bi zadavili vstajo Armencev, j <>i Armencev je šlo' preko turške j i meje, da bi se bojevali proti krutim J Kurdom. N'jih vodja je bil neki i ruski častnik v armenski obleki, j l eto je spremljal tudi armenski du-! hovtiik. Ko so bili armenski vstaši v naj-j i hujši bitki * Knrdi, je oddelek rus-' ke |K'hote pod |Miveljstvom stotnika f Itvkova zavratno napadel armenske j vstaše. Rusi so sledili vstašem pre-1 j ko meje na Turško, kjer so za hrb- j I luni pr čeli streljati na vstaše. Ar-I menci m> |M>slali pisrcdovalca k Rusom, da bi jim razlolmačil. da se bojujejo le proti Turčiltom. Ali človekoljubni stotnik je dal vstreliti jjosrcdovalca. Sodaj so kot posre-dovalca poslali duhovnika z razpe-lom v roci. katerega so Rusi vstre-|lili takoj, ku je storil le nekoliko korakov. Takoj sc je pričala prava moritev. l.e o vstašev j« vleklo. Prihodnjo "noč so Rusi znesli vbite vstaše preko meje na rusko ozemlje, kjer so jih fotografovali, da bi dokazali. da so padli na ruskem ozemlju ter tako opravičili svoje krvavo delo. — Res, turški sultan in car. hatjuška sta vredna drug druzega. V Rusiji in Turčiji si- z mečem, puškami in vislicami zastavlja pot misli svpbodni. Koliko časa še?? Italija. Mej talijanskimi železničarji vre zo|>et. Pripravljajo se na splošno stavko. Ako železniške družbe ne hodo I prijioznale vpravičenih zahtev žcle-j zničarjev. tedaj hode stavka splo-| šna, da si vlada preti z mobilizacijo. Dr. Bianchi poroča v milanskem j "Corriere della Sera" o groznih in i strašnih razmerah v norišnici Mon-! telupo. Dr. Rianchi smatra ta za-i vod za navadno jctnišnieo, v kateri i sc nesrečnjkom sčasoma duh še Ud j > omrači. To dokazuje, da justična vprava tudi Italiji kriči po preosno-vah v modernem smislu. V zgornji Italiji .groze socialist'-I eno organizovani delavci s splošno i j stavko, ako sedanje minisferstvo ne i ; odstopi, \' Genovi so se že vršili boji mej; j stavkiijočinii delavci in policijo, Žtt-1 j pan je izdal ojster vgovor proti ( I morjenju delavcev. Tudi v Neapolju se delavci pri- j I nravljajo na splošno stavko Vlada i t>a v svoji neskončni modrosti pripravlja vojaštvo in policijo, d- ju I ob priliki iapusri kakor krvne pse • na stavkt»joče delavce. — Morda ni; .1 daleč čas, ka Sc^budu-vladi jzjalo-! vila tudi taka sredstva? \ Rimu, Milanu, Turinu in Pa-; lerniu že podiva delo. Povsod je prišlo do bojer mej jwlicijo in vojaštvom. V Turinu je. železniški promet popolnoma vstavljen. V Palermu so delavci razvili veliko rdečo zastavo, radi katere se ji vnel 1 hud l»oj s policijo. Italijanskim ministrom se ti^sejo hlačice in sklenili so, poklicati rezer-viste |kx1 zastavo. Italijanski proletariat se je tjave-ličal stradati zavoljo peščjce lenuhov in postopačev. Ali smo 11a predvečeru resolucije vprašujejo strahopetni mehčan-, ski listi v Italiji? Nam se doaieva, da je Italija že sredi revoljrljc. En majhen pili! In mali plarfien-Čki revolucije se lahko spremene v velik |>ožar, ki bode prinesel jjali* janskemn proletariatu svobodtl na ! gospodarskem in političnem |>ciji. Nemčija. Nemške knegiuje, ki so člaj-ice društva za povzdigo nravnosti, t»re-I takajo grenke solze, ker se je ptin-cezinji I.ujizi z nadporočnikom Ma tašičem - osrečil Iteg. neki oVm-žnici povilarjajo, da bodo * vi -d-i razširjajočega vprerača Mirhacha. da bi pobifal ^ , milodarc za graditev zavoda sv.. Magdalene, v katerem bi se padle; kneginje pokorile za svoje grehejf—1 \li :ie bilo hi vmestno, ako bi i članice nravnestvega društva zgla-silc v prvi vrsti, da se jim osigifra prostorčke v hiši s pokornice, ker stoje morda na desetkrat nižji nravnstveni stopinji kakor princeii-j I nja l.ujiza? "Koloniale Zcitschriti" iK)ri^ča;Oi liarbarskih činih, ki so se vršili j vprav pred »Kini vladnih organo^v ! jugozapaihir AfrikT." Tftroke v sta- j I rosti od 4- 6 let so zapirali v ječe I ter jih nevsmiljeno pretepali. V I Kectmaniishoopu je še sedaj zaprta j ; leta stara deklica, ker je ukradla ' tnalo kozjega mleka. 'Torej ni čudo, ako so se domačini i j vprli proti tacemu razširjenju nem-; ! ške kulture. j Nemški vladni kulturonosci skit- j I >ajo sedaj f- najbolj barbarskimi j sredstvi vni$iti in zadušiti listajo. Kdor vteče krogi ji. temu poklonijo t vrvico okolu vrata. Tako divjaško razširjanje evropske kulture ntej vbozimi afriškimi rodovi mora gotovo vsak pošten človek obsojati, tesar Viljem je izdelal spomenico za vojake, ki padejo v bojih v VirikLJci se uošlje na pokojnikov dom. Spomenica kaže viteza sv. Jurja. ki drži v levici lavorov venec nad zastavami, bobni in trobentami. Na desni s|K>daj je slika padlega vojaka, njegove ime. dan in kraj rojstva in smrti ter napis: Umrl je za cesarja in državo. Časten mu s|K>min! Poti spomenico je vestno zabeleženo: "Izdelalo Nj. Veličanstvo cesar in kralj Viljem II." Pravijo. da začne cesar Viljem slikati vojakom-odpustnikom za spomin tudi običajne — "regiment fajfe". — f.otovo nese nemškemu idiotu, Viljemu druzemu postopaška cesarska obrt premalo za vsakdanji živež, ker je pričel konkurirati z navadnimi obrtniki?? 11 Rusija. Deželno sodišče v Jakutsku, vzh. Sibiriji je prisodilo 700 let'ječe 25 osebam, ker so se t orožjem v roci vprle državni sili. Na vsacega ol>- 1 sojenca pride i.t let. Obsojenci so I j proti btožbi vložili priziv, kar bode toliko pomagalo kakor "Pdažev že-.,.„« 1 1 Tudi ta obsodba bode pomnožila ' grehe carja, batjuške. Vsak pošten človek pričakuje z veseljem strmo-1! glavenje ruskega trinoštva — dan | svobod« za ruski narod. Car, hatjuška je vložil prošnjo na lioga. da bi bog S svoji neskončni UMniljenosti pokončal neverniške 1 JajKince. Neki stavek v kateristični i prošnji sc glasi: "Ojači nas s tvojo J1 močjo, hranitelj ortodoksne vere, 1 tvišlji tvoje pšice sovražniku, da ga ;, fvnlo zmešale. Potqlei jih kakor 1 strela ter jih izroči tvojim zvestim I voj«čakom." — ^^bogi car. hatjuška kako te obžalujemo! Branitelj or- rtosoolotn zagledali luč tega sveta kakor otrok milijonarja? Z denarjem, ki se |>otroši za Brow-i novega Otroka, bi se lahko osrečili i tisoči nedolžnih in siromašnih otrok. Delavci, trpini kedaj bode konec 1 današnjemu kapitalističnemu neredu?—Kedar bodetc spametovali se!j Stnra pesem. Samuel (iompers je zo]Kt čutil potrebo v zadnji seji "Chicago Fe-I deration of Lalwr" predlagati, da ^ vpraša jo stmkn\ m, alMiženhdelatit ■ i obe meščanski, roparski stranki —, j republikansko in demokratsko —. ! kakšno stališče zavzemati napram j strokovno organizovanini delavcem. Temu predlogu so ojstro vgovarjali socialisti v "Chicago Federation of Labor" in Samuel Gompers je moral požreti marsikatero grenko lie-sedo. Neki socialist je vprašal (iompersa, naj pove, kaj sta storili omenjeni roparski stranki za orga-hizovano delo. Samuel Gompers je bil vulno s zadregi in je molčal. Slednjič su Hompcrsovi J;onser | vativni podrepniki glasovati za reso-1 lucijo. \'sak zaveden delavec že danes ve, kakšen IhkIc odgovor me-; ščanskih roparskih politikarjev. —I Nekaj navadnih, puhlih fraz, pomešanih s praznimi obljubami UmIc sledilo kot odgovor na resolucijo. To izdajalsko delo < iont|>ersa mora privesti delavce do razmišljanja, da czamejo ncccga dne metlo v roke da vzamejo neccga dne metlo v roke voditelje, ki niso socialisti. AmerlSka kultura. S krvjo pisana zgodovina o preganjanju zamorcev v veliki ameriški republiki je zopet obogatela za jeden dogodek. V Huntsvillu, Ala., 1 so pred nekaj tedni linčali zamorca, 1 Horaca Maples-a. Porotniki so to 1 državljanov s|>oznali krivim, tla so < sc vdcležili nezakonitega umora. Na tKHllagi tega izreka pirot,nikov, so ■ omenjene morilce vtaknili pod ključ, da se zagovarjajo proti ob- 1 tožbi umora pred |K»rotnim sodi- 1 ščem. • Ko so ljudje v Huntsvillu zve- • deli za sklep jwrotnega sodišča, so I pričeli vprizorjevati nemire. Guver- I ner je vsled teg^i nastojia ljudske i množice poslal 2 stotniji državne milice v Huntsville. da Varujejo je- !i čo pred ljudskim napadom. Priluxl |1 vojaštva je še tem bolj razburil du-jj hove, ker sede begati državljani v i ječi. V Huntsvillu in okolici je ji proglašen sedaj vojni sod Iz teh dogodkov lahko vsakdo, spotna. da se ljudje, ki so umorili 1 lloraca Maples-a. ne zavedajo, da 1 ~> zvršili protizakonito dejanje. .1 Oni se ne mislijo na to, da so zvršili \ • navaden umor. Ti revni junaki mi- j j ^lijo, da so rloprinesli kako junaško11 delo. ko so vboiega zamorca poslali J1 na drugi, boljši svet. v katerega ve-j t rttjejo vsi. Pač, ti "človekoljubi * še jeze. da «e jih upa guverner It - ovirati pri njih krvniškem delu. - j Vse kaže, da se ne boje tudi male i državljanske vojne. 1 -J. To naziranje, da je zamorec - j manjvredno bitje, katery sme vsak-: do i>obiti kakor psa, je bolj razširjeno mej ameriškim ljudstvom, ka- | kor sanjajo naši pametni postavo-- dajalci. To zlo se ne da odstraniti z ukazi, ne z milico. Tukaj pomaga edino le boljša moralna vzgoja. Ali pričakovati ne moremo, da bi 1 >e tako ljudstvo povspelo na višje i moralno stališče — ljudstvo, koje-. m vi njegovi državniki, sodniki in ' farji jKjjejo, da je izvoljeno ljud-1 stvo, da stoji vkkultumem in moral-1 uem oziru na tiajvišji sto|>inji. Jetika v Ždr. drl. Leta 1900 je umrlo v Zdr. drž.' r 110,059 oseb za jetiko. Torej več, kakor jih je umrlo v istem letu za j vnetjem črev, gri|x>, legarjem, rakom in vsled' železniških nezgod. Vsled tega, meni kapitalistični list "Tribune", sc moramo oprijeti vseh ^sredstev, ki zabranjujejo razširjenje te grozne bolezni. Res, pametno je to! Ako bi današnja človeška družba ne temeljila na protislovjih. Ako bi ne bila krii in meso siromakov tako po ciwi, daj ne bilo treba vporabljati cenenih varnostnih sredstev s strani države | in prvakov v človeški družbi proti 1 jetiki? Naprave, katere daje člo- i veška družba proti jetiki,*-dnižba, v kateri se smatra izkoriščanje člo-' veške delavne moči za najvišje 11a-1 čelo, >0 piškave, trliljene in podobne lesenim stenam, ki naj hi zadržavalc! udarce razburkanega morja. t lovekoljubi po širnem svetu l>o-do še v prihodnje priporočali pure-! Iki varnostnih naprav proti jetiki, I ki večinoma davi le delavce-prole-! tarče. V resnici bode pa vse pri' itarem ostalo, dokler bodo ljudje, pri slabi hrani delali trdo, stanovali j ,. v. iiaduhlik. ia. lUTiiapuluuaili ^stanovati jih in hoditi v raztrganih, sla-hih oblekah, ki jih ne morejo ščititi j pred vremenskimi spreminjaji. 26 tisoč delavcev brez dela. tisoč delavcev je brez dela v Chicagi, ker hočejo delotlajalci iz raznih razlagov tako. Proletaree mora v današnji kapitalistični, člo- j veški družbi spraviti vsako klofuto, se veseliti .se mora, da mu bode de-j j lodajatec kasneje dovolil milostljivo zopet delati. Naslednje tvrdke so (Klslovilc svoje delavce: Pullman Palace Car Company |7000; Me Cortnick Hallrvester Co. 4oorj; Deering Harvester Company ! 3500. Piano I larvester Company i 1500; Paking Plants 10,000. ifi ti-"oč teji delavcev ne stavka, temveč , so jih odslovile razne tvrdke. V Pullmanu seilaj vse počiva. Peščini delavcev, ki je še delala, je dobila ( tninoli teden pismeno obvestilo, da ( se jo več ne potrebuje. K tem brez-(»sclnini prištevamo tudi 10 tisoč garjevcev. ki so sedaj tudi na cesti, ko je ponehala stavka v Čikaških 1 klavnicah. „ '' ( Naveličal se je. Carroll D. Wright, delavski ko- j misar zavezne vlade se je naveličal ( svoje službe. Z raznih strani se glasi, da namerava z dnem 1. decern. J odložiti sroj posel. Naj le gre! Ameriški proletarci ne bodo jokali | za njim. Wright, ki si je kot delavski ko- j misar države Massachusetts s stati- i stičnimi deli pridobil ime. .je svojo , sedanjo službo izrabljival v to, da ( se je izkazal za vernega slugo kapi- { talis tov. On je stavek: "številke do- | kazujejo", takole raztolmačil: "S , številkami se dokaže, kar se hoče". V ded' lega jc tudi dokazal, da proletarci po milijonarski žive v Zdr. , j dr. Ot je vedno v interesu podjetnikov prikrival resnico ter pod [j krinko prijaznosti do delavcev po-! ! ncrejal statistične izkaze v prid dc-1 lodajalcem. Ako bode Carroll D. Wright v j' resnici odložil svojo službo smo i, ; prepričani, da njegov naslednik ne i ( I lr> nič boljši. Roosevekova delav-! ska politika je dobro znana Kar 1 ie Wright delal v malem, počenja,« I Roosevelt na debelo. . Pod krinko h ! prijatelja delavcev povspešuje tndi, ! t riHte in monopole. V prihodnje i »e bode istotako dokazevalo s sta-, Itističnimi dokazi, da proletarci za j ~ < . ' -*-- - ."-a ,. 1 viatic R(»sevclta žive v izobilju v : I Zdr. drž. Posnemajte jih. : Pooblaščenci ptvovarniških de-- lavcev so dovolili na zborovanju v ■ Indianapoltsu, Ind., $500 za volilni ■ sklad socialistične stranke. Tako ■ bi morale {»stopati vse unije, kajti i socialistična stranka je edina stran- ■ ka, ki se lx»ri za osvoboditev delav-. ccv iz gosjmdarske in politične suž-i nosti. : Zborovanje zeleznišklh kurjačev. ■ V lluffalu zborujejo pooljlaščen-ci organizovanih železniških kurjačev (Hrotherhood of Locomotive Firemen). Iz |K>ročila posnemamo, da imajo železniški kurjači 660 krajevnih društev. V zadnjem letu je , bilo $1,353.801 dohodkov, $1,017,-550 pa troškov. Žrtev kapitalističnega roparskega sistema. Grozno smrt je našel Roy Davis na Tollman Ave. na tirih Northwestern železnice v Chicagi. Ponesrečenec je obtičal z eno nogo v železniški spremembi. Kmalu je pri-vozi! tovorni vlak, ki mu je odtrgal olx- nogi, |>oleg je pa zadobil teške j notranje jioškodbc. vsled katerih je 1 kmalu umrj. Ako bi bil na vseh cestah za pe-Jšče napravljen poseben hodnik preko železniških tirov, bi bila vsaka jednaka nezgoda izključena |>opol-iioma. Al taki hodniki stanejo de-; nar. Radi lega kapitalisti rajše i gledajo, kako umirajo žrtve njih I požrešnosti na železniških tirih, ker ... 1 lih to ne stane 11 ic. Ošabni kapitalisti. V Wilkesbarru so stavbeniki nabili lepake tla vrata delavnic, da so vse delavnice odprte (open shops), i da se mora vsaki delavec posamezno zgl^isiti za delo. Delavci so se temu nasilju pod-, jetnikov z vso silo uprli. Prizadetih je kacih 5000 delavcev slavbiu-sCe stroke. Pričakovati je hutlega boja, ker so delavci izborno organizovani. — Koder so delavci dobro i organizovani si nc dajo po kapitali--tili narekovati pogodeb. BI rad kmalu obogatel. "Prečastiti'' gospod Charles L. Tanjovv, pastor luterške vere v St. [Ijuiisu je tožil 18 svojih vernih Jovčič za 45 tisoč tolarjev odškod-luine. Kot vzrok je navedel, da s« ga obtožene ovčiee obrekovale. Zahteval je tudi izjemno sodniško prepoved proti svoji verski občini, s katero si misli za večne čase osi-gurati mastno pastorsko službo v verski občini. Iz te moke bode teško kaj kruha. Ako misli |>onižni hlapec gospodov tem potom obogateli, tedaj se moti. V Mahoning Valey, Pa., je za-stavkalo jo.ooo jeklarniških delavcev. Stavka je naperjena proti Carnegie Co. Zelena je nevarna. Učenjaki so zasledili, da zelena provzroca legar. ako je rastla v one-čiščeni votli ter se jo zavilva surovo. Okužcnje preti vedno, ako ni sok pravilno očiščen in pripravljen. Ktlor pa ima zdrav in močan želo-tlec. ne dobi legarja. Ta učenjaška preiskava je dokazala, da je Trine-revo zdravilno vino najboljše sredstvo proti legarju in drugim jedna-cim boleznim, ker daje moč želodcu, jači kri. tla redno kroži po vsem telesu. Ta lek se da porabiti proti vsaki bolezni, posebno pa proti malariji. Kdor hoče imeti zdrav in močan želodec, naj ne rabi nikdar jnočnih alkoholičnili zdravil. Nao-hratno se pa lahko Trinerevo, zdravilno, grenko vino rabi v vsacem slučaji. Dobiva se v vseh lekarnah, izvrstnih gostilnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave. Chicago, III. . Slovenke v Chicagi pozor I V nodtdjo. dne 2">. t. m. Imde I-melo ženako podporno d mit vo "Ilirija" ob 2 uri popoludue v "Narodni dvomili" 587 So. C«ntrt' Arnnn« društveno sejo. Na društveno »ejo m- vabijo čla-iiic* in vk® Slovenka, kiiflc vpisati se v druatro. Allmr. KJE JE Fran Sktrblc. doma \* Zagorja na Kranjskem Biral j« nekje v ('olo. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli poslati upravnistvn "fll. Svolmdf. "Glas Svobode" [The voice ok Liberty] Prvi svobihtomisflni list :a tfor/nskt h a rod v* Amerik'. "Glas Svobode" iilde vuaUl petek n agreement. Naslov za dopise in ptmiljutvo je j sledeči: 'GIhm NvObode1. 5fW Tliroop St. Pilsen Sta. Chicago, III. Dopisi. S severnega tečaja. (Klondike.) Vi, sodr. urednik menile, da se iitalci "Gl. Sv." zanimajo tudi za odnošajc v naši ledeni deželi. Morda je na tem nekoliko resnice, a mene ste z Vašim listom spravili v precejšno zadrego. Za človeka, ki i rabi kramp in lopato, je pero pač : smešno orodje. Saj l»i bil pisatelj ' istotako v zadregi, če l»i hlu iz-! točili kramp in lopato ter mu rekli i naj prekopava našo zmrznjeno ; zemljo. Vem, da bodete morda i odgovorili, da večkrat tudi študi-• rani ljudje primejo za ročno delo. Skušnja in delo človeka učita, j ' Sezona za pridobivanje zlatega | prahu se bliža koncu za tekoče leto. S prvim oktobrom navadno tukaj delo preneha, ker |h» noči tako imrznje. da je nemogoče spirati zemljo. Dela je v letošnjem poletju več. kakor se ga more zvršiti. ker so |>otokj polni votle. Ali de- , lavcev letos primanjkuje, ker vse hiti v Tanana — novo zlato |>olje. Navadna poletna plača je sedaj $4 ] na dan. Ktlor plačuje S4.50. tejja , so delavci primorali s stavko do . take plače. Delavskih organizacij ^ 1 — Uliij tukaj nimamo. Zlatega prahu budeuMK^los pridelali v Yukon Terr, nad $10,000,000, ker je boga- ( tejša zemlja že izkopana iti očišče- , na, tore' ** u,
  • i2 pdstotkov obresti. . Pri kupovanju zlatega prahu dc- $1.50. Minolo leto so izdelali zakon za mesto Dawson, da mora vsakdo plačati v Dawsonu carino za zlati prah, ako ga hoče kdo odnesti s sabo v Zdr. drž. Kdor tega ne stori in da zasačijo v "Whitehouse" zlato pri njemu, ima sitnosti, poleg mora pa še plačati višjo carino. Kdor misli vtihotapiti zlato preko meje, ali da slučajno zakona ne pozna, mu odvzamejo zlato, ako na vprašanje, če ima zlato, odgovori, da xa nima. Tem potom so že * mnogo ljudi oropali. V Dawsonu izhajajo trije dnevniki in en tednik: "Dawson Daily News", "Yqk»n Daily Sun", "Yukon World" in "Dawson' Weekly News". Prenehal je izhajati letos "Yukon Weekly Sun", lani so pa kar trije zmrznili: "Dawson He-cord". "Bonanza Record" in "The Yukoner". Leta i()02. je prenehal ' "Klondike Nugget" in njegov "Semi Weekly Nugget". Prehladila sta se tudi: "Klondike Miner" in "Klondike Catholic". Dnevnik slane i4. tednik na 12 tolarjev 11a leto. l»osamezne številke pa 25 centov Manjši denar kot 25 centov sploh tu ni v rabi. Na pošti se plačuje s znamkami, manj kot za 25 centov se tudi teh kupiti ne more. Poštnih znamk se v Yukon Terr, porabi približno za $1000 na mesec. Poleti je tu skoro tri mesece neprestano dan. Dne 21. junija se -sobice skrije le za dve uri. < Pozimi: je najkrajši dan tri ure. Mraza smo Imeli lansko leto 68 gradov pod ničlo. Grometi sem čtil letos le enkrat. Hudih neviht ni tukaj. H Jako krasen je v jesenskem času 1 taka j severni sij. Členek s« ne ji j more liovelj naČuditi ti naravni prikazni. Druga posebna .zname-! nitost so velikanske kosti prazgodovinske divjačine, katere izkopavajo iz zemlje. Močan človek; vzdigne komaj en sam tak zob. Potoki m) dolgi po 20 milj, glor i boki pa od površja do vznožja nad eno miljo. Zemlja je bila najbrže pred onim velikanskim poplavom ravna. Te velikanske jarke jc vstvarila votla že v pračasu; odnesla je zeiiiTJo, zlati prah, ki se je nahajal v nji pa izplavila v dno potokov.- Zemlja je tu nad 300 čevljev na globoko zmrznjena. Poleti pride sem mnogo ljudi ogledati pokrajine. Ravnokar sem čital.i da so na |>otu sem turisti iz Minneapolis^, Minn. , Od Seattle, Wash., do Daw son a je kacih 1500 milj. Mej to daljavo je časovni razloček 15 minut. Tanana, o kateri se sedaj mnogo govori in piše se nahaja v Ala-ski 71*) milj oolje je jako obsežno. Tam je mnogo |»otokov, ki imajo v sebi precej zlata. Iz zemlje. katero so lanski^ zimo nakopali. so izprali spomladi za poldrugi milijon tolarjev zlata. Delo napreduje počasi, ker jim primanjkuje potrebnih strojev in oprave. Ljudstvo potuje v obilen številu v ta zlatonosni kraj. Mnogo jih jc prišlo, ki niso imeli denarja, dasi se vedno piše, da naj naseljenci pritieso s sabo denar in živež, ker dela v tem zlatonosnem okraju se setftij primanjkuje. Kakor čitamo iz ondntnega lista, je mnogo ljudi prisiljenih delati le za hrano. Tudi v Tanana že izhaja list. To jc pač napredek, scve napredek za tolar. Nič kakor denar, vedno denar. /. Š-r, Los Angeles, Calif. Ccujenisurednik! I verjem sem, da sprejmete moj skrtuuni, dopis v nam priljubljeni delavski list, na kojega bi moral biti naročen "vsak zaveden delavec. Los Angeles je lep) in obširno mesto, oddaljeno kacih 4S4 milj od San Francisco. Mesto ima lepo lego, poleg pa mnogo krasnih parkov, v katere lahko zahaja človek v prostem času. Marsikdo bode rekel, tla |urki za delavca nimajo velike vrednosti. Vendar tudi delavec želi navžiti se svežega zraka in zabave, v kolikor tnu dopušča na kratko odmerjeni prosti čas. 1'osel >110 v naših parkih Se delavcu nudi krasen vžitek posebno v zimskem času. ko človek za* razne rastline, kojih domovina je v tropičnih krajih, v najlepši rasti in cvetju,, ko drugod narava počiva (X>11 belo snežno odejo ler si nabavlja novih moči za prihodnjo pomlad Skoro bi rekel, tla tu nepoznamo snega, kajti vidimo ga le ua oddaljenih gričih. Istotako ne občutimo j tukaj mraza, ne vročine, temperatura se ne spreminja posebno v štirih letnih časih-Dežuje le redko-kedaj in še takrat po malem. V obližju so krasna pristanišča in di-v 110 morsko obrežje. Kacih 15 milj proti jugovzhodu se pa razprostira grozna, nepregledna puščava, koje (Kivršino krije |*> solncu ul>eljeni |K>sek. Človeku je tesno pri srcu, ko pride iz rajskega mesta v golo puščavo. Rojaki so mi pripovedali, da je nekje v hribih, katere vidimo od tukaj, poginil znani far Jeram, ki je zapeljal naše rojake v Rajsko dolino ter jih opeharil zu trtlo prislu-žouj denar. Kes tu je rodovitna zemlja, ali ne |kj hribih, koder jc hotel zviti far naseliti varane Slovence, katerim je 11a tem in drugem svetu abljubpval raj. Čudil sem se, ko so mi rojaki pripovedovali o podjetju Jeramo-vem, lnc denarja, tedaj pa pridejo na vrsto žene in hčere oskubljenih ovčič. Tonznriranccm in katarjem I je sploh vsaka stvar dobro tlošla. ako jim, k' koristi. Njim gre I vedno le za njih osebno korist. Pekel, nebesa in druga jednaka stra-j šila ter plačila so pa le navadna j sredstva, kakeršnih se poslužuje j vsak trgovec pri svoji trgovini, da i pomnoil število odjemalcev za *voje 'blago. Zadosti o tem! Tukaj je vprav malo Slovencev - kacih 0 družin in še te so tako, raztresene, da bi.kmalu ne vedel«! j druga za drugo. Dalmatine! soj i vprav na gosto naseljeni ter se ne-1 ičajo večinoma z restavranti. R;i-jtijaki in Hcrcegovci delajo večino-; j ma ni cestah. Poleg njih je mnogo J Mehikancev in Japoncev, ki delajo za nizko plačtj na železniških pro-pah. Vzlie mnogih tovarn, ki so v Los Angeles, je težko dobiti delo. Jaz ne svetujem nikomur naših rojakov i— posebno navadnim delavcem, ;!n bi sail prišel. Končno opozarjam vse rojake ši-rom Amerike, tla je skrajni čas, da se združimo okolu "Gl. Svobode", da vsi stopimo v vrste bojevnikov za svobodo, jednakost in bratstvo. Naši nasprotniki, zakleti sovražniki delavcev — republikanci in de-inokratje se oglašajo z Velikimi svo-tami, tla bi dobili pri prihodnjih volitvah vajeti v roke. Kapitalisti so pripravljeni tmiogo žrtvovati, da bi se obdržali v sedlu, da bi še v prihodnje skubili delavstvo, kakor jastreb goloba. Slovenski delavci jiosncniajmo jih. Nikar ne držimo križem svo- , jih rok. Mi netnoremo zlagati denarja v toliki meri, kakor kapitalisti, ampak naše duševne in skromne gmotne moči lahko (»stavimo v borbo, ako se hočemo rešiti novodobnega suženstva in tlačanstva. — Podpirajte socialistično časopisje, ako hočete, da pomnožimo naše edino orožje v boju proti kapitalizmu. J. D. ZAHVALA. Sodrugoni v Chioagi, Alleglie. ny-u in Clcvelondn, ki so hip moralno iiidejansko podpirnli za časa mojo trdovratno in dolgotrajne ob-leseni, izrekam tem potoni najtoplejšo zahvalo. Sodaj upati), ko wmii okrnval, da »t' Itodom zamogel zopet Ixiriti za vsakdanji kruh, ako me ne bode V tem l»ojn prove*ovirala nastopajoča yospodurska križu. Posebno He znhvalujeiii še sodr. 1 Fred. Pelsehotu, ki me ju obiskal v jolietski liolnlei za časa najhujše l>olezni. S sofinllio-hrutakini |x'izdrnvom Simon Kavčič Virden. Illiiiois. j1 Društveno vesti. Druitvo "Slavlja" 4t 1. 8, N. P. J. I v Cbtcagu, ltl., Itna evoje redno mo-seCne teje vBako četrto -nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Avti. John Duller, tajnik, 12 \V: 25th Št., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. t S. N. P. J. v Steel, O. ima svojo redne mesečne bojo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata .1 o h n R t! b o 1 n v Steel, G.. Drufltvo "Naprej" št. 6 8. N. P. J. v Clovolandu, O., Ima svoje redne me-Hcfne seje vnakl prvi četrtek v mesci v prostorih brata J, Medena Vivečer ob 8 url. Anton Benedlk, tajnik, 1778 St. Clitr 8t. Druitvo "Bratatvo" 6t. C 8. N. P. J. v Morgan. Pa., Ima avoje redne me sečne Beje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi Odbor. Drufltvo "Bratoljub" At. 7i S. N. P. J. v Clarltlge, Pa, Ima nvojo redne mesečne sej« v>ako prvo nedeljo v me-eecu. St ml. Ijt-nlkl ne vabijo v drufltvo. Dru^tVO "Delavec" ftt. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago. 111., Ima Hvoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v meseni v društvenih prostorih na 1019 Green Hay Avo. Društvo sv. Petra in Pavla. J. S. K. J. poživlja tem potom v«e svojo člane, da se redno vdeložnjejo soj dne 18. vsacegtt mest*ca v društvenih prostorih 1207 8. Santa Fo Ave., PrEBLt >, CX)LO. Bratsko druitvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nodeljo v mesecu svoje redne mesečne seje v društvenih prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v drufltvo do dne 31. dec. L 1., ne plača vstopnine. Dnifltvenl zdravnik je dr. Chr. Argyr, 1210 Derwlnd Ave. Z.i mnogohrojnl vstop se prlptv roča Odbor. gjf Somišljeniki naroiujtc in prlporokujte »OLAS SVOBODE" (j<)8|)od ilelayec, za katerega? Republikanska glasovnica: Roosevelt in Fairbanks Politiearja in milijonarju. J Program: Zlata veljava- Varnostim eolnina. "Dobri truBti" Pokrovitelji Rockefeller, Kralj olja. Sprcckleii, kralj sladkorju. Senator Platt, afetovan rntli ponarejanja. Ptrry heath, IKinover jeni k. Senator Burton, kojfinu se jedokaialo imnevorjenje. Senator Dietrich, kojernu sojo dokazalo i»»neverjenje. Senator Smoet, mortnoiuH'. Dowic. polnbog. Peabody, prognnjalec rutlarjev v Coloradi.« John Mitchell, delavski vodja. Demokratska glasovnica: Parker in Davis, IMilitičarja in milijonarja. Program: Zlatu veljava. Varnostim eolnina. "Dobri trusti". Pokrovltsljl Ouffey, knoz olja, Baer, kralj premogu. Senator Stone, agent za prašni kvits. Butler, ponevprjulre. Senator Clark, zemljiščni pirat v tMoiituni. lielmont, bankir v Wall ulici. Marshall Field, knez trgovcev. Senator Hill, profftiijonulen političar. Steunenherg, preganjali^- delavcev v Idaho. Sam (lompers, delavski vtMlju. URBAN BRO S pogrebniki. VXl W. I Nth. St. Chicago, ill. CKNAIN DOBKA POHTHKZBA Ako hot"'«'« Imeti fine slike, itli k fotografu LIHBICH u HO 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Naznanjava rojakom. Hrvatom in drugim br. Slovanom, tla sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... poti imenom »Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporočava c. obiitistvo, sosebuo raznim društvam veliko plesno dvomim za razne zaNive in drtitf«' dvonine xh društvene seje. V saloonu h|>ool table" in gla«»vlr. ToJiva pristno piUensko pivo in drugo izliorno pi-jafo. V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborim kali-foruijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgnndec, Itcli tokajec. risliu« in tlriiKa fina vina se dobe pri najti,na cfeU'lo 1 in drobno. Potniki dnlm pri naju prenočišče I in vso ptmlreibo. Vsi dobro dojilil Mladic bratje ij.v 5«< S. Centre Ave. na vogulu is cesti. TeI.. Um »m is H»h Chicago. 111. i «emu pustiš ml nevodnih zorni-zdravnikov izd i rati svoje, mogočo se |>opolnoma' zdrave zol>e? Pusti ni jih zaliti s zlatom ali »rebrom, kar ti za vselej dob rti in ]*> najnižji coni napravi 1 Dr. B. K. Simonek Z o bo ž J 544 III J K ISLAND A V K. CHICAGO, ILli. 'I'olefon Morgan 13B; SLIKA PREDSTAVLJA uro /m dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Ooid filcit, jamčwii('/a 20 let. Kole-sovjti na raz|iolngoEl((in ali VValtham. Zdaj samo š 12.50 Mol. osreči svojo ženo in kupi ji uro za božični! darilce. Jacob Stoirich HI) K. M ad I sou SI. Chicago, lil. Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako jMitujejo via Denver in lilo (Ji aiide železnici' preko HOck.v Mountains okraja v Colonulo, rtali hII tlhnoreatiHko obrežje, ki ima največ kniHiiih razgledov, gorskih slik. mineralnih studencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijetlna tlriiKa juo^a na svetu. Ztlravo eolohulsko jHidnebje je jKikt-bno mikavno za jxilet-ne iHKitnite Zdmvisča Maiiltnu, Colorado Spring^, Ulenwoiwl Springs in Salt l.Hke City sosvetono znana. Znižane cene v ............Springs in 1'tah na vseh progali s primernim izstoptnn \ eolonidskih in /Jipatlnih mestih. Brzovlaki iz M. Louifa. < hh-iige v Colorado. Ctali in ealifornijskn .....sla. Klegantni jedilni vozovi. p(«tre/ba a la earte na vseh bratovlakih. N.ijlfpše ilnslioviiiie knjižice se na zahtevimje razpošiljajo zastonj. S. K. lfoiii tni. (i. P. & T. Agent. Denver. Colorado. SLOVAN K SLOVANU! t ETO JE TU! Naša In vala ztiln«ii linijskih mijuiiKlnejših oblek in površnikov je iKipolmi Vsa obleka je izdelana otl linijskih krojacev 111 so naj-modnojše in najcenejše im trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge smo tlali jmsebuo ^izornost na to, da In te nase oljleke nuidnlje v modi ostale in dti bi ct nj. otljemnlccm. kakor smo dose-daj. tudi v I n x loče ugajali. Cene naših oblek m površnikov so p^v 01) DO $20.00 "Vit Izvolite si naročiti najiiHMlnejio obleko ali površnik V Naša večletna skušnja v tem (»oslu vam jamči, tla vam napravimo |x> vasi volji in okusu obleke in površnike iz naše velike zaloge vsakovrst-nega domačega ali iiiiportirani-uu sukna za tako nizko ceno. kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali js.vršiiik otl sp^tm naprej. Oovorimo slovensko. Vprašaj po številki 10 Svet za domačijo je na razpolago v Montani Washingtonu Idahi i« Oregonu. Pot preko NORTHERN PACIFIC PROGE. Ca s: OD 15. SEPTEMBRA 1)0 15. OKTOBRA CENE SO JAKO NIZKE. Dobe se naselniski vozni listki za polovico pota. Prosta državna in železniška zemljišča po jako nizki ceni, ki mi izborila 11 pridelovanje »adjn, psfnlcf, masla in rejo kuretnhin. Izvrstno podnebje ......t . . . . --------.-»dobre šole lil cerkve——------- ti lede vožiilh cen in želez- Zapod robna poroella tu^em- nekega To*ne«a r» S. (Vntre Ave., Chicago, 111. -Podpredsednik: Mihael Sthi;kew, "»!«.) Power Str,, Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, otlil Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pbthič, 5<13 Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fiuvk Ki.oiiičak, '.MilT Kwing Ave., South. Chicago, 111. X7 . t Dan. Haih.vixaV, P. O. Box 193 La Salle, I1J. ™(.lz.or- - John Vekščai, «74 W. 21st PL', Chicago, 111. uiki: | anton Mi.adicJ, 131 \V. lUth Str., Chicago, III. p i Jot*. Dullbr, 416 Washburn Ave., Chicago, 111. lorotni . mautin pOTOKARi i)il4 S. Centre Ave., Chicago, III. th Str., Chicago, 111. T8E DOPISE naj blagovole društveni 'zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat™ pa blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Novo društvo, "Sokol" št. 11 v Hoslyn, Wash, sprejeto v S. N. P. Jed noto }• sep. Imena udov: Mihael Jakše št. »1»; Ivan Krobsšt. 390; Anton Lože kar št. 3JU; Ivan Zobec št, 82«; Martin Bogataj št. 8 il 3; Andrej. Koeijan at. 4; Matija Kocijan št. 3^5;Ivan Maloniok št. usafl; Bin* Ceferin št. aa7. Frank Kunstelj št. Ignac Mrvar št. 32U; Friderik Notar št. 3»o imeniku. Glede usmrtniae in troškor za pogreb veljajo določb« člona 7.. jk>. glavlje VI. iti čleim 28., poglavje \. društvenih pravil. MARTIN iKONDA I. tajnik. RAZ»0. .Slike iz l.urda. Minolv stoletje jc rodilo marsi-kak Iminbug v velikom slogu. Poleg llanunua, stoji Leon Taxil. Barnum in Taxil sta dokaza, da je kraj vsega velikanskega kulturnega napredka, ljudska nevednost še vedno tolika, da je nje sistematično •eksploatiranjc jado idohičkanosno. Tudi rimski dobička vedno lakomni ,božji agentje so to spoznali in mi raznih krajih, med radičnimi naro-tli in na različne načine poizkusili napeljati vod© na svoje mline Posrečilo se jim je to samo ua enem,, kraju: v Lunin na Francoskem in tam izkoriščajo kar en gros ljudsko nevednost in ljudsko praznoverstvo na jioMiteh vsemu izobraženemu svetil ter si j Kitni jo nikdar site bi-sage. Znano je, da so svobodomiselni element je v francoskem parlamentu že opetovsno zahtevah, naj ' vlada naretli konec Ilirskemu hum-,bugu. Toda sicer jako energični Comix* tega ni storil, ne morda iz , respekta pred hrrSkimi čudeži, nego iz ozimv na to, da puščajo romarji, ki jih duhovniki leto za letom naženo v I.urd. lq>e tisočake na Francoskem. Samo iz oz i rov rta dobičke, ki jim imajo različni obrtniki, se je francoska vlada odločila, pustiti še nadalje, da se dogajajo "čudeži" v I.urdu. O teh lurških čudežih je začel dr. šusteriič pisati v "Slovencu" feljtone in — Ljubljana ima nad njimi svojo zabavo. Kdor nrečila tr vodene tirade, ki jih je nngomolH dr. SusterSič, se ne more vzdržati smeha, in vsakdo mora priznati, da dr. Susteriič zna omejene kranjske duliovnike temeljito za norca Imeti. Meri sloven- i »kimi izobraženci ga ni Človeka, ki < bi mislil, da verjame dr. Sustersič ie l eno samo besedo tega, kar je spisal. Ne! Sustersič je v vsakem oziru po- < poln mateHjaKst in se v svojem srcu roga vsem škofom m duliovni- i | kom, ki so tako kratke pameti, da < kaj dajo na njegove besede. Cerkev. , vera, duhovščina, narodnost — to j »o za dr. Susterfiča samo objekti za < eksploatiranjc. in da bi zopet na- i praviC nekaj reklame za svojo ose- « tx>. da bi duhovščino malo posegeta! t in se ji zopet nekoliko prikupil. je < •apravil izlet v Lurd, piše zrfcj ( "Slike iz Linda" in se — smeje, saj i da se mu ta mali trud bogato 1 |xjplača. Mi mu irga dobička ne zavidamo, temmanj ker se tako pro sttitra nje samega sebe. kakršna j« - sedaj storil dr. fiusteušič, sploh ne " da primerno plačati. I Ljudski e a Klerikalci delajo po prižnicah in I*) li-itili velikansko reklamo za Ijili-t Ijanskega škofa, a kakor ga tndi hvalkajo rn kujejo v nčliesa, v^ncK-r j imajo že tudi jjrq>rc»sti ljudje iz t najnirjih slojev nekoliko pravilnrj-šc mnenje o ljubljanskem "Presvetlem". 7:a zgled naj navedemo nv slednji slučaj : Prež;ček pri Ijubljan- II skem soolo-raj in vprašal, koga si želi za k-nratorja. Mož je izjavil: "Naj |>o-stavijo kop-ar hočejo — jaz ne liom j dal prej mirti, flokler ne bom vseh gmntov na drotsio proilal, kakor : ljuVljanski škof," — Komentarja , tema škofovemu trnomčju ni trrf>a! Žejjen s Trsata. "Bk>ija pot" na Trsatu pri Reki je ■ znana sirom slovemke in hrvatske domovine. Ni je št«nmc, ki bi nesla toliko dobička, in nesla pa l»o, dokler ho na svetu kaj neumnih ljudi. Menihi na Trsatu pa niso zadovoljni z ogromnimi svotami, ki jih dol*- vsako leto od romarjev, nego povečujeta svoje .dohodkr še na u-meten način. Na svojem vrtu imajo nasajen skoro sam hren. To jc rastlina, ki daje silno mnogo perja in s tem perjem delajo pobožni me-1 nilii izborile kupčije. Kadar gre J kak menih nabirat milodarov ■— in i na milijone Ixigati samostan jc seve-da silno potreben milodarov sestra- j dane slovenske in hrvatske pare —' tola j nese ž njim hla|>ec cel zakelj I žegna. 1'boga ženica odrine svoj ■ (nI ust ptitrgani milodar iti (»tem zastoče: Pnisirn malo žejjna! In pater ali frater poseže z veliko slo- ■ vestnostjo v žnkelj in izroči ženici | z veliko sknestnostjo nekoliko že- j gna. ki zdravi ljudi in živali od vseh bolezni ter jih obvaruje ne-| zood in nesreč. Čim več je prejeti; dar vreden, tem več dobi darovalec tega žegna. Vavadno ga dobe !ju-! dje za kako žlico. In kaj je ta že-gen ? Čujte. ljudje, in strmite! Menihi imajo na svojem vrtu nasajen hreiij iz katerega delajo žegen. Hre- novo perje jjosuše in zmeljejo in; potem s tem ničvrednim prahom iz- j vabljaju ljudem milodare. In to sc godi v jo. stoletju! Znamenje, da jc ljtidstvo se, neumnb." /Marijina družba v Senožečah,. Odkar se je vršil na dan birme v Senožečah ples, nima ondotni kaplan nobene mirne ure več. Zlju-' bilo se mu je ustanoviti; tudi v Senožečah (!) Marijino družbo. Na vse načine jc -vabil-dekleta k-scbi( • jim prigovarjal, nagovarjal in jih vnemal za to nepotrebno družbo. Obljuboval jim je neke knjige, ki mu jih je baje sam škof poslal — tudi tistim, katere so plesale — ter t tuli plesalkam obljubil končno odvezo za njih veliki greh. Dekleta so res šle |V) dotične knjige, a ko bi se morale vpisati v Marijino družbo — glej — ni bilo niti enega dekleta 1 i V svoji sveti jezi je prepovedal kaplan še celo cerkvenim pevkam priti v cerkev j>eti, Ker sc tudi iste niso marale v pisati v to družbo. No, dekleta so od petja hvaležno izosta-! le, sedaj pa si mora kaplan poma-. gati s šolskimi otroki, — Prav jc ; tako! Slovenska dekleta posnemaj-; tc povsod dekleta v Senožečah. Katoliška morala. Ud dolenjske mitnicc do Rudnika • in do I-averce jc po lepi zagrebški cesti lep sprehod in v znožju Golov- • ca ob cesti so raztresene hiše, katerih stanovniki so jako goreči klerikalci. — Dragi sprehajalec, tu lah- . ko zazreš nad vrati napise, ki so si i večkrat tako nasprotni, kakor Itcrilo I odkritosrčnega "Glasu Svobode" in i lažnjive "Nove Domovine". — Za • danes le en primer zadostuje: Nad nekimi vratna jc napis: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" z zlatimi črkami v kamen vsekan, ]H>leg tega . pa se sveti tabla, kjer jr z velikimi , črkami zapisano: "Tu se prodaja 4 žganje prav po nizki ceni", nad obc-i ma napisoma pa gori zvečer Mariji ■ na čast svetilka, ki je postavljena v t malem V>kcncu. — To ;e po|)olnoma 1 v smislu rimsko-katoliške vere, v kateri se Intga izrablja kot navadnega mesetarja. Res, daleč so privedli r nclieški agentje nauke Krista, ki je za svoji- prepričanje umrl na križu. 1 Z« Slovence v Clevelandu. •Dra-uiatično društvo' v (leveLuidu je sklenilo ua /julnji seji začetiile-tošnju sezono z dnem 2. okt. Lil. z veseloigrami■ Klobuk", "Vsjiaajii" in "Zaijiibljemi Matiček". Diuga , pmlstuva liode dne€. novetnlkrt I. I.: "JlJinar in njegova hči. žaloigni v ."». ikyanjih in B izpremembali. "Draniatienodnwfvo" jobokwulo za ol»f predstavi 'TTlmanovodvo. rano** ua Wilson Aw, par korakov I zji novo l.ake Shore ilianko, "Dramatično driu4vo"dodeuda* lo za {KMlroblia |M»j»i»eila powtltne I lepake. , l '|«n.o, da IxidoeSevelanski Nlo-\ venei v največjem številu obisk a-vali gledališke pmlslave terdokaz- ; ; ali s tea, da^jim je za na pre-Jok ■ j sloveiudiega naroda. Ghtdališčo je najboljše rigujti- i i vališČe zii vsaki narod. Listuca ured. in uprav. Dnu za dnevom mu* jHišilja poštna uprava dopisni««, v katerih ' nas obveeteje, da ni liišiiu številka ali pa ulica pravilno zapisu uu. Z druge stn>; i nam pa »ip<daj naj vprašajo poštno u-pravo aJi pismonosn, zakaj se j** vrnil list upruvniitvn. I.e tem potom, nkn vsi delujemo drugdru«1-«u v roke. nam je nv>goče ixistra-niti to nodostatke. Ali ste že preiskali Idaho? Po pravici jo naeivljeiiio zemljo bodp<'n<>sti V poljedelstvu, vodah, rudah pa hode kmalu ne |ireko«ena. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali s«* hočete Imlje poučiti o državi? C o iščete nove domovine & poljedelstvo, tedaj pišite nam. Ako vas zanimajo premokopi in rudniki v našem tako ivanem "Thunder Mountain folder" potem pojdite in prepričajte se i^i svoje lastne oči, D. E. HfRI.IT, D. S. Spbm kh. ti. P. A T. A., A. P. A T. A. Oregon Short Line R R., Sail Lake City. Hah. j Frank Schonta j j Priporoča slavnemu obSinst- : : vu svojo proihijalim /. moder- : : iilni manufaktiirskim lila- • • goni na H73 W. 22. ulici na • ; vogalu ulice RolH»y. • Zajedno prevzema vsa v kro- 1 j jaško stj-okif spadajoča dela, : izdeluje fine in trpežno obleko : : naročilih 1 VSI DOBRO POSIJ! Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Ztlr. clriavah, on i in v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolngo. Vsnce-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool tablo). Solidna jiostrož. ha zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 1(J ulice Chicago, III. 0 \ POSEBNO OBVESTILO. Nova prekoraorHka vožnja Oez sredo-lemsko-aitrljansko morjo, po prolsku-Sent ertt Cunard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorHka črta. S 26, aprilom Jo upeljala Cunard Line direktno vožnjo U New Yorka v Trst In na Keko. 8 pristankom v Nea polju. TI Izborni In moderni parnlkl i dvojnim vijakom, zldnnl lota 1901, Imajoč nad 10,0^0 tun tele, wlpljujejo It Now Yorka kakor sledi: Slavonla (7. dvojnim vijakom) 10.C05 ton tete, v torek 13. septembra. Pannoma (z dvojnim vijakom) 10,500 ton teže. . PiHilitežbn ločna. Cene nizke. NAZNANIlJQ. Opozarjani slovenske trgovce-saloonarje iti tudi dru^i p. n. ob. jioinstvo ua importiraiKi brinje ix Jjjubljau«', iz katerega kuiham sam najUdji ImnjevOc! Kdor hoče do-i liro kapljico brinjevca piti, naj se jobrne na John Kracker-ja UUUSt. Clair Str., ; CLEVELAND, OHIO. Naznanilo. Naznanjam slavnemu olK'iustvu v ('hta'agi. kakor tndi izveu Chioagi, da sem kupil lepo urejeno gostilno na 8. May Str. Chicago, III. Se pri|M)ročam zu obilen obisk Joku Košeli. Anton Hukle PUEBLO. Colo 604 8 Santa Fe. Priporočani svojo gostilno, kjer I točim vedno sveie pivo in žganje. Telefon t«)2 R.d in 373 Black F. J, SKALA I CO 320 323 IV. IN. ulica ČKSK0- HL0VANNKA BANKA. I Pošiljanje ilemirja, izmenjevanje 1 tujih denarjev, izterjatev denarja ! tin vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebno v Avstro Ogrski in ! Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dcdščiue. Zastopniki dru/lc breuiške, liani-burške, nntverpške, rotterdamsko | in francoske prekomorsko- voine črte. V" New Vorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmopot- ^ nike naši zastopniki. V slučaji | zadraka oziroma /Jipn-k potnikov. I obrnite se na nas. J 1 i C. G. FOUCEK 5llli Centre Ave, na vogalu 18. ul. ' I v Najboljša česko-Nlovanska lekarna v Clkagu V nji so nahaja tudi jiošta, kjor jo mogoče pošiljati novoopovai Amorki iti v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto jkj duovi in iKinoči. Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo se kov-čegi in drugo na vse strani Zed., držav. ,V lekarniordinirajonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivi«, vsak veoer ixl ti. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldpe in od 7.-1'. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat, Ako st« bolni, stopilo v inojo lekarno in pomagalo se Vam l>ode. ZA amoriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, so dobe sama pri Slovencu John tiolob 203 Bridge St. JOLIET. ILL. 500 mo* p0^®'"1^0 m jevopivoin Hourlwii Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro Iteloin staro črno vino po oO centov, ter star ^rupe brandy po 12.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO VINO t naprodaj. Pridolok farme Hill (lirt Wiueyard. Dobro orno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali Črno vino 50 centov galon; risling »6c. Kdor kupi manj kot bo galonov vina, mora dati I- za |M )HO(10i Drožnik po $'2.as do$K.7r, gal.-slivovic po $» gal. Pri večjem na-ročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKS1IE Box 77 Crockett, Cal. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Mionutit Uradne ure: Urad 631 Center Ave: do 9. zjutraj od KM2 dopoldne in od L do 2. in od 2-4 popoldne od 5.-6. popoldne Telefon 157 Canal. 1)R. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ;iT™% • je da jo najvocja Jioam-u v A- pC t\ | O i nori k a zn rloveki l>ol<-I II vCI A ko jo človek bolim iicmoro ilvlati, in če no dola neinoro zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življen je, h čem pa more .svojim, dragim, kateri ho ostali v starem kraju pomagati ? », Kadur je olovok bolim — moro x«li*iivili. Najhujšo so mu pa godi, ko jo bolim iu svojo ( bolezen neiskusonetii zdravniku toži, namesto da st? takoj ► obrne na najbolšo^a zdravniku, kateri j mnei z svojo ure-V nost jo, «la ga če gotova in popolnoniii ozdraviti, £ Znlo rojiiLi Slo\ <>noi kadar ste bolni ali * jw»irebujote zdravniške pomoči — poslušajte nns, ker'mi * Vara o Vase dobro priporočamo, tla se obrnete na najbol- * šega adravnikii v Ameriki, in to je : ! Prof. Dr. E. C. COLLINS, l iz vseučilišča v New Yorku, ► - ... ► m to zato, kor je on jedini zdravnik kateri jamči z.i popolno ozdrnv- * Ijenje vseh Imle-li lirez da N n* o.-elmo pregleda, ker njemo nidostuje, ako ino \ ;išo bolezen pismeno opišete. Citajtel Nekoliko nujnovejSih zahval nkateriini se naSi rojaki zuli-vulujejo da so pojKihionia ozdraveli. Unuji gos | »od Profesor ! V začetki moje bolezni liui mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina {u bolela me je glava, noge I Toke, napetost v trebuhu iu nejceni inogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike iu nič mi nest-mogli po-Kevmatizeill Iu magut. Poleni seohriKin na Vasilr, r-bolezen želodcu Collins iu poslali ste mi 1 krat zdr t., 'Vs*0,0",/jn' ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. »aseij in gla- t Toraj se Vam srčno zahvalim zato va ozdravljena, velko dobroto. Uscm Slovenci 1110-jim rojaki bom govoru da ste Vi narbolAi zdravnik u celi Ameriki in ' jm ^Jt da ste zdravnik uperve vrste in Vam yj' Wi ostanem hvalelen dokler hoin na \ svetu živel. Malk Strnil, Ariinont St Mastillon, O. Maik fJilstill, /dej jest AntonStamfel Vam dam JlariaSkusek, llox 37. vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, SoriiAN, Minx, polnoma čuti in zdrav. Kosem za- lloMhsrr.An, P.\ čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati iu Vam ostanem hvaležen k i-kor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prol. OolIIii«i,|mii^i /.u popolno »/.■ |Hilnoiiia ozdravi stišieo in sililis kakor (tuli vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi I *rol'. < 'oHIiin iinj-si ilede od katere spolske bolezni zmiruj, o/.di-Hvil. Zato. ako bol ujete na kateri bolezni smeraj,. točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na J f PROF. Dr. E. C. COLLINS, I40 W, :Mili St., \i:W VORIi, Trot. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite' bolezen j;1 *ovo nijfdar več ne povrne | Iz/l temnili dni. § ^ (Sličice iz življenja raznih papežev.) ^ (Nadaljevanje.) Vi mu je omogočila, da, si je pridobil četudi omejeno oblast nad nekdanjo pa|>eževo državo in odstranil fevdalne veiikase, med katere je bil cesar Henrik VI. . razdelil papeževo državo. Inocencij je pri tem nastopal kot vodja in torilec za neodvisnost Italije od nemškega'cesarstva. dasi mu je bilo za utesnitev cesarske •oblasti le toliko, v kolikor je to bilo na korist razširjenju njegove lastne oblasti. In pri tem je imel velikansko srečo ter se je tekom dveh let povspel do silne moči in veljave. , Rim mu je začel prvi kljubovati. Demokrat je so se začeli upirati novim razmeram. Ni jim bilo prav, da so v senatu sedeli sami papeževi podrepniki in da mestno ozemlje ni bilo več jkkI kapitolinsko jurisdik-cijo. Ivan Capocci in J van Pierleone Raineri, dva bivša senatorja, sta ljudstvo ščuvala, češ, da skttbi paj>ež Rim kakor jastreb piščanca. Vojna proti Vi-terbu, v kateri se je papež zavzel za Rim, ni v tem miru nič, vplivala na Rimljane. Njih nezadovoljnost je rasla in provzročala v mestu vedno večjih lx>jev, 'dokler ni prišlo do revolucije. V tistih dneh, ko so latinski križarji zavzeli llizancij (1. i-'02.) je moral papež Inocencij III. preiti rimskim ljudstvom bežati iz večnega mesta. Dve leti je moral papež živeti v pregnanstvu. medtem ko so njegovi pristaši vodili ljuto hnrbo proti rimskemu narodu. Sele 1. i-'04. se je ntogel papež vrniti v Rim ali demokratična stranka ga ni iiotela pripoznati in vnela sc je strašna vojna med meščani. Na eni strani jc stala papeška stranka, na lrugi demokratična. l'a|iež jc svoje pristaše i>od-piral na vse načine, a iz Laterana se ni upal. Na strani demokratov je bil rimski narod, papeževi pričaš i pa so se Ixirili s tujimi najetimi ljudmi, ki so bili prej roparji kakor vojaki. Papež sam se jc bojeval 7. denarjem in s tem je končno premagal sestradano in povse obubožano rimsko prebivalstvo. Papež je bil toliko premeten, da jc svojo zmago previdno izkoristil dasi je v bistvu zadal rimski neodvisnosti smrtni ndarec. Leta i J05. je bil med papežem in med rimskim narodom sklenjen mir, s katerim se je korenito izpremenila mestna ustava. Vsa izvršilna oblast je zdaj prišla v roke enega samega senatorja (župana), a senator je mogel |x>$tati le tisti, ki ga je papež bodisi direktno ali indirektno izbral. Župan ni bil več od |iapeža neodvisni zaupnik rimskega naroda, nego od naroda skoro popolnoma neodvisni zaupnik rimskega papeža. S tcin je rimski narod izgubil zadnjo izmed svojih velikih pravic: papeži so ga oropali pravice, odločevati pri volit vi cerkvenega poglavarja, papeži so ga z zvijačo in prevaro spravili*ob njega pravice pri volitvi cesarja in končno so ga spravili ob pravico, si izbirati mestni senat. Ko jc bil narod oropan vseh najvažnejših svojih pravic, ga je bilo potem lahko |x>polnotna zasužnjiti. Veliki in težki so bili lx)ji, ki jih je moral bojevati j«apež Inocencij III. v Italiji in le iztežka je zmagoval, :ili še večje težave kakor v Italiji, je imel Inocencij z Nemčijo, kjer se jc bil vnel boj za cesarsko krono Inoccncij je kakor Gregor VII. izkoristil lioj med nemškimi velikaši. da bi na stroške in na škodo nemške države povečal in razširil papeško oblast. Kristjansko jto pač ni bilo, da je papež neti! razpore in lx>je in pravično tudi ni bilo, da je skušal oškodovati državo, da poveča svojo moč — ali kdaj so sc papeži brigali, č? -je kaj kristjansko in pravično ali ne? Papež Inocencij 111, je kakor Gregor VII. delal na to. da bi podjarmil posvetne države in je sebe proglasil za vladarja vseh vladarjev. Tri leta je trajal v Nemčiji strašen boj. ki ga je papež netil, končno je pripoznal Otona za cesarja, a le ker se je ta odpovedal cesarski oblasti ijad večjim delom Italije in pripoznal snvereniteto nove pa-peške države. V NejnČiji je zavladala velika nevolja, da se jr xacel papež vtikati v volitev kralja in takorekoč prodajal kraljevsko krono tistemu, ki mu zanjo več plača. Toda vladoželjni papež se ni brigal za to. Njegovi odposlanci so nastopali fia Nemškem s skrajno predrznostjo, ščuvali stranke drugo proti drugi, •sejali nemir in prepir in tako oslabljali cesarstvo. Ob-• enem y> razglašali, da je papež Filipa izobčil in preklel in nagovarjali so njegove pristaše, naj prelomijo prisego zvestobe. Toda večina nemškega naroda se ni ed opera tua. opera sunt diaboii." (Tvoja nsta so božja usta ali tvoja dejanja so hudičeva de-Č ' . k < ,.-,, Jani8*) , , .... V tem, '.o je cesar vodil boj proti papežu v Italiji, je papež "proji njemu puntal Nemčijo. Razposlal j? celo armado fanatičnih menihov,(ki so od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše ščuvali ljudi proti cesarju. Proklctje je bilo tedaj pač še strašno orožje. Kmalu je papež imel v Nemčiji organizirano močno stranko proti cesarju in ie to stranko pregovoril, da.je proglasila cesarja Otona za odstavljenega in poklicala na prestol Friderika Sicilskega, kateri prav vsled papeževih spletk doslej ni mogel priti na površje. ' Kakor David proti Savlu je vstal Friderik proti Utonu in se odpravil na Nemško. Tedaj papež pač ni mogel slutiti, da bo trenotek, ko zasede sicilski kralj nemški prestol, usodepo|n za cerkev in za pa-peštvo, da se-iz tega izcimijo hudi boji, gospodstvo rodovine Anjou, sicilska večerja avignenski eksil. Iz uekristjanske gospodstvaželjnosti papeža Inocencija izvirajoče spletke jc pravično nebo na papeštvu kruto kaznovalo. Friderik sicilski je.bil pripoznan in kronan kot kralj in cesar. "Farski kralj", kakor ga je imenoval Oton IV. poln opravičenega prezira, je zadobil oblast — po milosti papeževi. Latcranski koncil meseca novembra m 215, na katerem koncilu se je končuO rešil lxij za kroiV>. je eden najsijajnejših triumfov, kar jih je papeštvef kdaj učakalo. Nad 1500 škofov iz vseh ■kristjanskih dežela je poleg knezov in ixlposlaneev vseh kraljev in republik klečalo pred papežem, ki jc kot gos|KHlar celega kristjansJfega sveta sodil, komu gre kraljevska iti cesarska krona rinisko-nemškega irope-rija. Pajiež Inocencij je Inl lahko |x>nosen, kajti izrinjeni so bili najsmelejši ideali rimskih pa|*žev. I til je v^aj nominelni gospodar Rima, obnovil jc papeško državo, Sicilija mu je bila pokorna, Nemčija. Francija. Angleška, Norveška. Aragon, I.con, Ogrska, \rmenija — vse te države so se odrekle svoji samo-stalnosti in prj|»znavalc sodni tribunal rimskih pajx.'-/ev. Kako globoko šn tedaj.padli posvetni vladarji, sc vidi z tega, da je angleški kralj Ivan prav |>o suženjsko odložil svojo krono in jo kol vazal rimskega papeža' sprejel iz rok obskumega papeževega odpo-slatica. ter mirno tr|x-l. da je pnjtfž preklel magno charto. ki je-temelj vse |x>Iitične s vol h k le na svetit, ež |>onižal Angleško ali noben narodi se ui iz tega ponižanja tako hitro dvignil, kakor narod angleški. Sele stoletja pozneje so se začeli dvigati drugi narodi. Gotovo je tudi, da se je'Inpccncij za svoje uspehe imel v prvi' vrsti zahvaliti tedanjim razmeram, v drugi vrsti pa terorizmu, s katerim je delal. Strah pred Neronom in Trajanom ni bil nič večji, kakor strah pred Inoceticijevimi preklet ji. Le temu strahu se je imel pa|Hv. zahvaliti, da je silk! biti toli drzen ter pisati angleškemu kralju: Sicut in area foederis Domini cum tabulis testamenti virga continebatur et manna, sic 111 |R-etorc S. Pontificis cum scientia legis divinae rigor destruction > et favor dulcedinis continetur, (kakor leži v skrinji zaveze božje |xileg tabel zakonov šiba, tako je v prsih papeževih strašna moč uničenja in sladka miloba milosti.) Papeštvo kulminira v Inocenciju III. To je vrhunec, od tedaj gre stalno nizdol, bolj in liolj tako, da uiti senca ni več tega, kar je bilo. Pa|>ež Inocencij III. jc umrl v Peragiji dne 16. julija i_m6. - Dandanes se dostikrat čtljejo iz razi neke resigna-cije, češ. klerikalizmu ni priti do živega, njegova moč je prevelika, vzlic vsemtl od|K>ru lx) klerikalizem končno vendar Iriunifiral. Res. časih obidejo človeka take misli ali opravičena ta rcsignaeija ni in tudi utemeljena ni. Zgodovina priča, da nobena moč na svetu ue zadohi trajne zmage, ako ne soglaša z duhom časa. da noben triumf ni pristen, če ni |x»sledica časovnih gibanj. Papež Inocencij je ponižal cesarje in kralje, -tri moč mnogoštevilnih velikašev in republik, olinovil z nič pajieško državo, pridobil papeštvu velikansko veljavo in velikanski sijaj, ali duha časa ui mogel z vso svojo močjo in z vsemi svojimi zakoni nkovati v s|xine — kakor jc želel. Trinajsto stoletje je bilo pravzaprav nepretrgana vrsta revolucij, v katerih sc jc duh svobode otresel fevdalizma ter cerkvenega in državnega jerobstva ter položil temelj jiolitični svobodi, kakor tudi svobodi, mišljenja in vere. Cerkev je sicer gilranje za versko svobodo z vso krutostjo zatirala in iskre, ki se je l ila vnela, ni mogla zadušiti. Narode je prešinilo neko |H>inladansko navdušenje za boj zoper dogmatično obliko, s katero je papež Inoccncij III. hotel človeštvo potisniti pod svoj podplat; z nekim navdušenjem 90 se narodi oklepali nazorov, ki jih je cerkev proglašala za krivoverske. Ravno v času papeža Inocencija III., ko se je v cerkvenem organizmu izvršila najmogočnejša koncentracija in se je v nekem zmislu uresničil cerkveni ideal o svetovni monarhiji pod papeško nadvlado, ravtio tedaj je nastala za enotnost cerkvenih naukov velika nevarnost. Inocencij III. je to nevarnost dobro spoznal in je krivoversko gibanje preganjal tako divje, da je tiger proti temu še usmiljeno bitje. Grozovito uničenje Albingcnzov jc bilo delo papeža Inocencija in takrat prelita kri kriči še danes do neba po maščevanju. V Inocencijevih časih se je drugič |x>javila ne-zmiselna doktrina o popolnem uboštvn kot verskem idealu. Ta nauk o popolnctTi uljoštvu je bil jedro tedanjega "krivoverstva" nrTzpričo nenasitne lakomnosti cerkvenih mogotcev silno orožje proti papeštvu. Ali cerkev je znala odnekdaj imeti dve železi v ognju. Kakor vidimo dandanes; kako zna klerikalizem na eni strani polniti svoje bisage in služiti kapitalizmu, na drugi strani pa" sovražnike kapitalizma, delavstvo in kmetski proletariat organizirati, da gre v loj proti svojim lastnim interesom, tako je za Inocencijevih ča-so\ znal zbirati zaklade in se obenem laskati tistim ljudem, ki so se iz verske gorečnosti razvnemali za popolno uboštvo. Nihče ni to gilianje za popolno ubo-štvo tako spretno znal u|K>rabiti za polnenje bisage, kakor so to znali tedanji cerkveni mogotci. Sredstvo za to so biti heraški redovi, ki so kmalu zadobili mogočen vpliv in — ogromna premoženja, ki pa so največ storili, da je šele čez nekaj stoletij prišlo do velike reformacije, ki bi bila sicer najbrž že v Inocencijevih časih nastala. f Daj je prih.) — '"Dolino solz" imenujejo farji žensko oblo. To nazivanjp ni prave: Na sretn je le mnogo solz. siromaštva in bode. Ali kdo pa je to zakrivil? Nihče dru-gi kakor farji, ki o tem siromaštvu in b«di vedno pojejo žalostinke. Kako se počutite? Ne tnko izborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi. da imate slaliejši tek, da vaše mišice ni-«0 Inko močne,' kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot ste v resnici, vaše obličje je velo. Vse to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka zu vzdržavanje telesa. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki vam more pomagati. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za prebil vi ja nje v zdravem stanu. Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki »i žele ohraniti svoje zdravje, ixxlo prepričali se, da je TrllierjeTO ameriški zdravilno grenko vili« edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v ielodou. Daje dolier tek in je v resnici n»jlxdjše j zdravilo za želodce. Marketa Kozel Tvndall. S. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah .los. Triner, 790 S. Ashland Ave. Pllseii Station Chicago, III. Triurjevo zdravilno grenko vino jc dru Mlinsko zdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno, •lakob Košič, Mammott, Pu. 1 . ki dnr koli i>otrcbuje1e kako krepeiluo zdravilo za želodec, rabite Trinerjevo an-geljsko krepčalo, edino želodčno greiičieo, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni lxiljsn, ako se občutite slabe p> leti. Iar Največja slovenska tvrdkaJ EMIL HA UMAX. na 68OS Centre Ave., Chicago, 111- j ji Z t, J K k ji x Z "7. i. °7 JOHN FfiBBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gojtilno, kjer tocijtt vedno aveie Walterjevo pivo. Izvrstno žgnnjl1 in fine smodke na razpolago. MATIJA EBKLAYEC, 433 W. 17th St. Chicago, 111. j edini slov. krojač v Chicagi«; se priporoča rojakom v izde-I lovauje nove in popravljanje stare obleke, katera l>o izgle-' dula kakor nova. \'se po zmerno uizkili cenah, f X Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo arejeni ?'8ALOON".__ Točim vedno sveže pivo in pri-itne druge pijače. Raznovrstne fine smodke nn razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MABTIN POTOKAK. 5'>4 S. Centre Ave. Chicago. III. felefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabito stai^ga prostora. Jobn Košelika. ( St Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf ——A—^—^— 391-393 Blue Island Ave. na vogalu 14th Pl. ZenitvaiiHke in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone ( anal 287. Tvrdka vstanovljena leta 188». Ob nedeljah odprto od ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas ^ > ^^ kadar hočete odpreti saloon ^H W ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z mujii v slovenskem jeziku, a naše lilioriio pi« po eviopeko kuhano, tako. da IxxleU- vselej delali dobro kupčgo. Kadar nimate času priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte m la kar bodete dolrili hitri odgovor. Imamo pivo v stidčkih in izvrs dežano pivo (Lager-Beer) v steklenioah, racn-^jLAS BREWING G8. OBV ESTILOI Podpisani Bi usojam naznanjati p. n. olieiustvti. da seui prevztd ••Saloon" rojaka Jak. Martineiea v Sumit, III. Moji luieelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše. vsltxl česar u- Eam, da te bode tndi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Poaetnike prijatelje in c. rojake v ob-ie zauotavljam. da Ixxlo vsak čas poatreieni točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo. raznimi likerji. "Portvini". Trinerjevim vinom itd. Za zalwvo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri iatelj obiskujte me v prostih nrah, vzivali bodete vsaj čisti zrak. Nazdarl o----o FRANK KOENIO, o-o Summit, I