Zadružniki, borite se proti kapusovemu belinu
Ta 6ovražnik zadružnih kapusnic (^e-ljeF repa) spada v družino metuljev-b©-l'nov (peieridae), kapusov belin (piem brassicae) meri z razprostrtimi krili 47 do 54 mm in leta od spomladi do jeseni, pajraje v večjih skupinah. V močnena obšegu  se pojavlja ravno sedai.
Samica tega metulja odloži v juliju In avgustu na spodnjo stran kapusovaga hsfja, kot. proso debela ^ajčeca. Ta so zavarovana pred vlago in ptiči. Po 14 rineh  se  razvijejo  ličinke-gosenice.
Go«enice so vitke, nežno dlakaste, mo-dro zelenkaste, črno pUcčaste aa hrbm in ob strani rumeno pegaste ter 35 do 40 mm velike. Škodljivec ima dva roda in to pomladnl in poletni rod. Gosenice pomladnega rodu žive na travniških ras'-linah in povzročajo večjo škodo, Poletm rod je doma na križnicah in zelo požreš-no objeda kapusove liste. Gossaice &e premikajo zelo počasi. Dorastla </oseni.*a zleze na drevje, zidovje, ograje '.n žire meje, kjer se zabubi. Zelenočrno pikča-sto bubo imenujemo pasavko. Tz bube se naslednje leto v aprilu ali im]u prt;-obrazi metulj, torej pomladni zarod, ki pa ni tako številen, ker pokončavijo razne vremenske neprilike, ptice In dri-ge koristne živalce zalego preko 7.ime. Stevilnejši in nevarnejši pa je poletni zarod, ker se razvija in preobrazi pod ugodnejšimi pogoji.
Razumljivo je,, da ima kapusov beiln kot vsak skodljivec svoje naravne so-vražnike. Gosenice pokončuje doraača pe-nitnina, ki pa lahko oboli. če se preveč cažre. Tudi vrabci zasledujejo, oosebno pa jim strežejo po življenju seni:e. Naj-boljši pokončcvalci gosenic kapasoTsga belina so najezdniki, kl jrb. Qabodejo z leglom in lež^jo v nje jajčeca. Poseh-no znan je kapusov goseničar (apanieles glimeratus), ki ga je bilo najti v žiFib mejah, v bližini vrtov, v rumenih %&-predkib t. zv. goseničnih jajcih. Mno^fi ceuki ljudje jih uničujejo, ker raJ6lijo na so pokončali škodljivo žuželko. ?kod-ljivca napadejo tudi rudninske asice, ki spadajo med najiepše živalce sveta, /6-radi lepe zelenokovinaste barve. Ufinfea osice se razvije v trupu belinove gos> nice all bube in jo tako^uniči. narei.s^ gosenice in bube napadajo. tudi gos«>r»i čarice  posebno   v   vlažnem   vremsnu
Zaliranje kapusovega belina ie ^oseo-no v «T)idemičnih letih zelo teža f-no, ««»•
ge s samim pobiranjem ne uničimo. Tm*>' letošnji naval goseitic je močan (po n*-kod se že javljajo, n. pr. Straišče) ra zeljn in na drugih kapttsnicah.
Borba proti njim bi bila sledeM: v?č-krat je treba pregledati zeteike, zmečkati vsa jajčeca in mlade goseničice, ki se drže v gručah. Ce pa se gosenice i*e razbežijo, jfb. je treba uuičevati « k^-mičnimi sredstvi. Učinkovita so sredstvi, ki vsebujejo pantakan a!i nikotin (niko-tinol, poksin, sulfin, nikotinski sulfj', tobačni izvlefek) ali pa arsenik (svinčp-ni arsenat, apneni arsenat). S pantaiC«'-nom v prahu zaprašimo zelnike (rabimo 50 kg pantakana po ha). Od škropiv vzamemo \% vodno raztopino nikotinO' la, poksina in sulfina, 0.5% raztopin-o pikotinskega sulfata, svinčenega ali ep-nenega arsenata ali 3% raztopino tobač-nega izvlečka.
Nekateri trde, da se jfti uniči s sa perfosfatom, apnom ali pepelom. Treba pa je po njib. politi vodo, segreto do 50 do 60 stopinj  C.
Na repi se običajno pojavi črnozelena pragosenica, repr.a gTizHca, proti kateii se borimo z istimi sredstvi.
Zadružniki, bodite pazljirj proti tem sovražnikom. Z nasveti vam }€ na razpc-lago uprava za poljedeletvo pri kmetit-skem poverjeništvu, kjer boste dooui nasvcte, kafcor tadi potrebna obrambna sredstva.