DR. FRANJO ČIBEJ: Problem Slovenske Šolske Matice. Po treh letih se za letošnjo Veliko noč (na velikonočno sredo, 4. aprila) vrši zoipet oboni zbor Slov. Šolske Matice, ki ima dvojni namen: podati sliko o Matičnem deillovanju v zaldnjih letih, obenem pa tudi določiti pros gram in delokrog za bližnjo bodočnost. Ob itej priliki si dovoljujem podati nekaj misli. SŠM je v našem kukuirnem, zlasti pa pe« dagoškem življenju vršila važno poslanstvo, četudi moramo priznati, ida opažamo sedaj neki zastoj v delovanju te naše kulturne ustanove. Vzroike za njeno tedamjo disorientiranost je itreba pač iskati največ v dejstvu, da so se naše kulturne prilike v zaldnjih desetih letih ¦skoraj do tal spremenile. Nujno je, da se tudi SŠM postavi na nove funidamomte, če hoče uspešno vršiti nalogo, ki ji po vsem bi^ stvu gre. Prevrat nam je prmesel lastno državo in s tem tudi veliko inalogo, da si ustvarimo svoje lastno vzgojstvo. Navezani Siino sami naise; od naše sposobnosti, teoretičiie in praks tične, bo zavisno, kakšna bo v bodoče naša šola, vzgoja in. izobrazba učiteljstva, spSoh naša pedagoška kultura. Zadnja leta so prinesla na pedagoškem področju bistveno novih stvari. Mislimo tu na važne praktične poislkuse, preurediti vzgojne forme, mislimo na nove probleme, ki jih prinaša rnaše socialno in go= spodarsko ižvljenje in ki jih drugod v veliki ineri že upoštevajo v praksi. Mislimo dalje zlasti na napredek, ki ga je napravi!!a zadnja leta pedagoška teorija, ki je res šele izadnji čas postala znanstvena panoga z lastnim de« lokrogom in oibrodila obilico sadov, precU vsem pa na napredek v psihološkem, sociolo^ škem in kulturnofilozofičnega pojmovaTija vzgoje in vzgojstva. In še ena točka je, ki je slovenske kul« tairne razmere bistveno spremeni'i!a: to je lustanovitev naše lastne univerze. Odkar ima* mo Slovenci lastno univerzo, je opaziti v vsem našem iduhovnem življeoju velik na* predek in dviganje. Do vojne in prevrata je bilo bore malo slovon&kih publikacij, ki so bile na višku sodobneiga znanstva; v visej naši dotedanji publicistiki se pozna oetki diletan; tizem, velilka naivnost in eekritičnost. Skrat« ka, manjkalo nam je nivoja, porvsod, zlasti na pedagoškem področju. Če vizamemo idanes v roke knjige prejšnjih desetletij, se človek čeisto z nasmehom obrne od nezredosti in nes znanstvenosti tozadevmih publikacij. Nasteta idejstva zahtevajo nujno preureditev in reorganizacijo Slovenske Šolske Matice. SŠM se mora prilag&diti .novim kulturao« socialnim razmeram, novi znanstveni pedago* giki, začrtati si moTa za prihodnja leita točen delovni program, teoretični in praktioni. Sto« piti mora v tesen stik z mašo najvišjo ikiu.l» tuTno ustanovo — univerzo in izbrati mora nov odbor, ki bo te naloge gibčno in točno izvrševal. V tem ipogledu bi hotel padati mekaj prak« tičnih smernic Revščina našega knjižnega trga nam ne doipušča, da bi po nepotrebnem tratili eners gije, da bi poljaibni založniki zalagali peda= goSke publikacije. Naše ostale kulturne usita= nove so si kolrkortoliko porazdelile delokrog. Slovenslka Matica ima za več let izdelan to* čen program, prav tako Tiskovna zadruga, Leonova družba, Mohorjeva družba itd. In Slov. Šolska Matica maj pirevzame vse, kar spaida v pedagogiko v najširšem pomemi be= sede, filozofijo in sociologijo — za kar ima možnosti s svojo »priročno- ped. Iknjižnico«, poleg tega bi izdajala po subiskripciji ali tudi popolinoma prosto druge znanstvene in po^ ljudno znanstvene spise pbdagoške in filazo* fične vsebine. Zla;sti pa mora SŠM poskrbeti za moderne učbenike iz pedagogike, ki jih nimamo prav nobenega, a jih naša učiteljišča nujno potrebujejo. Glavni namen SŠM je gojitev pedago« gilke, teoTetične in praktione. Potrebno se mi zdi, da si napravimo toza» devno točen program za več let naprej. Ižbrati bo treba odbor, ki bo obem malogam kos. Z ozirom na znan» stveno pedagogiko si imoramo biti ma jasnem, da moTa biti tu izključen vsak diletantizem in mladostni entuziazem, vse nezirelo in ne« kritiono eksperimentiranje s šolo in z učenci ter samoljubno vn tendenciozno izrablja>nje vzgojsitva. Pddagogika se je v zadnjem času dokopaTa do resnih in trdnih temeljev, zato danes ni dopustno več delo šušmarjev iin nc= stxokovnja!kov. Tudi SŠM mora prinašati spise, ki bodo imeli »nivo«, to se prarvi: ki bodo ustrezali sedanji znanstveni pedagogiki. Vedeti treba, da .ni vse, kar se danes izdaja za »modenno pedagogiko«, čisto zlaito. »Priročna pedagoška knjižnjca« bi lahko prinesla vsako leto vsaj eno doibro knjigo. V desetih letih bomo Slovenci lahko imeli deset dobrih pedagoških teoretičnih knjig. V tej izbirki naj foi prišle na vrsto sle= deče knjige: normaJna psiholbgija (problemi moderne ipsihoilogije); mladinoslovje (duše= slovje, anitroipologija, sociologija otroka in mladostnika); pedagoiška pisihologija (psihos logija učenja, vzgoje, izobrazbe, vzgojnih sredstev in institucij itd.); sociologija vzgoj* stva; psihoanaliza; duh in zmisel učiteljskega pokLica; naloge, možnosti in meje na pod= ročju vzgojstva; problematsika ženska iz^ obrazba; zgodovina pedagoških idej; pre? gled inozemskega vzgojstva. Poleg ipoljudno^znanstvenih mora SŠM posikrbeti tudi za knjige s praktično vsebino. V odbor morajo poleg teoretikov priti izkus šeni praktiki, iki bodo iposkrbeli za didaktiko, katera bo odgovarjala današnjemiu času. Zdi se mi, da gre tu za dve važni točki. Z ene strani ipotrebujemo didaktičnlh spisov o te« lesni, seksualni, jezifoovnl« socialno^etični, re= ligiozni, državljanlski, inarodnostai, znanstvc ni, 'umetniški delovni, polklicni vzgoji ter vzgoji za gospodinjstvo in materinstvo. Na drugi strani pa nam treba takih knjig iz rok iztkiušenih pTaktikov, ki bi bile osnovane po principu: »Tako sem jaz delal ter prišel do istinitih uspehov.« Takih knjig nam danes povsem nedostaja, a bi brets dvoma veliko zalegk. Kako naj bi se oiiganiziralo ostalo delo« vanje SŠM, izobrazba olanov, ipoučni tečaji, snovanje in organizacija knjižnic itd., o tem naj razpravljajo drugi.