Jugoslavija pridela desetino svetovnega pridelka konoplje Površine zasejane s konopljo bi labko povečali Risba fcaže rentabilnost pridelovanja konoplje. Prvl stolpec zgoraj kaže dohodek od konoplje na hektar, srednji stolpec dohodek od pšenice, spodnji stolpec pa dohodek od koruzc na bektar Pridelek konoplje v sveiu Konoplja je naša najvažnejža Konoplja ni v rastlina za proizvodnjo vlaken. Prortranjeaa. Gooijo ]o samo v Evropi ln Aziji. Po povrsiiu, po-sejanj s konopljo je naša država tov večjt, kakor pa svetovno povprečje. To potrjuje, da ima svetu zelo raz- naša država zelo ugodne pogoje za gojttev te, tako važne tekstil-ne raatline. toda najvažnejša središča so v Vojvodini in v d">lini Morave. v Evropi na tretje-m mestu za Sovietsko zvezo in Italiio. Lansko leto je bilo izredno ugodno za rast tekstilnih rastlin. Ker smo uporabili boljše seme in pa umetna gnojila, smo v le-tu 1955 dosegli rekorden povojni dcrnos konoplje, ki je znašal 55 metrskih stotov na ha. Površina in douos konoplje pri nas 1953 1955 1947—1954 in za polovico večjl od danosa v rodovitnem letu 1953. Izvoz in cene Konoplja je bila od nekdaj va-žen izvozni artikel. V letu 1954 je znašala vrednost Uvoza ko-noplje okrog milijardo 230 mili-jo-n,ov dinarjev, kair predstavlja nad eno četrtino celotnega izvo-za poJjedelskih pridelkav. Glav-na kupca naše konoplje sta Nemčija in Francija (celo-tna vrednost izvoza poljedelskih pri-delkov je v letu 1954 znašala okrog 4.5 milijarde dinarjev). Veliko povpraševanje je vpll-valo na formiranje zelo ugodnih cen k&noplje. V !etu 1955 je zna-šala odkupna cena drugovrstfle konop^lje 900 dinarjev, to se pra-vi, da je bila za 200 dinarjev večja kakor leta 1954. Tako viso-ka cena in dobra lethia v letu 1955 sta pripomogli, da je bila za proizvajalce konoplja ena najbolj rentabilnih kuliur. Kako rentabilna je bi-la gojitfv konop-lje v Bački, nara kažp naslednjl pregled. fci pri.kazuje dohodek na ha txi posameznih posevkov, ob-računan po odkupnih cenah !n dcmo«ih iz leta 1955. Leto 1950 Površina v 1000 ha 71 44 62 V tem pregledu ni obsežena Sovjetska zveza, ki je največji proizvajalec konoplje na svetu. Glede na posejane površine so-deluje naša država s 7 odstatlci, medtem ko pa proizvodnja pred-stavlja desetimo celotne svetovne proizvodnje konoplje. Delež naše di-žave v skupni proizvodnji ko-noplje je večji kakor v poseja-nih pavržinah, to pa zato, ker je povprečni donos na ha znatno večji, kakor pa zna-ša svetavno povprečje. V letu 1953 je bil povprečni donos konopjje na ha v Jugoslaviji za 12 tnetrskih sto- Skupni donps vagonov 17.522 22.034 34.200 Donos na ha v metr. stot, 25 50 55 Skupni pridelek konoplje je bll v letu 1955 za eno tretjino večji od osemletnega povprečja Posevek Konoplja Pšenica Koruza Dohodek od ha d!n 61.200 50.124 56.870 odstotk! 100 82 93 Tako velika rentabilnost ko-noplje daje proizvajalcem po-budo. da jo gojijo na večjih po-vršinah in da skužajo daseči č;m večje domose. Za oboje obstoje v letu 1956 realne možnosti. Pred vojno in v nekaterih povojnih letih je zavzemala konoplja večje površine kakor v letu 1955. Površine s to kulturo pa zlasti lahko povečamo v letošnji spo- mladan&ki setvi, ker je bila je-senska setev deimne pšenice do-sti manjša, tako da imamo do-volj površin za povečano setev ko-noplje. Donos konoplje lahko še pl-e-cej povečamo s pravilno agro-tehniko, gnofjenjem in uporabo kvailitetnega semena. To drakazu-je tudi primer iz leta 1955, kakor tudi iz nekaterih predvojnih let, ko smo dosegli znatno večje do-nose od povprečnih. Nezadostna predelavo ! konoplje Prl nas predelujemo konopljo v 52 tovarnah za predelavo ko-nopLje, od katerih j.ih ima 22 večja kapacitete. Največ jih je v glav-nih proizvajalnih središčih v Bački. Glavni praizvodi te pre-delave so ko-nopljino vlakno, predivo in tkanine, ki jih izde-lujejo vedno več tako za domačo uporabo, kakor tudi za izvoz. To-da znaten del konoplje predelu-]ejo na pnmitiven hačin v kme